Ml H 111 LETO XHI. VAS EA PRILOGA ŠTEVILKA 50 HHI|| IIJls. lllir ML&m iliiU UH Hm Ml MAJ 1985 I GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA 1 1 DELEGATSKA PRILOGA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA V MESECU JUNIJU 1. ocena stanja razmer pri pripravah na skupščinske volitve 2. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—85 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje 3. problematika dimnikarske dejavnosti v občini 4. analiza plana obrtne dejavnosti v občini 5. poročilo o preskrbi v občini 6. predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 7. predlog odloka o sprejemu ZN Avtomontaže v Sinji gorici 8. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV 9. osnutek pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 10. odgovori na delegatska vprašanja DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 27/5-1985 SKLICUJEM 36. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 27/6-1985 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar, Tržaška cesta 13, Vrhnika. 4. osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—90 5. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV 6. osnutek pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 7. predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja 8. volitve in imenovanja 9. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK: DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA PEČAR Janez, 1. r. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 35. seje zbora z dne 30/5-1985 2. ocena stanja razmer pri pripravah na skupščinske volitve 3. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—85 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje OPOMBA: Gradivo pod točko 1., 4. in 8. boste prejeli naknadno! Gradivo pod točko 7. je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS, št. 16, z dne 8/5-1985. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 6. problematika dimnikarske dejavnosti v občini analiza plana obrtne dejavnosti v občini poročilo o preskrbi v občini predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča . ,. predlog odloka o sprejemu ZN Avtomontaže v Sinji gorici 11. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV 12. osnutek pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja 36. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. 14. volitve in imenovanja 5. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 28/5-1985 SKLICUJEM 7. • 8. 9. 10. 13. Seja bo v ČETRTEK, 27/6-1985 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar, Tržaška cesta 13, Vrhnika. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 35: seje zbora z dne 30/5-1985 3. ocena stanja razmer pri pripravah na skupščinske volitve 4. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—85z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje 5. osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—90 PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PLESTENJAK Dušan, 1. r. OPOMBA: Gradivo pod točko 2., 5. in 14. boste prejeli naknadno. Gradivo pod točko 13 je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS, št. 16, z dne 8/5-1985. r ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 28/5-1985 SKLICUJEM 35. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 27/6-1985 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar, Tržaška cesta 13, Vrhnika. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 34. seje zbora z dne 30/5-1985 3. ocena stanja razmer pri pripravah na skupščinske volitve 4. analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981 —85 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje 5. osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1986—90 6. problematika dimnikarske dejavnosti v občini 7. analiza plana obrtne dejavnosti v občini 8. poročilo o preskrbi v občini 9. predlog odloka 6 odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 10. predlog odloka o sprejemu ZN Avtomontaže v Sinji gorici 11. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV 12. osnutek pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave 13. predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanja 14. volitve in imenovanja 15. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRT Andrej, 1. r. OPOMBA: Gradivo pod točko 2., 5. in 14. boste prejeli naknadno! Gradiv o pod točko 13. je objavljeno v Poročevalcu Skupščine SRS, št. 16, z dne 8/5-1985. OCENA STANJA v pripravah na volitve 86 in poročilo o poteku evidentiranja Priprave na volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS morajo biti v sleherni sredini sestavni del dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev in drugih organizacij. Zato morajo priprave potekati tesno povezane z razmerami v posameznih sredinah, biti morajo kontinuirane, predvsem pa se morajo odvijati na podlagi dosedanjih spoznanj in izkušenj ob pripravi delegatskih volitev prejšnjih mandatnih obdobij. Spopadamo se z znanimi gospodarskimi in družbenimi težavami. V našo zavest vse bolj prodira spoznanje, da je njihovo premagovanje tesno povezano z uresničevanjem dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in z nadaljnjim utrjevanjem političnega sistema. Za realizacijo teh ciljev pa moramo izbrati take kadre, ki se bodo pripravljeni spopasti s težavami in ki jih bodo poskušali čimbolj uspešno premagovati. Zato so priprave na volitve 86 še toliko pomembnejše. I. Med pomembne naloge, ki so bile opravljene v tem mandatu in sodijo v sklop priprav na volitve 86 nedvomno sodi dvakratna razprava v družbenopolitičnih organizacijah, skupščini občine in skupščinah SIS o delovanju delegatskega sistema. Posebej pomembna za nadaljne delo pa je bila tudi razprava in ocena dela nosilcev delegatskih dolžnosti v občini ob pripravah na volitve 84. ko smo prvič sredi štiriletnega mandatnega obdobja skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin SIS volili najodgovornejše nosilce delegatskih skupščin, katerih mandat je v skladu z določili Ustave dvoleten. Ob obravnavi delovanja delegatskega sistema je bilo izrečene veliko kritike predvsem na račun delovanja delegacij in skupščin SIS. Omenjeni vzroki za prepočasno uveljavljanje delegatskega sistema na tem področju so predvsem v prepočasnem uveljavljanju delegatskih razmerij, povezovanju delegacij z organi upravljanja, v odsotnosti pomoči delegacijam s strani strokovnih služb v organizacijah združenega dela, v nezadostni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in taki njihovi programski usmerjenosti, da bi le-te postale politična osnova delegatskega sistema in delovanja delegacij. Ob razpravah je bila večkrat podana ugotovitev, da je bilo glede na velikost posameznih organizacij in skupnosti oblikovanih le preveč splošnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Delegati so bili zato pri opravljanju nalog obremenjeni s problematiko v vseh skupščinah SIS. To pa pomeni večkratno sestajanje, dolge seje delegacij, kar je delegate dodatno obremenjevalo pri opravljanju delegatskih dolžnosti. Primeri so tudi obratni, da posamezniki pokrivajo področje enega ali dveh skupščin SIS ter brez oblikovanih stališč delegacije sodelujejo na sejah. V nekaterih sredinah so bile zato podane pripombe na oblikovanje velikega števila posebnih delegacij z utemeljitvijo, da so delegati razbiti in ni povezanosti z organi v posameznih sredinah. Glede na doslej oblikovana mnenja in stališča je potrebno ugotoviti, da Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine omogoča sleherni temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, da se sama odloči glede števila delegatov in načina oblikovanja delegacij. Predsedstvo OK SZDL je zato v pripravah na prihodnje volitve ocenilo, da prepušča odločitve o oblikovanju delegacij posameznim sredinah, obenem pa na podlagi predloga Sveta za politični sistem predlaga oblikovanje predvsem združenih delegacij, s ciljem, da bo delovanje delegacij na tem področju boljše. Ugotovitve ob koncu prvega dela prve faze evidnetiranja kažejo na to. da se je velika večina samoupravnih organizacij in skupnosti odločila, da izkoristi to možnost in oblikuje za delegacije SIS družbenih dejavnosti predvsem združene delegacije. Prav tako pa so bile v posameznih sredinah podane pobude, da opravlja funkcijo delegacije delavski svet oziroma skupščina KS (svet KS). Tako usmeritev bi veljalo uveljaviti predvsem za delo skupščin SIS materialne proizvodnje. Ob obravnavi delovanja delegacij za vse tri zbore skupščine občine ni bilo posebnih pripomb. Bile pa so posredovane nekatere pobude in sicer, da je potrebno nadaljevati s prakso zasedanja občinske skupščine in posamezne skupščine SIS kot četrti zbor s ciljem, da se odprti problemi na posameznem področju čim širše obravnavajo in sprejmejo ustrezna stališča. Pomembne so tudi pobude iz manjših OZD. da je potrebno bolj kot doslej uveljaviti na zboru združenega dela skupščine občine obravnavo posameznih najbolj perečih problemov TOZD. saj jih TOZD same niso v stanju razreševati. Prav v teh sredinah pa boljše povezati sodelovanje delavskih svetov in delegacij v TOZD, kakor tudi delegacij v okviru delovne organizacije. Za nadaljne poglabljanje delegatskih razmerij je nujno potrebno vpeljati nove oblike dela delegatov in njihovega vklučevanja v pripravo posameznih predlogov, stališč in odločitev. Delegacije za zbor krajevnih skupnosti organizacijsko delujejo dobro, pomanjkljiva je vsebina, saj še vedno niso v vseh krajevnih skupnostih delegacije povezane z organi v KS. Podana je bila tudi pobuda, da se zbor krajevnih skupnosti poveča za eno delegatsko mesto in sicer tako. da bi imela KS Borovnica in KS Vrhnika — Center dva delegata, ostale krajene skupnosti pa po enega delegata. To bi bilo skladno s kriteriji (število občanov, površina) pri oblikovanju števila delegatskih mest za zbor krajevnih skupnosti. Za delo družbenopolitičnega zbora so bili dani predlogi, da bi v posameznih primerih zasedal pred ostalima zboroma in oblikoval usmeritve za sprejem na ostalih dveh zborih. Nekaj je bilo razmišljanj tudi o večjem številu izvoljenih delegatov za DPZ tako. da bi se v okviru DPO po potrebi ustrezno menjali, predvsem pa bi lahko dosegli visoko udeležbo delegatov na vseh sejah. Pri oblikovanju konferenc delegacij bi bilo potrebno predvsem za skupščine SIS materialne proizvodnje izboljšati udeležbo na sejah konferenc in zaostriti odgovornost nosilca konference delegacij da redno sklicuje seje. Usklajen je bil predlog, da konferenca delegacij krajevnih skupnosti Za Območno SIS za PTT promet v prihodnjem obdobju pravzame KS Log. Potrebno bi bilo ugotoviti ali je oblikovanje konferenc delegacij za zbor združenega dela najbolj primerno in vsebinsko učinkovito in ali bi kazalo poiskati ustreznejše