Ust ljudstvu v pouk in zabavo. Bshaja vsak četrtek in volja s poštnino vred In v Mariboru ■ pošiljanjem na dom za belo leto 4 K, pol leta 2 £ in za četrf leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge lzvenavrtrilaSi leiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ki Naročnina se pošilja na: Upravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora- —< List se dopošilja do odpovedi. — Udje „KatdS, Hskornega društva" dobivalo list brez posebne naročnine* « Eosamezni listi stanejo 10 vin« Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, i-. Rokopisi se ne vračajo, i— Upravništvo:. Koroške cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ba se plačale »d enostopne petttvrste « eskcal S! sds* «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust* Inserati se sprejemaj? do srede zjutraj, m Hm zaprte reklamacije so poštnine proste, St. 4. Maribor, dne 25. januarja 1912. T ¡¡Tečaj XI/VI. Deželni zbor. Zadnji torek, dne 16. januarja, se je otvoril deželni zbor Štajerski v Gradcu. Ker še pogajanja med slovenskimi in nemškimi poslanci zaradi spornih točk niso končana, sta se obedve seji zadnjega tedna izvršili mirno. Radi pogajanj še tudi ni prišel noben preamet v razpravo. Le zapisnikarji, overovaielji ii. odseki so se volili. Kakor smo že poročali, je bil tokrat prvikrat, kar obstoji deželni zbor, izvoljen zapisnikarjem slovenski poslanec, dr. Verstovšek. Znamenje, da je obstrukcija že nekoliko omehčala nemško trdovratnost, Overovateljem zapisnikov je izvoljen izmed slovenskih poslancev dr, Benkovič. V odseke so izvoljeni izmed slovenskih poslancev: Finančni odsek: dr. Korošec, dr, Verstovšek; naučni odsek: dr. Korošec, Robič; občinski odsek: dr. Benkovič, Roškar; železniški odsek; dr. Benkovič, dr. Japkovič; peticijski odsek: MeŠko, Terglav; poljedelski odsek: Novak, Pišek; vinogradniški odsek: Roškar, Vrečko; politični odsek: dr. Jankovič, dr. Verstovšek; obrtni odsek: dr, Benkovič, Roškar; vo-dopravni odsek: Ozmec, dr* Verstovšek. Slovenski poslanci so vložili naslednje predloge: Dr, Benkovič, R o Š k .ai r, dr. J a n k o -v i č in Ozmec predlog za železnico Purkla—Ptuj —Rogatec—Brežice. Dr. Benkovič, Terglav, dr. Karol Verstovšek predlog za železnico Rečica na Paki—St. Janž v Savinjski dolini, D r. Benkovič, Terglav, Pišek predlog zaradi deželne podpore vsled suše. Dr. Benkovič predlog radi spodnje realke v Trbovljah, Dr, B e n k o -v i S predlog radi osnovanja trgovske in obrtne zbornice za Spodnji Stajer. Dr. Benkovič in Roškar dva predloga radi stavbinskih koncesij za tesarje, zidarje itd. D r. Benkovič je interpeliral c. k r. namestnika radi imenovanja poštarja v Brežicah. Dr. 'Jankovič predlog, da se osnuje obvezna deželna zavarovalnica proti vsem vremenskim nezgodam, Dr, J a n k. o v i Č in V r e Č k o predlog radi zgradbe okrajne ceste II. razred^, iz Lesične črez Prevorje v Grobelno in preložitve ceste II. razreda med Podsredo in Sv, Petrom pod Sv. Gorami. D r. Jankovič, dr. Benkovič inPiŠek predlog radi bede, povzročene po suši in toči v polit, glavarstvu Brežice. Dr, Korošec Pi Š e k, Ro Š k a r in tovariši predlog za spremembo diminikarsjkiega reda, da se onemogoči prisilno zmetanje po dimnikih, Meško, Ozmec in tovariši predlog za podporo po toči oškodovanim, Novak