'jto XXXIII. Številka 45
jtinovitelji: občinska konferenca SZDL junice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka , Trtic - Izdaja C a »opi h no podjetje GlM Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar
GLASILO SOCI
V Bohinju zadonel ho-ruk -
V brigadirskem naselju republiške mladinske delovne akcije Bohinj 80 je v nedeljo dopoldne v znak začetka akcije zadonel glasen pozdrav mladih. Včeraj so že poprijeli za delovno orodje. Brigadirji in brigadirke tz vse Slovenije bodo v štirih izmenah sodelovali pri gradnji kanalizacijskega omrežja od Mladinskega doma v Bohinju
do Ribčevega laza. — Foto: F. Perdan
Kranj, torek, 10. 6. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Navdušenje celi žulje
Mladinske delovne akcije so se začele že med narodnoosvobodi|-iim bojem, ko so mladi zbirali hrano, orožje, obdelovali polja, da bi Jjjnbolj pomagali svojim starejšim vrstnikom pri njihovem oboroženem soju proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Koje napočila svoboda, se mladi niso niti za hip obotavljali. S Se Vjim navdušenjem so poprijeli za delovno orodje. Tito in partija sta ;ji pozvala na akcijo. Z nepojmljivo vnemo so gradili nove mostove, jrogein ceste. Višek, po drugi strani pa začetek, njihovih velikih hotenj i? bila proga Brčko-Banoviči, ki so ji sledile proga Samac-Sarajevo, jyto cesta Bratstvo in enotnost, tovarna Ivo Lola-Ribar. Novi Beo-jrad, obnova Skopja, nasipi na Mora vi ... To je bil odgovor na Titov !iticne organizacije ustvarile možnosti, da bi akcije zajele čim več flUdih. Njegova želja se uresničuje. Rodovi, mlajši od samih delovnih (icij.se danes izkazujejo in potrjujejo s prostovoljnim delom, pišejo '/mstrani epopeje mladinske ustvarjalnosti.
Od začetka junija do konca avgusta letos bo več kot 50.000 mladih »delovalo na zveznih delovnih akcijah, več kot milijon pa na raznih ^bliskih, pokrajinskih, občinskih in lokalnih. S prostovoljnim delorti #k> poklonili svoji domovini nove kilometre cest, vodovodov, nove jtoe nasipe, pogozdene golicave. Materialni učinki povedo kaj malo o pomenu mladinskih delovnih ij. Pred očmi je treba imeti njihovo vsestransko in neprecenljivo Jnoat za mlade in našo deželo. Na akcijah se oblikujejo pristni med->e*ki odnosi, tovarištvo, bratstvo in enotnost, navdušenje za delo, ki »jpijo in vzgajajo mlade, celijo njihove žulje. Vendar pa moramo ob vseh lepih ciljih, ki jih ima mladinsko pro-oljno delo, spregovoriti tudi o nekaterih pomanjkljivostih, ki meto nanj slabo luč. Marsikje pri nas le s težavo sestavijo brigado, ttnjka učencev in študentov. Manjka sposobnih vodij. Predvsem mla.-Mit organizacija je tista, ki bi morala prostovoljno delo približati Jim pojasniti, da na njih gradijo domovino in sebe.
H. J.
Stabilizacijski ukrepi
Spremenjen tečaj dinarja - Dolar velja 27,30 dinarja -Maksimirane cene vseh proizvodov in storitev
Na petkovi seji je zvezni izvršni svet sprejel več ukrepov za hitrejše uresničevanje gospodarske stabilizacije. Ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer in vzrokov neugodnih teženj v gospodarskih gibanjih, posebno v odnosih s tujino je namreč ocenil, da je treba ostreje ukrepati za spodbudo pozitivnih sprememb na vseh področjih gospodarjenja. Pri tem je poudaril, da imajo novi ukrepi za cilj, večje možnosti dohodkovnega povezovanja gospodarstva in boljše pogoje za
zmanjka.
Na podlagi teh stališč je ZlS'pri-nosti11 J™***™ ukrepov in delavnosti za uresničevanje politike stabilizacije, ki j.h bo izvajal v več delih m v daljšem obdobju. Najprej imajo prednost ukrepi, ki lahko že letos dajo ugodne učinke za obrzdanje neugodnih teženj v gospodarskih stikih s tujino. Zatem se bo nadaljevalo intenzivno delo na ukrepih, ki jih bo ZIS sprejel do konca leta, tretji del pa bo zajel ukrepe, ki naj bi Jih sprejeli v okviru novega srednjeročnega plana.
prodajo na tuje ter s tem . zvanje plačilnega primanjkljaj
Tako je najprej spremenil tečaj dinarja v odnosu do ameriškega dolarja. Sedaj znaša 27.30 dinarja za ameriški dolar, hkrati pa se je ustrezno prilagodil tudi tečaj glede na druge konvetibilne valute.
Sprememba tečaja dinarja bo prispevala k zmanjšanju ali odpravljanju razlike med domačimi in tujimi cenami. Z vzpostavitvijo realnega tečaja dinarja se bo, ob drugih ukrepih, ki jih pripravljajo do konca leta, zmanjšala pobuda po administrativnem urejanju problemov plačilne bilance. Povečale se bodo možnosti za izvoz, saj so cene na svetovnem trgu preračunane v dinarje, spodbudne za naše proizvajalce. Zmanjšale pa se bodo možnosti uvoza, kar utegne povzročiti težave v predelovalni industriji, v daljšem obdobju pa bo prav gotovo prispevalo k hitrejši spremembi se-
stave gospodarstva in spodbujanju razvoja domače bazične industrije. Povečal se je tudi interes za devizno varčevanje oziroma za prodajo tuje valute narodni banki.
Hkrati je ZIS sprejel več drugih ukrepov, ki naj zagotovijo uresničevanje ekonomske stabilizacije. Najvažnejši so prav gotovo ukrepi proti naraščanju cen in inflacij v državi. V tej zvezi bo že na prihodnji seji predlagal spremembe dogovora o izvajanju politike cen v letu 1980. Dokler te spremembe ne bodo sprejete in ne bo doseženo soglasje republk in pokrajin pa velja odlok o maksimiranju cen vseh proizvodov in storitev s 6. junijem. 1980.
Sprejeti so tudi ukrepi za usklajevanje posameznih oblik porabe splošne, skupne in investicijske., kakor tudi ukrepi, ki naj prispevano k usklajevanju rasti osebnih dohodkov tako kot zahteva letošnja resolucija. V tej zvezi je predvidel spremembe resolucije za letos, ki jih bo predložil v obravnavo skupščini SFRJ
Kvalitetna rast sejma
Dvojni praznik kranjskega Exoterma
opotnik jeklarjev in livarjev
Minuli petek zvečer so zaprli 8. sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju - Velik poslovni uspeh letošnje prireditve - V bodoče širiti krog sodelujočih
V petek so v kranjskem Exotermu odprli nov obrat %a alelavo izolacijskih materialov, ki se uporabljajo pri kontinuirnem litju jekla, in hkrati proslavili 30. obletnico delavskega samoupravljanja
fanj - »Nad 20 let dela v pro-ftfaji pomožnih livarskih in Nfchurikih sredstev je utrdilo mbrodno usmeritev nade de-W* organizacije. Posluh za po-•k livarjev je prispeval k ši-W Proizvodnje in dvigu kvali-*. Vodilno mesto v tovrstni ju-Itfkvanski proizvodnji imamo, Navijamo pa se tudi v tujini. paMrugim milijonom dolarjev nt* pokrivamo potrebe po MU reprodukcijskega materija opreme. Ko smo leta 1975 Dojemali sedanji plan, smo gra-I M proizvodnji pomožnih litrskih in metalurških sredstev, t vetji izbiri in kvaliteti ter m pogojih dela. V petih aa bomo za 11 odstotkov več ipaalenimi podvojili količinski M*C proizvodnje, izdelali nad \m ton izdelkov ter potrojili rfkodek, ki bo letos znašal VH 300 milijonov dinarjev. ¥*vt sedanjega srednjeročni piana bomo uresničili,« je t prtkovi otvoritvi novega mo-ohrata za izdelavo izolacij-" rriaterialov. ki s«' uporabljajo M'Hitinuiranem litju jekla, pou-p direktor Kxoterma inž. Bojan !#p. Otvoritve, ki je bila hkrati i/ii proslavitev .'M), obletnice delavca samoupravljanja, so se ude-0 njavišji predstavniki kranjske ^ine in družbenopolitičnih or-mzarij ter zastopniki sodelavcev ffttrma. kulturni program pa so pravili pevci kvinteta Gorenjci iz |ktt. malčki iz nakel.skega vrtca «dutorji KUD Naklo.
»Naši izdelki, še posebno pa izdelki iz novega obrata, bodo pri litju še dodatno zmanjšali porabo toplotne energije in povečali izkoristek,« je nadaljeval inž. Bojan Urlep. »V prvi fazi bomo izdalali 2500 ton teh izdelkov letno (izolacijske plošče Garnex - tako se imenuje tudi v petek odprti obrat, kit GarseaJ, tekoči ognjestalni premaz Refcote. ognjestalno nabijalno maso Garpak in Exotermno zmes TL-150) v skupni vrednosti 20 milijonov dinarjev. Delo bo opravilo šest delavcev v dveh izmenah. Naprave je mogoče podvojiti. Prvo količine teh materialov so uspešno preizkusili v Štorah in na Jese-
nicah, tak postopek pa bo kmalu osvojen tudi v Sisku in Smedere-vu. Ze letos bomo izdelali predvidoma okrog 1000 ton izdelkov. Kar 95 odstotkov surovin je domačih.«
Nova Exotermova investicija je precejšnja, saj je terjala skoraj 25 milijonov dinarjev. 9.5 milijona je bilo bančnih posojil. 8.5 milijona sredstev delovne organizacije. 7 milijonov pa so predstavljala sovla-TOZD Jeklarne jeseniške ime in Metalke iz Ljubljane V imenu kranjske družbenopolitične skupnosti je kolektivu Exoter-ma k uspehu čestital izvršni sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Ivan Torkar. ki je še posebej opozoril na vrednost investicije s stališča prizadevanj po večjem izvozu, manjšem uvozu in majhnem dodatnem zaposlovanju ter združevanju sredstev za takšne naložbe •I. Košnjek
fanja elezai
Del novega proizvodnega obrat/i r kranjskem K.votermu — Foto: -/ KitAnjek
Kranj - Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju je za nami. zato velja zapisati nekatere ocene organizatorjev in gostov za tokratno prireditev ter predloge za prihodnje. Nasploh je osmi sejem, ki je dosegel vrhunec tako po'količini kot kakovosti predstavljenih izdelkov, moč zelo ugodno oceniti. Kot je ob odhodu iz naše republike dejal predsednik predsedstva SR Bosne in Hercegovine Raif Dizdarevič. ki je letošnji sejem odprl, sta ga prikaz organiziranosti in opremljenosti naše vicilne zaščitna sejmu ter potek prireditve prijetno presenetila.
Po grobih ocenah si je sejem ogledalo okrog 40 tisoč obiskovalcev. Med njimi so bili tudi vidni predstavniki našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja: Viktor Avbelj. Marjan Brecelj. Tone Bole. podpredsednik makedonskega izvršnega sveta, sekretarji za ljudsko obrambo iz vseh republik in pokrajin, prek 50 predsednikov jugoslovanskih občinskih skupščin ter drugi. Takšna udeležba prav gotovo pomeni tudi dober poslovni uspeh sejma, saj bo promet na osnovi sedaj in pozneje sklenjenih pogodb med letom predvidoma dosegel več sto milijard starih dinarjev.
Po ugotovitvah strokovnjakov so s skrbnim izborom razstavljenih izdelkov dosegli nadaljnjo kvalitetno rast sejma. Tudi povečano zanimanje za podeljevanje medalj novim izdelkom potrjuje prizadevanja proizvajalcev na tem področju. Zal pa iskani izdelki nekaterih delovnih organizacij še vedno ne najdejo poti do edinstvene sejemske prireditve v domovini in izven nje. Tudi nekatere proizvode gorenjske industrije, na primer Greine in Tekst Hindusa iz Kranja pa begunjskega Klana, bi bilo vredno samostojno predstaviti
Izreden je bil pomen vseh aktivnosti, ki so spremljale sejem. Ne gre
le za nadaljnje utrjevanje organiziranosti in usposobljenosti civilne zaščite prek seminarja z vajami in posvetov, ampak tudi za navezavo gospodarskih in drugih stikov ob srečanjih množice ljudi iz krajev Sirom po naši domovini. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bilo prav na tem področju doslej premalo storjenega. Zlasti gorenjski turistični in gostinski delavci se vse premalo zavedajo možnosti za razmah dejavnosti ob sejmu.
Pri pripravi prihodnjih sejmov ho prišlo, kot predvidevajo organizatorji, do nekaterih manjših sprememb in novosti. Ugotovili so namreč potrebo po razširitvi organizacijskega odbora s predstavniki proizvajalcev, trgovine in porabnikov. Prizadevali si bodo tudi predstaviti čimveč izdelkov domačih proizvajalcev in uresničiti dogovor za sestavo kataloga opreme in sredstev civilne zaščite. Premaknili ali podaljšali bodo prireditev do sobote, da bi si jo lahko ogledalo čimveč obiskovalcev. Obenem bodo težili k širjenju dejavnosti ob sejmu.
S. Saje
G LAS 2.STRAN
TOREK.
—a-L
10 JUNIJA 1980
Devize so se podražile
Vrednost deviznih hranilnih vlog občanov, ki je po zadnjih podatkih 146,24 milijarde deviznih dinarjev, se bo zaradi devalvacije dinarja dejansko povečala in sicer v poprečju za 30 odstotkov: pri avstrijskih Šilingih za 29,83 odstotka, francoskih frankih za 29,69 odstotka, italijanskih lirah za 30,46 odstotka, pri zahodno-nemških markah za 30,39 odstotka, britanskih funtih za 28,83 odstotka in pri ameriških dolarjih za 30 odstotkov. Ta sklep naj bi med drugim preprečil nadaljnje zmanjševanje deviznih hranilnih vlog občanov, ki so zaradi inflacije imele višjo vrednost, kot je je priznaval uradni tečaj.
Zvestoba materini besedi
V Ukvah v Kanalski dolini v Italiji so v nedeljo proslavili peto obletnico slovenske šole in zvestobe materini besedi, za katero se požrtvovalno zavzemata rodoljubni župnik Mario Garjup in učitelj Salvatore Venosi. Ob prazniku so jim čestitali med drugim tudi koroški Slovenci.
Novi plodovi solidarnosti
Tolminci ne bi mogli bolj slavnostno obeležiti zaključka štiriletne popotresne obnove Posočja, kakor so to storili s številnimi delovnimi zmagami, ki jih te dni praznujejo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja tolminske skupnosti. Z otvoritvijo nove sodobno opremljene zdravstvene postaje v Bovcu so v petek simbolično sklenili obnovo zdravstvenih objektov. S sobotno predajo vrtca namenu v krajevni skupnosti Volarje pa skorajšnji zaključek obnove in zidave novih stavb za vzgojnovarstvene ustanove na Tolminskem.
Srečanje na Jančah
Več kot 2.000 borcev, mladincev in delovnih ljudi se je zbralo v soboto dopoldne na Tujem grmu pri J ančah, da bi skupaj počastili 70-letnico rojstva Edvarda Kardelja, 38-letnico borbe II. grupe odredov in se poklonili spominu predsednika Tita in narodnega heroja ter člana štaba II. grupe odredov Petra Stanteta-Skale. Proslave so se udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja. Slavnostni govornik je bil predsednik MK SZDL Ljubljana Vlado Beznik.
Šolo poimenovali po Kardelju
Na sobotni slovesnosti so v Poljčanah poimenovali osnovno šolo po Edvardu Kar delju. Na zasedanju občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij slovenskobistriške občine pa so podpisali listino o pobratenju med občinama Čičevac in Slovenska Bist rica.
Upokojenci peli v Mariboru
Sobotnega, že šestega srečanja pevskih zborov društev upokojencev, se je udeležilo več kot tisoč pevcev, ki so h svojim petjem in pestrim programom navdušili poslušal ce. Koncerta, na katerem je sodelovalo 50 pevskih zbo rov, so se med drugim udeležili tudi predstavniki Slovencev iz Trsta in gostje iz Gradca v Avstriji.
Koristna priporočila
Mladi na delo - V soboto je iz Kranja odpotovala na zvezno mladinsko delovno akcijo Posočje 80 brigada šestih bratskih mest. Sestavlja jo po st
Kranj — Pretekli torek se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Kranj in obravnavalo gradiva za sredino sejo zborov kranjske občinske skupščine. Člani predsedstva SZDL so sprejeli poročilo o uresničevanju obrambnih in varnostnih priprav v kranjski občini leta 1979 in menili, da kaže določneje opredeliti položaj konjereje, določiti, katere interesne skupnosti, predvsem gospodarskega značaja, naj delujejo v izrednih in vojnih raz-, merah in se dogovoriti o financiranju poštnih in drugih zvez s krajevnimi skupnostmi v izrednih razmerah.
Delo skupine, ki pripravlja javno razpravo o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu, je bilo ugodno ocenjeno. Treba pa je najti načine dolgoročnega reševanja stanovanjske problematike mladih družin in gradnje študentovskih ter dijaških domov. Predsedstvo je obrav-
mladih iz pobratenih mest Zemuna. Osijeka, Banjaluke Bitole, Hercegnoiv- Jaa8^n-nskla:evan;e letošnjih pro ga in Kranja. Do 5. julija bodo v Posočju gradili vodovod. Za turni je nadelo naValo usklajevanje
inja. Uo 5. julija bodo v Posočju gra„. odpotovala tudi 49-članska brigada Jože Gregorčič, ki sodeluje na ziezm akciji Novi Beograd. - Foto: F. Perdan
JESENICE
Danes, 10. junija, ob 9. uri bo seja izvršnega sveta jeseniške občin-
|uni|a, on y, uri no seja ■«vioii«e« ~----
ske skupščine. Na njej bodo pregledali poročilo o stanju gostinskih objektov v jeseniški občini, osnutek družbenega dogovora o izgradnji m financiranju novega slovenskega muzeja revolucije v Ljubljani ter predlog družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spomenikov NOB, spominskih obeležij in vojaških pokopališč v jeseniški občini. Med drugim se bodo tudi seznanili s pripravami za prehod na usmerjeno izobraževanje in poročilom o stanju lokalnih in nekategoriziranih javnih občinskih cest s predlogom odloka ter razpravljali o osnutkih nekaterih zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva m drugih vprašanjih s tem v zvezi. (S)
gramov družbenih dejavnosti. Menilo je, da so stabilizacijska prizadevanja tudi na tem področju potrebna in da je zasnovani način uresničevanja dober. Ker so nekatere interesne skupnosti brez sredstev za najrazličnejše prireditve, naj manjko nadomesti z namenskimi sredstvi izvršni svet. Prav tako je predsedstvo SZDL menilo, naj bo
Kranj še naprej organizator mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov, vendar v skladu z razpoložljivim denarjem.