oblike. Pri tem pa bi morali upoštevati, da konferenca delegacij mora omogočiti eno temeljnih zahtev delegatskega sistema, to je povezovanje temeljnih samoupravnih organizacij zaradi ugotavljanja, izražanja in usklajevanja skupnih interesov. To funkcijo pa lahko uspešno opravlja, če je ustrezno oblikovana. Omenjeno povezovanje, predvsem učinkovitost bi morale oceniti osnovne organizacije sindikata oziroma sindikalne skupine. V zadnjih letih je bilo v okviru TOZD sprejetih nekaj statusnih sprememb kar je imelo za posledico tudi samoupravno reorganizacijo posameznih OZD. Zato moramo v okviru razprave in priprav na volitve 86 oceniti kaj to pomeni za vsebino veljavnega odloka o oblikovanju delegacij, povezovanja v konference delegacij in za nosilce konferenc. V okviru skupščine občine predvsem * sekretariata in volilne komisije bi zato morali čimprej utrezno oblikovati odlok ob upoštevanju vseh statusnih sprememb in morebitnih stališč o spremembah pri povezovanju v konference delegacij. Pogoj je, da so delegacije v konferenci med seboj povezane z delom in drugimi interesi. Nekaj pobud je bilo podanih tudi za delo skupščine predvsem na področju racionalizacije dela skupščine s ciljem izvajati nadaljno selekcijo vsebine ter razbremenjevati dnevne rede sej s temami, katere lahko obravnavajo pristojni organi. Veliko razmišljanj je bilo okoli odprtih kandidatnih list. Ta možnost je bila v preteklosti premalo uporabljena. Njena širša uporaba je možna ob ustrezni izbiri kadrov, vendar pa morajo biti ustrezno opredeljene možnosti v SSA temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Vendar pa ob tem velja poudariti tudi razmišljanja, da odprte kandidatne liste ne bodo omogočale spreminjanje volitev v nenačelno borbo za oblast in razvijanje teženj posameznikov. II. S pospešenimi pripravami na volitve 86 smo pričeli ob zaključku omenjenih razprav v jeseni preteklega leta, ko smo v okviru Sveta za politični sistem pri predsedstvu OK SZDL sprejeli osnovne naloge socialistične zveze kot celote glede na njeno ustavno vlogo ter dali konkretne pobude za sprejem usmeritev v pripravah na volitve. Usmeritve je v začetku leta obravnavalo predsedstvo OK SZDL ter sprejelo rokovnik opravil in nosilce nalog, še zlasti naloge volilne komisije, sveta za politični sistem in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Vrhnika. Organi, ki delujejo pri predsedstvu so se večkrat sestali tudi na skupnih sejah ter pripravili ustrezna gradiva in navodila za vodenje aktivnosti v samoupravnih organizacijah in skupnostih. V marcu 1985 je bil organiziran posvet za predsednike osnovnih organizacij sindikata in krajevnih konferenc SZDL, predsednike koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in evidentičarje, kjer so bili seznanjeni z nalogami. Ugotovitve in stališča iz predhodnih razprav pa smo upoštevali pri nadaljnjih akcijah in usmeritvah v pripravah na volitve. V začetku junija je bil ponoven posvet vseh odgovornih v pripravah na volitve 86 kjer smo analizirali izvajanje nalog v prvi fazi priprav na volitve, kjer je bila osrednja pozornost namenjena evidentiranju čim večjega števila evidentiranih možnih kandidatov. Na posvetih je bilo izpostavljeno predvsem naslednje: — da sta noslca priprav na volitve socialistična zveza in sindikat kar z ozi-rom na frontno vlogo terh organizacij pomeni, da neposredno odgovornost za volitve prevzemajo tudi ostale družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva ter ostale samoupravne organizacije na vseh ravneh; — da so v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela organizacije SZDL oziroma sindikata dolžne obnoviti koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja z delegati vseh frontnih delov v posameznih sredinah; — da je evidentiranje možnih kandidatov za delegate stalna naloga, ki pa jo je potrebno razgibati in stopnjevati aktivnosti; — da mora število evidentiranih možnih kandidatov ustrezati številu delegatskih mest v delegacijah z upoštevanjem potreb za delegate za ustrezne samoupravne organe; — da je potrebno v večji meri evidentirati možne kandidate za najodgovornejše družbene funkcije v občini, republiki in federaciji; — da v delegacije za zbore uporabnikov SIS in KS praviloma ne evidentirajo občane, ki so zaposleni v izvajalskih organizacijah (zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje); — da že v fazi evidentiranja pazijo na kopičenje funkcij; — da so pobude za evidentiranje dolžne dati vse organizacije in organi ter, da je potrebno evidentiranje v zadnji fazi opraviti na masovnih sestankih; — da je potrebno na podlagi vseh dosedanjih postopkov evidentiranja v sleherni sredini nastaviti enotno evidenco evidentiranih možnih kandidatov po možnosti od 19/4 leta dalje; — vsi nosilci aktivnosti so prejeli tudi natančen rokovnik z opredeljenimi nosilci in nalogami. V dosedanjih aktivnostih smo do sredine junija zaključili s prvo fazo evidentiranja možnih kandidatov in sicer smo zbrali prerez (zbirno poročilo) na dan 10. 6. 85 in spisek evidentiranih možnih kandidatov, ki pa še ni v celoti obdelan, tako da imamo na razpolago informacijo in podatke o stanju konec maja. Na podlagi podatkov iz zbirnih poročil je bilo v postopku evidentiranja do konca maja evidentiranih 1736 možnih delegatov, kar je za prvi del vodenja postopka evidentiranja nekoliko več kot pa v pripravah na volitve 82 v zadnjem mandatnem obdobju. V nekaterih sredinah so s postopki evidentiranja že opravili prvo fazo postopkov in opravil za volitve 86. Tako. da imamo zbirna poročila iz vseh 15 krajevnih skupnosti in iz 21 organizacij združenega dela. Na podlagi podatkov lahko ocenimo, da je le 2 tretjini organizacij združenega dela posredovalo poročila o opravljenem delu. Poročil pa niso posredovale manjše organizacije združenega dela. saj v nekaterih organizacijah niso izpeljali prve faze evidentiranja, v lekaterih pa sozozirom na to, da nimajo ustrezni h strokovnih služb v manjšem zaostanku. V nadaljnih aktivnostih v mesecu juniju in juliju je potrebno v teh sredinah razgibati aktivnosti, da se bodo delavci lahko enakopravno vključili v aktivnosti evidentiranja, ki bodo trajale do oktobra 85. Iz podatkov zbranih v statističnem poročilu ugotavljamo, da je za skupščino DPS evidentiranih 505 delegatov, za skupščine SIS pa 1231 delegatov. Struktura evidentiranih delegatov odraža stanje v posameznih sredinah. Nekoliko manj je evidentiranih mladih. Zato bodo morale v nadaljevanju posebno aktivnost voditi predvsem osnovne organizacije ZSMS in Občinska konferenca ZSMS tako. da bodo v sleherni sredini evidentirali mlade delavce in občane ter jih preko svojih predstavnikov v KO za kadrovska vprašanja uspeli ustrezno vključiti v vse delegacije in ostale organe, katere bomo volili ob koncu tega leta in na skupščinskih volitvah 86. V začetni fazi evidentiranja je bilo tudi nekoliko težav pri evidentiranju možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v občini, republiki in federaciji. Kljub opozorilom se število evidentiranih za te funkcije ni bistveno izboljšalo. Zato moramo v drugem delu evidentiranja možnih delegatov okrepiti aktivnost tudi na tem področju, sicer bomo imeli težko delo v predkandidaci jskih. še posebej pa ob vodenju kandidacijskih postopkov. Svet za politični sistem pri P. OK SZDL Vrhnika ANALIZA uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—1985 z uresničevanjem investicijske politike in SIS materialne proizvodnje I. UVOD Družbeni plan občine Vrhnika sprejet za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 je bil dvakrat spremenjen in dopolnjen in sicer v letu 1983 in letu 1984. Spremembe in dopolnitve sprejete v letu 1983 so bile nujne zaradi spremenjenih materialnih razmerij v družbeni reprodukciji in bistveno spremenjenih gospodarskih razmer, ugotovimo lahko, da v naši občini spremembe takrat niso bile obsežne in so se nanašale predvsem na področje investicijske politike, izvoza, kmetijstva in družbenih dejavnosti. Spremembe oz. dopolnitve v letu 1984 pa so se nanašale v glavnem na prostorske sestavine plana. V skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je bilo potrebno z družbenim planom opredeliti zemljišča, trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Oceno usklajenosti družbenega plana, ki ga je Skupščina občine Vrhnika sprejela na seji 28/6-1984 je podal tudi Izvršni svet SR Slovenije. II. OSNOVNI KAZALCI RAZVOJA DEMOGRAFSKI RAZVOJ Za demografska gibanja v tem srednjeročnem obdobju je značilno, da so rasti precej nižje od načrtovanih. V zadnjem, to je 1984. letu je sicer opaziti nekoliko hitrejšo rast števila prebivalcev, tako. da znaša vključno s tem letom povprečna stopnja rasti 1.3 %. še do lani pa smo ugotavljali le 1,1%. Stanje po krajevnih skupnostih je sicer različno, vendar so višje rasti od načrtovanih še vedno opaziti predvsem v koridorju proti Ljubljani. PREGLED DEMOGRAFSKIH GIBANJ PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: 1 9 8 1 19 8 2 1 9 8 3 19 8 4 Povp. KRAJEVNA SKUPNOST plan real. plan real. plan real. plan real. stop. rasti 84/80 Bevke 579 584 583 602 588 599 593 619 2,0 Blatna Brezovica 308 305 321 299 324 312 327 318 0,2 Borovnica 3.462 3.461 3-791 3.508 3.863 3.575 3-936 3-637 -0,1 Dragomer - lukovica 1.463 1.425 1.441 1.551 1.471 1.582 1.498 1.609 *,1 Drenov grič - Lesno brdo 765 752 791 755 806 754 822 764 0,1 Log 938 93* 942 981 960 1.011 979 1.042 3,6 Podlipa-Smrečje 472 478 488 489 491 498 494 514 1,6 Sinja gorica 386 394 388 416 393 419 398 429 3,1 Stara Vrhnika 580 580 581 575 587 57* 594 577 0,3 Ligojna 405 428 463 406 471 418 479 447 - Verd 1.603 1.513 1.575 1.625 1.601 1.637 1.638 1.654 2,2 Vrhnika 6.361 6.267 6.643 6.392 6.809 6.522 6.979 6.651 1,* Zaplana 221 232 229 222 231 221 233 212 -1,5 SKOPAJ OBČINA 17.5*3 17.466 18.236 17.821 18.600 18.121 18.970 18.473 1,3 ZAPOSLOVANJE Spremembe in dopolnitve družbenega plana, ki so bile sprejete v letu 1982 zaradi spremenjenih planskih aktov posameznih nosilcev planiranja in spremenjenih pogojev gospodarjenja predvidevajo stopnjo rasti zaposlovanja v občini Vrhnika na 1,4%. Ta stopnja je bila v obdobju od leta 1980 do leta 1984. uresničena (stopnja rasti.l .8). vendar tu ni vključeno zaposlovanje v trgovini, gostinstvu, zasebni obrti in kmetijstvu. V gospodarstvu občine Vrhnika je bilo konec leta 1984 3924 zaposlenih po stanju konec meseca, letni porast zaposlovanja na leto 1980 je znašal 1.4%. Višjo rast izkazuje področje industrijeŠn sicer 1.9 %. kar je tudi posledica dokončanja novih investicij. Tudi v prvem kvartalu leta 1985 se ta rast nadaljuje in kaže ob 3.984. porast zaposlenih za 1,5 %. Visoke stopnje rasti zaposlovanja v IUV — TOZD Usnjarna (v letu 1983/84) in proizvodnih TOZD DO LIKO Vrhnika so bile dosežene med drugim tudi zaradi zaključenih investicijskih vlaganj in predstavljajo glavnino no-vozaposlenih delavcev. Poleg teh so višje stopnje rasti zaposlovanja zabeležene še v Kmetijski zadrugi. TOZD Pekarni in GG — TOZD Gozdarstvu. Zmanjšanje zaposlovanja ni bilo planirano pn nobeni organizaciji združenega dela. vendar je vrsta organizacij združenega dela. ki so zmanjšale število zaposlenih glede na stanje leta 1980. Res je, da je v določenih primerih to zaradi splošnih težav opravičeno, vendar bodo le obstoječa delovna mesta lahko zagotavljala več novih delovnih mest. Padanje števila zaposlenih v proizvodnih organizacijah združenega dela ni pozitivno razen, če gre za posodobitev tehnologije ali odpravo težjih opravil, vendar bi morale tudi te organizacije v končni fazi odpirati nova delovna mesta na višjih izobrazbenih nivojih. Na področju družbenih dejavnosti je bilo konec leta 1984 zaposlenih po stanju konec meseca 563 delavcev, kar predstavlja letno stopnjo rasti 5,1 %, planirana pa je 8.2 %. Pretežni vpliv na visoko stopnjo ima področje izobraževanja, tako osnovne šole. kakor tudi glasbena šola. Tudi Vzgojno varstveni zavod, ki je planiral stopnjo 9,4 % in Dom upokojencev 14.8 % se tem stanjem približujeta. Z dokončanjem prizidka k Domu upokojencev bo zaradi širitve dejavnosti, zaposlovanje vplivalo na porast števila zaposlenih na tem področju. Gibanje števila zaposlenih po OZD pa je naslednje: ZAPOSLENI - STANJE KONEC MESECA - NEGOSPODARSTVO v * Leto IND Stopnja rasti -t 80:84 OZD 1980 1981 1982 1983 1984 1.