je interpeliral namestnika radi delitve knjižnice „¡Jahrbiichlein iiir die siidmarkische Jugend",, ki so jo delili otrokom v nemških šolah na Spodnjem Štajerskem. Ozmec predlaga, da se da izdatna podpora prebivalstvu ptujskega okraja, ki je trpelo lansko leto škodo po toči in suši. Pilšfek je stavil predlog za podporo za vodovod v Orehovi vasi. Fi Š e k, dr. Ko r o š e c in tov, so vložili predlog za po suši prizadete posestnike, najemnike, viničarje in delavce na Spodnjem Štajerskem, Roškar predlog za podporo prebivalstva mariborskega in ljutomerskega okraja, ki trpi vsled toče, suše in drugih uim pomanjkanje, Roškar in dr. Benkovič predlog za izpremembo lovskega zakona, Roškar je vložil predlog, s katerim se zahteva, da deluje deželni zbor na to, da bo dajala državna u-prava živinsko sol, kakor 'Cula solne odpadke iz svojih neizčrpljivih zalog po lastni pridobitni ceni vsem .živinorejcem po celi državi, ker je to za vspešno živinorejo neobhodno potrebno. Nadalje je vložil R o -š k a r predlog, da se zaklad za povzdigo živinoreje tudfi za Spodnji Stajer po okrajih na podlagi števila živine, kakor veleva zakon, pravično razdeli. Našemu ljudstvu ste ne sme še nadalje /pri-krajševati ta prispevek, ki znaša nad 80.000 kron na leto. T e r g 1 a v predlog za ustanovitev vzornega •vinograda za okraja Celje in Vransko, ki sta okužena po trtni uši. Dr. Verstovšek predlog, da se ustanovi za Sp. Stajer drugi dež. zavod za gluhoneme, ker zamore sprejeti zavod v Gradcu le vsako leto do 120 učencev, dočim je gluhopemih v deželi povprečno do 800, Dr. Ve r s t o v Š e k predlog za podporo iz dež, londa po uimah in .teuši oškodovanim posestnikom marenberškega, slovenjegraškega, šoštanjske-ga, gornjegrajskega in arveškega okraja. Poslanec Vrečko je vložil predlog za podporo po uimah poškodovanih! v; rogaškem in šmarskem okraju. * • • Nemci nočejo. V torek, dne 23. t. m. se je vršila tretja seja deželnega zbora. Predlog radi železnice Ljutomer— Ormož se je odkazal železničnemu odseku. Pri prihodnji točki je vstal dr. Korošec ter izjavil v imenu Slovenskega kluba: „Visoki deželni zbor! Znano je, da je bil Slovenski klub pripravljen, v tekočem zasedanju deželnega zbora mirno in stvar-no sodelovati, ako bi se v delovni načrt sprejelo tudi nekaj kulturnih _(šolo zadevajočih), gospodarskih (regulacije, ceste, železnice, brezobrestna posojila, mostovi, kmetijski učitelji itd.) ter splošno kmečkih (prar vična razdelitev zaklada za pospeševanje živine, koncesije za zidanje itd.), želj slovenskega dela dežele. Kakor smo pa včeraj izvedeli po požrtvovalnem in neumornem posredovalcu pri pogajanjih, Njega pre-vzvišenosti gospodu cesarskemu namestniku, ni naša dobra volja za sodelovanje našla pri (nemški) večini nobenega razumevanja, Še več, ena skupina v večini je žugala celo z obstrukcijo, ako bi se za primerno upoštevanje spodnještajerskih želj v delovnem načrtu našla večina. Ni naš namen, razmotrivati vseh razlogov, ki so bili merodaini za večino, ko se je postavila na to stališče. Toda enega razloga ne smemo zamolčali, namreč zboljšanje učiteljskih plač. Mi lahko o tem vprašanju odkrito govorimo, ker imamo popolnoma proste roke in nismo na nobeno stran vezani. Ampak večina, ki ima v tej zadevi gotove obveznosti, si Še vedno ni o načinu, kako