Poročilo o uresničevanju pripo-ročil in sklepov o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti je bilo prav tako na dnevnem redu zadnje seje predsedstva SZDL. Novo l>bli-kovanje predvsem večjih krajevnih skupnosti je nujno, je menilo predsedstvo, prav tako pa je treba nadaljevati s posvetovanji o delovanju delegatskega sistema po krajevnih skupnostih. Doslej je bilo troje posvetovanj: v Cerkljah, Preddvoru in Stražišču. Do jeseni mora biti ta naloga uresničena. Izvrsni svet mora s svojimi organi pomagati krajevnim skupnostim pri usklajevanju samoupravnih aktov z ustavnimi spremembami in najti način dogovarjanja o združevanju sredstev za investicije po krajevnih skupnostih. Ta naloga je doslej preveč bremenila SZDL. Tudi problematika kmetijstva in potrošniških svetov je bila na dnevnem redu seje predsedstva. Njegovi člani so menili, da kaže s posojili še bolj usmerjati kmetijstvo in njegovo strojno opremljenost, do jeseni pa kaže poživiti delo potrošniških svetov in oblikovati konferenco potrošnikov na občinski ravni.
■jk
Jubilejni praznik Stražišča
KRANJ
Sekretar Jože Kavčič je sklical za d^nes redno sejo komiteja občinske konference ZKS
junija, ob 12. uri 66. Člani komiteja bodo letošnjih prvih treh
obravnavali oceno kranjskega gospodarjenja v . mesecih in njegovega sodelovanja z neuvrščenimi deželami in državami v razvoju, razpravljali pa bodo tudi o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Občinska konferenca SZDL Kranj prireja v petek, 13. junija, celodnevni seminar za aktiviste Socialistične zveze. Na seminarju bodo obravnavali problematiko utrjevanja in razvijanja družbene vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva, razpravljali o organiziranosti krajevne samouprave, oblikovanju potrošniških svetov m nalogah Socialistične zveze pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v kra-
-redsedstva republiške kon-
jevnih skupnostih. Predavatelji bodo član pr< ference SZDL Savin Jogan, člani kranjskega "^"f*" _ Rauter, Tone Roblek in Mišo Burger ter izvršni sekretar Kranj Lojze Malovrh.
sveta Ferdo OK ZKS
-jk
RADOVLJICA.__
p .torek. 10. junija, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine 'luc t-i1C^'inakateri bodo razPi*avIjali o analizi uresničevanja reso-dri *K °-°ločil, o osnutku dogovora o zagotavljanju materialnih in šnelf Z110*11081' dela za učinkovito, strokovno in pravočasno in-pekcijsko nadzorstvo, razpravljali o osnutku zakona o urejanju pro-' prekoračiteljih k«;k dohodkov iz negospodarstva, o
S t razišče — Krajani krajevne skupnosti Stražišča imajo že nared program letošnjega praznovanja krajevnega praznika, ki bo jubilejni — deseti. Jubileju primeren je tudi program praznovanja, saj obsega številne športne, kulturne in družbenopolitične manifestacije, v katere se vključujejo tudi delavci organizacij združenega dela na ob močju krajevne skupnosti. Krajevna skupnost bo letos bogatejša za novo pridobitev, spominski park na nekdanjem pokopališču, ki te dni že dobiva dokončno podobo, krajani pa so pri njegovem urejevanju pomagali s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami. Ureditev spominskega parka je tudi oddolžitev vsem, ki so padli ali umrli za svobodo v tem delavskem in revolucionarnem predelu Kranja.
Prireditve v počastitev letošnjega 10. jubilejnega praznika* se začenjajo v soboto, 14. junija, s skupno vajo enot ljudske obrambe in družbene samozaščite krajevne skupnosti in delovnih organizacij Save ter Iskre. Prireditve se bodo nato vršile skoraj vsak dan do nedelje, 22. junija. V nedeljo, 15. junija, bo ob 10. uri, košarkarski članski turnir pred TVD
Partizanom, v ponedeljek, 16. juniia. ob 9. uri mali atletski pokal na igrišču pred osnovno šolo, dan kasneje ob 17. uri kegljaško tekmovanja v borbenih partijah v gostišču Bene-dik v četrtek, 19. junija, ob pol petih popoldne odprto hitropotezno šahovsko prvenstvo Kranja v prostorih Iskre, v petek, 20. junija, na dan pred praznikom, pa bo največ prireditev. Ob 17. uri bo otvoritev spominskega parka, združena s spominsko svečanostjo, na kateri ho govoril domačin, predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner Ob 19. uri bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti v osnovni soli Lucijana Seljaka, ob pol devetih zvečer pa kino predstava na prostem pred domom TVD Partizan. Tudi v soboto, 21. junija, bo več prireditev: ob 9. uri v domu TVD Partizan namiznoteniško prvenstvo, uro kasneje kolesarsko tekmovanje na stadionu in ob 18. uri nastop folklornih skupin pred domom TVD. Po nastopu bo pred gasilskim domom kegljanje za junca. V nedeljo, 22. junija, pa bo med 10. uro II. tradicionalni trim pj°° na J oš ta, popoldne pa pred psu*111 domom vrtna veselica, j. Kotama
U 0
0
i \
,4
i
i
r
A
\
t
geodetskih zadevah in nekaterih drugih vprašanjih
D. S.
Spomin na 3. konferenco KPS
ŠK. LOKA
Na današnji seji izvršnega sveta, začela se je ob 7. uri, obravnavajo osnutek odloka o spremembah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za naslednje srednjeročno obdobje ter pripravi prostorskega plana, osnutek odloka o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Škofja Loka, osnutek dogovora o skupnih temeljih planov za obdobje 1981-85 občin ljubljanske regije in oblikovanje stališč do dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja revolucije, delovni osnutek organizacije občinskih upravnih organov in predlog za povečanje cen strani »Dogovorimo se« in Uradnega vestnika Gorenjske.
V četrtek, ob 16. uri bo posvet predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS ter predsednikov konferenc OO ZS. Obravnavali bodo aktivnosti pri pripravi 2. konference ZSS, aktivnost osnovnih organizacij pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, dogovor o izpeljavi akcije »Tisoč delav-cev-sodelavcev«, evidentiranju kandidatov za podelitev štipendij Titovega sklada in dogovor o aktivnosti OO ZS v boju proti alkoholizmu.
L. B.
Novo mladinsko vodstvo v Kroju
Na Vinjah nad Ihanom pri Domžalah je bila v noči od 29. na 30. junij 1940 tretja konferenca Komunistične partije Slovenije, ki se je je udeležilo 45 delegatov, med njimi tudi tovariš Tito kot generalni sekretar centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije - Na sobotni slovesnosti je o njenem pomenu spregovoril član CK ZKJ Jože Smole, ki je v nadaljevanju govoril o današnjem položaju v svetu, Se posebej o gibanju neuvrščenosti
I
4
Skofja Loka - V sredo, 4. junija, so se na programsko volilni konferenci zbrali mladi Modne konfekcije Kroj. Delovni kolektiv sestavljajo predvsem ženske, mladih pa je v delovni organizaciji štiriindvajset.
Dosedanja paredsednica osnovne organizacije ZSMS Marija Klobučar je podala poročilo o delu, ki pa v preteklih letih ni zaživelo tako kot bi moralo. Poudarila je predvsem nezavzetost za delo v mladinski organizaciji, kar otežuje njeno aktivno udejstvovanje v delovni sredini. Ker mlade spremljajo problemi, ki jih lahko uspešno rešujejo le če so organizirani, se jim je zdelo potrebno, da se sestanejo in izvolijo novo vodstvo, zastavijo program dela in se vključijo v delovanje ostalih družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije
Program dela temelji predvsem na vključevanju mladih v vse samoupravne organe delovne organizacije in sodelovanju pri oblikovanju samoupravnih splošnih aktov. Mladi so izvolili novi 11-članski izvršni odbor, za predsednico pa Nastjo Pavlic.
Mladi v delovnih organizacijah se pogosto ne znajo povezati in odigrati svoje vloge v samoupravnem delovnem okolju. Večinoma so ostale družbenopolitične organizacije tiste, ki jih sp -"- ">
IjUzprave v osnovnih organizacijah zveze komunistov f tržiski občini naj bi bile osnova za problemsko konferenco o stabilizaciji 19. junija
\At - Akcija zveze komunistov 0t\ občini je v teh dneh usmeril v ocenitev uspešnosti stabiliza-iih prizadevanj. Pregled uresni-#ja programov stabilizacije, dolnje programov ter iskanje ^ oblik varčevanja — vse to so ft, ki jih v okviru svojega dnevih reda obravnavajo komunisti na ^kih osnovnih organizacij v ,/irfenem delu in v krajevnih skup-
<*; • w
froko zasnovana razprava naj bi
r«nova za problemsko konferen-Mnake konference ZKS Tržič. //19. junija namenjena prav stadiji. V Tržiču so rezultati gos-ija v prvih treh mesecih si-jgodni - le v Zdravstvenem do-^ pridelali okrog 50 starih miliji izgube — vendar pa zgolj po-Mo opazovanje kazalcev gospoda ni dovolj. Ob izgubi v pMvenem domu, na primer, je j/A spregovoriti o kršenju dogovo-razporejanju dohodka. Ob jlnih gospodarskih rezultatih v i bo potrebno osvetliti dokaj ,jmn razvoj občine ter zaostajala drugimi v Sloveniji. Razprave /ahilizaciji ne bodo mogle niti mi-pforav na naslednje srednjeroč-//iobje ter zaostajanja v pripra-^tomentOV na področju skupne ,/»he.
/abilizacija, osrednja tema akcije 0 komunistov v tem obdobju, pa ^meni le to, koliko se zveza ko-d«tov vključuje v ustalitvene JHt. Kritično morajo komunisti , '>]ih sestankih spregovoriti tudi /' koliko se vsak komunist sta-adjsko obnaša. Brez določenega spanja nikjer ne gre. čeprav so ll/i&je popisali gore papirja o stanji in o njej vsevprek govorili, lltpa po starem.
'Tržiču bodo razprave o stabili-Ipkth uspehih morale biti pred-jh kritične, kajti razlogov za za-^jfttvo ni. Pogoji gospodarjenja 0.ji, poiskati bo treba nove poti ,'talitev, obenem pa skrbeti za [/teren družbeni položaj vsakega „«ka. Trenutno v Tržiču še ni pe-'lf vprašanje ustavijan ja strojev /jrfi pomanjkan ja reprodukcijske-
ga materiala, a krepko nelikvidnost občuti večina delovnih organizacij. Tudi področje investicij bo moralo najti mesto na sestankih osnovnih organizacij zveze komunistov. Zato priprave na problemsko konferenco o stabilizaciji nikjer ne bodo mogle biti le načelne.
iva
neskladja
FskrT £i £ojav,J?,a tu<*i v Planiki, llZ * EJf^tromehaniki, Alpetouro-vem tozdu Potniški promet, Zvezdi in še nekaterih, vendar se pri niih zadeve urejujejo.
er^nr/1inacijfkiodbor Je meni1' da gre pri tej nalogi tudi za družbenopolitično odgovornost vodilnih organov in samoupravnih teles, da so med kršitelji tudi organizacije združenega dela, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja opozarjal na to že lani, pa opozorilo ni zaleglo Načrtovani so pogovori s predstavniki teh delovnih kolektivov ne-katen pa bodo le opozorjeni. S problematiko bo kooordinacijski odbor seznanil tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij.
J. Košn jek
Program in seznam želja
r
a k ™ni*r j^1!" na,.JM v na8,ednjem petletnem obdobju zgradili deset novih vrtcev oziroma prizidkov S
j« T orffamZ,rano varstvo okrog 45 odstotkov
predšolskih otrok, kar pa je v primerjavi s potrebami še vedno premalo.
Kranj - V predlogu, ki ga je oktobra lani posredovala v javno razpravo skupnost otroškega varstva, je bilo predvideno, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju v kranjski občini zgradili enajst novih vrtcev oziroma prizidkov k vrtcem ter tako pridobili 1490 vzgojnovarstvenih mest. Na ta način bi zajeli v organizirano varstvo 50 odstotkov predšolskih otrok.
Vendar pa se je med nadaljnjim usklajevanjem programov skupne porabe izkazalo, da so bili načrti preveč optimistični, čeprav je po drugi strani potrebo po novih vrtcih izrazilo še enajst krajevnih" skupnosti. Poprečna stopnja rasti celotne skupne porabe v prihodnjih petih letih namreč ne bi smela presegati sedmih odstotkov. To pomeni, da so morale skupnosti, tudi otroško varstvo, programe krepko skrčiti.
Po zadnjem predlogu, ki pa še vedno ni dokončen, naj bi v kranjski občini v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili šest novih vrtcev in štiri prizidke, ki bi skupaj prinesli 1146 vzgojnovarstvenih mest. S tem bi bilo do konca I98.r>. leta v organi ziranem varstvu -okrog 45 odstotkov predšolskih ot rok
Gradnja vrtcev je predvidena na Kokrici, v Cerkljah, Britofu, na Planini, v Vodovodnem stolpu, Straži-šču. Zahniei. Šenčurja in na Klancu.
Na osnovi republiških smernic je bil za novo srednjeročno obdobje na črtovan tudi prehod z HO-urnega vzgonega programa za petletne predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvenc organizacije, na 150-urni vzgojni program. Vendar pa
za to novost v naslednjih petih letih Kranj še ne bo imel dovolj denarja Kes je pametneje, da gradijo nove vrtce za čini več otrok, naložbe m odplačila kreditov pa bodo tudi tako visoka, da Utegne iz programa izpa-sti še kaj drugega, preden bo dokončno sprejet.
Torej mora postati vsakomur jas no. da bo kljub gradnji novih naselij, priseljevanju novih družin, porastu rojstev in zaposlovanja, vprašanje predšolskega varstva pereče tudi v
novem srednjeročnem obdobju. (\\-dežev z možnostmi, kakršne so, ne more biti. saj še zdaleč ne dohitevajo potreb in želja 49 odstotkov zaposlenih žena v kranjski občini.
H. J.
Zakaj delegati molčijo?
Ponekod na sejah skupščin domala ni več delegatskih vprašanj, delegati vztrajno molčijo — Smo jim v prejšnjem obdobju dobro odgovorili?
Večkrat pišemo, da delegati v delegatskih klopeh molčijo, da so neaktivni, da nimajo nobenih vprašanj, da avtomatično dvigajo roke Večkrat tudi slišimo, da so zbori skupščin, predvsem interesnih skupnosti, nesklepčni ali da je udeležba komaj komaj že zadovoljiva. Sledijo analize, ugotovitve, sklepi, ocene — a zanimivo, prav v nekaterih sredinah in v vedno istih skupščinskih zborih se iz leta v leto pojavljajo problemi neudeležbe in delegatske neaktivnosti.
Vzroki za molk v delegatskih klopeh so brez dvoma lahko številni. Lahko, da je bila izbira delegatov pcmesrečena in da bi že sestavo delegacij morali korenito spremeniti; lahko, da je informiranje izredno slabo ali ga sploh ni; lahko, da se delegati sploh na zavedajo svojih pravic in ne dolžnosti, ker za njihovo usposabljanje in izobraževanje sploh nismo zadovoljive) poskrbeli; lahko pa tudi. da so dnevni redi sej in skupščin izrazito neprivlačni, slabo pripravljeni; ne bi pa smeli zanemariti tudi domneve, da je bila lahko sprva vsakršna delegatska pobuda zavrnjena, neupoštevana, obravnavana kot nepomembna in neznatna in da tudi zato delegati nimajo več delegatskih vprašanj.
Vemo. kaj za učinkovito delegatsko odločanje pomeni dobro informiranje, vemo, kakšne koristi prinaša stalno delegatsko usposabljanje in izobraževanje, vemo, kako odbijajoči so kilogramski materiali, dolgovezna poročila. Morda pa se res premalo še zavedamo, kako bi lahko neposredno delegate spodbujali k besedam, predlogom, k večji aktivnosti. Včasih se res zdi. kot da so strokovne službe ali zbori izvajalcev še kako zadovoljni. Če je skupščina bolj formalistična kot ne in da se sklepi sprejemajo eden za drugim, brez ugovorov, brez razmišljanja in brez pripomb. Ce pa se že oglasi delegat, nezadovoljen s predlogom, ki mu je lahko tudi nerazumljiv, potem je več načinov, kako se mu argumentirano pojasnjuje: strpno in razumevajoče, spodbudno, lahko pa tudi nestrpno in celo posmehujoče. Takšen delegat, ki ne spremlja vsak dan določene problematike in je manj informiran, se bo k strokovnim službam in k izvajalcem, ki jim je spremljanje problematike vsakdanji kruh. a ga bodo nestrpno zavrnili, obrnil le enkrat -in nikoli več. Nikdar več ne bo tvegal, da ga bodo zavrnili, ostali delegati pa se mu podcenjujoče posmihali.
Torej ne gre le za informiranje, za izobraževanje, gre tudi za odnos v delegatskih klopeh. Tisti pravi odnos resničnega samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, v katerem so vsa mnenja enakovredno upoštevana, predvsem pa spoštovana. In v tem, kako bomo odgovarjali na delegatska vprašanja, se bo odražala tudi prihodnja delegatska aktivnost. Ce zdaj marsikje ni več delegatskih pobud in
legatsk..
vprašanj, smo ga nekje že hudo polomili
D.Sedej
Društvom ponuditi roko
V tržiski občini deluje prek sedemdeset društev. Težave so podobne; manjka jim predvsem denarja in mladih moči. Njihove delovne in finančne programa naj bi usklajal koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri socialistični zvezi, ki bi moral stolno spremljati delo društev in njihov družbeni vpliv.
Tržič - Menda je bilo tokrat prvič, da je občinska konferenca socialistične zveze, pri katen sicer deluje koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva, spregovorila o delu društev v tržiski občini. Teh je več kot sedemdeset, težave pa so povsod podobne. Namen razprave, ki bi se lahko približala problemski konferenci, je bil težave osvetliti in poiskati skupne usmeritve za naprej.
Skoraj vsa društva se otepajo z vprašanjem mladih kadrov. Manjka posebno tistih za vodilne funkcije, pa tudi sicer želijo pritegniti v svoje vrste sveže moči. Vendar so za to -roko na srce - veliko kriva društva sama. Ne najdejo prave poti. Privabljati mlade, jih vzgajati in usposabljati, bi namreč morala biti njihova prvenstvena in stalna naloga, če hočejo, da bo delo kvalitetno in množično napredovalo.