-3. 1985 T * ? 4 6 7-5:1 8" OŠ Borovnica OŠ Ivan Cankar OŠ Log - Dragomer Glasbena gola Cankarjeva knjižnica NZD - DSSS NZD - TOZD Zdravstvo Vzgojno varstvena organizacija Dom upokojencev Samoupravna stan.skupnost - DS Strokovne službe SIS SO Vrhnika Kmetijska zemljiška skupnost Center za socialno delo 31 123 13 6 23 68 79 36 9 16 55 2 38 118 50 14 7 21 69 89 36 9 22 56 2 42 102 52 17 7 21 70 91 37 9 17 56 2 6 42 101 55 17 7 21 7* 95 39 9 16 58 1 7 *9 104 58 17 7 22 75 96 41 27 58 2 7 46 108 58 12 6 24 74 96 49 28 58 2 8 158,1 84,6 116,0 150,8 116,7 95,7 110,3 121,5 113,9 108,0 105,5 100,0 12,1 -*,1 5,1 6,9 3,9 -1,1 2,5 5,0 3,3 1,9 1,3 SKUPAJ NEGOSPODARSTVO GOSPODARSTVO 461 3-712 531 529 542 563 569 3.695 3-700 3-817 3-924 3.984 122,1 105,7 .lil. 1,* SKUPAJ 4.173 4.226 4.229 4.359 4.487 4.553 107,5 1,8 ZAPOSLENI - STANJE KONEC MESECA - GOSPODARSTVO L e t o Stopnja 0 Z D 1980 1981 1982 1983 1918 1.-3-1985 rasti 80:84 v£ 1 2 3 - 4 b 7-5:1 8 TOZD Kovinarska 202 206 203 205 206 215 103,0 0,7 Iskra - TOZD Antene 161 153 156 163 165 176 102,5 0,6 Obrtnik Borovnica 30 30 28 30 30 30 100,0 107,* - Donit - TOZD Fenolit Borovnica 256 259 263 262 275 284 1,8 IUV - TOZD Opekarna 69 65 67 59 44 36 63,8 -10,6 LIKO - TOZD DPrimarna predelava Verd 185 177 181 200 201 200 108,7 2,1 2,7 LIKO - TOZD Tovarna stolov Verd 3*9 3*7 355 384 389 409 111,5 LIKO - TOZD Tovarna vrat 210 204 201 210 210 210 100,0 — LIKO - DSSS 92 82 82 89 86 85 93,5 -1,7 IUV - TOZD Usnjarna 1.025 1.027 1.052 1.081 1.178 1.190 11*,9 3,5 IUV - DSSS 135 13* 13* 132 131 138 97,0 -0,7 ŽITO - TOZD Pekarna 62 76 70 73 79 80 127,* 6,2 INDUSTRIJA SKUPAJ 2.776 2.760 2.792 2.888 2.996 3.053 107,9 1,9 Kmetijska zadruga 98 109 113 118 115 .116 117,3 *,1 3,1 GG - TOZD Gozdarstvo 39 39 48 47 44 *3 112,8 91,7 GG - Temeljna organizac. kooperantov 12 12 12 12 11 12 -2,4 SGP - TOZD Igrad 266 254 215 216 221 220 83,1 -*,5 Obrtni center 32 3* 33 31 32 30 100,0 — TOZD PTT 92 91 94 97 98 97 106,5 1,6 TOZD Blagovni promet 92 91 88 92 89 89 96,7 -0,8 TOZD Hotel Mantova 51 52 50 52 46 *5 90,2 -2,5 2,9 Avtomerkur - TOZD Servis 33 3* 33 3* 37 39 112,1 LIKO - TOZD Servisi-energetika 104 105 109 120 120 126 115,* 3,6 Komunalno podjetje 95 91 90 88 91 93 95,8 -1,1 Zavod za načrtovanje 22 23 23 22 22 21 100,0 SKUPAJ 3.712 5-695 3.700 3.817 3-924 3-984 105,7 1,* INVESTICIJSKA VLAGANJA Zaostreni pogoji gospodarjenja in zmanjšanje obsega sredstev za investicijska vlaganja so narekovala realnejše načrtovanje investicij že pri pripravi planskih dokumentov za to srednjeročno obdobje. Tako lahko tudi ugotovimo, da je investicijska izgradnja v letih 1981 — 1985 potekala v skladu z začrtanimi cilji, saj kaže da bo plan investicij realiziran z 93.1 % glede na predračunske vrednosti. Avtomontaža — TOZD Kovinarska: Podaljšek proizvodne hale planiran v letu 1981 in dokončan v letu 1982 v vrednosti 19.111 tisoč din je med drugim tudi omogočil, da se lahko realizira zahteven program namenske proizvodnje. Z dokončanjem podaljška proizvodne hale ni prostorsko zagotovljena zaokroženost tehnološkega procesa. Ekonomičnejši pristop pri organizaciji proizvodnje bo dosežen šele z izgradnjo nove proizvodne hale v predračunski vrednosti 135.450 tisoč dinarjev. Izgradnja je pričeta v letu 1984 in sicer bo 68.6 % gradbenih del. ostala oprema in druga dela. Predvideno dokončanje v letu 1985. Iskra — TOZD Antene: Planirana izgradnja novega poslovnega prostora in adaptacije jedilnice v letih 1982—1983 še ni realizirana. Pričetek je bil v letu 1984 ob predračunski vrednosti 44.913 tisoč dinarjev. Z dograditvijo tega objekta bo možen prehod v tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo antenskega programa, končana pa bo v letu 1985. Donit — TOZD Fenolit: Nov obrat termoizolacijskih smol (V-100) planiran za leto 1982 je bil končan v letu 1983. Vrednost objekta znaša 92.471 tisoč dinarjev. Zamik pri dokončanju-del je bil zaradi nepravočasno odobrenih sredstev pri LB — Gospodarski banki, nedobavljane opreme, zaradi česar so mudila tudi montažna dela. Ta investicija je povečala proizvodnjo za cca 4.500 ton letno že z letom 1984. Rekonstrukcija — sanacija obrata smol v planiranem znesku 150.000 tisoč din se je izvajala v letih 1982 in 1983. Ta investicija bo zagotovila varnejše delo. ureditev napajanja z energijo in vodenja samega tehnološkega postopka. V začetku leta 1984 je bila ta investicija zaključena. Investicija prenove obrata duroplastov (bakelit — fenoli) planirana v znesku 94.000 tisoč din v tem srednjeročnem obdobju najbrž ne bo dokončana. Trenutno potekajo investicijska dela na dveh objektih in sicer izgradnja obrata za proizvodnjo fenolnih in drugih specialnih smol v predračunski vrednosti 80.050 tisoč din in izgradnja skladišča luga in odpadnih destilatov v predračunski vrednosti 34.679 tisoč din. Oba objekta bosta služila intenziviranju same proizvodnje, kakor tudi tehnološki intenzivnosti novih proizvodenj. Prva investicija je pričeta že leta 1983. druga leta 1984, predvideno pa je. da bosta obe zaključeni v letu 1985. DO LIKO Vrhnika: Investicija izgradnje je II. faze tovarne stolov, modernizacija in povečanje proizvodnje masivnega pohištva v predračunski vrednosti 255.538 tisoč din je končana. Pričetek obratovanja je bil v septembru 1983 in je rezultat vlaganj treh TOZD na lokaciji Verd primarne predelave. Servis-energetika in Tovarne stolov, investicija bo omogočala povečanje izvoza, kar že vpliva tudi na finančni rezultat. Investicija TOZD Servis-Energetika v proizvodnjo računalniških sklopov v predračunski vrednosti 109.700 tisoč dinarjev ni bila realizirana v načrtovanem obsegu. V dogovorjeni obliki proizvodnje računalniške opreme v SR Sloveniji ima LIKO proizvodnjo večjih diskovnih enot. V ta namen so bili adaptirani prostori in nabavljena oprema v vrednosti cca 10.000 tisoč dinarjev. Investicija TOZD Servis-energetika v opremo lesno obdelovalnih strojev v predračunski vrednosti 3.000 tisoč dinarjev je v letu 1983 realizirana in sicer v višini 15.000 tisoč dinarjev. Oprema je vključena v obstoječe delavnice. Trenutno je v izgradnji prizidek v predračunski vrednosti 30.800 tisoč din, ki bo v letu 1985 tudi dokončan. Investicija TOZD Blagovni promet v razširitev trgovske mreže, planirana v višini 50.000 tisoč dinarjev poteka v skladu s planom. Dokončano je že pror dajno skladišče na Vrhniki, v Boleču in Beogradu ter prodajni salon na Vrhniki. Sedaj tečejo priprave za prodajo na področju Reke, kjer je vloženo že 18.000 tisoč din za odkup zemljišč in pripravo dokumentacije, območje Sinja in Prištine je v obdelavi. Investicija TOZD Primarne predelave v izgradnjo lupilnice ob sovlaganju gozdarjev še ni realizirana. Vlaganje v lupilnico je preloženo zaradi preusmeritve iz uvožene opreme na domačega proizvajalca. Tehnična dokumentacija je pripravljena, predračunska vrednost znaša 50.000 tisoč din. Investicija TOZD Tovarne vrat v proizvodnjo vrat in dograditev skladiščnih prostorov in postavitev linije za dolžinsko spajanje, v predračunski vrednosti 46.373 tisoč din je pričeta in bo predvidoma končana v letu 1985. Čeprav domačih proizvajalcev opreme ni, so težave z uvozom opreme, kar ovira zaključek investicije in aktiviranja le-te. Investicija TOZD Tovarne stolov v nakup računalniške opreme v predračunski vrednosti 27.000 din je realizirana. Poleg teh planiranih investicij je zgrajen most preko Lubije. ki naj bi rešil problem notranjega transporta na lokaciji Verd z znižanjem stroškov in povečanjem varnosti tega. V pripravah srednjeročnega plana je bila ta investicije predvidena v sklopu izgradnje II. faze Tovarne stolov, kar je bilo nato izpuščeno. Poleg naštetih investicij so bila izvršena sovlaganja v surovinsko oskrbo, kai je nujno za nemoteno dobavo surovin. V ta nam je bilo vloženih že 84.000 tisoč din, predvidevajo pa se še nadaljna vlaganja. ŽG — KAMNOLOM VERD Investicija v I. fazo drobilnice in separacije ter odpraševanje v vrednosti 128.416 din ne teče po planu. Izvedena so le pripravljalna dela. medtem, ko je sama investicija razdeljena v dva dela. Prvi del obsega izgradnjo vsipnega bunkerja, rešetke za izdvajanje jalovine, primarni drobilnik, transporterji za jalovino in frakcije 0^63 ter povezavo starega dela z novim, in bo dokončan v tem srednjeročnem obdobju. IUV — TOZD Usnjarna Investicija v nov obrat »Konfekcija usnja«, je bila v pričetku maja 1982. Zaradi manjših težav pri uvozu opreme je investicija zaključena v decembru 1983.. Dejanska vrednost tega objekta je 203.457 tisoč din. * Razen uvozne opreme je investicija zgrajena iz lastnih sredstev. Proizvodnja v teh prostorih že teče ob manjših začetnih težavah. Obrat konfekcije usnja omogoča višjo stopnjo dodelave usnjenih izdelkov in nadaljnji prodor na tuja tržišča. Investicija v skladišče kemikalij je v teku. Pričetek je bil v letu 1984. dokončanje pa bo v letu 1985 s predračunsko vrednostjo 73.615 tisoč dinarjev, ki so zagotovljena iz lastnih sredstev. Z izgradnjo skladišča bo racionalizirano skladiščenje kemikalij (večinoma zelo dragih in uvoženih) in pomožnih materialov. S preselitvijo v nove prostore bo sproščeno 610 kv. m sedanjih površin za potrebe proizvodnje. Razširitev gostinskega obrata na Ulovki je bila pričeta v septembru 1982 in končana v letu 