naj reši vprašanje učiteljskih plač, na jasnem. Da bi ta nejasnost in neodločnost ne postala o-Čita, je bil nemara tudi razlog, da je veČina pogajanja razbila in da bo skušala sedaj krivdo na tem neuspehu nam podtakniti. Mi že danes odklanjamo v tem oziru vsako krivdo in izjavljamo, da so nas ti dogodki v taboru večine notisnili na pot, katerega nameravamo sedaj nastopiti," Grobna tišina je vladala med tem govorom dr. Korošca, tudi večina si ni upala ugovarjati niti z besedico, Pripoznali so se s tem za krivca, ki je onemogočil to zasedanje deželnega zbora. Slovenci so bili voljni sodelovati, ako se ozira tudi na njihove volilce, a Nemci niso hoteli! Da so pokazali slovenski poslanci tudi na učiteljske plače, je bila hudomušnost, katero bodo liberalni učitelji dobro razumeli. Ker slovenski poslanci tudi to storijo, kar povedo, zato je takoj vstal za dr, Korošcem poslanec dr, Verstovšek ter začel slovenski govor o prihodnji točki dnevnega reda. Sedaj je spreletel Nemce strah in takoj se je začelo pogajanje z načelnikom Slovenskega kluba, dr. Korošcem. Nemci so ponižno obljubili, da se bodo še enkrat posvetovali, in zato se je sporazumno določilo, da dr. Verstovšek po poldrugo-urnem govoru konča in da se prihodnja seja objavi pismenim potom, dokler se ne bodo pogajanja ugodno ali neugodno rešila. Pogajanja so se torej na novo začela. Kakor izvemo, je prihodnja seja določena za danes, dne 25. t. m., kar je znamenje, da Nemci nočejo odnehati, Ceste. (Piše deželni poslanec.) Za marsikatero panogo našega narodnega go-sj>odarsiva se Širja javnost ni brigala, dokler ni bilo Slovenske kmečke zveze. Prej se je vsa naša politika začela in nehala v tem, da smo se borili za liberalne pristaše in slovenske napise po naših uradih. Program za politično delovanje med našim ljudstvom se pa zadnja leta vedno bolj izpopolnjuje in razširja. Kdo se je prej tcedaj n. jpr. brigal za naše ceste? Sedaj pa smo tako daleč, da morajo pelo libera^pi škrici ven med ljudstvo ter govoriti o cestnih programih. Ceste so občinske, okrajne in državne. Dežela sama ne gradi cest, ampak daje svoje prispevke k zgradbam okrajnih cest. ¡Država Še sicer vzdržuje svoje stare ceste, toda novih ne gradi, razun če to zahtevajo vojaški oziri. Kakor nam naznanjajo poteze v obrazu, ali je človek več ali manj izobražen, tako nas učijo ceste v licu kake občine ali okraja, spoznavati, ali je vodstva občine, oziroma okraja, v izobraženih rokah ali ne. Slabe ceste, slabi občinski in okrajni zastopi. Ceste nimajo pomena samo za velikega kmeta in pogostega voznika, ampak za vse sloje prebivalstvu, za kmeta kakor za delavca, za posestnika kakor za gostaea. Vsi jih rabijo, vsi se jih veselijo, ako so lepe, jih zmerjajo, ako so slabe. Zato najdejo tudi občinski in okrajni zastopi najmanj odpora, ako lahko svoje izdatke zagovarjajo s stroški za ceste. Kakor smo že rekli, dežela sama ne gradi cest, ampak daje le podpore za zgradbo in vzdrževanje o-krajnih cest, Več podpore dobijo isti okraji, ki gradijo več cest, in po dosedanjih izkušnjah moramo reči, da so to nemški na Srednjem in Zgornjem Štajerskem. Te podpore daje in plačuje vsa dežela. Zato pa je Slovenski Stajer oškodovan, ker se gradi na njem primeroma najmanj okrajnih cest, in to po krivdi naših okrajnih