Izkušnje mladinske organizacije, katere kolektivni član je precej tržiš-kih društev, so pokazale, da bi društva najlaže črpala nove člane iz osnovnih šol, saj je mlade potem, ko odidejo v šole drugam ali se vključijo v delo, teže pridobiti. Mladinska organizacija je na sploh v zadnjem času navezala dokaj tesne stike z društvi. Vabi jih na različne akcije, žal pa pri vseh še ni našla pravega razumevanja.
Vprašanju povezanosti med družbenopolitičnimi organizacijami in društvi pa tudi med organizacijami
združenega dela ter krajevnimi skupnostmi in društvi so na seji občinske konference SZDL posvetili
Eosebno pozornost. Menih so, da bi ilo treba najprej opredeliti vlogo in odgovornost družbenopolitičnih organizacij do društev ter narobe. Koordinacijski odbor pri socialistični zvezi je prav gotovo tisto telo, ki je najbolj poklicano bdeti nad društvi, usklajati njihove delovne in finančne programe, jih voditi v akcije.
0 prostorih za delo društev je bilo doslej že veliko povedanega. Nekatera društva tarnajo, da jih v Tržiču ni, kar pa ni res, so ugotovili v razpravi. Le poiskati jih je treba. Pri tem bi moralo močneje priti do izraza sodelovanje in dogovarjanje med društvi, saj navsezadnje en prostor lahko uporabljata dva, trije.
Težje je z denarjem, ki ga je povsod premalo. Zato bi bilo toliko bolj nujno, da potrebe društev usklajuje koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL, prek katerega naj bi društva tudi sicer iskala rešitve za notranje težave, za slabe odnose in podobno.
Eden od zaključkov, ki jih je prinesla razprava, je tudi ta, da bo odslej socialistična zveza tako v občini kot v krajevnih skupnostih delo društev stalno spremljala, ocenjevala njihov družbenopolitični pomen in vpliv, saj bo le tako delo društev postalo javno in družbeno priznano. H.Jelovčan
Za boljšo obveščenost
Tržič - V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, v kateri združuje delo I2(M) delavcev, je sistem obveščanja zadovoljiv, čeprav še ne najboljši. Zato so strokovne službe na pobudo družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata, pripravile nove metode in oblike informiranja, ki naj vse potrebne podatke za odločanje še bolj približajo delavcem.
V BPT že nekaj let izdajajo Dnevne informacije, ki vsebujejo poročila 0 gibanju prodaje, aktualne informacije za delavce, obvestila, interne razpise in podobno. Ugotavljajo, da bi jih lahko še bolj izkoristili Zlasti to velja za družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih in v občini, za razna društva in druge, ki tarnajo, da občani in delovni ljudje ne vedo za njihove akcije.
Razen Dnevnih informacij v BPT Tržič od sredine letošnjega maja pripravljajo tudi tedenske in štirinajstdnevne Temeljni' informacije za delavce. Vsebujejo preglede finančne-
ga poslovanja, preskrbijenosti z re-promaterialom. proizvodnih uspe hov temeljnih organizacij, osnovna vprašanja iz proizvodnje in prodaje, kadrovsko problematiko in podobno. S temi informacijami je olajšano delo samoupravnim organom, saj je vsak delavec sproti seznanjen z gospodarskimi gibanji.
Vsak mesec pa delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič izdajajo tudi svoje glasilo Tržiski tekstilec. V njem izhajajo zlasti celovitejši prispevki o poslovanju delovne organizacije, o samoupravnem in družbenopolitičnem utripu, o delu delegacij, o delavcih, ki dosegajo posebne uspehe. Glasilo izhaja v 1550 izvodih. Člani kolektiva ga prejemajo brezplačno, pošiljajo pa ga tudi upokojenim članom BPT. Zanj skrbi uredniški odbor, ki na straneh glasila pogreša prispevke o delu krajevnih skupnosti in delu ustanov s področja skupne in splošne porabe, saj zanimanje delavcev sega tudi dlje od tovarniške ograje.
O L, A S4.STRAN.
ZgubaAi v prvem tromesečju
Primanjkljaj pokrit do jeseni
Med glavnimi vzroki izgub je manjša proizvodnja, večanje cen reprodukcijskega materiala ob stalnih cenah izdelkov in večji izvoz, ki je zaradi nerealnega tečaja dinarja prinašal premajhen dohodek
V prvehl trimesečju leta 1980 je 36 vačnica so bistveni razlog za izgubo
TOREK, 10 JUNIJA 198(i
delovnih organizacij obračunalo 117 milijonov dinarjev izgub, kar predstavlja 2.4 odstotka ustvarjenega dohodka gorenjskega gospodarstva, ustvarilo pa jo je S.7 odstotka zaposlenih delavcev.
Največjo izgubo je obračunala Železarna Jesenice in sicer 89 milijonov dinarjev, kar pomeni 71 odstotkov vse izgube gorenjskega gospodarstva. Med vzroki za izgubo so najpomembnejši: manjša proizvodnja, povečanje cen reprodukcijskih materialov, povečani proizvodni stroški ter nesorazmerno visoka rast osebnih dohodkov. Železarna je glede na lansko prvo tro-mesečje povečala dohodek le za 2 odstotka čisti dohodek pa celo zmanjšala za 13 odstotkov. Izplačani osebni dohodki ki pa so bili za 16 odstotkov večji, v primerjavi, z lanskimi poprečnimi pa za 6 odstotkov. V Železarni predvidevajo, da bodo izgubo pokrili do konca tretjega tro-mesečja, vendar le v primeru če bodo povečali proizvodnjo, omejili proizvodne stroške ter dosegli zvišanje cen izdelkov skladno z rastjo cen reprodukcijskega materiala.
LTH Skofja Loka je v TOZD Hladilstvo obračunala izgubo v višini 1,9 milijona din. Izguba je v pretežni meri posledica selitve proizvodnje v nove proizvodne prostore ter neobračunanih premij za močno povečani izvoz. Zato menijo, da bo izguba poravnana že do polletja.
Veriga Lesce je v TOZD Kovač -nica obračunala 2 milijona din izgube v TOZD Sidrne verige pa 423.000 din izgube. V TOZD Ko-
neurejeni dohodkovni odnosi z drugimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji, v TOZD Sidrne verige pa je izguba posledica izredno velikega deleža izvoza, ki predstavlja približno 40 odstotkov proizvodnje. V verigi predvidevajo ob polletju v obeh TOZD pozitiven rezultat
Elektro Žirovnica je obračunala za 2.5 milijona din izgube, ki je posledica večjega nakupa energije izven lastnega sistema, povečane amortizacije osnovnih sredstev ter zakasnelega fakturiranja nekaterih opravljenih del. Predvidevajo, da bodo izgubo odpravili do polletja.
Sava Commerce je obračunala 3,8 milijona dinarjev izgube. Ta je pretežno posledica zmanjšanega obsega poslovanja, ki se je zmanjšal zaradi zakonskih določil, deloma pa zaradi direktne prodaje TOZD v Savi, kot tudi zaradi povečanja izvoza. Izgubo bo mogoče pokriti do konca leta, vendar le ob maksimalnem prizadevanju vseh zaposlenih v delovni organizaciji in doslednem uresničevanju vseh zapo-slednem uresničevanju dohodkovnih odnosov v SOZD. Rast osebnih dohodkov pa ni usklajena z negativnim finančnim rezultatom in jo nameravajo med letom uskladiti.
Izgube, obračunane v kmetijskih in gozdarskih temeljnih organizacijah so sezonskega značaja in bodo odpravljene do polletja. Rast osebnih dohodkov v tej dejavnosti pa bistveno zaostaja za rastjo dohodka.
L, Bogataj
r
ino repromaterialom in ceno proizvoda, nekje -------- in repromateriala v
Cim ni sorazmerja med »ur°l vrednost surovin i
,or« ^knpatiPn^^^ _ Fl)tn: fjV J)
ončnem proizvodu predsraiija zr
Nemočni ob zvišanju cen
V O« Bntof se bore« j±g^%&gZ nJem .mbatate - N.pojgh M pokrivanje ilgahl
višji še vsi ostali stroški, energija.
Komaj se je oljarstvo pri nas par pri litru olja. Poleg tega so pa
rešilo iz težkega položaja zaradi onoroHa
nizkih cen v letih 1975 in 1976, že so prevozi itd.
tu nove, še večje težave. Z naših polj »Nemogoče je zdržati ta naval cen
prihaja vse manj sončnic, ker se jih dobaviteljev,« pravijo v Oljarici, »in
ob ceni, kakršno je izsilila koruza, ne neizbežno je, da bomo spet v izgubi,
izplača več saditi. Povrhu vsega pa Namesto, da bi najemali kredite za
je bila še lanska letina sončnic razširjeno reprodukcijo, jih bomo
zaradi toplotnega udara, slaba; morali za izgube. Žalostno je to, da
o« smo tako nemočni pri reševanju cen
Ce hočeš imeti, podpiši!
Dobavitelji surovin in repro*-materiala bombardirajo svoje >djemalce z »ilegalnimi« samoupravnimi sporazumi, v katerih so seveda navedene višje cene. kot so sicer priznane. In če ne boš podpisal, ne boš imel.
Gospodarska zbornica Slovenije hoče zajeziti ta naval in ie naročila proizvajalcem, naj vsak tak ilegalni samoupravni spo-razum takoj pošljejo njim, da bodo oni urejali zadevo naprej ...
Pa jim je neki slovenski proizvajalec- olja res poslal tak sporazum, v katerem je dobavitelj zahteval po 60 par za steklenico za olje. Zbornica je temu dobavitelju iz Hrvatske napisala ostro pismo v prepričanju, da bo ta spoštoval (Jogovor in lepo po stari ceni ponudil svoje steklenke
Preteklo je nekaj tednov in v slovenski oljarni so dobili nov »ilegalni« samoupravni sporazum za dobavo steklenic: tokrat po 1 dinar . . . V posmeh vsem!
J
S skupnimi močmi do telefona
S pomočjo združevanja sredstev Selških delovnih organizacij in Podjetja za ptt promet Kranj bo zgrajena primerna telefonska mreža v Železnikih
V petek so predstavniki Podjetja speva Podjetje za ptt promet, ki je za ptt promet iz Kranja, krajevne nosilec investicije, delovne orga
skupnosti Železniki, delovnih organizacij iz Selške doline in Ljubljanske banke podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev financiranje gradnje primarnega telefonskega omrežja in naprav v Železnikih. Sporazum pomeni na eni strani enega redkih primerov združevanja dela in sredstev na dohodkovni osnovi-po drugi pa prvi korak uresničevanja programa razvoja telefonskega omrežja v škofjeloški občini in je izrednega pomena za- hitrejši gospodarski in družbeni razvoj Železnikov in njihovega zaledja.
Investicijski program za katerega bodo /. omenjenim samoupravnim sporazumom združevali denar za Alples, Iskra, Niko, Cevljarna Ra-titovec, ABC Loka — Prodajne enote Železniki, Dom oprema, Elektro Kranj — krajevno nadzorništvo Železniki, GG Kranj — Gozdarstvo in TOK Železniki, Kmetijska zadruga Skofja Loka — zadružna enota Cešnjica in trgovine Železniki, Ljubljanska banka — poslovna enota Skofja Loka, Tehtnica, krajevna skupnost Železniki in Podjetje za ptt promet Kranj, bo veljal 56,5 milijona dinarjev.
Program obsega izgradnjo ptt zgradbe za telefonsko centralo in pošto, telefonsko centralo s 1.200 priključki in 60 zvezami s Skofjo Loko, vso potrebno opremo za povezavo z vozliščno centralo v Skofji Loki, vso potrebno napeljavo in izdelavo projektov. Celoten investicijski program bo zaključen do 30. junija leta 1982.
21,90 odstotka vrednosti objektov v višini 12,96 milijona dinarjev pri-
nizacije pa bodo zagotovile 14,59 odstotka vrednosti investicije oziroma 8,64 milijona dinarjev. 27,15 milijona dinarjev bo kreditov Ljubljanske banke in 10,45 milijona dinarjev komercialnih kreditov. Odplačila kreditov bodo prevzeli ptt podjetje in delovne organizacije in sicer vsak do polovice.
Najpomembnejša pridobitev bo namesto sedanjih 20, po dograditvi centrale in povezave na vozliščno centralo kar 60 telefonskih žvez s Škofjo Loko hkrati. Hkrati pa dograditev primarnega telefonskega omrežja odpira veliko večje možnosti za izgradnjo sekundarne telefonske mreže in priključke v stanovanjskih
L. Bogataj
slaba
semena sredi sončničnih glav so ostala prazna in namesto 42-, 43-odstotne izkoriščenosti, je bila ta le 38-odstotna. Poleg tega pa je prevelika količina surovega sončničnega olja šla v izvoz. Poslabšali so se tudi pogoji dobav in cena za surovo olje ni več dostava do kupca, temveč dobaviteljevo skladišče. Padla pa je tudi kvaliteta olja, saj bi pri sončničnem olju morali imeti 94 odstotkov izplena, ga je bilo pa le okrog 91 odstotkov.
Kranjska Oljarica je sovlagatelj v zadarski šojami, ki sojo dobiva iz Amerike. Do letos so v Oljarici od tu redno dobivali potrebne količine, od 20. marca pa so dobave skoraj ustavljene in količine so le še simbolične.
»Doslej so nas reševale zaloge,« pravi direktor Oljarice Ciril Dolenc. Pa ne samo količine. Problamatična toa« pi«..« „„ _ je tudi cena. Odslej bo olje bistveno prvih štirih mesecih letošnjega leta j—i-« ,„ nakuD stale so s proizvodnjo zaostali za 8 odstotkov. Izhoda iz težav zaenkrat ne vidijo. Nekdo bi moral zaustaviti ta neprestana dvigovanja, cen, alipa bi morali sprostiti tudi njihove Zakaj morajo biti prav oni tisti, na katerih ramena se vse zvali!?
D. Dolenc
dobaviteljev. Pošiljajo nam samoupravni sporazum za sporazumom, in vsakokrat moraš podpisati višjo ceno. Će ne, ne dobiš blaga! Naše cene pa ostajajo pri starem. Namesto, da bi se »zidale«, kar bi bilo edino pošteno, če vsi dražijo. Oljarji — rannerji pa smo v skoraj treh letih dobili le 1 odstotek za povečanje stroškov, vse ostalo je šlo surovincem. Takega primera v našem gospodarstvu ni!«
V letih 1978 in 1979 je njihova proizvodnja gladko tekla. Da so prihranili kar največ na stroških energije, so uvedli štiriizmensko delo. Zdaj so zaradi pomanjkanja surovin že štirinajst dni stali in spet delajo le triizmensko. 15.000 ton rafiniranega olja so si zadali v plan za letošnje leto, potihem pa upali na 17.000 ton, toda plana ne bodo dosegli. Ze v
smo
kot je cena za
KOI jc
sojinega zrna je kupila Slovenija na pobudo proizvajalcev močnih krmil in oljarjev, toda naš delež bo zadostoval le za dva meseca. V bodoče pa brez zagotavljanja deviz surovega olja sploh ne bomo dobili.«
Zoprn je tudi problem embalaže: za stekleno embalažo proizvajalci zahtevajo devize, ker dobivajo kaustično sodo iz uvoza, 25-litrske pločevinke so se v pol leta podražile
Prekoračitve investicij
Izvršilni odbor Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bo za nedoločen čas odložil odobravanje vseh investicijskih kreditov in bo v tem času odobraval le kredite za prekoračitve po 4. členu zakona o posebnih pogojih za investicijske kredite do kvote 50 milijonov dinarjev za letošnje leto.
Pri tem pa ugotavlja, da so nekatere investicije na Gorenjskem toliko prekoračene, da je vprašljiva kvaliteta pripravljenega investicijskega progrma zanjo ali pa gre ia razširjanje programa za katerega so bila investicijska sredstva odobrena. Tak problem se nakazuje pri Verifi Lesce, ki pri gradnji hale zahteva kar 28 milijonov dinarjev samo za prekoračitve in pa TPE-TOZD Kob la Radovljica za izgradnjo smučarskega centra K obla. ki za prekoračitve zahteva kar 12 milijonov dinarjev kreditov.
Izvršilni odbor je menil, da tolikšna odstopanja niso opravičljiva in bodo morali primera ponovno proučiti.
D. D.
na 55"dinarjev, kartoni pa od 1 na 19 dinarjev. Zaradi teh podnv
od 30
^eTvoljar^rizgubUajo že po 40
Savi najtežje
Kranjski izvršni svet je ocenil aprilsko in majsko problematiko izvoza in uvoza, oskrbo s surovinami, finančni položaj in založenost trga na osnovi položaja v Savi Tekstilindusu, Iskri, Planiki, Merkurju, Živilih in Kmetij-skoživilskem kombinatu
Kranj — Sava je zanesljivo v najtežjem položaju med vsemi omenjenimi kranjskimi delovnimi kolektivi. Uvoz surovin prednjači med problemi in je trikrat dosegel mejo, ko je bila ogrožena normalna proizvodnja. Kolektiv si pomaga na najraz-ličneje, največ pa s povečanim izvozom in s sporazumevanjem o
oskrba s surovinami normalna, kar velja še posebej za domače razmere Domači proizvajalci repromateriala so namreč vezani tudi na uvoi surovin. Združevanje deviznih sredstev z dobavitelji je rešitev Režim uvoza se prepogosto spreminja, kar vpliva na utečenost izvoza, na rednost dobav in na ugled delovne or
pridobivanju deviznih pravic. Cena ganizacije na tujem. Penali tf nakupa deviz je visoka. Problema- nespoštovanje rokov so ostri.
*
,P» %
I
p! 'J
Ai
? l
Eš
1
i
tika v Savi nima le občinskega, temveč širši pomen. Zato jo kaže reševati prednostno in se še bolj usmerjati k izvozu, kar pa bo po drugi plati prispevalo k slabši zalo-ženosti domačega trga s Savinimi izdelki. , . V Tekstilindusu ugotavljajo, da je
Do zanimivih ugotovitev prihajajo pri Merkurju in v Živilih. Pn Merkurju na primer ugotavljajo, da so rezultati poslovanja ugodni kljub težavam, ki jih povzročajo zamn-njene marže, težave pri oblikovanju zalog, saj je povpraševanje še vedno večje od ponudbe, in zahteve do-
oskrba z uvoženim repromaterialom baviteljev po višjih cenah, ki naj bi problematična, vendar ne kritična, jih zapisali v sporazume. Dobavitelji
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Upoštevanje gmotnega položaja štipendistov
Skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1980-81 je bil objavljen 14. maja v Delu. Te dni beremo v časopisu še številne posamične razpise organizacij združenega dela. s katerimi želijo posebej in ponovno opozoriti učence in študente na svojo ponudbo štipendij.