1983. Predračunska vrednost 20.000 tisoč din ni presežena ob tem. da je 7.300 tisoč din. ki so bila vložena v celoti lastna. Planirana investicija v zamenjavo iztrošenih naprav in modernizacija ter plinifikacija kotlovnice bo prenesena v naslednje srednjeročno obdobje. Poleg navedenih investicij TOZD Usnjarna je izvedla še nadzidavo in adaptacijo tehnične priprave proizvodnje s čimei je pridobljenih 412 kv. m dodatnih površin. To omogoča kvalitetnejšo predpripravo dela. boljše varovanje poslovnih in tehnoloških izvedb, proizvodnjo manjših modnih in ostalih zahtevnih vzorčnih naročil. Predračunska vrednost znaša 26.294 tisoč din, sredstva so bila zagotovljena iz lastnih virov, investicija je bila končana v IV. kvartalu 1984. leta. Investicija v črpališče termalne vode — Furlanove toplice bo omogočila izrabo obnovljenega toplotnega vira za potrebe proizvodnje. Planiranih 6.320 tisoč dinarjev lastnih sredstev bo dala prihranek 671 ton mazuta letno. Zaključek investicije v letu 1984. PAP — Ljubljana — obrat Vrhnika Planirana investicija v adaptacijo delovnih prostorov in spremembe tehnologije je realizirana v letu 1981 v znesku 13.500 tisoč din. Ta investicija je izboljšala delovne pogoje v novoorganizirani poslovni enoti (prej Sava — TOZD Ročna konfekcija) tudi s pomočjo sklada skupnih rezerv občine Vrhnika. ŽITO — TOZD Pekarna Rekonstrukcija pekarne je bila izvedena v letih 1982 in 1983 v predračunski vrednosti 31.342 tisoč dinarjev. Poleg povečanja kapacitet je ta investicija omogočila selitev slaščičarne, ureditev opreme in skladiščnih prostorov. Droga — obrat Jelka Vrhnika Planirana izgradnja novega obrata na Vrhniki v predračunski vrednosti 45.000 tisoč dinarjev po zadnjih informacijah v tem srednjeročnem obdobju ne bo realizirana. Vzrok je v neizpolnjevanju zahtevanih prioritet investicijske gradnje in finančnih možnostih v okviru TOZD in DO. Mercator — TOZD Hotel Mantova Izgradnja novega hotela v planirani predračunski vrednosti 50.000 tisoč din ne bo realizirana v tem srednjeročnem obdobju. Kmetijska zadruga Planirana izgradnja samopostrežne trgovine v Dragomeru v predračunski vrednosti 16.140 tisoč din je realizirana že v letu 1981. S tem je zagotovljena preskrba tega območja z živili in artikli široke potrošnje. Avtomerkur — TOZD Servis Adaptacija delovnih prostorov planirana v letu 1983 v znesku 10.870 tisoč din je bila tudi realizirana. Komunalno podjetje Planirana investicija izgradnje stranskih obratov v predračunski vrednosti 17.200 tisoč dinarjev je spremenjena v izgradnjo dispečerskega centra in stranskih obratov. Končanje objekta in celotna selitev Komunalnega podjetja na novo lokacijo je predvideno v letu 1985. SGP Grosuplje — TOZD Igrad Planirana so bila letna vlaganja lastnih sredstev v obrate, kot so žaga, pesko-kop itd. Predračunska vrednost planiranih vlaganj je znašala 69.950 tisoč din za celotno srednjeročno obdobje. PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti so bile v obdobju 1981—1985 izvršene naslednje investicije: — prizidek k osnovni šoli Borovnica, ki je bil sicer pričet že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, je bil dokončan in dan v uporabo leta 1981; — osnovna šola Log — Dragomer I. faza je bila dograjena irrdana v uporabo leta 1981; — adaptacija stare šole na Logu za potrebe otroškega varstva je bila izvedena v letu 1983; — adaptacija vrtca na Vrhniki, Tržaška c. 14 je bila izvedena v letu 1982; — gradnja prizidka k Domu upokojencev je bila končana v letu 1984; — Kulturna skupnost je sodelovala pri vzdrževanju Cankarjevega doma in Cankarjeve knjižnice, sofinancirala obnovo kino dvorane v Borovnici ter kulturnega doma v KS Drenov grič — Lesno brdo; — Telesno kulturna skupnost je sofinancirala obnovo ali ureditev športnih objektov v KS Borovnica, Vrhnika, Blatna Brezovica, Drenov grič — Lesno brdo. Log in sofinancirala gradnjo osnovne šole Log — Dragomer. Od investicij predvidenih v tem srednjeročnem obdobju pa so ostale neizvršene naslednje: — gradnja otroškega vrtca na Vrhniki in v Borovnici ter povečanje kapacitet kuhinje in kotlovnice na Vrhniki. — nadzidava zdravstvenega doma. — v okviru Kulturne skupnosti pa obnova oz. vzdrževanje objektov v več krajevnih skupnostih (Ligojna, Stara Vrhnika, Log. Verd, Bevke. Blatna Brezovica. Podlipa), — pri Telesno kulturni skupnosti pa objekti v KS Bevke. Verd, Stara Vrhnika, Ligojna in Podlipa. Vzroki za to. da precej investicij s področja družbenih dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju ne bo realiziranih so predvsem v zmanjševanju deleža sredstev za skupno porabo in tako nujnega prilaga janja programov SIS v višini razpoložljivih sredstev. Ob pripravi srednjeročnih planov za obdobje 1986—1990 bo nujno ponovno preveriti možnosti in potrebe po gradnji teh objektov. DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV Nominalne rasti celotnega prihodka, porabljenih sredstev in doseženega dohodka kažejo različne letne rasti tako, da se je strukturno razmerje leta 1980 spremenilo za 1,6 strukturne točke v korist porabljenih sredstev v letu 1984. Tudi podatek za I. kvartal 1985 kaže, da se bo ta trend še nadaljeval. Skupna poraba iz dohodka se je dvignila v letu 1981 in sicer od 4,66 strukturnih točk na 8,20 zaradi spremembe obračuna prispevkov za zdravstveno varstvo (prej iz čistega dohodka). V naslednjih letih pa je delež padal in je leta 1984 znašal 6.2 strukturne točke. Splošna poraba v strukturi dohodka prav tako pada in sicer od 0,9 strukturne točke v letu 1980. zarai spremembe obračuna prispevkov za zdravstveno varstvo (prej iz čistega dohodka). V naslednjih letih pa je delež padal in je leta 1984 znašal 6.2 strukturne točke. Splošna poraba v strukturi dohodka prav tako pada in sicer od 0,9 strukturne točke v letu 1980, na 0,5 strukturne točke v letu 1984. Nekoliko višji deleži, tako skupne porabe, kot tudi splošne porabe v dohodku v 1. kvartalu leta 1985 so trenutni in se kasneje približajo prikazanim trendom. Del dohodka za delovne skupnosti v strukturi dohodka prav tako pada od 6.16 strukturne točke v letu 1980 do 4,2 strukturne točke v letu 1984. Druge obveznosti iz dohodka so od leta 1980, ko so znašale 12,05 strukturne točke ostale na približno enaki višini do leta 1983 in se povečale v letu 1984 na 14,9 strukturne točke. Delitvena razmerja čistega dohodka so v tem srednjeročnem obdobju ureje-vana z Dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, ki naj bi v osnovi približal delitev sredstev za osebne dohodke vloženemu delu ter zagotavljal, da so sredstva za razširitev materialne osnove dela rasla hitreje od rasti čistega dohodka oz. naj bi se delež akumulacije v dohodku ne zmanjševal. Gibanja delitve čistega dohodka za osebne dohodke niso primerljiva s planom zaradi sprememb prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1981. Močni padci deleža čistega dohodka za bruto osebne dohodke v strukturi čistega dohodka ne kažejo prave slike. Bolj točno primerjavo kaže del čistega dohodka za neto osebne dohodke, ki je tudi v padanju od 43,2 strukturne točke v letu 1980 do 30,1 strukturne točke v letu 1984. Ponoven dvig v letu 1985 je pričakovan tudi glede na usmeritve Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1985. Tudi del čistega dohodka za skupno porabo je močno padel in sicer od 13,9 strukturne točke leta 1980 do 8,3 strukturne točke v letu 1984. Logična posledica teh gibanj je, da se je del čistega dohodka za akumulacijo povečal od 25,8 strukturne točke v letu 1980 na 50,6 strukturne točke v letu 1984 in ima še naprej trend rasti. To vpliva tudi na sorazmerno povečanje sredstev za reprodukcijo. Prikazana globalna gibanja dohodka in njegove delitve zamegljujejo mnogo izrazitejša odstopanja, ki so prisotna po posameznih področjih dejavnosti in seveda po posameznih organizacijah združenega dela. Ta gibanja Izvršni svet SO Vrhnika tekoče spremlja ob otjravnavi posameznih periodičnih in zaključnih računih organizacij združenega dela. Izguba v višini 9.532 tisoč dinarjev v letu 1980 se je povečala v letu 1982 na 25.240 tisoč din, medtem ko v letu 1981 ni nobena OZD izkazovala izgubo. Leta 1983 je znašala izguba 33.577 tisoč din in se povečala na*40.035 tisoč din v letu 1984. Ob koncu leta 1984 je izgubo izkazovala le IUV — TOZD Opekama in sicer zaradi ustavitve proizvodnje s 24. 2. 1984. V letu 1984 pa v I. kvartalu izkazuje izgubo pet OZD (Iskra — TOZD Antene, IUV — TOZD Opekarna, Žito — TOZD Pekarna, SGP — TOZD Igrad in Komunalno podjetje). Skupni znesek izgube znaša 68.356 tisoč din kar dodatno potrjuje velike razlike med posameznimi organizacijami združenega dela, tako v samem poslovanju kakor tudi v pogojih poslovanja. Izvršni svet vodi aktivnosti, da se v vseh teh organizacijah združenega dela temeljito analizirajo vzroki in poiščejo možnosti za sanacijo težav. Opisana globalna gibanja pa so prikazana v naslednji tabeli: Struktura v % 1980 1931 1982 198? 1984 1.-3-85 1. CELOTNI PRIHODEK 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 2. POHABLJENA SREDSTVA 69,1 ?0,1 69,7 70,0 70,7 72,9 3. AMORTIZACIJA PO fHH. STOPNJI 2,3 2,1 3,4 3,1 2,1 2,5 4. DOHODEK 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Skupna poraba 4,66 8,2 8,3 6,5 6,2 9,6 Splošna poraba 0,9 0,/ 0,8 0,6 0,5 0,9 Del doh. za DS 6,16 6,19 6,13 5,3 4,2 4,3' Druge obveznosti 12,05 11,4 12,2 12,2 14,9 8,0 Skupaj obveznosti 24,2 26,5 27,4 24,6 25,6 21,0 5. ČISTI DOHODEK Del ČD za BOD 61,2 56,4 61,9 48,2 41,4 43,7 Del ČD za neto OD 43,2 41,5 44,6 34,9 30,1 32,4 Del ČD za skup.por. 13,9 8,5 7,9 7,2 8,3 4,4 Del ČD-razlika BOD-NOD 17,9 16,9 17,0 13,2 11,3 11,3 Del ČD za akumulac. 25,8 33,0 31,2 45,3 50,6 55,0 Rezervni sklad 3,2 3,2 3,2 4,9 5,0 4,7 Sred.za razšir.mat. osnove dela 26,5 33,5 31,6 45,6 51,0 55,0 Sred.za reprodukc. 36,7 43,2 46,9 59,1 60,8 66,6 Plani doseganja dohodka in njegove delitve so bili postavljeni v planskih cenah leta 1980 in kažejo tako že realne rasti. Spremljanje realnih rasti po posameznih organizacijah združenega dela je zelo težavno zaradi neenotnih pogojev gospodarjenja in tudi cenovne politike. Korekcijski faktorji znašajo: za leto 1981 — 138,1 1 za leto 1982 — 127,35 za leto 1983 — 161,36 za leto 1984 — 166.62 (L—3.) 