zastopov, ki so žal večinoma še v. nemškutarskih rokah. Tudi v sedanjem obstrukcijskem boju igrajo ce-•,te precejšnjo vlogo, in sicer takozvani cestni program, katerega liberalci v svoji neumnosti izrabljajo proti naši stranki. Deželni odbor je namreč v sporazumu z okrajnimi zastopi sestavil imenik onih okrajnih cest, katere nameravajo okrajni zastopi zidati v bodočih desetih letih. Seveda, in tega liberalci ne razr-umejo, se vsled tega imenika ne bodo okrajne ceste gradile morebiti od dežele, ampak od okrajnih' zastopov, in torej obstrukcija ni nobena ovira za zgradbo teh cest. Tem manj je ovira, ker so spodnještajerski okrajni zastopi — s par izjemami — pač prijavili v Gradec, katere ceste bi radi zidali prihodnje desetletje, toda dalje kot do te izjave niso prišli. Ne obstrukcija torej, ampak počasnost ali drugi okrajni o-ziri so krivi, da se na Spodnjem Štajerskem ne gradijo nove okrajne ceste. Toda glede cest se bodo morali ganiti vsi okrajni zastopi, ako nočejo, da bomo še nadalje plačevali večinoma le za ceste na Spodnjem in Gornjem Štajerskem. V tem pogledu ne za^ dene deželnih poslancev nobena krivda. Se nekaj. Liberalci kričijo sedaj tudi naokoli, ■ia okraji ne dobivajo vsled obstrukcije prispevkov za vzdrževanje okrajnih cest. To je res, in velja za vse Štajerske okraje, nemške in slovenske. Da se to spremeni, naj gredo — tako modrujejo liberalci — naši deželni poslanci brezpogojno v deželni zbor in opustijo obstrukcijo brez vsake odškodnine. Po liberalnem nasvetu bi naj torej dovolili tudi naši poslanci zvišanje doklad, ki bo znašalo najmanje 25%. Toda teh 25% bo znašalo za vsak okraj neprimerno več kakor znašajo prispevki za okrajne ceste, kajti s temi 25% se bodo zvišale tudi učiteljske, uradniške (deželne) plače in še marsikaj drugega. Tega seveda liberalci ljudstvu ne povedo, ker so stari sleparji. Politični ogled. — Avstrijska politika. Sedanjemu ministru za zunanje zadeve, grofu Erentalu očitajo, da je popolnoma slep za dogodke ob italijansko-avstrijski meji. Italijani se ob meji pripravljajo za boj proti nam in hujskajo italijansko ljudstvo v vedno večje sovraštvo proti Avstriji. Vsega tega grof Erental noče videti, in sicer pravijo, da radi tega ne, ker je popolnoma vplivan po svoji ženi, ki je Madžarka. Zfriano pa je, da so Madžari stari prijatelji Italij'anov, ki so jim svoječasno tudi gostoljubno sprejeli pod italijansko streho madžarske prekucuhe Košute, Pravijo pa, da višji krogi v Avstriji vendar že vidijo nevarnost E-rentalovega ljubimkovanja z Italijani in da bo vsled tega moral kmalu iti v zaslužen pokoj. Menda se že pripravlja na odstop, ker razširja od sebe novice, da boleha. Vsi ministri pa bolehajo, kadar so zreli za odstop. — Deželni zbori. Sedaj zborujejo razni deželni zbori. Skoro v vseh se razpravlja o deželnih proračunih. Povsod skoro ena in ista pesem: dolgovi, primanjkljaji v deželnih kasah, in nasledek tega zvišanja deželnih doklad, O Štajerskem deželnem zboru poročamo na drugem mestu. V gališkem deželnem zboru delajo hrupno obstrukjcijo rusinski poslanci, ker jim Poljaki nočejo dovoliti take deželne volilne postave, potom katere bi dobili Rusini zastopstvo v dež. zboru, ki jim gre po Številu prebivalstva, V gornje-avstrijskem deželnem zboru pa so nemški liberalci ob-slruirali