Na naslove štipenditorjev se že zbirajo prve prošnje oziroma vloge. Ko se bo rok iztekel, bodo ustrezna samoupravna telesa pretresla vse prošnje in odločila, komu bo štipendija podeljena. Ob tem so nekateri kadroviki opozorili Strokovno službo občinskih skup-
nosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj, da so v praksi marsikje premalo znana določila novega družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, ki je bil sprejet 14. aprila letos in objavljen v 11. številki Uradnega lista 29 aprila letos. Posebej se pojavlja bojazen, da hi v praksi nekateri prezrli novost, ki je zapisana v 6. členu družbenega dogovora. Gre za določilo, po katerem lahko kandidati zaprosijo za kadrovsko štipendijo v primeru, če dohodek na družin-sega člana v družini prosilca ne presega 85 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ki je uradno ugotovljen za preteklo leto (letos torej za leto 1979). Mimo te omejitve se kadrovska štipendija lahko podeli tedaj, če za vključevanje v določene vzgojnoizohraževalne programe ni dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se sporazumejo udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Spoštovanje tega določila je predvsem pomembno z gledišča enakopravnosti za učence in študente. Z drugimi besedami - štipenditorji, ki določila ne bi upoštevali, bi s tem povzročali neupravičene razlike med prosilci za kadrovske štipendije.
To praktično pomeni, da morajo vsi, ki bodo letos razdeljevali kadrovske štipendije, poleg ostalih vidikov (učnih sposobnosti, nagnjenj kandidatov za izbrani poklic ipd.) izračunati in ustrezno upoštevati tudi gmotni položaj prosilcev.
Franc Belčič
Uvoz presega izvoz, čeprav je slednji porastel z lanskih 3,7 milijona dolarjev na 5,15 milijona dolarjev, kolikor načrtujejo za letos. Domače surovine so večji problem od uvoženih. Gre za najrazličnejše kemikali-
blaga terjajo sovlaganja, ki doaepjo tudi nesprejemljive višine, precejšnja ovira pa so tudi omejitve pri potnih stroških, kilometrinah i" drugih izdatkih, značilnih za trgovinsko dejavnost. V Živilih ocenju-
je, težave pa se pojavljajo tudi pri jejo, da so zaloge osnovnih živil tt-
energetiki. Organizacija združenega dela se usmerja k domačim surovinam, kar pa zaradi velikih sprememb v proizvodnji ni enostavno. Tudi v Tekstilindusu menijo,' da utegne povzročiti še večja usmeritev k izvozu siromašenje domačega trga.
Iskra ima konkreten plan letošnjega izvoza, ki pa ga bo težje uresničiti, saj se devizne pravice pri izvozu manjšajo. Iskra združuje devizna sredstva tudi v drugih republikah, vendar je republiška za-
dovoljive, oblikujejo pa se tudi enomesečne blagovne rezerve. Problemi se kažejo pri pralnih praških, kavi in južnem sadju. To je splošen slovenski problem. Pomanjkanje južnega sadja vpliva na večje povpraševanje po jabolkih. Preskrba r mesom je zadovoljiva.
Problemi so pri konditorskih proizvodih in vloženemu sadju ter zelenjavi.
Kmetijskoživilski kombinat up>-tavlja, da manjka lastnih sredstev
prtost na tem področju precejšnja Za vlaganja, čemur botruje ^Ub« 1
ovira. Preskrba z repromaterialom akumulativnost, premalo pa je t«h W
ni kritična kar pa ne velja za obratnih sredstev. Z združitvijo i
finančni po ožaj delovnega kolek- MIG Skofja Loka (referendum bo
tiva. Tehnološki in drugi ukrepi so je8eni) bodo nekateri problemi lalje
način za premagovanje teh težav, rešljivi. KZK poudarja, da je treba
predvsem pa pn oskrbi s surovinami cene ustaliti in jih uskladiti sicer
in drugimi materiali. normalna preskrba Kranja in Go-
Ko Planika ocenjuje svoj položaj, renjske ne bo možna. To pa je
meni, da bi organizacija združenega naloga širše družbene skupnosti
dela lahko izvažala še več. če hi bila J.Košnjek
f
Kulturni koledar
jfLA - V sredo. 1 1. junija, oh jI), bodo v domu družbenopoli--»rnih organizacij zavrteli slo-venski film »Tistega lepega itn.* Gledalcem se bo pred-e žrebeta te starosti veliko gibljejo (poleti in pozimi). Krmimo jih brez koncentratov, lahko pa travniškemu senu in lucerni dodamo namesto ovsa peso (15—30 kg dnevno), sladkorno peso (10-15 kg dnevno), pesne rezance (1 kg dnevno, obvezno jih moramo namočiti), lahko tudi krompir (zrezan kuhan krompir, ki mu obvezno odstranimo cime) idr
Koncentrate za dohranjevanje lahko pripravimo v sestavljeni mešanici, iz ovsa, koruze, soje. lucernine moke. otrobov, mineralne mešanice, sladkorja, soli idr. Lahko pa se nabavi večje količine že pripravljene takšne krme pri Tovarni močnih krmil Emona v Ljubljani (KPL, krmilo za plemenske konje). To skrb bi lahko prevzela Gorenjska kmetijska zadruga za več rejcev v občini ali regiji. Krmno mešanico za odrasle konje in za zamenjavo sena pa pripravlja za svoje potrebe v lastni mešalnici VTOZD za živinorejo Biotehnične fakultete
Moške živali, ki jih želimo vzrediti v delovne konje, kastriramo \ starosti 12- 18 mesecev. Če pa želimo vzrediti višje živali, še posebej za jahanje, pa jih kastriramo že prej. Pri skupni paši moških in ženskih žrebet pa moramo samce kastrirati najkasneje pri starosti enega leta
Pri žrebetih posebej negujemo tudi kopita. Ce se žrebeta veliko gibljejo, obrusijo plodovo kopitno roženino, sicer se jim mora porezati v starosti okrog treh tednov. V starosti treh mesecev pa je nujno kopita porezati, jih popraviti ter izoblikovati strelo. Kopita negujemo Ipo-rezujemo) redno vsake 3-4 mesece, t. j. najmanj trikrat letno.
dr. Srdjan Bavdek
Zdaj nevihta brije, s t'mo nebo pokrije; zdaj v zrcalo mirni) jasno sonce sije.
Ivan Jan 3
Kokrški odred
A »zeleni kadrovci«, ki so se skrivali v več bunkerjih in pri katerih je Zupane pričakoval najštevilnejši odziv, še niso kazali pripravljenosti za vključitev v narodnoosvobodilni boj. Čeprav sta z Zupanom prav med njimi porabila največ časa za prepričevanje, so se po tem prvem obisku odločili za organizirano sodelovanje z NOG le trije izmed njih: Tomaž Olip-Tomo, Maks Kelih in Jakob Oraže. Kljub temu Zupane ni izgubil potrpljenja. Pri tem je pokazal ustrezen politični posluh. Njegovo prizadevanje in splošen razvoj sta pozneje prispevala k temu, da so se z redkimi izjemami priključili partizanom tudi ostali »zeleni kadrovci«.
Po desetdnevnem mobilizacijsko-političnem obdelovanju rojakov na severni strani Karavank sta se Ivan Zupanc-Johan in Alojz Zupan-Peter z zanimivimi poročili vrnila v Kokrški odred. Priključil se jima je tudi prvi Korošec — »zeleni kadrovec« Tomaž Olip-Tomo. V 2. bataljon Kokrškega odreda in v odredni .štab so prišli 17. julija 1942, kjer sta Zupane in Zupan poročala o svojem delu.
Medtem je Olip več dni ostal v taborišču Kokrškega bataljona in se seznanjal z osvobodilnim gibanjem in partizanskim bojevanjem. Tedaj je začel pisati tudi dnevnik, ki je bil pozneje tako usodno škodljiv.
Iz Zupančevih in Zupanovih poročil so v štabu Kokrškega odreda veliko zvedeli: da so na Koroškem mobilizirani v nemško vojsko vsi moški od 17 do 50 leta, da so pogoji za začetke partizanskega gibanja in vera v skorajšnjo osvoboditev precejšnji. Predvsem pa je kazalo, da se hitlerjanci .sila boje partizanskega vdora čaz Karavanke. Glas o partizanskih akcijah je namreč že segel na Koroško, prebivalstvo
pa je občudovalo borce proti krutemu fašizmu, pod katerim so že tako dolgo trpeli. ♦
Narodnostno zavedni Korošci, ki so Županca in Zupana radi sprejeli, pa o partizanih še niso imeli pravih predstav. Površno in dotlej nepravilno obveščeni Korošci, ki so jih mešali različni glasovi, so namreč mislili, da so partizani del Mihailovićeve — četniške vojske. Tako je bilo na Koroškem tudi zaradi takih dezinformacij kar se da hitro treba širiti tako politično kot tudi vojaško partizansko aktivnost in tja pošiliati literaturo OF.
; Ko je Zupane poročal tudi o vojaških dezerterjih »zelenih kadrovcih«, ki so se že dolgo skrivali na severnem pobočju Karavank, je povedal, da kljub oborožitvi ne delajo drugega kot to, da se pred Nemci skrivajo.
Ker so o partizanskem bojevanju ti ubežniki prvič slišali, so še vedno računali, da bodo konec vojne dočakali v skrivališčih, Zupančevi in Zupanovi napori še niso rodili takih uspehov, kot sta bila pričakovala. Stab Kokrškega odreda je o vsem tem seznanil tudi štab 1. grupe odredov.110
Zupančeva in Zupanova poročila in prihod fanta iz koroškega »zelenega kadra« so štab Kokrškega odreda spodbujala k ponovnim poskusom organiziranja OF na Koroškem. Zdaj so se odločili, da bodo Zupancu začasno dodali tudi politično močnejšega, izobraženega človeka. V ta namen so izbrali Leona Skaj>ina-Lada, političnega komisarja 1. čete Kokrškega bataljona. Brž ko je Zupane s patruljo prišel s Koroškega, je Skapin prešel k njemu. Ta politično in partijsko razgledani študent iz Ljubljane naj bi s tovariši šel na Koroško predvsem z namenom, da se temeljiteje pogovori z »zelenimi kadrovci«. V štabu so računali, da jih bo Skapin uspel prepričati, naj bi se čimprej vključili v partizanske vrste. Priključili naj bi se začasno Kokrškemu odredu, še bolje pa bi bilo, če bi organizirano začeli delovati na domačih tleh.
S tako odločitvijo je odredni štab zasledoval še en namen: ob domačem gozdnem delavcu Ivanu Zupancu-Johanu naj bi ti koroški dezerterji in drugi prebivalci videli in slišali tudi izobraženega človeka. Dejstvo, da so med partizani tudi izobraženci, doma iz raznih krajev, naj bi pozitivno vplivalo na njihovo odločitev. V odredu so vedno bolj sodili, da bi bil ore-
Sele s KoSuto na Jugu, od 1938. leta zatočišče »zelenih kadrovcev-
stop »zelenih kadrovcev« med partizane velika pridobite' kajti fantje so bili že preizkušeni nasprotniki nacizma, predvsem pa so bili že v ilegali in tudi že oboroženi. Poleg tega naj bi patrulja na Koroškem predla in čimbolj razpredla organizacijsko mrežo OF.
Tako je zdaj skupina štela štiri člane: okrepili so jo še z Leonom Skapinom-Ladom. Dogovorjeno je bilo tudi, da bosta Korošca Zupane in Olip poslej ostala v domačih krajih. Ta, po vrsti druga koroška patrulja Kokrškega od^da, je krenila na pot 24. julija 1942, torej komaj teden dni po vrnitvi prve Karavanke je prešla približno tam kakor prva.
Zdaj, ko je bilo že malo laže, je patrulja obhodila več krajev na Obirskem ter naselja med Železno Kaplo in Selarv.: seznanjala ljudi s cilji osvobodilnega gibanja, razkrinkavala izdajalsko Mihailovičevo vlogo, predvsem pa »zelene kadrovee« spet pripravljala k temu, da bi priznali OF, partizanski kon, linijo NOB in da bi bili pripravljeni izvrševati povelja štaba Kokrškega odreda. Patrulja, predvsem Leon Skapin-Lado, se je zelo trudila s temi dezerterji, jih tudi precej »obdelal*«r
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
TOREK, 10. JUNIJA 1980
Komenčani prvič praznujejo
Komenda
hitro spreminja podobo
Obnovljena partizanska bolnica
Komenčani so lani izbrali II /i voj krajevni praznik. Letos praznujejo prvič.
11 junij 1944 dobro pomnijo sta-?j*i krajani. Krvav je bil. V tedaj jf^td zaraščenem in skoraj neprehodnem gozdu bližnje Komendske 'jobrave sf> tisoč dinar-Predvsem lani so odprli vrsto i objektov: otroški vrtec, trgov-- 'anovanjski blok z novo trgovi-■ 14 stanovanji, novo poštno pr /,'^dbo. uredili kanalizacijo skozi H >■ obnovili zunanjost kultur-in zadružnega doma. prenovili Vaje stare šol«-, napeljali novo /'ralno ogrevanje v dvorano kil|-Itoga doma. regulirali potok j ' uredili avtobusno postajo pri dogradili javno razsvetljavo in za vzdrževanje stare ter |tfflvHi več- manjših del pri urejanju
>l? |e Neznani skupnih i >pehov, !i so vrsto skupnih Ija. Ce ">-iida z novimi objekti se bolj h.-mestni obraz, pn duania
društvena aktivnost, katere glavni akter je nedvomno konjeniški klub. ki je izreden razmah dosegel v zadnjih letih. Prav tako uspešno pa dela športno društvo, strelska družina, gasilsko in kulturno društvo.
Skupni
načrti Komende, Most in Križa
Tudi razvoj v prihodnjih petih letih so krajani Komende široko zasnovali. Smernice so oblikovali sku-
Šola in zdravnik
Reševanje problematike osnovnega šolstva je največja in najpomembnejša naloga vseh treh krajevnih skupnosti v prihodnjih petih letih. Komenška osnovna šola je pretesna, saj mala šola poteka v tretji izmeni, prihodnje leto pa grozi tretja izmena rednega pouka. Zaradi prostorske stiske je okrnjena vsa ostala šolska dejavnost. Ob šoli ni igrišč in zelenic. Šolska zgradba v Mostah je potrebna temeljite obnove, saj je deloma dotrajana. Povešen je strop in vdrt pod v telovadnici, kar že ogroža 13 stanovalcev v treh stanovanjih nad telovadnico. Kuhinja ne ustreza niti kuhanju malic, kaj šele kosil. Svojega prostora nima knjižnica, ki šteje 6000 knjig. Sola potrebuje sodobne učne pripomočke.
Problematiko osnovnega šolstva so Komenčani že večkrat poudarili. Izračunali so. kakšna prostorska stiska grozi šoli v prihodnjih letih, saj se kraj širi in šoloobveznih otrok je vse več. Postavilo se je vprašanje, kje graditi novo šolo. Sola je izdelala strokovno analizo, ki je pokazala, da bo v prihodnjih letih prirastek prebivalstva v Komendi v primerjavi s sosednjimi Mostami in Križem največji. Tudi prognoza prirastka prebivalstva do leta 2000 govori tako. Izračunali so tudi, katera šola je otrokom bližja in dobili podatek, da glede na skupno število šolarjev, ti prehodijo deset kilometrov več poti. če gredo v Moste.
Tudi na tej osnovi je šola začrtala plan investicij. Prihodnje leto bodo odkupili zemljišče ob komenški osnovni šoli, leto kasneje bodo začeli z obnovo šole v Mostah, leta
1983 pa
Raste/o nove hiše. Komenda vne bolj dobiva mestni utrip, vendar /c ohranila svojo vaško navezanost. Slehernega »priseljenca« krajani hitro pritegnejo , skupno skrb za urejenost in razvoj kraja.
pa j s sosednjima krajevnima skup-nostima Mostami in Križem, saj jih povezujejo življenjske niti.
Sestavili so skupni program. Prizadevanja bodo usmerjena v reševa nje prostorske stiske osnovne šole in obnovo šolskega poslopja v Mostah, v pripravo načrta za obvozno cesto Moste—Križ. ureditev odvajanja meteornih voda iz Komende preko Most. priprave za izgradnjo kanalizacije in priključitev preko Topol na čistilno napravo v Studi, pripravljalna dela za novo pokopališče / mrliškimi vežicami, razvijanje storitvene obrti, predvsem servisa za traktorje in kmetijske stroje, okrepitev avtobusnih zvez s Kamnikom in Domžalami, usposobitev zobozdravstvene in ponovno delo zdravstvene ambulante ter regulacijo st nige Pšate.
Krajevna skupnost Komenda pa mimo teh skupnih akcij načrtuje še več svojih. Posodobili in asfaltirali bodo nekatere krajevne ceste, uredili pločnike v naselju in avtobusno postajo, razširili javno razsvetljave*, uredili kanalizacijo predvsem v novem nas. lin. Predvideli so možnost z idil ve v I dboršln Kmalu ItfcHo ; M Volčja k . •
(44. zapis)
Najprej malo dopolnilo: v četrtem odstavku prejšnjega zapisa je treba še vstaviti novo tretjo vrstico, ki da stavku šele pravi smisel. Torej: »uporni kmetje in turški vojaki« gradovom, samostanom . Zgodovinar Parapat poroča, da so Turki samo enkrat »obiskali« mekin jski samostan in to leta 1471. Menda so poslopja ob tej priložnosti po rusi] i do tal.
SE O IMENU MEKINJ
oleg Mdnchendorffa, MUn-chendorffa in latinskega Mo-nasteriuma C. Clarae uporablja Valvazor tudi »kranjsko« krajevno ime Mekvne. To dosledno forsiranje kranjščine namesto slovenščine pri Valvazorju ni prav nič simpatično. K o je vendar popotnik in po-topisec gotovo vedel, da tudi Korošci. Štajerci, Goričani, Tržača-ni in Istrani govore podoben jezik, ki pa zanje gotovo ni kranjski, pač pa slovenski.
V kamniškem narečju še danes pravijo Mekinjam le Mekine. Ime ima gotovo svoj izvor v besedici »mekine«. tj. trši ovoj semena prosa ali ječmena, ki je tesno zrasel z vsebino, jedrom. Besedica »mekinje« pomeni več mekin skupaj (kot jagoda, jagodje ipd).