1985 — 176.91 realne rasti dohodka: SO—81 znaša —0.37 81— 82 znaša —3,81 82— 83 znaša 1,01 83— 84 znaša 7,38 (L—3.)85 znaša —1,65 Padanje realnih rasti dohodka do leta 1982 je presenetljiv o, saj srednjeročni plan ni predvideval negativnih rasti. Ponoven vzpon v letu 1983 in letu 1984 kaže, da se rasti že približujejo planirani povprečni stopnji 5,2 % ob tem, da se do konca tega srednjeročnega obdobja pričakuje tudi že vpliv zaključnih inve- sticij oziroma modernizacij posameznih proizvodenj. Na povečanje realnih rasti nedvomno vpliva tudi porast zaposlenih v letu 1983 za 3,1 % in v letu 1984 za 5,3%. Ocena gibanj delitve dohodka v letu 1985 Predvideno 3,5 % realno rast družbenega proizvoda v občini naj bi zagotovila 55 % rast dohodka. Delitvena razmerja naj bi v letu 1985 zagotovila ohranitev deleža akumulacije v dohodku leta 1984. Sredstva za osebno, skupno in splošno porabo naj bi rasla v globalu do 90 % rasti celotne nominalne rasti dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v OZD pa bo odvisna od pozitivnih kazalnikov gospodarjenja. Dosežena gibanja v letošnjih prvih treh mesecih kažejo, da se nominalno vsi tokovi odvijajo na znatno višji ravni še posebno cene, tako, da so po letu 1983 in 1984 ponovno v I. kvartalu 1985 zabeležene negativne realne rasti dohodka. Globalna delitvena razmerja v I. kvartalu 1985 kažejo, da se delež akumulacije v dohodku povečuje, rast razporejenih sredstev za osebne dohodke pa je nekoliko nad dogovorjenimi, kar bo Izvršni svet SO Vrhnika tekoče spremljal. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO V občini je značilna visoka izvozna usmeritev ter dejstvo, da močnejši izvozniki dosegajo istočasno tudi dobre finančne rezultate. Pravilnost izvozne usmeritve je tako potrjena. Prihodki na tujem trgu so v strukturi celotnega prihodka predstavljali leta 1980 22,8 %, leta 1983 26,1 % in leta 1984 20,6 %. Manjši padec v letu 1984 je posledica uvajanja nove konfekcije v IUV ter nedoseganje planiranih izvoznih usmeritev v ostalih manjših OZD. Global izvoza še naprej predstavlja OZD IUV — TOZD Usnjarna in DO LIKO Vrhnika, saj v strukturi konvertibilnega izvoza leta 1984 dosegata (61,2% in 35,7%), skupaj 96,8% vsega izvoza na nivoju občine. Z vidika neto deviznega efekta pa močno vodi DO LIKO oziroma zaradi specifičnosti proizvodnje še posebno v letu 1984 rešuje neto devizno bilanco občine. Spremljanje izvoza v tem srednjeročnem obdobju do vključno I. kvartala 1985 kaže, da so planirane realne rasti dosegle vse OZD, razen Kmetijske zadruge in Avtomontaže TOZD Kovinarska. Tudi globalna planirana rast 7,1 % je tako dosežena, saj znaša dejanska 7,8 % na področju konvertibile in 5,6 % vključno s klirinškim izvozom, kar še dodatno potrjuje pozitivne usmeritve, tako srednjeročnih, kot letnih resolucijskih usmeritev. Na večje preseganje izvoza vpliva manjši izvoz IUV — TOZD Usnjarna v letu 1984, vendar se pričakuje ponoven porast v letu 1985. Povsem drugačna gibanja od planiranih beležijo OZD na področju uvoza. Manjše OZD, kot so Avtomontaža TOZD Kovinarska, Kmetijska zadruga, Iskra — TOZD Antene in Donit — TOZD Fenolit so v okviru planiranih gibanj oziroma celo zmanjšali uvoz medtem, ko sta IUV — TOZD Usnjarna in DO LIKO Vrhnika nekajkrat prekoračili planirano rast uvoza. Logična posledica je, da je dosežena globalna povprečna rast uvoza s konvertibilnega področja 31,4%, planirana pa je bila 4,7%. Velik razkorak oziroma večji uvoz od planiranega znižuje tudi neto devizno pokritje posameznih OZD in občine kot celote. Planirano pokritje za celotno srednjeročno obdobje 164 % in verjetno ne bo doseženo niti konec leta 1985. . Od 194,8 % neto deviznega pokritja konvertibilnega področja v letu 1981 se to zmanjšuje na 49,7% v letu 1982, h61,4% v letu 1983 in 107,8% v letu 1984. Globalno neto devizno pokritje uvoza z izvozom je za občino Vrhnika za leta 1981 do leta 1984 znašalo 42,3%. Vzroki odstopanj so v dejstvu, da se manjše organizacije združenga dela premalo vključujejo v izvoz, vse večja odvisnost od uvoza (tudi z nabavo opreme), premajhna ekonomska motiviranost izvoznikov in ostalo vpliva na izvozna in uvozna gibanja občine Vrhnika, kakor so prikazana v tabelah. Ob vsem tem je važno dejstvo, da je gospodarstvo občine Vrhnika in v tem še posebno IUV — TOZD Usnjarna in DO LIKO zelo visoko izvozno usmerjeno. 1 t - 185,70 v 000 din 0 Z D IZVOZ - KONVEHTIBIIA Real. stopnja rasti 81-84 1981 1982 1983 1984 1.-3-1985 1 2 3 4 5 6 7=5:2 8 Avtomerkur - TOZD Servis IUV - Neopredeljeno 3. IUV - TOZD Usnjarna 4. IUV - TOZD Opekarna 8.352 2.979.722 3O.3O7 3.242.779- 27.795 4.153.108 8.029 3-646.978 562.499 IUV - SKUPAJ - občina 2.988.07* 3-273.086 4.180.903 3.655.007 562.499 12'2,3 6,9 LIKO - neopredeljeno LIKO - DSSS LIKO - TOZD Servisi-energetika LIKO - TOZD Tovarna vrat LIKO - TOZD Primarna predelava LIKO - TOZD Tovarna stolov LIKO - TOZD Blagovni promet 103.026 76.064 6.933 1.520.844 43.942 77-839 41.088 1.477.499 107.779 128.437 55.807 1.705.794 102.989 171.484 52.023 1.801.321 5.404 22.380 10.757 422.607 LIKO - SKUPAJ 1.706.867 1.640.368 1.997.817 2.127.817 461.148 124,7 7,6 Komunalno podjetje Donit - TOZD Penolit Iskra - TOZD Antene Avtomontaža - TOZD Kovinarska Žito - TOZD Pekarna Kmetijska zadruga ŽG - Kamnolom Verd GG - TOZD Gozdarstvo 31.383 1.626 22.860 100.143 36.381 95.500 18.045 84.089 33.210 4.150 17-546 104.990 54.500 16.468 19.279 6.894 2.326 GOSPODARSTVO - KONVEHTIBIIA - KLIRING 4.750.812 519.945 5.163.518 63.409 6.317.715 243.932 5.958.782 250.499 1.052.146 125,4 48,2 7,8 SKUPAJ 5.270.757 5.226.927 6.561.647 6.209.281 117,8 5,6 ================================ ============ =========== ============ s H ss = s s m m trn m mm =====-== Mtsiiiai 1 $ = 185,70 v 000 din uvoz - K0NVEETIBTJA IND Real. 0 Z D 1981 1982 1933 1984 1.-3.1985 stopnja rasti 81-84 ' 1 4 b 7=5:2 8 Avtomerkur - TOZD Servis IUV - neopredeljeno IUV - TOZD Usnjarna IUV - TOZD Opekarna 900 136.369 1.788.446 70 612 142.708 2.664.603 93.481 3-560.655 90.826 4.337.712 21.343 741.971 IUV - SKUPAJ - občina 1.924.885 2.8O7.3II 3.954.136 4.428.538 763.314 230,1 32,0 LIKO - neopredeljeno LIKO - DSSS LIKO - TOZD Servis energetika LIKO - TOZD Tovarna vrat LIKO - TOZD Primarna predelava LIKO - TOZD Tovarna stolov LIKO - TOZD Blagovni promet 1.466 219 13-283 80.324 42.619 109.715 304 13.253 31 29.905 81.593 40.530 154.563 284 6.141 79-408 102.321 42.243 193.260 121 24.906 696.826 120.184 33-490 18.021 1.315 28.471 6.907 143 LIKO - SKUPAJ 247.929 320.160 423.493 893-427 36.836 360,4 53,3 Komunalno podjetje Donit - TOZD Penolit Iskra - TOZD Antene Avtomontaža - TOZD Kovinarska Žito - TOZD Pekarna Kmetijska zadruga' ŽG - Kamnolom Verd GG - TOZD Gozdarstvo 208.365 24.129 27.15* 2.568 24 2.037 1.223 284.875 23.390 10.065 83 780 2.873 58.066 23.302 8.121 76 2.045 "57 1.052 172.283 18.640 8.650 6.497 22.770 681 30 82,7 77,3 31,9 -6,1 GOSPODARSTVO - KONVERTIBUA - KLIRING 2.437.991 545.406 3.448.498 542.979 4.172.167 226.887 5.529-087 329.324 823.631 226,8 60,4 31,4 SKUPAJ 2.983-397 3.991.477 4.399.053 5-858.411 196,4 25,2 3BaBBB=SSSE9BS 33iSlBB3=BtSi BSBBBBBB=BSSB ======== Kmetijstvo Področje kmetijstva je prav tako kot še nekatera druga zaradi pomembnosti in obširnosti problematike obdelano še v posebnih gradivih, katere prav tako obravnava občinska skupščina. Veliki plani, postavljeni v letu 1980 za to področje so se izkazali kot nerealni, posebno še ob vse večjih razlikah v cenah vhodnih in izhodnih surovin, ker tudi regresi niso mogli več pokrivati. Rebalans plana je bil zato urejen, saj obstoječa vlaganja niso mogla zagotoviti planiranega povečanja kmetijske proizvodnje. Organiziranje kooperantske kmetijske proizvodnje zahteva veliko angažiranje pospeševalne službe ob pomoči kmetijske zadruge, kot nosilca kmetijske proizvodnje (predelave) in Kmetijske zemljiške skupnosti, ki je bila v tem obdobju še posebej obremenjena s kategorizacijo zemljišča, kar je bilo osnova prostorskemu delu plana. Zbrana sredstva po stopnji 0,4 % oz. 0,8 % od OD delavcev so se porabljala za premiranje staleža osnovne črede, plemenskih telic, privez telet, za proizvodnjo mleka, za pospeševanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, za nadomestila dela obresti danih iz hranilno kreditnih služb, za sofinanciranje pospeševalne službe, za regresiranje mlečne proizvodnje, za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih področjih ter za naloge iz programa dela pospeševalne službe po ukinitvi financiranja iz proračuna, največji del sredstev pa odpade na sofinanciranje melioracijskih del. — Premiranje povečanja staleža osnovne črede, kar je potekalo po planu tako, da se osnovna čreda povečuje in omogoča doseganje planirane mlečne proizvodnje osnovo za pitanje mladih govedi. — Premiranje pitanja govedi poteka po planu. — Premiranje proizvodnje mleka ob boljšem oskrbovanju z reprodukcijskim materialom in ostalih že naštetih aktivnostih že daje ugodnejše rezultate tudi zaradi regresiranja semena za silažno koruzo in zagotovitev gnojil s sovla-ganjem v tovarno gnojil 1NA Kutina. — Regresiranje semenske pšenice, ki naj bi v končni fazi zagotovila izpolnitev setv enega načrta in odkupa pšenice je zainteresirala kmetijske proizvajalce tako, da se ob dobrih hektarskih donosih plan odkupa izpolnjuje. Ta proizvodnja je novo organizirana in je pogojevala nakup dveh kombajnov in šolanje kombajnikov. Da bi zagotov ili izpad v proizvodnji krme v letu 1984, je sklad regresiral nabavo močnih krmil, da je ohranjen obstoječi stalež živine: Da ne bi obstoječa kmetijska proizvodnja začela upadati, je postavljen obširen program pridobivanja novih pov ršin, izboljšev anju kvalitete zemlje s hidro in agro melioracijami, uvajanje čredinskih pašnikov ter pašnikov v hribovitih delih občine. V letu 1984 so bila pričeta hidro in agromelioracijska dela na 75 ha v Podlip-ski dolini, ki bodo zaključena ob koncu I. polletja leta 1985. Na dosedaj melioriranih površinah v Bevkah, Stari Vrhniki in Podlipski dolini teče komasacijski postopek. Program urejanja pašnikov na Pokojišču presega občinske meje in se vključuje v slovenski program urejanja skupinskih pašnikov. Začetne težave so premagane tako. da je vsako leto na teh pašnikih organizirana skupna paša plemenskih telic. K razvoju in ohranitv i kmetijstv a na Pokojiški planoti bo pripomogla izgradnja vodovoda. V letu 1985 je stekla tudi akcija urejanja pašnikov v Zaplani in Smrečju na 20ha. Obširen program planirane kmetijske proizvodnje zahteva tudi večja finančna vlaganja. Poleg občinskega sklada za intervencije v proizvodnjo hrane, se vključuje tudi republiški sklad ter živinorejska poslovna skupnost z namenskimi sredstvi ter delnem sofinanciranju samih kmetijskih proizvajalcev. Žal izpadajo sredstva iz proračuna, katera bi lahko celotno aktivnost močno pospešila. Realizacija programa je poleg finančne stimulacije tudi rezultat zavzetosti in aktivnosti vseh služb zadolženih za povečevanje kooperantske kmetijske proizvodnje. Ta dela so specifična in vezana na daljši rok. zato je potrebno te aktivnosti nadaljevati. Večje planirane naloge za katere ni izgledov da bi bile v tem srednjeročnem obdobju realizirane so: — razstavna hala na Vrhniki, — prašičji gstmi. Financiranje veterinarske službe, nabavo plemenjakov, regresiranje obrestne mere in druge naloge iz programa se izvajajo po planu in prav tako vplivajo