radi spremembe občinskega volilnega reda. Goriški deželni zbor pa deluje vkljub temu, da se slovenski liberalni poslanci in pristaši italijanske ljudske stranke ne udeležujejo sej, — Hrvaško. Ker so pri zadnjih volitvah v hrvaški sabor zmagale stranke, ki so po večini nasprotne banu Tomašiču, so postala njemu tla prevroča in je odstopil. Za novega hrvaškega bana je imenoval cesar barona Čuvaja, ki pa bo, kakor je posneti iz časniškili poročil, Čuval nadalje mažaronsko nadvlado na HrvaŠkem. Volitve v Nemčiji. Te 'dni se vršijo v Nemčiji ožje volitve za državni zbor. Govorilo se je, da se bodo združile proti katoliški stranki pri ožjih volitvah vse svobodomiselne stranke: liberalci raznih barv in socialni demokratje. A vkljub temu, da je vse, kar Čuti z liberalci in socialnimi demokrati. Šlo v boj proti katoličanom, imajo dobiček od tega največ katoličani sami, deloma so se okoristili socialni demokratje, V petek, dñe 25. januarja se vrše zadnje ožje volitve. Dosedaj je izvoljenih 99 socialnih demokratov, 101 pristaš „centruma" (katoliškega središča), 37 liberalcev, 38 pristašev ljudske stranke, 42 konservativcev, 12 pristašev državne stranke, 14 antisemitov (protijudovska stranka), 16 Poljakov in 4 divjaki. Kakor je razvidno, bosta najmočnejši stranki bodočega državnega zbora katoliško „središče" in socialni demokratje, ki še pridejo jutri, dne 25. t. m. v 75 okrajih' v ožjo volitev, — Italija in Francija. Italijani so pretečeni teden zaplenili dva francoska parnika, ki sta baje vozila nekaj turških Častnikov. Radi te zaplenitve je nastalo napeto razmerje med obema državama. Vendar ta napetost menda ne bo imela hujših posledic. — Turčija. V tej državi je vedno nemir. Vse aade, da bodo Mladoturki, ki imajo sedaj vladne vajeti v svojih rokah, za državo ugodno vladali, so splavale po vodi. Sedaj je razpustila vlada državno zbor^-nico ali komoro. Nove volitve se bodo vršile v kratkem. — Kitajsko. Nemiri so sedaj na Kitajskem stalno na dnevnem redu, Prekucija ima sedaj svojo žetev. Listi vedo poročati, da je cesarska rodbina Mand-žu že odstopila od prestola in da se je proglasila lju-dovlada ali republika. Ali bo prinesla ljudovlada mir tej državi, je veliko vprašanje. Gotovo pa je, da bodo druge države tekom Časa se skušale okoristiti s kitajskimi razmerami in si bodo nekatere važnejše dele razdelile med seboj. Baje se je dosedaj že 18 pokrajin izreklo za ljudovlado, le samo štiri so ostale še zveste cesarstvu. Zadnje dni so se vršili zopet večji boji med prekucubi in cesarskimi Četami, — Italijansko-turška vojska. Pretečeni teden so se vršili večji boji pri Gargarešu v bližini Bengazi-ja. 400 mož broječa turško-arabska Četa je dne 18. t. m. napadla italijanske postojanke pri Gargarešu. Po zelo krvavem boju so bili Turki odbiti. Na obeh straneh je bilo večje Število mrtvih in ranjenih. Drugi dan, dne 19. januarja je napadlo 600 Arabcev Italijane v bližini Bengazija, Le s pomočjo bojne ladije „Etrurije", ki je streljala z morja na Arabce, je bil napad odbit. Veliko nevoljo vzbuja v Italiji vrhovni poveljnik italijanskih Čet v Tripolisu, general Kaneva, "ki Še ni dosegel nobene večje zmage nad Turki. Govori se, da ga bodo odstavili* Razne novice. * Današnja številka obsega 10 strani in „Gospodarske Novice" kot