No, naj omenim še Valvazorjevo upodobitev rnekinjskega kloštra »plemenitih devic svete Klare« (ker so bile pač večinoma plemenitaške hčere, ki so jih svojci iz takih>li drugačnih razlogov poslali v samostan, da bi v njem brez haska ovenele ...). Valvazorjev bakrorezec je mekinjski samostan kar razkošno upodobil na posebni prilogi, dodani XI. knjigi Slave vojvodine Kranjske. Tudi besedilu v zgodovini kloštra je namenil precej prostora. Slika na oni prilogi kaže dosti globljo stavbo, kot je danes, četudi je sprednja fasada sedaj še prav taka kot v onih dneh (okrog leta 1689). Samostan je imel r.voje velikih notranjih dvorišč, ohdanih z arkadnimi mostovži. V obzidju, za cerkvijo je bil sadovnjak in vrt, pred stavbo samo pa je bil na levi strani od portala park, na desni pa pokopališče. (Imenitne opatice — samostanske prednice — so .seve pokopavali v cerkvenih kriptah. saj so bile vse po vrsti iz znamenitih plemenitaških hiš) Nad portalom je bila vzidana marmorna plošča z obrežnine latinskim napisom o ustanovitvi obnovitvi samostana; na vnanji steni pa je bila naslikana tudi precej velika freska. — Ali je kaka zveza med imenom samostanskega reda (svete Klare) in prvo opatico. ki je hišo vodila od leta 1301 do 1312 in ji je bilo ime Clara Gallenberg? Bila je hčerka darovalca posesti in gradu, torej utemeljitelja samostana v Mekinjah.
ZADNJI GRAŠĆAK LIMBERSKI
Na Limbarski gori nad Moravsko dolino, nekoliko vzhodne-je od poznejše romarske cerkve sv. Valentina. je stal grad Limberk (ki mu Valvazor pravi: Lilienberg). Le-tega pisani viri prvič omenjajo že leta 1156. Torej je utegnil biti ta grad eden od najstarejših na tedanjem Kranjskem.
Upravitelji Limberka so bili mini-steriali grofov Andeških in so se na splošno imenovali »gospodje Lim-berški«. Na Limbarski gori so gospo darili do konca lf>. stoletja, ko je rod klavrno izumrl: na prostoru (verjetno tam. kjer je sedanje pokopališče) pred mek in jski m samostanom so trije uporni kmetje ubili po-lednjega gospoda Limberškega . . .
in
cerkveni
Fortunat Rergant iz Mekinj: portret Volbenka Danie/a Frberga.
LUTERANSKA OPATICA
R
es sem opatico Suzano Gor-njegrajsko, ki je vodila sarno-.stan v letih 1583- 1593, že v prejšnjem zapisu bežno omenil. Dopolnjujem poročilo o tej nedvomno razboriti ženski. Zaradi suma. da se je navzela Lutrovih naukov, jo je oglejski očak Barbara 17. oktobra 1593 odstavil ter jo ukazal poslati v velesovski samostan, da so jo zaprli v celico. Bila je tam zaprta, dokler ni nadvojvoda Ferdinand 28. oktobra 1595 patrijarha prosil, da se Suzana Gornjegra jska. ker se je spreobrnila in poboljšala, povrne zopet v Mekinjski samostan. Res so jo sprejeli nazaj in »zaprli v celico, v kateri je kakor sveta Magdalen,. ijokovala svoje pregrehe« Tako piše dijakom Trebuhan v pismu na oglejskega očaka.
NOTRANJE IN ZUNANJE
ako je bilo z notranjo nunsko kapelo (v razmerju do »zunanje« cerkve), z notranjim nunskim pokopališčem (v razmerju do »zunanjega, javnega« pokopališča za vaščane Mekinjčane) ni več mogoče natanko ugotoviti. Pa četudi sta za začetek 14. stoletja izpričani dve cerkvi (večji kapelj). Leta 1592 omenja neka listina tudi obstoj notranjega pokopališča za nune sredi samostana.
Znotraj cerkve, v kapelah sv. Ko-lomona in sv. Antona so v stene vzidani nagrobniki in grbi Gallenbergov in njihovih žena kakor tudi grbi me-kinjskih opatic. Tudi dva rimska nagrobnika sta vzidana v notranjo cerkveno steno.
ih samostanskih pro-uporabljata kamniški in Ljudska tehnika
Nekaj bi v štorov sedaj Radio klub Kamnik.
SLIKAR FORTUNAT BERGANT
e večkrat sem se ustavil ob naključju: naša domovina je kar nekako enakomerno posejana s kraji, ki so rodili velike može. pomembne za našo zgodovino in našo kulturo. Tako so v narodno zakladnico prispevale tudi Mekinje: tu je bil rojen eden od najboljših slovenskih baročnih sjjkarjev Fortunat Bergant (1721 - 1769).' Poleg cerkvenih podob je največ portretiral. A razen plemičev je upodabljal tudi ljudske posebneže (n. pr. Presta ja in Ptičarja). Bolj kot lepota, ga je mikala resničnost!
Komenčatu so spodbudili obnovo stare šo/e Lani so somi popravili ostrešje, letos sta stanovanjska m kulturna skupnost financirali temeljito obnovo. V foeitirc/enili prostorih bji arhivski 'nn:cf
TOREK, 10 JUNUA 19M
^ isto 1
I 43:17
3 38:16
3 30:23
6 25:32
6 22:53
8 8:25
18 14 14 7 5 2
12 9 2 1 45:23 20
12 9 1 2 51:17 19
12 4 4 4 33:29 12
12 3 3 6 29:33 9
12 4 0 8 25:36 8
U 2 2 7 19:39 6
U 3 0 8 18:43 6
O L* A S12.STRAN Nogomet
Tržič ani presenetili
KKAIN.1 - V zadnjem kolu nogometnega prvenstva Gorenjake no za presenečenje poakrbeli člani in pionirji iz Trtica, ki so zmagali nad moštvoma Alpine, ki sta veljali do te tekme za favorita. Člani Gorenje vasi so premagali Bohinj, člani Lesc pa so s težavo premagali Ločane in tako postali prvaki skupine A. A moštvo Bohinja je visoko premagalo Reteče.
Izidi - skupina A - člani: Lesce : LTH 3:2, Bohinj : Reteče 10:2. Polet A : Alples 0:3 b.b. Končna lestvica je naslednja:
Lesce 10 9
Bohinj 10 7
Alples 10 7
LTH 10 3
Reteče 10 1
Polet A 10 0
Pri pionirjih te skupine je Bohinj premagal Reteče z 2:0, Lesce pa LTH z 10:1. Igrati morajo se nekatere zaostale tekme, vodi pa Bohinj s 13 točkami pred Lescami 11, Retečami 8 itd.
Izidi - skupina B - člani: Trtic : Alpi-na 2:1, Bohinj B : Gorenja vas 2:5, Polet B : Kondor 0:3. Končni vrstni red je naslednji:
Trtic Alpina Gorenja vas Bled Polet B Kondor Bohinj B
Pri pionirjih te skupine je Tržič premagal Alpino s 4:2 in vodi z 11 točkami, kolikor jih ima tudi Bled, Kondor pa je tretji s 7 točkami.
P.Novak
Pravilno usmeritev
Osrednji dogodek v kranjskem nogometu je bila skupščina Občinske nogometne zveze. Lahko jo ocenimo kot plodno in učinkovito. Opozorila je na nekatere probleme objektivne in tudi subjektivne narave. Začudujoče je, da se kljub vabilom skupičine niso udeležili predstavniki te-lesno-kulturnih organizacij (ZTKO), bilo pa tudi ni predstavnika družbenopolitičnih organizacij. Upravičeno odsoten je bil le predstavnik OK ZK. Tudi to kaze na odnos do nogometa, ki je množičnejsi sport v kranjski občini in te od nekdaj tudi delavski sport. Zaskrbljujoča je tudi odsotnost delegatov iz klubov Primskovo, Korotan in Grintavec.
Delegati so v živahni razpravi potrdili enotnost pri usmeritvi k selektivnemu nogometu, ki je že dosegel nekaj lepih uapehov. Zboljsati pa bo potrebno strokovnost in prehodnost med selekcijami. Vse probleme bodo nogometni delavci reševali s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem. Vloga NK Triglav kot nosilca tradicij nogometnega sporta in nosilca pete in četrte selekcije se mora se povečati v smislu odprtosti in povezave. Razveseljiva je bila pripravljenost vseh, da s skupnimi močmi pomagajo k novim uspehom. Zato so v celoti potrdili zavzemanje za kolektivno delo in odgovornost, posebno vlogo pa bo imel novi odbor za selektivni nogomet in strokovni svet trenerjev tega odbora.
Na volilni skupščini so izvolili novo vodstvo. Predsednik ONZ je znova Viktor Eržen (Sava), podpredsednik je Janez Tusek (Šenčur), v delu odborov in komisij pa so zastopani klubi po delegatskem načelu. Vsekakor so nogometni delavci enotno strnili interese za prodor nogometa med prioritetne panoge in za večjo pozornost do nogometa na vseh ravneh!
M.Suhic
Turnir v malem nogometu
TENETIŠE - Komisija za sport osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije TenetiSe pripravlja v počastitev krajevnega praznika turnir v malem nogometu na igrišču v Tenetisah. K udeležbi vabi moAtva krajevnih skupnosti, Športnih organizacij, organizacij mladine in drugih ljubiteljev nogometa. Predtekmovanja bodo v soboto, 28. junija ob 8. uri, zaključni del tekmovanja pa se bo začel v nedeljo, 29. junija ob isti uri.
Organizatorji obveščajo interesente, da zbirajo prijave do žrebanja, ki bo 20. junija ob šestih zvečer na nogometnem igrišču v Tenetisah. Prijave sprejemajo tudi pismeno na naslov 00 ZSMS, TenetiSe 52. Prijavnica /.nafta 30flWinarjev in jo je treba plačati do začetka žrebanja. Vsa pojasnila daje tovariš Verbič po telefonu Številka 21-932 med lesto in sedmo uro.
Rokomet
Naslov prvaka v Preddvor
KRANJ — Končalo se je tekmovanje v republiški mladinski rokometni ligi -center za mladinke. Zmagala je ekipa Preddvora, ki je izgubila le eno srečanje v zadnjem 14. kolu proti ekipi Alplesa. Med osmimi ekipami so mlade Preddvorčanke v 14. kolih oa\ojile kar 26 točk ter dokazale, da ao bile razred zase. Na zelo dobro tretje mesto so se uvrstile mlade rokome-tasice Alplesa, ekipa Duplje-F. Prešeren je bila peta, Kamničanke pa sedme.
Rezultati: 13. kolo: Kamnik : Duplje 4:12 (1:7), Preddvor : Polje 10:0; (tekma se registrira s tem rezultatom, ker ekipa Polja ni hotela odigrati srečanja do konca tekme - (25 sekund); 14. kolo: Alples : Preddvor
17:14 (10:5). Olimpija : Kamnik 13: lt (9:4). Duplje : Itas Kočevje (zapisnik s tekme ni
prispel.)
Lestvica:
Preddvor 14 13 0 1 236:101 2«
Polje 14 U 0 3 218:143 21 (-1)
Alples 14 10 0 4 203:134 20
Itas-Kočevje 14 9 0 4 208:131 18
Duplje-F.P. 14 5 1 7 122:143 11
Olimpija 14 4 1 9 123:200 9
Kamnik 14 1 1 12 69:195 2(-l)
Domžale 14 0 1 13 30:100 i
•I. Kuhar
PD KRANJ
vabi
v nedeljo 14. junija:
1. na izlet v Trento. Poleg lepot, izvira Soče, kanjona Mlinarice, alpskega botaničnega vrta je predviden tudi ogled Rabelj-skega in Belopeških jezer na italijanski strani,
2. na turo po poti slovenske transverzale od Mozirske koče do Slemena.
Odhod s posebnima avtobusoma ob 6. un izpred hotela Creina. Informacije in prijave na Koroški c. 27.
Druge akcije katerim je datum že določen: Kališče—Storžič — 21. in
22. 6.,
Mohor—Čepulje — 29. 6.. Snežnik — 4. 7., Ledine — 6. 7.,
Logarska dolina—Mašelj — 13. 7. ter
Bernina — od 1. do 5. 8., Breithorn — od 6. do 8. 9. 80.
PE
Bohinj - V soboto in nedeljo je brta V Bohinju ^ale^^h^L na regata za pokal »Slovenskih jezer. Na tekmovanju je »J^** maminih rezredih nastopilo nad 30 jadralcev iz vse 9Uwm.J^» slabemu vremenu je regata v Bohinju uspela, čeprav v ™fW*t*°™S prešibkega vetra ni bilo tekmovanja. V posa^ez"ih razred h "\rezii * ' naslednji: fireball: /. Ciglar-Dovžan. 2. Kavčič-Kavčič. 3. Ha
tati
denc-Hočevar, 1. Mušič
4. PečknjJadek,
5. Gabron-Arizanovič: zeta: — 2.Savinšek. S.Sabotv. 4.Repovž:. optimist: I.Justin, jiront/. 3. Mušič. 4. Pečkaj. 5. Ciglar. Letošnje leto so tekmovalci ze nastopih na'regatah na Cerkniškem in Zbiljskem jezeru, zadnja rrgata pa ho 28. in 29. junija na Bledu. Organizator m pokrovitelj dnr*tmnja d Jadralni klub Ljubljana v sodelovanju z turističnimi iz R na Sle(1u pa f)" Pokrovitelj tovarna športnega orodja Elan firJlegnn,J',magovalec Pokala Slovenskih jezer v razredu jadrnic CiJIn n . leta 1978 Posadka Gabron-Arizanovič. lansko leto pa ( £\ iF'.'A0* Na sliki: ^"dnje priprave jadralcev pred startom. f/P) Foto: F. Perdan
Sedemindvajseta mednarodna regata Bled '80
Olimpijci ostali doma
Vaterpolo
OŠ France Prešeren prvi prvak
KRANJ - Pionirako vaterpolsko moštvo osnovne Sole Franceta Prešerna iz Kranja je prvi občinski prvak. Med sedmimi moštvi iz petih kranjskih osnovnih šol so bili najboljši, saj so v sedmih kolih prvega občinskega osnovnošolskega prvenstva pionirjev v vaterpolu oddali le dve točki. TO prvo tekmovanje sta organizirala v letnem bazenu komisija za vaterpolo pri ZTKO Kranj in Vaterpolski klub Triglav.
Nastopalo je sedemdeset mladih igralcev iz OS Franceta Prešerna, Simona Jenka, Lucijana Seljaka iz Stražišča, Staneta Žagarja in Josipa Broza-Tita iz Predoselj. V vseh kolih so mladi vaterpolisti pokazali zvrhano mero borbenosti. To je bila odlika mladih, ki so prvič tekmovali. Borbenost je nadoknadila tehnično znanje. Tehnično znanje in plavalna pripravljenost sta bila pri vseh moštvih slaba. Med sedemdesetimi tekmovalci je nekaj takih, ki se bodo lahko vključevali v pionirska vaterpolska moštva Triglava. To pa je bil tudi glavni namen prve občinske pionirske vaterpolske lige.
Prvi so vaterpolisti Franceta Prešerna. Dobro igro so pokazali tudi igralci Simona Jenka, Staneta Žagarja in Lucijana Seljaka. Za prijetno presenečenje so poskrbeli vaterpolisti osnovne Sole Josipa Broza-Tita iz Predoselj. Igrali so lepo in borbeno.
Izidi - IV. kolo - S.Jenko I : S. Žagar II 6:6, S. Jenko II : L. Seljak 3:2, J. B. Tito : S. Žagar I 1:7; V. kolo - S. .lenko I :
S.Jenko II 0:7, S. Žagar I : S. Žagar II V:b, J. B. Tito : F. Prešeren 2:8; VI. kolo - S. Jenko I : L. Seljak 3:11, S. Jenko II : S. Žagar II 17:4, F. Prešeren : S. Žagar I 8:12; VII. kolo - S. Jenko I: F. Prešeren 1:10, S. Jenko II : J. B. Tito 6:4. L. Seljak : S. Žagar
II 14:3. Lestvica:
F. Prešeren 6 5 0 1 66:27 10
S. Jenko II 6 5 0 1 47:26 10
S. Žagar I 6 4 0 2 54:34 8
L. Seljak 6 4 0 2 44:25 8
J.B.Tito 6 2 0 4 30:33 4
S. Jenko I 6 0 1 5 17:59 1
S. Žagar II 6 0 1 5 24:72 1
Za najboljšega igralca je bil proglašen Borut Sirk iz OS France PreSeren. najboljši strelec je Vojko Matelič iz istega moštva. Dosegel je 21 golov. _Hh
BLED - Organizacijski odbor blejskih regat se je se enkrat izkazal. Odlično je organiziral tudi sedemindvajseto mednarodno regato. Zal je odlično mednarodno prireditev skalilo nenastopanje naših olimpijskih posadk. Od tistih, ki računajo na moskovski državni grb, sta nastopila le Celenta in Mrduljas s krmarjem Reičem. Drugim našim posadkam pa se ni »dalo« na merjenje moči na Bled. Raje so ostali doma in se v soboto in nedeljo udeležili zadnje mednarodne regate pred olimpijskimi igrami v Moskvi v Luzernu. Skoda, saj je bila na Bledu močna mednarodna udeležba.
Dvodnevno preverjanje moči na lepi veslaški progi je spet potrdilo, da imajo najbolj*«- veslače v ZRN. NDR in Franciji. Sploh pa so bili Francozi med »glavnimi« v članskih konkurencah, saj so v osmih disciplinah vozili odlično in osvojili ker pet prvih mest. Dvakrat ao bile uspešne kombinirane posadke DDR, edino naso zmago pa sta si pri veslala Celenta in Mrduljas iz splitskega Gusarja. Med mladinci so se izkazali vedno boljši veslači iz Italije, ki so dosegli tri zmage, z dvema zmagama pa z Bleda odhajajo veslači iz ZRN.
V dvednevni reviji dobrih veslačev iz devetih evropskih držav so imeli v soboto svoj nastop tudi mladinci, ki so se borili v sesteroboju. Nastopile so reprezentance Avstrije, Bolgarije, Italije, ZRN, Švice in Jugoslavije. V tej konkurenci so naSi mladinci zasedli tretje mesto. Prav merjenje moči med mladinci je pokazalo, da imamo v Jugoslaviji izredno talentirane veslače, ki se bodo z marljivim delom kmalu lahko vključili v članake vrste. Lep mednarodni uspeh je dosegel tudi dvojec s krmarjem z Bleda, saj je v kvalitetni mednarodni regati zasedel solidno tretje mesto.