na porast kmetijske proizvodnje. Gozdarstvo S spremembami in dopolnitv ami plana se je v letu 1982 pov ečala zahteva po intenzivnejšem izkoriščanju gozdov, kakor tudi po večjem vlaganju v obnovo in nego gozdov. Tako povečano proizvodnjo je zahtevala tudi večja vlaganja v gozdne ceste in vlake ter s tem omogočila dostop z mehanizacijo do težjih delov gozdov. Vse kategorije in oblike aktivnosti TOZD Gozdarstva od poseka, blagovne proizvodnje, obnove in nege gozdov tečejo po planu tako. da bodo srednjeročni plani doseženi in deloma tudi preseženi. Zaostajanje teh aktivnosti na področju kooperantske proizvodnje iz prejšnjih let se sicer zmanjšuje, vendar plan v celoti ne bo dosežen zaradi znanih kadrovskih težav in nepripravljenosti lastnikov gozdov, da se potrebna gozdna dela opravijo. Na nivoju republike Slovenije je izdelana študija o novi organiziranosti gozdarstva, ki naj bi v prvi vrsti omogočila ekonomičnejše poslovanje in doslednejše doseganje planiranih nalog tudi na področju kooperantske proizvodnje. Posek lesa v družbenih gozdovih je v skladu s planskimi predvidevanji z manjšim zaostajanjem poseka listavcev, medtem ko je v zasebnem sektorju to odstopanje večje. Pričakovati je izpad pri poseku listavcev. Pri blagovni proizvodnji je prav tako boljša realizacija glede na plan na področju iglavcev in tudi celotna blagovna proizvodnja ne bo bistveno zaostajala za planom. Gozdnogojitvena dela potekajo v skladu s planom. Manjše nedose-ganje jezaradi gospodarnejšega poslovanja. V kolikor se izkaže, da (dognojevanje, obžetev itd.) ni potrebno, se ta dela tudi ne izvajajo. Investicije v gradnjo gozdnih cest in vlak so že realizirane. Trenutno je več pozornosti posvečena vlakam, ki omogočajo realizacijo plana proizvodnje. Sovlaganje Gozdnega gospodarstva v investicijo lupilnice je prikazana pri poglavju investicij. Promet in zveze S spremembami in dopolnitvami srednjeročnega plana so bile izv ršene korekcije prvotnega programa vlaganja na področju prometa in zvez v občini Vrhnika. Vzrok temu je bila ocena manjšega dotoka sredstev, ki je osnova za nova vlaganja in večjo usmeritev v enakomeren razvoj celotnega območja Slovenije, kar je narekovalo večja vlaganja v območja z manj razvito PTT mrežo. Pregled realizacije srednjeročnega plana razvoja PTT 1981—1985 v leti 1981 — 1984: ' . HAZIV INVESTICIJE Leto realizac. Vrednost v din - krajevno kabelsko omrežje Vrhnika - krajevno kabelsko omrežje Borov. - krajevno kabelsko omrežje Drenov grič - Sinja gorica - zaščita medkrajevnega kabla Vrhnika - Borovnica - poštna oprema - telegrafska oprema - prenosni visokofrekventni sistem Vrhnika - Borovnica - javne telefonske govorilnice 1931 1931 1932 1932 1983 1962 1932 1981-1985 717.000 I.540.OOO 2.744.OOO 361.000 1.362.000 164.000 3.I37.OOO 3.435.OOO Tudi Glede na korigiran plan za obdobje naslednje nerealizirane naloge: 1981 - 1985, ostanejo še i predrač.vred. 1931-1935 v 000 din predrač.vred. obm.SIS za T>tt 84-83 v 000" - krajevno kabelsko omrežje Log - omrežno slcupinski kabel Log - Vrhnika - razširitev vozlične centrale Vrh. - končna telefonska centrala Log - visokofrekventni sistem Vrhnika - Log - del poštne opreme 3.477 3.188 54.507. 4.636 3-187 60.000 5.000 20.000 5.000 670 Vsa navedena investicijska dela so tudi v planu območne SIS za PTT promet, razen razširitev vozlične centrale Vrhnika, ki je izpadla in je predstavljala glavni del investicijskega v laganja (54 %). Do velikega zamika prihaja za"ce!o-ten program na Logu, ki je bil iz leta 1983 prestavljen v leto 1985 in ni možnosti za realizacijo v tem-srednjeročnem obdobju. Trgovina Področje preskrbe je obdelano v posebnem gradivu, tako velja na tem mestu omeniti predvsem investicijska vlaganja in sicer je bila v 1. 1984 prenovljena blagovnica na Vrhniki, v letu 1985 pa potekajo adaptacijska dela v trgovini in bifeju na Vrhniki, Ulica 6. maja 10. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V obdobju od leta 1981 do leta 1985 so bile družbene dejavnosti izpostavljene velikemu pritisku omejevanja sredstev za te namene. Zaradi različne sposobnosti, da se je z obsegom in standardi zadovoljevanje skupnih potreb prilagodilo zmanjšanemu obsegu sredstev, je v tem času že prišlo do določenega prestrukturiranja teh dejavnosti. Delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenem proizvodu je od leta 1981, ko je bil 16,4 % v letu 1983 padel na 12.1 ^. v letu 1984 na 11.4%, v letu 1985 pa naj bi predvidoma znašal 11,7%. Programsko so se družbene dejavnosti prilagodile zmanjšanju sredstev z opustitvijo nekaterih investicij (predvsem na področju otroškega varstva in zdrav stva) in manjšega obračuna amortizacije od predpisanih minimalnih stopenj, sredstva amortizacije pa so nekatere SIS tudi v celoti združevale za odplačilo anuitet. Tako zmanjševanje obsega vseh sredstev za investicije pa že ovira redno in nujno obnavljanje opreme in vzdrževanje osnovnih sredstev. Drugih programov samoupravne interesne skupnosti niso mogle ali uspele zmanjšati v takšni meri,'da bi lahko govorili o bistvenem programskem prestrukturiranju. Večina programov je namreč tako ali drugače normativno predpisanih, zato je pogoj za spremembo programa tudi sprememba normativov, ki posamezno dejavnost opredeljujejo. To spreminjanje pa ni enostavno, saj gre za menjanje ustaljenega načina uresničevanja posameznih pravic. Poleg tega pa bo spremembe potrebno izvršiti z voljo in pripravljenostjo delovnih ljudi, ki kot uporabniki in izvajalci odločajo o zadovoljevanju skupnih potreb. Občinska zdravstvena skupnost Usmeritve, ki jih je Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika opredelila v svojem samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana 1981—1985 v glavnem uresničujemo, nekatere od tehpa bomo morali prenesti v prihodnje srednjeročno obdobje 1986—1990. Zaostrene gospodarske razmere v zadnjih letih so namreč močno vplivale tudi na razvojne možnosti zdravstvenega varstva. Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva so relativno omejili materialne podlage za zadovoljevanje materialnih potreb in zahtev po zdravstvenih storitvah. Tako so nastale nove razmere, ki so terjale drugačno delovanje zdravstvenih dejavnosti in so tudi neposredno vplivale na družbe-no-ekonomski položaj tega področja. V Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika smo še pred nastopom resnejših materialnih težav, že v letu 1980 sprejeli nekatere samoupravne sporazume in ukrepe za zagotovitev racionalnejšega uresničevanja zdravstvenih storitev in uskladitev razvoja zdravstvenih zmogljivosti z materialnimi možnostmi družbe. Najpomembnejši od teh so akti, ki urejajo delitev dela in kadrovsko politiko, vsi pa so v bistvu stabilizacijske narave, ter nakazujejo možnosti prilagajanja zaostrenim gospodarskim razmeram. Ti stabilizacijski dokumenti in limitirana sredstva so vplivali na razvoj posameznih zdravstvenih dejavnosti. Tako iz leta v leto postopoma dajemo vse večjo prioriteto osnovni zdravstveni dejavnosti, ter težimo k zmanjševanju bolnišničnega zdravstvenega varstva ob hkratnem povečevanju specialistične ambulantne dejavnosti, ki je cenejša oblika zdravljenja. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika je bila je bila tudi ena med prvimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji, ki je že sprejela aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana 1981—1985,terz veljavnostjo od 1.1.1984 dalje prenesla pravice in obveznosti pri zagotavljanju zdravstvenih storitev za poškodbe pri delu in poklicne bolezni in za zagotavljanje socialne varnosti (boleznine) neposredno na temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti. S tem je povečala odgovornost organizacij združenega dela za zdravje svojih delavcev, hkrati pa znatno zmanjšala sredstva, ki jih občinska zdravstvena skupnost namenja za nadomestila vsled bolezenske odsotnosti z dela. Pomemben delež v stabilizacijskih prizadevanjih pa so prispevali tudi uporabniki sami. Pri koriščenju zdravstvenih uslug se že ravnajo varčneje, s sprejemom samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (v letu 1983) pa so prevzeli tudi nekatere dodatne obveznosti: povečali so se zneski participacije; uporabniki tudi sami poravnavajo tisti del zdravstvenih storitev, ki jih uveljavljajo na lastno zahtevo in presegajo dogovorjeni standard. Tudi v zdravstvenih delovnih organizacijah so dosegli nekatere pomembne premike v notranji organizaciji dela, ki se kažejo v povečevanju deleža opravljenega dela oz. ur v rednem delovnem času. Možnosti za racionalnejšo izrabo delovnega časa in za zmanjšanje vseh oblik dela zunaj rednega delovnega časa so tako v veliki meri že izrabljene, čeprav seveda ne povsod enako in prav gotovo tudi še ne v celoti. Ocenjujemo, da nekaj teh rezerv še vedno obstoja zlasti v bolnišnicah. Razni stabilizacijski ukrepi, izredna rast materialnih stroškov in limitirana sredstva zdravstvene skupnosti (s tem pa tudi zdravstvenih org.) pa so vplivala tudi na družbeno-ekonomski položaj zdravstva. Ta je v zadnjih letih bistveno zaostajal za razvojem gospodarstva. Razkorak med osebnimi dohodki zdravstvenih delavcev in delavcev v gospodarstvu je iz leta v leto večji, saj so osebni dohodki zdravstvenih delavcev, poleg investicij, doživeli največje restrikcije. Izredno pereč problem postaja v zadnjem času tudi velika izrabljenost osnovnih sredstev in medicinske opreme, saj so v zadnjih letih praktično vse zdravstvene organizacije, skladno z zakonskimi spremembami, oblikovale amortizacijo le v višini 50 % zakonsko predvidene višine. Vsa ta problematika zdravstva okrog prestrukturiranja zdravstvenih dejavnosti, dnižbeno-ekonomskega položaja zdravstva in izrabljenost opreme je obsežno prikazana v gradivu »Nekatera vprašanja nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva v občini Vrhnika«, objavljenem v Prilogi št. 47 Našega časopisa od februarja 1985, ter je trenutno v javni razpravi. Pomanjkanje sredstev je glavni vzrok, da v Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika v tem srednjeročnem obdobju nismo izboljšali normativa v osnovnem zdravstvenem varstvu v taki meri, kot smo to načrtovali (1 zdravnik na 170C prebivalcev in 1 zobozdravnik na 2300 prebivalcev). Analiza dosedanjega stanja pa vendarle kaže tudi na določen napredek na tem področju. Ustanovljena je bila higiensko-epidemiološka služba v Notranjskem ZD Vrhnika, ki je zadolžena za spremljanje in predlaganje ukrepov osnovnega preventivnega značaja. Poostrena je kontrola nad lokalnimi in vodinimi viri in družbeno prehrano otrok v šolah in WZ. Preventivna dejavnost se je okrepi- la, prav tako otroški dispanzer, kjer je kadrovska zasedenost v okviru regijskega povprečja. Mladinsko zobozdravstvo je kadrovsko sicer šibkejše zasedeno kot znaša regijski