prilogo. * Imenovanje v deželni Šolski svet. Za dobo 6 let je cesar imenoval kot ude štajerskega deželnega sveta med drugimi tudi gg. kanonika 'Jožefa Majcena v Mariboru in ravnatelja mariborske gimnazije dr. Tominšeka. * Osebna vest. G. dr. Arnejc, učitelj na mariborski gimnaziji, je dobil naslov profesorja. * Na Dunaju je umrl dne 20. januarja papežev poslanik nuncij Bavona. * Poroka v cesarski Hiši. Bavarski princ Jurij se bo dne 10. februarja poročil v grajski kapeli v Senbrunu na Dunaju z avstrijsko nadvojvodinjo Iza-belo Marijo. Poroki bo baje prisostvoval tudi cesar. * Sedaj bo šlo. S kmečkimi vprašanji dolgo ni šlo prav naprej. Kako tudi, saj so se za to brigali lo „nerodni klerikalci". Todasedaj bo šla stvar naprej. Liberalci se bodo odslej resno bavili s temi vprašar nji in že zadnjo nedeljo so imeli prvi tozadevni sestanek. V celjskem Narodnem Domu je priredila liberalna struja „kmečki ples". Neumni klerikalci so prirejali doslej le predavanja, shode, poučne tečaje in enake dolgočasne reči, sedaj pa bo liberalna stranka s kmečkimi vprašanji pošteno zarajala, Slava naši rešiteljici! * Naše liberalce je zopet enkrat začela trkati luna. Vsake toliko časa se jih prime ta bolezen in potem menijo, da morajo pričeti zopet s prirejanjem shodov, Nič ne pomaga, če so se pri tem še vedno osme- šili, Bolezen je nevzdržljiva in posledice trkanja lune-to so shodi, nikoli ne izostanejo. Tako je tudi sedaj. V nedeljo je bila že druga nedelja, ko so se vršili liberalni shodi. Tokrat je prišla liberalcem njihova bolezen posebno prav, ker so njihovi zavezniki, Nemci in nemškutarji, zahtevali od njih, da morajo pričeti prirejati shode proti slovenski obstrukciji. Slovensko ljudstvo pa, ki se ne trka z luno, kot liberalci, si bo liberalno početje dobro zapomnilo in pri volitvah liberalce še bolj natrkalo kot dosedaj. * Shodi, Id jih je priredila v nedeljo liberalna stranka, so povzročili povsod, kjer so se vršili, med našimi pristaši mnogo smeha in veselosti, V Rajhen-burgu je govoril dr. Kukovec, v Pravil je, da je ob-strukcija Škodljiva, Čeprav jo je pred dvema letoma sam najbolj hvalil. Zagovarjal je svojo zvezo z Nemci, češ, da se gre njim in liberalcem za dosego enega in istega cilja, a seveda zamolčal, kako je mogoče, da i-majo nemški nestrpneži in slovenski liberalci eden in isti cilj. Na shodu, ki je bil dobro obiskan, je bilo % pristašev K. Z. Brez vsakega pritrjevanja se je shod klaverno konča! Na Sladki gori je imel shod urednik Spindler. Vezal je take otrobe, da so se mu poslušalci, ki so bili z dvema izjemama sami naši, smejali. Resolucije ni hotel dati nobene na glasovanje, in jo jo raje korajžno odkuril. Na Ponikvi bi se bil tudi i-me) vršiti liberalen shod, toda liberalen govornik' je zamudil vlak in ljudje so zastonj Čakali. Ko je prišla brzojavka, da shoda ne bo, so se naši smejali in zbijali dovtipe, maloštevilni liberalci so bili pa obupani in hudi, da se jih tako vodi za nos. * Lagali so. O 'dr. Jankoviču se je „Narodni List" zlagal, da je na shodu v Bučah govoril za učitelje lažpjive besede. V zadnji številki pa mora list, prisiljen po tiskovnem zakonu, to laž popraviti. Laž ima kratke noge. * Soc. demokratje so začeli v občinskem svetu v Gradcu obstruirati, ker je hotela nemško-nacional-na veČina