Rezultati — sesteroboj — mladinci — četverec »S« - 1. Bolgarija 4:52,86, 2. ZRN 4:53,22. 3. Jugoslavija 5:04,53, 4. Italija 5:09,24; dvojni dvojec - l. ZRN 5:07.99 2. Jugoslavija 5:10,42, 3. Bolgarija 5:11,19, 4. Avstrija 5:15,14; dvojec brez - l. Italija 5:27.68. 2. ZRN 5:32.98. 3. Jugoslavija
5:37,50, 4. Švica 5:44,02; enojee - l.luuV 5:40,91, 2. ZRN 6:42,08. 3. Bolgarija V44.M 4. Avstrija 5.49,42; dvojni dvojec - 1-Jugoslavija 5:30,50, 2. Italija 5:39,57. J. W 5:43,68, 4. Bolgarija 5.44,26: četver« »brez« - 1. ZRN 4:45.15. 2. Italija 4AlM 3. Švica 5:04,80, 4. Jugoslavija 5.644* dvojni četverec - 1. ZRN 4:30,97. t Avstrija 4:42,91, 3. Italija 4.54,52. 4. Jat* slavija 5:05,32; osmerec - l.ZRN 4.S4.H. 2. Avstrija 4:38,71. 3. Italija 4:40.40. 4. "Jugoslavija 4:49,41.
Rezultati mednarodne regate - mladinci - četverec »z« - l.ZRN 4:61,21. 2. Bolgarija 4:52,87, 3. Italija 5:01,52, 4. Krki (Šibenik) 5:08,56; dvojni dvoje« - 1. Italija II 5:08,46, 2. Bolgarija 5:10,79, S. Vojvodina 5:11,31; dvojec »brez« - 1. Italija 5:18,31. 2. Jadran (Zadar) 5:23,70, 3. Bled 5:25.4». enojec - l. Mikelački (Begej) 5:33.87, 3. Farina (Italija) 5:36,20, 3. Hin (Bolgarija) 5:37,93; dvojec »a« - 1. Jadran (Reka) 5:38.10, 2. Bolgarija 5:44,92. 3. Partiats (Beograd) 5:40,77; četverec »brez« - 1-ZRN 4:47,37, 2. Italija 4:48,81, 3. Jadraj (Zadar) 4:55,08; dvojni četverec - 1-**S 4:3535, 2. Italija 4:46,86, 3. Nautilas (Celovec) 4:50,99, 4. Smederevo 4:58,84; osaje-rec - 1. Italija II 4:25.34, 2. I«**)*' 4:31,87, 3. ZRN 4:33,21, 4. latra (P«W 4:34,08; člani - četverec »a« - I"*".*? 6:27,31. 2. DDR 0:20,21. S. ZRN 6:4U»- »■ Mladost (Zagreb) 0:68,08; dvojec »brei« -1. Francija I 0:65,50, 2. Francija II 3. DDR 6:59.89, 4. Gusar (Split) 7:f*£ dvojni dvojec — 1. Francija 6:31.80. 6:40,15, 3. C88R 0:43,73. 5. TieeaJj*« (Zagreb) 7:08,40; skif - 1. Segttnk (Wjw 7:10,74, 2. Burda (ČSSR) 7:20,36, * »•? (Francija) 7:33,49, 5. Jurte (Braatt-JtaJ*-bor) 5:53,98; dvojec »m - 1. Go*a,.(??M-7:12,12, 2. DDR 11 7:13.78, 3. DDR I *1*~ četverec »brca« - 1. Francija *1M*- »• Ravallico (Trat) 0:23,00, S. DDR *f*£*!: Mladost (Zagreb) 6:39,90. dvojni - 1. Francija 5:50.81, 2. CS8R \ DDR 6:03,82; osmerec - l.DDR *-4*'*Tit' C8SR 6:03,71. 3. Mannhein (ZRN)
D. Hum«
r
Alpinistične novice
PONOVITVE
Lit os je v naših gorah neobičajna veliko snega za ta letni čas. Zato je Se vedno glavna alpinistična dejavnost usmerjena v južne Htene ali v stene z nižjo nadmorsko višino.
\'.\. .r>. sla Barbara Perčič in Andrej Štremfelj opravila tretjo ponovitev spominske smeri Cene-ta Kramarja v južni steni Kogla. Smer je precej lepa. pleza se v glavnem prosto, je pa nekoliko manj naporna (>d Kamniške. Za ponovitev sta potrebovala šest ur. Isto smer sta 18. Ti. ponovila Tomo Tesen in Peter Markič Plezala sta štiri ure in pol. Istega dne sta Marko Tesen in Andrej Stremtelj v petih urah ponovila Kamniško smer v isti steni.
25.5. sta Tomo Tesen in Andrej Štremfelj opravila prosto ponovitev Zupanove smeri v Koglu. Ocena smeri V plus, čas plezanja tri ure. V /gornjem delu
smeri sta se gladkemu kotu (Al) izognila s prečnico pod previsom, kjer so plezali že prvoplezaU i Istega dne sta smer v treh urah in pol ponovila še brata Franci in Peter Markič.
TESTIRANJE ALPINISTOV
Na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani je bilo 27 in 28. maja testiranje alpinistov Alpiniste (26) so testirali / baterijo psihomotoričnih te8t0V. To naj bi bil uvod v znanstveni pristop k treningu alpinistov, za kar sta se VSTK in PZS dogovorila na okrogli mizi o treningu alpinistov aprila letos. Testirani alpinisti so bili v glavnem iz ljubljanskih odsekov (trije iz Kranja in eden iz Tržiča). Ker je bil odziv na žalost zaradi he resnost i alpinistov majhen (od približno sto povabljenih le 26). bo potrebno še eno testiranje, na katerega bodo povabljeni tudi alpinisti i/, drugili odsekov. Zaradi pomanjkanja sredstev v te namene (sredstev zaenkrat za to sploh ni), je vse seveda na prostovoljni osnovi.
A. S.
Na dvodnevni reviji najboljših veslačev iz devetih evropskih držav so med petstotimi tekmovalci na sedemindvajseti mednarodni blejski regati med člani največ uspeha imeli reprezentantje iz Francije. Zal pa se tekme niso udeležili jugoslovanski olimpijski veslaški kandidati. Na stopila sta le Celenta in Mrduljas s krmarjem Reičem iz Splita. -Foto: F Perdan
13. balkansko
kolesarsko prvenstvo kranj'80
Naši enakovredni Bolgarom
Najboljši športniki Elana
KRANJ - V petek se bo v Kranja začelo trinajsto balkansko prvenstvo v kolesar-rtvu. V konkurenci članov in mladincev bodo nastopili re-prezentantje Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugo-sivije. Vsi bodo nastopili z ujboljeimi kolesarji. Tako o*j bi se v Kranju in okolici odvijalo res močno mednarodno kolesarsko tekmovanje. V posamični in mostveni konkurenci bodo imeli glavno besedo kolesarji Bolgarije in Jtfoolavije. Nafti in Bolgari ttf bi tako torej obračunali, kdo ima boljše kolesarje v Hanski konkurenci. Oboji naj M pokazali naj ved. Čeprav ton Romuni, Grki in Turki doo od muh, naj bi bil glavni jtraemn med našimi v pošastmi konkurenci, medtem ko p* slavje Jugoslovanov v atotveni vožnji preprečili toifari. Enaka slika je tudi v aUdinoki konkurenci. Tu so a*ei te bolj izenačene. Naša porana vrsta ima prednost, Ja nastopa v domačem okolju, sod domačim občinstvom in p »domači progi«. Vsi jugoslovanski kolesarji namreč #taajo kranjsko krožno pro-
Jugoslovanski kolesarski ((oresentsntje so se v teh loeh pod vodstvom zveznega poetoma Francija Hvastija in ttnerja ljubljanske Roga pometa Zanoikarja pri čla-4» in pri mladincih Andreja fslteiarja iz Astre Ljubljana pripravljali na Jezerskem in atesti, ki pelje na Brnik. Vse
Nekateri so zatajili
Itdasaraka sekcija Športnega dru i Jakob Stucin Hrastje-Prebačevo prvi kolesarski maraton Ob ih padlih borcev in talcev NOV ljubiteljskega dela je zahtevala i in izvedba prireditve najbrž organizatorji. Maraton je po plati povsem uspel. Udeležen rav vreme ni obetalo nič do-! bilo kar 360: akoraj 200 na SO dolgem maratonu in okrog kilometrskem t rimu. rv.ki je kolesarje vodila ob padlih borcev in talcev NOV rajeetih krajevnih skupnostih, iko leto. Zato. ker rekrea rjeaje pridobiva iz dneva v
i vrten cev in ker ae tudi tako tradicije narodnooevobodil Udeležba, kakrlne doalej se
i nobeni podobni kolesarak aa Gorenjskem, potrjuje, da prizadevnih članov sekci
■mm pa velja Oe drugo plat me Organizatorji so pripravili za vse spominsko značko in bilten V biltenu so aajeli dogodke iz vobodilnegs boja v vseh kra-msaaostih. skozi katere je vodil •.akoraj dva meseca pred tem predsednike krajevnih skup-j jim posredujejo podatke o padlih borcev in talcev ter o dogodkih na območju po-k rajev ne skupnosti. NI klavrn. Od dvaindvajae-ekupnoati so ae odzvale le Hrastje. Voklo. Visoko in Bu-ov turn. Za vae druge so vljsvci biltena črpati po-karsglk virov.
akupnoati so zatajile tudi v Kolesarji so obiskali vae pom-Meti ia polotili Šopke v spomin as*. Zgodilo pa se je. da vai sporne -dao bili urejeni, čeprav ao jih
ii za to prosili, kaj tele, da ali vsaj predstavniki kra-
sfeapnosti kolesarje pričakali, as jim pripravili nam« v Vic
H* j*, da je bil maraton tokrat sele |/ff lase je opravičljivo, ce to ali ono I/anjaaizaeiji zatrpa. Vendar, če so Spaantsrji prireditev vzeli resno in l/tspak ni aaognče »citati, bi se vsaj Ktdsts lahko potrudili tudi v kra-Sdh skapaostih, naj no pomniki, po-Kslpai v spomin na pomembne do-mJkt aed vojno in na junaAke dom« |> aavaezadnje najbolj njihovi.
II .I.-I.A..H,
do začetka prvenstva bodo. Jugoslovani ostali v Preddvoru. Tu naj bi se v miru pri-' pravili na tekmovanje.
Naša vrsta je že skoraj določena. Sigurno bodo v članski konkurenci vozili Polon-čič, Zanoškar, Bulic in Savča-na Udovič ter Ropret. Tem petim naj bi se po rezultatih zadnje mednarodne dirke »Po Srbiji« pridružila še Boroviča-nin in Frelih. V poštev pa pridejo tudi Pečnik, Kurent, Rakuš, Penko, Pirš, Krhlikar, Marinkovič in Čolig. Za mo-štveno vožnjo mladincev so kandidati Čerin, Planin, Udovč in Povirk. V posamični vožnji naj bi vozili še Marn, Čubrič, Lampič in Pavlic.
Naši kolesarji so na dirkah, ki so sodile v okvir priprav na olimpijske igre v Moskvi, najboljši morajo za odhod v Moskvo v Kranju premagati še Bolgare ali za Bolgari v mostveni vožnji zaostati za maj kot dve minuti, pokazali odlično pripravljenost. Dobili so nekaj lepih mednarodnih uvrstitev in zmag. To daje upanje, da Jugoslovani vztrajno rinejo med najboljše amaterske kolesarje v Evropi. Tudi po besedah zveznega kapetana je* slišati o dobri pripravljenosti naših kolesarjev. Upajmo le, da bodo iz-koristili prednost domačega terena in krepko zmešali štrene ostalim reprezentantom pri osvajanju najboljših uvrstitev na Balkanu.
D. Humer
NESREČE
OTROK PRED AVTO Jesenice — V četrtek, 5. junija, nekaj pred 15. uro se je na lokalni Tavčarjevi cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Smajo Kačar (roj. 1943) z Jesenic je peljal po Tavčarjevi, ko mu je nenadoma z leve strani pritekel pred avto 4-letni Enes Adrovič; kljub zaviranju je avtomobil trčil v otroka, tako da so ga ranjenega prepeljali k zdravniku, vendar pa je bil po pregledu odpuščen v domačo oskrbo.
NEZGODA NA PREHODU Jesenice — Na Titovi cesti se je v četrtek, 5. junija, pripetila prometna nezgoda: voznik kombija avstrijske registracije Josef Koch je zaradi neprimerne hitrosti na prehodu za pešce zbil 7-letno Branko Djuka-novič. Voznik je sicer zaviral, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. Deklica je bila v nesreči le lažje ranjena.
JESENICE - V soboto, 31. maja, je bil na Jesenicah tradicionalni četveroboj športnikov Elana Begunje, Hladne valjar-ne Bela (Železarna Jesenice), Postaje milice Jesenice in TOZD U ni verzal Jesenice. Letošnji četveroboj, ki je bil že četrti po vrsti, je organizirala Postaja milice Jesenice. Udeleženci ho nastopali v Mirih disciplinah: malem nogometu, streljanju, kegljanju na asfaltu in odbojki.
REZULTATI - kegljanje na asfaltu: ekipno moški: I. PM Jesenice 82.1 kegljev. 2. Elan Begunje 811. .1. Hladna valjarna Bela 751: ekipno ženske: 1. Elan 892, 2. Univerzal Jesenice 580, .1. Hladna valj. Bela 545:
Najboljši posamezniki - moški: 1. Blažič (Elan) 2. Jekler (PM Jes.) 3. Hafner (PM Jes.); ženske: 1. Kajdiž (Univerzal) 2, Gojak, 3. Bukovec (obe Elan); streljanje: ekipno moški: 1. Univerzal 670 krogov, 2. Elan 600, 3. PM Jesenice 644; ekipno ženske: 1. Elan 484. 2. Hladna valj. 221, 3. Univerzal 220.
Najboljši posamezniki — moški 1. Boikin (Univerzal) 2. Jezersek (PM Jes.) 3. Kozinc (Elan); ženske: 1. Mrak, 2. Jesen-Aek, 3. Podlipec (vse Elan); odbojka: 1. Elan Begunje 6 točk, 2. PM Jeaenice 4, 3. Hladna valj. 2; mali nogomet: 1. Elan Begunje 5 točk, 2. PM Jesenice 5, 3. Univerzal 1;
Skupna uvrstitev — moški: 1. Elan Begunje 15 točk, 2. PM Jesenice 12, 3. Univerzal Jeaenice 7, 4. Hladna valj. Bela 6; ženake: 1. Elan Begunje 8, 2. Hlad. valj. Bela 5, 3. Univerzal Jeaenice 5, 4. PM Jesenice 2.
J. Ranic
Kolesarstvo
Frelih tretjič zmagovalec
BEOGRAD - Tradicionalna 20. mednarodna kolesarska dirka Po Srbiji, ki so se je od tujcev udeležili Zahodni Nemci, je že tretjič zapored prinesla zmago članu kranjake Sk e Dragu Frelihu.
Prstih je vodstvo prevzel že v prvi etapi in ga z zanesljivo vožnjo obdržal do kc Drugo etapo od Krasu le vra h« JihU Kra. raljeva trto od »talca iz
Končni vratni red: 1. Frelih
vrstni red: l. Frelih (Sava) Lajamvgttt&i <**•'«> fSR
raljeva Čubrič.
ni
9:38,21, 2.
STrTTS i"»CTaiac| b
(Sava)
---, J;
C.) 0:38,41, 4. Pir* -ostanić (Borac), 6. Rakus (Sava), oba 0:41,44. Ekipno je prepričljivo zmagala kranjska Sava.
Najboljši kolesarji, ki se pripravljajo za nastop na balkanskem prvenstvu, pa so v soboto v Italiji sodelovali na dirki v Porto-gruaru. Zmagal je Italijan Tognon, od naših pa se je uvrstil le Bulic, in sicer na 27. mesto. Ropretu, ki je vea čaa vozil v vod Ini skupini, je 20 kilometrov pred ciljem počila zračnica na kolesu in je moral odstopiti, tako kot Udovič, Kurent in Bulic.
r
Ogenj požira naše imetje
Nafto republiko je prizadelo letos do konca maja že 17 požarov z večjo škodo — Najpogostejši krivec zanje je neodgovorno izpolnjevanje dolžnosti posameznikov — Samozaščitna zavest slehernega bo morala preprečiti takšno ravnanje.
HI
nja ki je že zavijal v desno. Motorist je od zadaj trčil v avtomobil, da ga je vrg o čez avto na cesto, kjer je obležal s pretresom možganov in drugimi poškodbami Motorista so prepeljali v Klinični center Škode na vozilih je za 15.000 din
NEPREVIDNO NA CESTO Skofja Loka — Na lokalni cesti med Frankovim in Hafnerjevim naseljem se je v petek. ti. junija, ob 11.20 pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa Boris Zver, star 7 let, je pripeljal na prednostno cesto tik pred avtobus, ki je sicer zaviral, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju huje ranjenega Borisa so prepeljali k zdravniku.
Ljubljana — V času, ko si v vsej naši družbeni skupnosti priza devamo za ustalitev gospodarstva, smo priča dogodkom z nasprotnim učinkom, so poudarili predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve v uvodu nedavne tiskovne konference o letošnjih požarih v Sloveniji. Podatki o rasti števila požarov in škode zaradi ognja so namreč zelo zaskrbljujoči.
Lani se je število požarov glede na leto poprej le neznatno povečalo, škoda pa je celo upadla, saj ni bilo požara z večjimi posledicami. Tako je ogenj lansko leto upepeljil za 104 milijone dinarjev imetja, 1978. leta za prek 159 in leto prej za 44 milijonov. Seveda gre le za škodo, ki je nastala na pogoriščih; posredna škoda, zaradi izpada proizvodnje in drigih posledic ognja, pa je po ocenah približno sedemkrat večja.
Ze na začetku letošnjega leta so morali slovenski gasilci posredovati zaradi obsežnih požarov. Štirje večji požari so januarja povzročili za okrog 8 milijonov dinarjev škode. Kljub pripravam prebivalstva na nevarnost gozdnih in travnih požarov so se plameni tudi tod kar dvestokrat razširili. Skupno je bilo od začetka decembra lani pa do konca aprila letoa 634 požarov, kar pomeni 14-odstotno povečanje glede na enako obdobje leto poprej. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo že 17 večjih požarov, ki so povzročili prek x" 15 milijonov dinarjev škode. Toliko je ni bilo v vsem lanskem letu.
Vse primere so raziskali in v celoti pojasnili. Značilna je ugotovitev, da večina požarov izbruhne v lesni, tekstilni in kovinski industriji. Znano je tudi, da je večino požarov zakrivilo neodgovorno opravljanje dolžnosti posameznikov. Vzroki za nastanek ognja so najpogosteje slabo vzdrževani stroji in ravnanje delavcev v nasprotju s predpisi in navodili za delo. Slabo pritrjeni vijaki na pogonskih motorjih naprav, nezadostno čiščenje strojev, neprevidnost pri varjenju in vse drugo v zvezi z ne dovolj odgovornim opravljanjem dela ter premajhno budnostjo za požarno zaščito je tudi letos povzročilo požare z velikimi posledicami.