normativ, bili pa so že podvzeti ukrepi z dodatnim angažiranjem vseh zobozdravnikov, v bodoče pa bo tu potrebna zaposlitev dodatnega teama. Sedanje stanje na področju medicine dela zadostuje minimalnim zahtevam, pripravljen pa je elaborat za vsestransko okrepitev in razširitev te dejavnosti. V teku so tudi razgovori za uvajanje obratnih ambulant z večjifna tovarnama. Splošne ambulante opravljajo tudi delo obratnih ambulant, zato so kadrovsko preskromno zasedene. Z ustanavljanjem obratnih ambulant pa bi prišlo do njihove razbremenitve in bi se lahko posvetile dispanzerskim metodam dela, ki sedaj niso razvite. Zdravstveno varstvo starostnikov in borcev NOV je sicer vsem zagotovljeno, vendar bi bilo bolj učinkovito in kvalitetno z uvedbo gerontološke ambulante v Domu upokojencev; kjer bi ustrezno usposobljeni zdravnik s področja gerontologije nudil celovito zdravstveno oskrbo vsem bolnikom, kakor tudi oskrbovancem Doma upokojencev. Dispanzer za žene je trenutno kadrovsko pokrit z dopolnilnim delovnim razmerjem ginekologa, v primeru njegove preobremenitve pa bo potrebno to dejavnost razširiti. Zadovoljivo deluje tudi pulmološko zdravstveno varstvo in dispanzer za mentalno higieno. Klub zdravljenih alkoholikov pa bo potrebno bolje aktivirati, saj je število njegovih članov premajhno glede na razširjenost alkoholizma pri nas. Patronažna služba v preteklem obdobju ni bistveno napredovala, kljub temu da ima prioriteto zaradi poudarka na razvoju nege bolnika na domu. Ta nega na domu se ni razširila predvsem zaradi obstoja in širitve Doma upokojencev na Vrhniki, ki sprejema tudi varovance, ki potrebujejo zdravstveno nego. Niso pa tudi utečena kadrovsko organizacijska dela na področju laične nege, ter bo temu vprašanju v bodoče treba posvetiti več pozornosti in ga s sodelovanjem RK, KS in UKC zadovoljivo rešiti. Fizioterapija se je v preteklem obdobju sicer kadrovsko okrepila, potrebna pa bo izpopolnitev opreme in razširitev fizioterapevtske dejavnosti na domu. S kadrovsko zasedbo na področju zobozdravstva tudi ne moremo biti zadovoljni, ter bo v naslednjem obdobju nujno potrebno zaposliti še en dodatni zobozdravstveni team. V teku so tudi priprave za uvedbo vozil laboratorija, ki bi omogočil kvalitetna in sodobna protetična dela. Trenutni kadrovski normativi TOZD-a Zdravstvo Vrhnika tako znašajo: — en zdravnik na 1943 prebivalcev — en zobozdravnik na 2714 prebivalcev ter smo se načrtovanim normativom torej precej približali. Vsled stabilizacijskih prizadevanj smo se v Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika v tem srednjeročnem obdobju morali odpovedati tudi načrtovani investiciji — razširitvi Zdravstvenega doma na Vrhniki, s katero bi pridobili 348 kv. m dodatnih nujno potrebnih prostorov za delovanje zdravstvene službe osnovne zdravstvene dejavnosti (dispanzer medicine dela, za varstvo žena in laboratorij). Prav tako smo v srednjeročnem obdobju prenehali z združevanjem sredstev za skupni program naložb v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, saj OZS z razpoložljivimi sredstvi komaj krije programe zdravstvnega varstva. Zdravstveno varstvo je dejavnost, ki si jo zagotavljajo delavci in občani z najširšo medsebojno solidarnostjo. Nivoji solidarnosti segajo od organizacije združenega dela prek občinskih in medobčinskih skupnosti do Zdravstvene skupnosti Slovenije. V zadnjih letih pa so delegati v skupščinah zdravstvenih skupnosti večkrat poudarili, da uresničevanje medobčinske in republiške solidarnosti ni zadovoljivo urejeno. Tu se kažejo številne pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki so pripeljale celotni sistem solidarnosti v določeno krizo. Tako kriteriji za združevanje sredstev ali za pesojo urpavičenosti za prejemanje solidarnostnih sredstev med seboj niso usklajeni in tudi ne primerljivi. Zato bo potrebno v prihodnjem srednjeročnem obdobju vse aktivnosti usmeriti tudi v temeljito spremembo sistema solidarnosti, ki naj bi bil predvsem bolj poenostavljen. Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika že od leta 1979, dalje tudi redno vsako leto oblikuje namenska sredstva za SLO in DS, ki jih dodeljuje Lekarni Vrhnika za zaloge zdravil. Tako je OZS Vrhnika v tem obdobju Lekarni Vrhnika nakazala za zaloge zdravil skupaj že 1.635.500 din. Osnovno šolstvo Cilji in naloge, opredeljene v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 kot prednostne je Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika izvajala oziroma realizirala v naslednjem obsegu: — Ugotavljamo, da je zahteva novega zakona o osnovni šoli, ki je opredelil, da je potrebno do leta 1985 v vseh osnovnih šolah uveljaviti normativ največ 32 učencev v oddelku, da bi s tem ustvarili boljše pogoje za ustvarjalnejšo in aktivnejšo vlogo učencev v vzgojnoizobraževalnem procesu in za notranjo diferenciacijo oziroma individualizacijo bila uresničena že v šolskem letu 1983-84, saj je v povprečju 27,9 učencev na oddelek (slovensko povprečje je 25), v letu 1984-85 pa je v občini v povprečju 28 učencev na odddelek. — Na Osnovni šoli Borovnica je bila s šolskim letom 1982-83 organizirana celodnevna osnovna šola. Na ostalih šolah pa postopoma uvajajo elemente celodnevne šole (na Osnovni šoli Ivan Cankar so glede na prostorske možnosti, organizirani trije oddelki prvega razreda pc načelih celodnevne osnovne šole). f — Zahteva po vključevanj u otrok v podaljšano bivanje v višini 15 % je ure- -sničena. To pa smo lahko uresničili (poleg tega, da je Osnovna šola Borovnica prešla na COŠ), ko je bila dograjena Osnovna šola na Logu in je bila s tem razbremenjena šola na Vrhniki. — Na področju glasbenega šolstva smo lahko zadostili planskim opredelitvam tako, da so bili za potrebe glasbene šole adaptirani prostori na Tržaški 23. — Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja je bilo potrebno amortizacijo združevati v višjem procentu, kot je bilo s planom predvideno. Le v letu 1981 so šole združile amortizacijo v planski višini, to je 75 %. V naslednjih letih pa so združevale pri skupnosti amortizacijo nepremičnin in ustanovnih vlaganj v višini 100 % ter opreme in učil v višini 50 %. Ta sredstva je skupnost namenjala Skladu za gradnjo šolskih in vzgojno varstvenih objektov občine Vrhnika za odplačevanje anuitet za najete kredite za dograditev prizidka k Osnovni šoli Borovnica in Osnovne šole Log—Dragomer. Gradnja teh dveh šolskih objektov je bila s planom predvidena in tudi realizirana. V šolskem letu 1984-85 se je situacija še izostrila. Tako so šole obračunale amortizacijo le v višini 50% in še to so združile pri skupnosti za odplačevanje anuitet, ki je po ukinitvi sklada z 31. 12. 1984 prevzela njegove obveznosti. 1931 1982 1953 1934 1935 plan real Število učencev v OS 2.170 2.349 2.388 2.451 2.540. 2.513 - od tega v po- daljšanem bivanju 241 402 339 357 570 344 - od tega v COS - - 417 . 435 421 430 Število oddelko 80 86 . 86 90 94- 93 štev.učencev v GS 190 209 225 229 240' 234 Število zaposlenih, tako učiteljev kot ostalih zaposlenih (vodilno in administrativno osebje, strokovni delavci in tehnično osebje) se je gibalo v okviru planskih predvidevanj. Na osnovi ugotovitev uresničevanja planskih nalog do leta 1984, lahko pričakujemo, da bodo v takem obsegu, kot je bilo dogovoi jeno, lahko uresničene tudi v letu 1985. Socialno skrbstvo Občinska skupnost socialnega skrbstva je v tem srednjeročnem obdobju izvajala naslednje prednostne cilje in naloge: — občanom, ki so brez sredstev za preživ Ijanje in nesposobni za pridobitno delo zagotavljala družbeno denarno pomoč, kot edini in dopolnilni vir preživljanja; — uveljavila enotne kriterije pri obravnavanju socialno skrbstvenih problemov; — za boljše izvajanje socialno skrbstvene aktivnosti ustanovila Center za socialno delo Vrhnika; — zagotovila sredstva za socialnega delavca na 4500 prebivalcev; — glede na vse večje potrebe po zavodskem varstvu odraslih občanov v širši regiji, ki je financirala 1. fazo izgradnje splošnega socialnega zavoda Doma upokojencev Vrhnika (Logatec, Vrhnika, Cerknica), se je pristopilo k izgradnji H. faze — prizidka, ki je bil končan v decembru leta 1984, v katerem je zagotovljenih 120bivalnih mest. 100 mest predstavlja nove kapacitete, dvajset pa bodo zasedli oskrbovanci iz tistega dela obstoječega objekta, ki se bo preuredil v potrebne funkcionalne prostore zavoda s skupno kapaciteto 220 oskrbovancev. Sredstva za realizacijo tega programa so se v dogovoru zagotav Ijala preko SPIZ-a posameznih občin (Logatec, Cerknica, Ljubljana in Vrhnika) iz sredstev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev. — V domu za starejše občane zagotovila možnosti ustreznega zaklanjanja. V tem srednjeročnem obdobju sta Občinska skupnost socialnegaskrbstva Vrhnika, Centerza socialno delo Vrhnika in Dom upokojencev Vrhnika v cilju navedenih usmeritev izvajale naloge v naslednjem obsegu: 1931 1932 1983 1934 plan Predvid. 81-85 real. 1935 1. Št.občanov v splo- šnih soc.zavodih 41 - 40. 59 55 - 65' 53 2. Št.občanov v poseb. soc.zavodih 14 14 -. 13 13 22. 16 3. št.otrok in mladoletnikov v organizacija za uspo- sabljanje 6 6 11 14- 9 16 4. Št.oskrbovan.v zavodu, otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti 3 3 2 2 6 2 5- Št.otrok v rejniš- ki oskrbi U 10 12 13 • - 20 15 6. Št.upravičencev do začasne den.po- moči 9 10 10 — 16 - ' ti 7.. Št.prejemnikov en- kratne den.pomoči 166 160 155 171 161 171 8. Klimatsko zdravij. in št.pomoč.otro- 24 kom za letovanje 24 24 24 24 40 9. St.oskrbovancev, v Domu upokojencev - osnovna oskrba 127 126 126 134 121 192 - dodatna oskrba 62 66 66 74 60 120 - dietna prehrana 25 26 26 22 25 50 Nove naloge v zvezi z zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki je pričel veljati v letu 1984 se uspešno izvajajo. Skupnost otroškega varstva Skupnost otroškega varstva je v tem' srednjeročnem obdobju izvajala naslednje prednostne cilje in naloge, ki jih je začrtala: — zagotovila povečanje dnevnega varstva predšolskih otrok in pri tem zagotovila 38% zajetje otrok v vzgojnovarstvene organizacije: — financirala vzgojno varstvene dejavnosti v višini 50% od ekonomske oziroma od stroškovne cene za posameznega varovanca v VVO po enotno do-govorjenih normativih, povečanih za delež vključenih otrok preko normativa; — v okviru zajamčenega programa vključevala vse 6 letne otroke v pripravo na šolo; — izvajala 120 urni program za vse petletne otroke, ki niso vključeni v VVO; — zagotovila varstvo v varstvenih družinah vsaj za 25 otrok starih do treh let; — zagotovila ob enakih pogojih poslovanje enake cene, vzgojno varstvenih storitev v vseh vzgojno varstvenih enotah; — dodeljevala in izplačevala družbene in materialne pomoči otrokom in družinam in pri uskladitvi družbenih pomoči otrokom materialno ogroženih družin in namenila precej pozornosti oblikovanju, spremljanju in izvajanju SS o socialno varstvenih pravicah; — združevala sredstva amortizacije nepremičnin v višini vsaj 75 %, ki jih bo usmerila v zagotavljanje dodatnih zmogljivosti. Ob teh navedenih usmeritvah je Skupnost otroškega varstva izvajala naslednje programe dejavnosti: 1981 1982 1983 1984 ocena 1985 Vsi oddelki 29 30 ' 32 32 32 - oddelek od 0-3 let 7 7 3 8 3 - oddelek od 3 - 7 let 22 23 24 24 24 Vsi otroci vključeni v W0 - po dejan, zasedbi 634 685 773 794 800 Vključeni otroci v W0 - od 0 - 3 let 132 116 163 163 169 - od 3 - 7 let 502 546 615 631 631 število varstvenih družin in otrok v varstvenih družinah: 1981 1982 1983 1984 ocena 1985 Varstvene družine 3 3 ■ 3 3 4 Otroci 14 6 19 18 24 Za realizacijo vključevanja navedene« :a števila predšolskih otrok bo- 10 v letu 1935 zagotovili 40 % vključenost vseh predšolskih otrok v organizirano varstvo in vzgojo. Zagotovljeni program: 1981 1982 1983 1984 ocena 1985 štev.otrok za malo šolo 170 170 150 150 150 Štev.otrok za 120-umi prog. 130 130 120 120 120 Program družbenih denarnih pomoči: 1981 1982 1983 1984 ocena 1985 Denar.pomoči otrokom delavcev 1629 838 648 528 598 Denarne pomoči otrokom kmetov * 37 33 .. 