Ob tem se moramo zamisliti in vprašati: zakaj takšna malomarnost in doklej jo bomo še dopuščali? Prav gotovo nam ne more in ne sme biti vseeno, da je rdeči petelin tolikokrat naš nepovabljeni gost. čeprav požari ne prizadevajo prav nas. pa njihove posledice obremenjujejo vso našo skupnost. V njeji bi lepše in bolje živeli, če bi bilo število požarov čim manjše.
Seveda tega ne bomo dosegli čez noč. Ni dovolj, da imamo v naši republiki prek 1300 gasilskih enot z okrog 44000 člani in da vlagamo veliko denarja v najsodobnejšo opremo za javljanje požarov ter gasilna sredstva. Tudi ostrejša kaznovalna politika do povzročiteljev požarov bo le malo pripomogla k manjšemu številu požarov. Potrebna je pred vsem večja osveščenost delovnih ljudi in občanov za nevarnosti, zaradi katerih ogenj nastaja.
O vprašanjih požarne varnosti bodo morali večkrat kot doslej razmisliti ne le komiteji za splošno ljudsko obrambo po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ampak tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, saj je varovanje skupnega imetja dolžnost slehernega člana naše družbe. Bolj kot doslej se bomo morali zavedati: to moram narediti in na to moram opozoriti sodelavca, da ne bi prišlo do požara!
S Saje
S SODIŠČA
Obljubljal avtomobile
TRČIL V PEŠCA
Jesenice — V petek. ti. junija, oh 15.25 se je na Cesti maršala Tita pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Peter Klauses je |>eljal proti Kranju. Na Titovi je po prehodu za pešce prečkal cesto Danijel Crv (roj. 19ti0). voznik pa ga je kljub zaviranju zadel. Pešec je bil v nesreči le lažje ranjen.
MOTORI8T V AVTO Kranj — Na lokalni cesti med Kranjem in Drulovko na Orehku se je v |H'tek. ti. junija, pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik motornega kolesa Zdravko Kopina (roj. I9ti0l iz Kranja je vozil proti Orehku in začel prehitevali voznika osebnega avtomobila Srebrena Okiljeviča iz Kra-
TRČIL V HISO
Viooko — Na regionalni cesti m%d Kranjem in Jezerskim se je v petek, ti. junija, oh 21.45 pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boris Križanič (roj. 1952) z Bleda je na Visokem iz za sedaj še ne pojasnjenega vzroka zapeljal s ceste in trčil v vogal hiše št. titi. V nesreči je umrla sopotnica Marija Menegalija (roj. 1940) iz Ljubljane. Voznik pa je bil huje ranjen in se zdravi v Kliničnem centru. Škode je za 30.000 din.
TRČIL v pešca
Jeoenice — Na Titovi cesti se je v nedeljo. 8. junija, ob 21. uri pripet Um prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Skender (iolla iz Peči je peljal eš< e prečkal cesto Viktor Slamnik (roj. 19121 iz Žirovnice. Na mokrem cestišč 11 voznik ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v |>ešca: z zlomljeno nogo in izpahujeno ramo so Slamnika prepeljali v bolnišnico
I. M
Senat radovljiške enote temeljnega sodišča v Kranju je obsodil Božidarja Juvana. starega 31 let. iz Kranja zaradi goljufij na 7 let zapora.
Obtožnica je Juvana bremenila šestih goljufij. Obljubljal je namreč svojim strankam, da jim lahko za polovično ceno preskrbi drage uvožene avtomobile, kot so na primer mercedesi ali BMW, vendar pa je nekaj predplačila zahteval vnaprej. Seveda pa ni potem preskrhel avtomobila, prav tako pa lastniki tudi niso več videli svojega denarja, saj ga je J u van zapravil v svoje veselje, nekaj pa ga je rabil z.a vračanje svojih dolgov. Juvan je imel »dober« nastop, obljubljal je veliko, se skliceval na svoje »vete« s cariniki in vplivnimi ljudmi itd.
Juvan bo seveda denar moral vrniti: doslej je že povrnil trem oško-
Požar
Skofja Loka - V |>etek. ti. junija, ob 14.45 je zagorelo v LTH — tozd Livarna v Vincarjih. Ogenj je nastal zaradi poškodl>e na hidravlični cevi stroja za tračno litje. Neizkušen voznik dvigala je namreč' spregledal nihanje verig H kavi ji na dvigalu, ki so se /a|M*li za hidravlično cev stroja Iz razpoke je začelo brizgati olje. ki je priteklo tudi v talino aluminija in le-to s«« je v trenutku vnelo Ogenj sije razširil po stropu, električni napeljavi, po dveh strojih in viličarju Požar so pogasili gasilci LTH Skodn cenijo na okoli ",w.
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•i;ari SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene imi sp ■••»•A.vnri
— da ima po možnosti smeri
— da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— da je moralno politično neoporečen Objavljamo se naslednja dela in naloge
2. vodenje tehnološke priprave dela
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima višjo šolo grafične smeri
— da ima 4 leta delovnih izkušenj
3. strojno obdelovanje embalažnih izdelkov
Kandidat mora imeti polkva - —«»«!
delovne izkušnje
zako-
j
H
t
želene so
Jifikacijo ustrezne lesne smew, zaželene so
delovne izkušnje
4. dostava materiala v proizvodne oddelke
Kandidat mora imeti opravljen izpit za voznika viličarja, zaž' delovne izkušnje.
5. več izvajalcev del in nalog
splošna pomoč pri strojih in manj zahtevna dela
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za zaposlitev, zaželene so delovne izkušnje.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-me-sečnim poskusnim delom.
Kandidati morajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi razpis« na gornji naslov. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili > 8 dneh po izbiri.
Vi Vi H*. A6R0MEC GORICA (GOR\Z\A) -\taiija
Ul. Carucci. 28/30 tel. 0481 /2758
MOTORNE ŽAGE STIHI IN HUSOVARNA TER NJIHOVI REZERVNI DELI - VEDNO NA ZALOGI IN PO UGODNIH CENAH
Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora n" cenah
1PRODAM
Prodam električni ŠTEDILNIK o 4 ploščami. Naslov v oglasnem oddelku. 4467 Prodam SPALNICO in belo PO. ROČNO OBLEKO. Naslov v oglasnem oddelku. 44*2 Poceni prodam dobro ohranjeno litoželezno KOPALNO KAD i lito-železno PEČJO in bakrenim kotličkom. Pintar Janez. Rečiška 22 pri trgovini LIP - Bled 4642 Prodam 4 tone CEMENTA Z* Brnik 73. Cerklje 4643 Prodam dobro ohranjeno fantovsko OTROŠKO KOLO. za 4 do 10 let starosti. Lahovče 66. Cerklje
4644
GUMIJAST ČOLN. nemške pro izvodnje. z jamborom, jadri, nosilcem motorja in ostalo opremo, pro dam. Telefon 064-75-476 4645 Prodam OBRAČALNIK za mali traktor. Petrič Frane. Pšenična polica 20, Cerklje 4646 Prodam RADIATOR sille 115/800 - 26 členov. 2.500 kalorij; in MENJALNIK za PEUGEOT 204. Telefon 27-102 4647 Prodam tri tedne staro TELIČKO. Košnjek. C. na Brdo 68. Kokri-ca 4648 Prodam 6 tednov starega TELETA za zakol ali rejo. Podohnik, Zg. Lipnica 1, Kamna gorica 4649 Prodam PSA. NEMŠKO DOG0. staro eno leto in NEMŠKO 0V-CARKO, staro 4 mesece, oba z rodovnikom. Davidovič, Žirovnica 101
4650
Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Dolenc Vinko. Dolenja ravan 2, Poljane
Ugodno prodam KOSILNICO alpina HOBY. Čadež. Pristava 70. Tržič
Prodam KOSILNICO za traktor same in nove VERIGE. 28 - 10. Zasip, Muže 1, Bled 4653 Prodam jedilni KROMPIR. Stu denčice 12, Lesce 4654 Prodam KONJA IN MOTORNO ŽAGO. Gartnar Franc. Podlonk \5. Železniki 4655 Ugodno prodam novo, še zapakirano vrtno motorno KOSILNICO Telefon 60-422 - zvečer
KUPIM
nudimo po izredno nizkih
Lir 245 000 Lir 298 000 Lir 327 000 Lir 344 000 Lir 978 000 Lir 760 000 Lir 373 000 Lir 315 000
ščuki umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
Na podlagi sklepa komisije za razpis del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kadrovski sektor delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge
računovodje
TOZD tovarne avtopnevmatike
za dobo štirih let
Vsebina delovne naloge:
nač&tovanje in programiranje razvoja poslovne funkcije ter organiziranje in usklajevanje dela služhe,
koordiniranje dela služhe v okviru DO Sava, 1)0 Sava C ommerce in poslovnega odbora Sava — Semperit.
— »sončne« grablje na 3 kolesa
— »sončne« grablje na 4 kolesa
— dvoredna freza za BCS
— dvoredna freza GOLDONi
— rotacijska kosilnica
— prikolica za motokultivator GOLDONl 16HP
— motorna motika 6 H P
— plug za sneg za GOLDONI SPECIAL
— hidravlične stiskalnice od 0 55 cm do 0 80 cm in navzgor
— repkalnik za grozdje
— miin za grozdje
— repkalnik na motor s koritom in črpalko
— motorna ireza FORT 6 HP
— freza 1 25 cm
— freza 165 cm
Izkoristit« to \zrwino priložnost, ker gornja ponudba velja le do razprodaje sedanje zaloga.
Lir 375 000 Lir 106 000 Lir 56 000 Lir 71 5 000 Lir 534 000 Lir 748 000 Lir 860 000
&&&&
5-letnimi delovnimi izkuš-i finančno računovodskem
Pogoji:
visoka šolska izobrazba ekonomske smeri njami na zahtevnih delovnih mestih področju,
aktivno znanje nemškega alt angleškega jezika,
organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se preverja po uspešnosti dela službe,
aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška
6,15 dni po objavi, s pripisom za razpisno komisijo.
Kupim starejšega KONJA. Pokom Franc. Binkelj 6, Skofja Loka
4656
Kupim 700 kosov STRESNE OPEKE kikinda. Naslov v oglasnem oddelku. 465"
Kupim KOSILNICO alpina. i pogonom na eno kolo. Cadež. Pristava 70, Tržič 4658
Kupim vlečno KLJUKO za pn-kolico pri »fičotu«. Telefon 6tV4!2-zvečer 4677
^^^^ VOZILA S
MOTOR TOMOS sprint in > tegralno ČELADO, prodam za 7.5 din. Lotrič, Hrastje 99, Kranj
Ugodno prodam NSU 1200. striran do 31. 1.1981. Kovač Mai Podlonk 222, Skofja Loka
Prodam ŠKODO 110 L. repstn; rano do 15. 11. 1980. Ogled možen' 15. ure dalje. Zg. Senica 26/a. vode
Prodam PONY EXPRESS SPRINT. Jaka Bernarda 8. Bled
4661
Ugodno prodam FlCOTA, letnik 1971, obnovljenega, registriranja do aprila 1981. Mlinska 8. Bled 46C Prodam AMI-8, letnik 1976 » PRIKOLICO za osebni avto ter konzolno DVIGALO. Zg. Lipnica 3/a, Kamna gorica
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1971 Benedičic Jože, Mlaka 30, Kranj
Prodam APN-4 - preurejen Telefon 49-055
Prodam RENAULT 6-TL. letnik 1972 in 90 kosov STREŠNIKA novoteks, grafitno sive barv*1 ^*Jfl Tomaž. Zupančičeva 9. K rani 46» Najboljšemu ponudniku prodan* ZASTAVO 101. letnik 1978. prevoženih 19.000 km. Informacije po tri, 23-322 popoldan
Prodam VW kasonar. letnik 19W-motor ima 70.000 KM. Informacij* Bled, Jelovška 23 ali po telefonu 064-78-337 466* Prodam italijanski FIAT 125. Kapitanovič. Jezerska c. 130 466?
Izdaja ĆP Glaa, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljadaka pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave liata: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranj« številka 51500-603-3199« - Telefoni: r r. 23-341, glavni urednik, odgovorni ui\d-nik in uprava 21-83%. redakcija 21-SU. komerciala — propaganda, naročata«, mali oglasi in računovodstvo 13441. Naročnina za prvo polletje 19M tia 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72.
10 JUNIJA 1980
15.STRAN GLAS
[//.STAVO KM. letnik IM7.1, regi-»no do iniuca I *»H 1, prodam in I.ončnrič. Zupančičeva 13. IlTnJvsak lian «xl 11. do 18. ure
4670
Mam Škodo i i o i.. ogled
dan po Iti. uri. Informacije po nu 28-447 4671 pmlam At'DI !(H)-S. letnik 1970. timenjam /a ZASTAVO 101. /on.VU.M 4672 Izdani 4 leta in |><>! slar. karam-m K-4 Kihter Anton. Rateče ura*t.9 4673 l^odam dobro ohranjeno ZASTA-101. letnik 1974. Informacije po "5-860 vsak dan razen sobote od > 14. ure 4675 I^TROEN GS 1200. letnik 1973. /o*ke izdelave. garažiran in no ohranjen, prodam. Informa-»telefonu 25-644 4686
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec 3
(v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočam!
Ugodno prodam dobro ohranjeno LADO 1200 Beton Marjan, Rupa 36/b, Kranj 4688
Kupim MOPED APN-4-S. Ko-govSek, Ziri 63 4674
ZAPOSLITVE
Sprejmem KV PLESKARJA. Bizant Dušan SLIKOPLESKAR-STVO, Britof9, Kranj 4627
STANOVANJA
V najem vzamem enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici (10 km). Ponudbe pod šifro: Za dve leti 4678
Zakonca brez otrok nujno iščeta SOBO. Ponudbe pod: Poletje 4679
POSESTI
V najem oddam DELAVNICO, za, mirno obrt. Cirče 31, Kranj 4680
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO, zgrajeno do IV. faze. Šifra: Na območju Begunj, Radovljice in Lesc 4681
Prodam gradbeno PARCELO z urejeno lokacijsko dokumentacijo. Telefon 064-82-782 4687
OSTALO
I mnogi tožniki ne poznajo ^jtnega znaka, ki uporabnike yta obvešča o parkirnem pro-*j vrh Globusa. Parkirajo nam-*yir na voznem pasu. kljub šte-fi posredovanjem delavcev milil komunalnih redarjev. Pre parkiranja je pravilno in označena z reč znaki. Pri tem opozoriti, da je varnost še o ogrožena pri ponovnem evanju v promet z vzvratno po tem zelo prometnem odse-\tgorčičeve ulice. Kranjčani ta "^parkirni prostor uporabljamo, je parkiranje v starem delu z odlokom prepovedano, o rešitev pa bi le kazalo ti, mar ne? Foto: A . B.
LASTNIKI PRIKOLIC! Ce imate mogoče proste kapacitete v lastni prikolici, v mesecu juliju ali začetku avgusta, parkirano nekje ob Jadranu, pošljite ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Plačam dobro 4682
Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednjo šolo. Pridem tudi na dom. Kobal Vinko, Bled, tel 77-974 4683
IZDELUJEM načrte za centralno ogrevanje. Telefon 064-81-393 4684
Iščem VARSTVO za 18-mesečne-ga otroka v Zg. Gorjah, najraje blizu cerkve, v dopoldanskem času. Cerne Marija, Zg. Gorje 26/a 4685
Denarnico vzeto v trgovini Živila — Vodovodni stolp, naj opazovana oseba vrne na isto mesto 4689
<
2
< >
i
f
OS
u
09 >
E
z 2
38
1. Lf8!!
Lovec prekinja osmo vrsto, poleg tega pa sodeluje v napadu na polje g7!
2. Khl
3. d6!
dc3: +
Ld4
Le6
Crni je preprečil najhujše, toda sedaj beli uveljavi materialno prednost.
4. Le6: Tf8:
5. dc7:!
Crni ae je vdal./Po 5.... Dd6 6. Df8: + Tf8: 7. Tf8: + Df8: 8. c8D ima beli višek trdnjave.
Značilen primer prekinitve »meri učinkovanja vidimo v razpletu položaja na diagramu 78 (RETI - BOGOLJUBOV; New York, 1924).
Crni se je vdal, kajti pretnja 4. DfB: + z matiranjem je prehuda. Ideja prekinitve smeri delovanja odloči tudi, če črni brani lovca z damo: 1. ... De7 2. Lf7+ Kh8 3. Ld5!! DfB 4. Dc8 Td5: 5. DfB: + z matiranjem.
V položaju na diagramu 79 (RIGO-ESPIG; Leipzig, 1977) je beli izvedel zmagovito kombinacijo tako, da je najprej prekinil smer delovanja črnega črnopoljnega lovca.
i
A &A« BAB ■ ■XI-- S*
Diagram 78 1. Tfl!
Pričakovana, položaju primerna poteza.
1. . . . Td8
Ne gre 1. ... Le7 zaradi 2. Df7 + Kh8 3. Df8+ z matiranjem.
2. Lf7 + Kh8
3. Le8!!
• b č 3 r t t h
Diagram 79 1. Tf6!!
Tako beli zadrži svoje figure v napadu in mobilizira še trdnjavo. Ne gre 1. .. . Lf6:, kajti po Df6: črni ne more preprečiti mata.
1. ... Lb3:
2. Tg6: + ! Kh8
3. Lg7+ Kg8
4. Le5:+ fg6:
5. Dg6: + Kf8
6. Lg7 +
Črni se je vdal. Neubranljivo je Lh6 in nato Dg7 mat.
—.—• ',» ■
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETIT DELOVNE SKUPNOSTI
Carinarnice Jesenice
razpisuje prosta dela in naloge
višjega strokovnega sodelavca
za prekrškovni postopek oziroma pregled in carinjenje blaga
Pogoji: končana pravna fakulteta, dve leti izkušenj in znanje enega tujega jezika,
kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Odloku ZIS-a o sprejemu delavcev na delo v carinsko službo; (Ur. list SFRJ št. 64/74 od 13. 12. 1974 leta),
moški kandidati morajo imeti regulirano vojaško obveznost, kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje razpisa, bodo psihološko testirani, stroške prihoda na testiranje nosijo kandidati sami,
potrebno je znanje slovenskega jezika,
objavljena dela in naloge veljajo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Osebni dohodek po Pravilniku o osebnih dohodkih delavcev Carinarnice Jesenice.
Ponudbe, kolkovane s 4 din administrativne takse, z obiirnim življenjepisom in dokazili o strokovnosti, oddajte Carinarnici Jesenice, Cesta Maršala Tite št. 37, 64270 Jesenice, v 15 dneh po objavi.
Kovinarsko podjetje
ŽELEZNIKI
Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi sklepa naslednja prosta dela in naloge
- POLNJENJE OBEŠAL Z POLIZDELKI 2 delavca
- REZANJE IN STISKANJE NA STISKALNICI 1 delavca
- ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV 1 delavca
Za vsa navedena dela se zahteva, da kandidati izpolnjujejo splošne pogoje. Poskusno delo traja do 3 mesecev. Kandidati morajo vložiti pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov Niko kovinarsko podjetje Železniki, kadrovska služba. Stanovanj ni.
SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj,
Gosposvetska 9
razpisuje:
kadrovske štipendije
za šolsko leto 1980 - 1981.
Poklic
Število razpisanih štipendij
TOZD
ZDRAVNIK
ZOBNI ZDRAVNIK
VIŠ. MEDICINSKA SESTRA
VIŠJI FIZIOTERAPEVT VIŠ. RENTGENSKI TEHNIK MEDICINSKA SESTRA
ZOBOZDRAV. ASISTENT
LABORATORIJSKI TEHNIK ZOBOTEHNIK
MEDIC. SESTRA BABICA SANITARNI TEHNIK
2 Zdravstveni dom Kranj
1 Zdravstveni dom Skofja Loka
1 Socialna medicina in higiena
1 Kranj
1 Zdravstveni dom Jesenice
1 Zdravstveni dom Bled
Zdravstveni dom Radovljica
1 Zobna poliklinika Kranj
1 Zdravstveni dom Jesenice
2 Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj
1 Zdravstveni dom Skofja Loka
1 Zdravstveni dom Tržič
1 Zdravstveni dom Jesenice
1 Zdravstveni dom Bled
1 Zdravstveni dom Tržič
1 Zdravstveni dom Kranj *
3 Splošna bolnica Jesenice
1 Zdravstveni dom Kranj
2 Zdravstveni dom Skofja Loka 2 Zdravstveni dom Bled
2 Zdravstveni dom Radovljica
1 Zdravstveni dom Skofja Loka
3 Zobna poliklinika Kranj
1 Zdravstveni dom Bled
2 Zobna poliklinika Kranj 1 Zdravstveni dom Bohinj
4 Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj
1 Zdravstveni dom Radovljica
Kandidati morajo prijavi za štipendiranje priložiti:
1. overovljene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo 1979/80, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih);
2. dokazilo o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje za štipendiranje se morajo nanašati na koledarsko leto 1979;
3. potrdilo Sob o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
4. izjava kandidata, da ne prejema druge štipendije oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja;
Prednost imajo kandidati iz višjih letnikov in tisti kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in izpolnjujejo pogoje Družbenega dogovora o štipendijski politiki.
Vloge naj kandidati pošljejo do 10. 7.1980 na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj, Gosposvetska 9.
Obvestilo potnikom
Alpetour, TOZD Potniški promet, Kranj obvešča potnike, da zaradi balkanskega prvenstva v kolesarjenju v petek, 13. junija, ne vozi avtobus na progi Kranj —letališče Brnik - Kranj od 9.40 do 12. ure, Kranj —Britof od 8.30 do 12.15, avtobusi v smeri Kranj — Cerklje, Kranj
— Preddvor in Kranj —Jezersko pa vozijo po obvozu Ko-krica — Predoslje — Britof. V času zapore odpade tudi postajališče Šenčur I na progi Kranj — Cerklje.
V soboto, 14. junija, ne vozita avtobusa Komunalna cona — Stražišče in Britof— Kranj — H rastje od 15. do 18.30. Vsi drugi, ki vozijo prek avtobusnega postajališča Globus in hotel Creina, so v času zapore preusmerjeni z avtobusne postaje Kranj po Stošičevi ulici na Koroško cesto do semaforja na obvoznici, v obratni smeri pa od semaforna na Kidričevo ulico, na Cesto JLA in avtobusno postajo Kranj. Avtobusi v smeri Kranj-Cerklje, Kranj— Preddvor in Kranj— Jezersko vozijo po obvozu Kokrica — Predoslje
- Britof.
V nedeljo, 15. junija, ne vozi avtobus Britof—Kranj -Hrastje od 8.30 do 13. ure. Avtobusi v smeri Kranj — Cerklje, Kranj — Preddvor, Kranj-Jezersko vozijo po obvozu K okrica - P redoslje -Britof. Vsi drugi avtobusi, ki peljejo po Jelenovem klancu, bodo spremenili smer; vozili bodo od avtobusne postaje Kranj po Stošičevi ulici na Koroško cesto do semaforja na obvoznici, v obratni smeri pa od semaforja po Kidričevi cesti na Cesto JLA in avtobusno postajo.
_J
Osnovna šola
Matija Valja vec
Preddvor
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta opravila in naloge:
UČITELJA ZA ZGODOVINO - ZEMLJEPIS za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: PUaliP
UČITELJA GLASBE
za nedoločen čas s polovičnim
delovnim časom
Pogoj: PUaliP
UČITELJA
v oddelku podaljšanega bivanja v OlŠevku za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: učitelj razrednega pouka
Prijave sprejema komisija za delovna razmerja OS Matija Valjavec, Preddvor v 15 dneh po objavi razpisa.
TURISTIČNO DRUŠTVO
KRANJ
Koroška 19
Turistične sobe:
Turistično društvo Kranj, je pripravljeno prevzeti več opremljenih sob za oddajanje gostom.
Oddajanje turističnih sob nudi dober finančni dohodek Gost v turistični sobi nima statusa stanovalca, zato ni bojazni, da bo sobo zasedel za stalno Vse informacije po tem vprašanju vam nudi Turistično društvo Kranj. Koroška 19. telefon 21-361 Kličite od 8 do 12 ure Osebni razgovori v istem času
Vabimo vse lastnike stanovanjskih zgradb k sodelovanju.
145
V nedeljo odpeljal vlak bratstva in enotnosti
ni dnevi s prijatelji
Tako kot četrtkov sprejem je bilo tudi bivanje gostov iz Srbije na Gorenjskem prijetno, prisrčno in veselo - Nepozaben dan v Dražgošah in na loškem gradu - Obljuba ob slovesu: čez dve leti se
vidimo!
KRANJ - Letošnjemu vlaku bratstva in enotnosti smo v nedeljo popoldne pomahali v slovo z obljubo, da se najkasneje če/, dve leti vidimo v Srbiji, ko bo tja odpeljal iz Slovenije vlak bratsta in enotnosti. Za nami so dnevi s prijatelji, mnogo prekratki, da bi drug drugemu povedali vse, kaj je bilo novega v letih, ko se nismo srečali, da bi spregovorili o velikih in majhnih, pomembnih in nepomembnih trenutkih življenja, da bi obudili spomine na težka skupna leta v Srbiji, da bi kramljali in se pomenkovali kot pravi, iskreni prijatelji, kakršne lahko rojevajo le težka, kruta leta. Človeško je najtežje, najkrutejše in najstrašnejše pozabiti, se spominjati lepših tre-nutko- in ohraniti najžlahtnejši sad — prijateljtvo in bratstvo!
prav tako po samega sprejema ob prihodu v Dražgoše. Kraljevala je dobra volja in prevzemala vsakogar od te čudovite prijateljske in bratske druščine. V Dražgošah so bile delegacije pobratenih srbskih mest in občin, med njimi tudi iz Brusa, ki ga je potres na območju Kopaonika hudo prizadejal. Pobratimska Radovljica je med prvimi pomagala, pa tudi sicer je zdajšnji obisk delegacij iz pobratenih občin nova vzpodbuda sodelovanju.
Loški grad, družabno in tovariško srečanje. Ansambel Rudija Jevška ki je imel nalogo zabavati druščino, večkrat do besede ni prišel. Ob družni pesmi in harmoniki se je na plesišču vilo kolo, ki so ga spletle roke prijateljev. Na odru so prepevali na hitro sestavljeni zborčki. med
»Večkrat pridemo v Slovenijo in ne čakamo le na vlak bratstva,« pravi Sveta. »Štiri leta so bili Erznožnikovi pri nas in prijatelji smo postali. Bili so težki časi, pa smo vse prenesli kot bratje. Moji otroci so skupaj odraščali z Erznižnikovimi. Kot ena družina
smo bili.«
Profesor Ivan Oman iz Kranja je sprejel v goste starega znanca in prijatelja dr. Dragomira Vrečica iz Aleksinca.
Enoto Ki O Verigo je prva prihitela na kraj požara. - Fofo- s So/
Uspešna vaja gasilskih enot
# .j
Zatrt požar v Verigi
Roke prijateljev so spletle bratsko kolo
Gorenjski domovi, na katerih so bivali od četrtka dalje gostje iz Srbije, so bili napolnjeni z veseljem, srečo, pesmijo in bratstvom. Polke m valčki so se zlivali s kolom, slovenska pesem se je prepletala z metodiko srbskega napeva. Naše ljudi, nekdanje izgnance, trajno preveva plemenita želja oddolžiti se za vse, kar jim je med vojno dala Srbija, čeprav je to nemogoče. Srbija je vojna leta izgnanim Slovencem darovala domove, hrano, oblačila, obstanek, življenje.
Soboto so gorenjski gostitelji in njihovi gostje preživeli skupaj. Nepozabna, enkratna je bila, pravijo. Srečanje z Dražgošami je razkrilo srž upora Gorenjske leta 1941 in herojstvo bitke Cankarjevega bataljona. Močan je bil vtis spomenika.
r
DEŽURNI NOVINAR
Celovec — Na dvodnevnem obisku pri avstrijskih sindikatih se mudi delegacija republiškega sveta ZSS. ki jo vodi predsednik Vinko Hafner. Pogovori bodo tekli o medsebojnem sodelovanju, o tem, k iko žive in delajo v Avstriji nasi delavci, pa seveda tudi o položaju naSe narodnostne skupnosti na Koroškem. Pogovarjali se bodo pa tudi o gospodarskem sodelovanju med obema državama.
Ankara — Kaže da devalvacija denarja ne pesti samo nas. pač pa tudi nase sosede l)anes je padla namreč tudi vrednost turške lire: doslej je bil dolar vreden turskih lir. po novem pa bo treba od-Meti zanj 78 lir.
Beograd - Tudi v naAem glavnem mestu so vrtci pretesni in pritisk manje je tolikšen, da so vsi vrtci moč1 no preobremenjeni. Istočasno pa i/, tridesetih drugih, manj razvitih srbskih občin sporočajo, da so njihovi vrtci le polovično zasedeni
Peking - Danes je na Kitajskem kon čala obisk delegacija konference za druž beno aktivnost žensk Jugoslavije. V Sanghaju in Ae nekaterih kitajskih mestih se je pogovarjala o za|>oslovanju žena
I) l)
njimi zbora, sestavljena iz članov delegacij srbskih in gorenjskih občin (pevci so tekmovali tudi v vlečenju vrvi, kjer je bila Srbija močnejša), pa Lepa Filipovič iz V al jeva in Mica Mitrovič iz Brusa, ki sta ubrano zapeli nam vsem znano »Jugoslavijo«. Predstavili so se otroci slovenskih izgnancev, rojeni v Srbiji, folkloristi iz Škofje Loke, čipkarice in še bi lahko naštevali. Ploha je prisilila h krajšemu odmoru, vendar veselja ni skahla! Kako bi ga le mogla, saj ga še mnogo hujše in strašnejše stvari v preteklosti niso mogle . . .
»Čudoviti so bili dnevi pri vas. Lepo smo bili sprejeti, spoštovani, pozornosti smo bili deležni na vsakem koraku,« je razigran
pripovedoval Sveta Djordjevič iz Vitkova pri Zupi, ki je bil z ženo Jelo gost Erznožnikovih iz Zirov. Janko Erznožnik in žena Vilka sta bila skupaj s taščo Francko in otroki Marijo, Heleno in Štefanom 4 leta pri Djordjevičevih.
Dr. Dragomir Vrečic
»Med okupacijo smo se spoznali,« pravi dr. Dragomir, »in poznanstvo traja. Kaj naj vem rečem. Lepe dneve preživljamo pri vas, nepozaben pa je bil sprejem v Krškem. Jokal sem . .. Od leta 1967 sodelujemo s Slovenijo, leta 1973 pa sem bil pobudnik za učenje slovenskega jezika v Aleksincu. Sedem let že traja učenje vašega jezika. Zanimanje je večje od naših možnosti, zato zberemo le najboljše učence in dijake.«
Sestri Rada Livaja in Zorka Ra-dosavljevič iz Paračina sta bili gostje Milana Stojakoviča iz Kranja. Milan je bil 5 let star skupaj s še tremi brati izgnan v Paračin. Tu se je rodil še četrti in zaradi kraja rojstva so mu dali ime Srbislav oziroma Srbo. Zorkin oče Zivojin je bil njegov kum.
Člani gasilskih društev iz radovljiškega sektorja so imeli zahtevnejšo vajo v leski Verigi - Novo proizvodno stavbo so obranili pred požarom v lakirnici - Pri-manjkovanje nekatere opreme v gasilskih enotah
Lesce — Na vaji gasilskih enot iz sektorja Radovljica minuli petek v leski Verigi je sodelovalo 12 prostovoljnih gasilskih društev Nin dva industrijska. Skupno 153 gasilcev je uspešno izpolnilo zadano nalogo, katere namen je bila obramba novih proizvodnih prostorov pred ognjem v lakirnici. Z vajo so tudi preverili možni čas za oskrbo z vodo iz Save ali jezera Šobec ter dokončno pogasi te v požara.
Ob 17. uri je sirena v Verigi naznanila požar. V lakirnici, kjer je izbruhnil ogenj, je najprej prihitela enota industrijskega gasilskega društva v tovarni in v štirih minutah izvedla napad nanj z gasilnim aparatom S-250 na prah. Kljub og-njevarnim oblekam, dihalnim aparatom in zaščitnim maskam je bilo gašenje zahtevno. Zaradi velikosti požara so zaprosili za pomoč drugih društev v radovljiškem sektorju. Prispeli so gasilci iz Elana in društev po krajevnih skupnostih. Kombinirano vozilo iz Radovljice je v desetih minutah pripeljalo vodo v cisterni.
Gasilci iz Begunj in Krope so v devetnajstih minutah sestavili dve verigi cevi od Šobca do Lesc; takrat
sO prenehali polniti cisterno / iz hidranta. Druga gasilske enote so sodelovale na ključnih točkah p-šenja notranjega in zunanjega požara ter varovanja sosednjih objektov pred ognjem. Pripadniki narodne zaščite, člani štaba civilne zaščite m obratni zdravnik v tovarni M poskrbeli za organizirano akcijo, i*-varovanje območja in reševanje ljudi.
Vajo, ki
. so si jo med drupm« ogledali direktor leske Verige, polarni inšpektor in načelnik oddelka t* ljudsko obrambo pri radovlji&ki občinski skupščini, so končali v pol ure. Med akcijo ni bilo večjih pomanjkljivosti. Kot so poudarili v ditelji vaje in strokovnjaki, gašenje resničnega požara bil vseeno nekoliko daljše. Treba prišteti še čas za zbiranje enot. ki tokrat bile v bližini kraja vaje. pr vsem pa upoštevati, da bi akcij upočasnile nekatere • težave gk«k| opreme. Vsem enotam namreč primanjkuje osebne zaščitne opreme, povsod nimajo cevi večjih premerov, prav bi prišli tudi aparati za brerfič-no zvezo, ki jih imajo doskj * begunjski gasilci.
S. Saje
Prebivalci škofjeloške občine pred referendumom
Javorje potrebuje lepšo šolo
Jela in Sveta Djordjevič
Zorka Radosavljevič
»Stojakovičevi otroci in mi smo skupaj odraščali,« pripoveduje Zorka Radosavljevič. »Kot družina smo. Povedati vam moram, da sem tu v Kranju kot dom v Paračinu. Kaj takega nisem pričakovala. Tako lepo, tovariško in človeško ste nas sprejeli...«
Danes, ko to prebirate, so gostje iz Srbije že doma. Prepričani smo, da so odšli z lepimi spomini, da sta se bratstvo in prijateljstvo še utrdila, da smo goste sprejeli, kot smo najbolje vedeli in znali, da smo bili dostojni namenu vlaka bratstva in enotnosti, ki bo sicer čez dve leti spet peljal v Srbijo, vendar tudi medtem nanj ne smemo pozabiti!
Besedilo: J. Košn jek Slike: F. Perdan '
Slo je zares: tekmovanje v vlečenju vrvi med predstavniki gorenjskih in pobratenih srbskih občin. Gostje so bili močnejši.
Še slabih štirinajst dni je do referenduma, na katerem se bodo prebivalci škofjeloške občine odločali za uvedbo samoprispevka, s pomočjo katerega bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgradili 4 nove šole, 13 jih bodo obnovili ali popravili, zgradili 3 športna igrišča in telovadnico. Občani naj bi prispevali približno tretjino potrebnih sredstev. Obsežen program kaže. kako nujno potrebna so vlaganja v šolstvo, da bi lahko učenci iz škofjeloške občine, iz vseh krajev — doline in hribov — imeli zagotovljeno enako osnovo za življenje in delo.
Danes nekaj več besed o osnovni šoli v Javorjih. To je podružnična šola centralne šole Dr. Ivan Tavčar Gorenja vas. Slednja je bila zgrajena s prvim občinskim samoprispevkom za gradnjo šol. Tudi centralna šola že postaja pretesna, ker število učencev narašča, nujno pa potrebuje še eno telovadnico in športna igrišča. Dobili naj bi jih v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Hkrati pa je potrebno obnoviti in urediti podružnične šole, ki jih učenci obiskujejo do četrtega razreda, potem pa se prešolajo na centralno šolo v Gorenji vasi. Šolo v Lučinah bodo obnovili najprej in bo dobila centralno ogrevanje, kuhinjo in jedilnico in bo imela pogoje za prehod na centralno šolo.
Prav tako je v najkrajšem času predvidena obnova osnovne šole v Javorjih, ki ima od vseh šol v Poljanski dolini najslabše pogoje dela. Ima dve učilnici, ki sta sicer dovolj prostorni, vendar pa jih ogrevajo s klisičnimi visokimi kamini. To sicer •ne bi bilo nič slabega, če ne bi grozili, da se vsak čas sesedejo med učence. Telovadnice nimajo in zato telovadijo kar v razredih. Tedaj, kot je
zapisal učenec Janez Kos. peč držijo* da ne telovadi z njimi.
Zasterala je kuhinja, garderob ni in pozimi je v njej mraz. Ceprav zadnja leta na tej šoli število učencev nekoliko upada, številne gradnje v Javorjih in drugih vaseh. ki_ spadajo pod javorski šolski okobA* dajo vedeti, da bo polagoma iač« vpis naraščati. Zato je obnova ^ nujnost. Javorci pravijo, da J* nujnost tudi zato, ker vas brez Sukni prava vas, kaj šele krajevna sku nost.
Vso stavbo bodo temeljito pravili, izselili iz šole stanovak uredili večnamenski prostor, dobno kuhinjo in jedilnico ter p štor za rekreacijo otrok, tako da šola imela vse pogoje za uved celodnevnega pouka. L. Boft>uv
»Pijana* peč vjarontki *oh