15 7 7 Povećane DP otrokom - edinih hranilcev 65 *5 48 .57 37 Povečane DP otrokom - telesno motenim 13 11 15 9 9 Kultura Kulturna dejavnost se je razmahnila zlasti na področju zborovskega petja in folklorne dejavnosti. V osnovnih šolah so ustanovljena šolska kulturna društva, ki sodelujejo s kulturnimi skupinami v krajevnih skupnostih in v okviru Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. Ljubiteljska dejavnost vključuje 18 društev in sekcij, ki združujejo okoli 100 č)anov. Na področju založniške dejavnosti je bila posebna pozornost namenjena knjigi. Vendar je že ugotovljeno, da razvoj knjižničarske dejavnosti ne bo dosegel planskih predvidevanj. Zaradi naglega porasta cen knjigam, je Cankarjeva knjižnica dosegla le 2,4 knjižne zaloge na prebivalca namesto planiranih 3,0, medtem, ko obisk in izposojna močno naraščata. Na področju varstva kulturne dediščine se je zaključek obnove oltarjev na Kurenu pomaknil v letu 1985 zaradi novo odkritih starejših rezbarij, ki jih je potrebno obnoviti. Zaradi pomanjkanja sredstev predvidevamo, da se bo obnova viadukta v Borovnici pomaknila v novo srednjeročno obdobje. Kulturna skupnost je zagotavljala sredstva za vzdrževanje Cankarjeve knjižnice in Cankarjevega doma na Vrhniki, sofinancirala je obnovo kino dvorane v Borovnici in kulturnega doma v KS Drenov grič — Lesno brdo. Ostale obnove se zaradi pomanjkanja sredstev pri KSO, kot v krajevnih skupnostih niso realizirale. Zaradi stabilizacijskih prizadevanje je KSO zmanjšala svoje programe v letih 1983 in 1984 na 50% minimalno amortizacijo in je predvidoma tudi v letu 1985 ne bo realizirala v 100%. Kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Vrhnika je z izvajalci in uporabniki zagotovila minimalne pogoje za dejavnost delovnih ljudi in občanov v vseh krajevnih skupnostih. V množičnih akcijah in redni telesni vadbi je sodelovalo preko 4.500 udeležencev letno. Število klubov je naraslo od 24 v letu 1981 do 35 v letu 1985, 5 društev pa je v letu 1985 ustanovilo samostojno zvezo organizacij za tehnično kulturo. Telesnokulturna skupnost je sofinancirala obnovo ali ureditev športnih objektov v krajevnih skupnostih Borovnica, Vrhnika, Blatna Brezovica, Drenov grič — Lesno brdo, Log in sofinancirala gradnjo osnovne šole Log — Drago-mer. Vse ostale gradnje so zaradi zakonskih omejitev in zaradi pomanjkanja sredstev odmaknjene v leto 1985 ali naslednje srednjeročno obdobje. Od pomembnejših nalog v okviru Telesno kulturne skupnosti bo šele v letu 1985 pričeta sanacija kopališča na Vrhniki, kar dosedaj kljub nujnosti zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče realizirati. Občinska raziskovalna skupnost V vseh letih tega srednjeročnega obdobja, posebno pa še v zadnjih treh letih, je skupnost poskušala realizirati s planom opredeljene programske sklepe oziroma naloge. To ji v celoti ne bo uspelo, ker so bile nekatere raziskovalne naloge glede na poznejše finančne možnosti zastavljene preobširno. Poleg tega pa tudi ni bilo primernih predlogov oziroma interesentov, ki bi naloge in posameznih sklepov raziskovanj uresničevale. Realizirane oz. v teku pa so raziskave^ . , . • 1. varstvo okolja Omejevanje prisotnosti škodljivih snovi v odpadnih vodah (Donit in Kmetijski inštitut Boris Kidrič). Študija rabe opuščenih glinokopov na desnem bregu Ljubljanice (Zavod za načrtovanje Vrhnika). 2. energetika Hidrološke raziskave termalne vode v Furlanovih toplicah (1UV in Geološki zavod Ljubljana) in potencialni vrelec Drenov grič in dolgoročna oskrba občine Vrhnika z energijo. 3. povečana racionalizacija in kvaliteta proizvodnje — uporaba odpadnega kamna pri proizvodnji marmornih blokov v kamnolomu Lesno brdo in Drenov grič — Mineral, — sušenje usnja s kombiniranim hladilnim strojem — IUV, — uvajanje tehnično organizacijskih metod in sistemov s področja inženiringa — LIKO. 4. povečanje proizvodnje hrane in živinske krme Izboljšanje kvalitete mleka na odkupnem področju mlekarne Vrhnika in tako aktivirati naravne danosti v hribovitih predelih Notranjske (Pokojišče) za povečano pridelavo hrane — KZ Vrhnika. 5. poznavanje kulturne dediščine Podrobna arheološka raziskovanja Ljubljanice — Narodni muzej Ljubljana. 6. vzgoja in izobraževanje Vzgoja predšolskega otroka za prve osnove usmerjanja v naravoslovje na predšolski stopnji in na razredni stopnji osnovne šole. Da bi inventivna dejavnost postala bolj množična, skupnost vsako leto razpisuje nagrade za inovatorje. Odziv delovnih organizacij ni posebno velik. Kljub urgencam, delovne organizacije ne prijavljajo inovatorje. Tako smo nagrade lahko podelili le v letih 1982, 1983 in 1985. Da bi v prihodnjih letih imeli več uspeha, bomo poskušali z uresničevanjem popularizacije raziskovalne dejavnosti že v osnovni šoli. SIS za varstvo pred požari Skupnost za varstvo pred požari občine Vrhnika je svoj program v preteklem obdobju v glavnem v celoti realizirala in sicer: — nujna popravila gasilskih domov Bevke, Log, Stara Vrhnika. Breg — Pako, Brezovica pri Borovnici, Blatna Brezovica, Podlipa in Sinja gorica; — V letu 1984 je bila pričeta gradnja 1. faze Doma družbene samozaščite v Borovnici, ki je bila vnesena v planske dokumente ob sprejemanju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine. Gradnja bo zaključena v letu 1985. — Opravljena so bila popravila gasilskih vozil v Zaplani in Bevkah, — skupnost je sofinancirala nakup avtocisterne za gasilsko društvo Drago-mer — Lukovica in Gasilsko društvo Verd, — s sredstvi je bilo v okv iru občinske gasilske zveze nabavljenih nekaj cevi za zamenjavo starih dotrajanih, — ostala oprema za gasilska društva se nabavlja v sodelovanju z občinskim štabom za civilno zaščito in se razdeljuje v skladu s planom Občinske gasilske zveze. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Za področje komunalnega gospodarstva so v srednjeročnem planu 1981 — 1985 bili opredeljeni zlasti naslednji cilji: — oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo, upoštevaje pri tem dolgoročni razvoj občine in zagotovitev varovanja vseh vodnih virov; — izgradnja oz. dograditev zbiralnih kolektorjev za odvajanje tekalnih in atmosferskih voda na Vrhniki, Borovnici, Logu in Dragomeru; — prečistiti odpadne industrijske vode ter očistiti odplake v Borovnici, Vrhniki, Logu in Dragomeru; — pravočasna pridobitev in priprava zemljišč za stanovanjsko in industrijsko izgradnjo; — v zazidanih območjih zaradi izenačevanja komunalnega standarda v občini zagotavljali izgradnjo manjkajočih komunalnih naprav po principu nezazidanih stavbnih zemljišč; — oblikovanje cen komunalnih storitev v skladu z izvajanjem prioritetnih nalog in pri tem upoštevanje selektivne politike cen. Na osnovi temeljnih opredelitev so bili vzporedno predlagani tudi finančni viri, ki so bili predpogoj za izvršitev vseh zastavljenih nalog: — priklopnina na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, — del prispevka iz dohodka za gradnjo kanalizacijskega omrežja, — prispevek ob ceni za gradnjo CČN, — združena sredstva po SS za gradnjo CČN, — povračila za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav iz dohodka (osnova BOD), — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (povišanje), — sredstva OZD iz čistega dohodka (vzajemnost), za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Zaostreni pogoji gospodarjenja so povzročili, da sprejetega programa ne bo mogoče realizirati, ker predlagani finančni viri v celoti niso bili uvedeni (priklopnina, prispevek iz dohodka za CČN, združena sredstva po SS). Poleg tega pa politika cen tudi ni zagotavljala vzdrževanja komunalnih objektov in naprav, saj iz sredstev razširjene reprodukcije ni bilo mogoče zagotoviti novih naložb, pač pa le odplačilo anuitet za najete kredite. Zmanjšane so bile tudi dotacije OVS Ljubljanica-Sava za dogovorjeni program in spremenjeni pogoji kreditiranja komunalnih naložb. Sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so se do leta 1984 zbirala v KS Vrhnika, Borovnica, Verd in Stara Vrhnika in uporabljala za izvajanje programov v omenjenih krajevnih skupnostih. S spremembami in dopolnitvami odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pa je nadomestilo uvedeno tudi v "delu KS Log, Dragomer — Lukovica in Drenov grič, vendar pa se sredstva zbirajo v okviru Samoupravne komunalno-cestne skupnosti in uporabljajo v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč. Področje odkupa, priprave in opremljanje stavbnih zemljišč Naloge na tem področju zaradi varovanja kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti niso v celoti realizirane (ZN Vrtnarija, ZN Dol — Laze, ZN Log — Mole, ZN Drenov grič, ZN Dragomer — dopolnitev in ZN Idrijska) čeprav so bila v ta zazidalna območja vložena že znatna finančna sredstva. — Dokončana je zunanja ureditev v okviru ZN Klis in Gradišče, — zunanja ureditev ZN B bloki v Borovnici je v zaključni fazi, — družbeno usmerjena stanovanjska gradnja v okviru ZN Vrtnarije se bo pričela v letu 1985 in nadaljevala v obdobju 1986—1990, — v Dragomeru na Grivi je bib oddanih 28 individualnih parcel, — v okviru ZN Janezova vas je bilo oddanih 20 parcel, v letu 1985 pa še dodatnih 11 za potrebe OZD in občine Vrhnika v okviru individualne gradnje, — delno so bila odkupljena zemljišča za bodočo industrijsko cono na Vrhniki in delno tudi za obrtno cono. Individualna komunalna raba — uspešnrji je zaključena 1. faza gradnje vodooskrbe »Borovniški višaj« (zamenjava oporečnih vodnih virov), — v letu 1985 bo zgrajen še nov eksploatacijski vodnjak VB-5 s kapaciteto 451/sek, in izvršena rekonstrukcija Robove ceste n