zvišati doklade na hišno-najemninski dar-vek. Seje so trajale po 20 ur. Sliši se, da bo graški občinski svet razpuščen. * Zmage. Katoliška misel med slovenskim ljudstvom dosega vedno večje in lepše zmage. Posebno naši somišljeniki na Kranjskem korakajo zadnji čas od zmage do zmage. Dne 15, januarja je pri občinskih volitvah v mestu Skofja Loka na Gorenjskem zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Liberalci, ki so imeli dosedaj mestno upravo v rokah, so tako gospodarili, da so izgubili skoraj vse svoje pristaše in so se na dan volitve korajžno poskrili. Nadalje je S. L. S. zmagala v važnih občinah, kakor v Preserju pri Ljubljani, v Bučki in v drugih pomenljivih postojankah. Liberalizem je prišel na Slovenskem že popolnoma na kant. Kdor Še danes drži z liberalci, ta je politični slepec. * „Proč od Rima", kričijo po naših trgih in mestih ljudje, ki ki so se preobjedli kruha, ki jim ga nudi katoliško slovensko ljudstvo. Dan za dnevom Či-tamo v nasprotnih listih, da se prirejajo lutrovske božje službe celo v prostorih okrajnih zastopov. Ce jim slovenska „teta", „mati" ali očka prinese denar, se ti delajo ti ljudje tako pobožne, kot bi hoteli kar topli iti v nebesa, a to je samo vada za odjemalce. Pri gibanju „Proč od Rima", pri zabavljanju čez vero, duhovnike in verno slovensko ljudstvo, pa so navadno med prvimi. Društvo „Svobodna Šola" začenja zopet huje zagovarjati svojo zahtevo: Krščanski nauk iz Šol! katoliški Slovenj stojmo v teh resnih časih trdno, ne dajmo se premotiti! * S. K. S. Z. je priredila včeraj, dne 24. januarja v Šmarju pri Jelšah v prostorih Habjanove gostilne poučni tečaj, kateri je bil dobro obiskan.Tečaj je vodil č. g. dr. H o h n j e c. Predavatelji so želi obilo priznanja za svoja izvajanja. Enak tečaj se vrši danes, dne 25. januarja v Galiciji pri Celju. Naša S. K. S. Z., kot mati našega izobraževalnega dela, res vrlo skrbi za organizacijo in izobrazbo našega ljudstva, zato pa zasluži vseobčo podporo slov. rodoljubov, ' * Novo Izobraževalno društvo. V Razboru pri Zidanem Mostu se je ustanovilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Ustanovni shod se vrši v nedeljo, dne 28. januarja. Štajerska S. K. S. Z. šteje sedaj nad 140 Članio. * Nove knjige. „Hochenburgerjev sistem" se zo-ve knjižica, ki opisuje razmere pri naših spodnješta-jerskih sodiščih in ki je izšla kot ponatis znamenitega govora poslanca dr. VerstovŠeka v držaanem zboru. Knjižica stane 30 vin., po pošti 35 vin. Naroča se pri dr. Verstovšeku. — V Ljubljani pa je izšla knjižica „Krvav list", ki opisuje trpljenje katoliških Poljakov na Ruskem. Spisal je knjižico dr. LenarcI. Naroča se pri „Društvu prijateljev poljskega naroda v Ljubljani". Obe knjižici priporočamo našim društvom v naroČbo. * Važna razsodba v zadevi poloma liberalne Glavne posojilnice v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da so le dotični veljavni Člani Glavne posojilnice, katere je upravni svet posojilnice sprejel v seji za člane. Na ta način bo ostalo le kakih 47 članov, ki bodo morali pokriti, fce bodo mogli, velikanske manjkajoče svote pri Glavni posojilnici. Ce bo razsodbi ljubljanskega deželnega sodišča pritrdilo tudi višje sodišče, prišli bodo vložniki te liberalne posojilnice ob ves denar. Naše posojilnice pa opozarjamo, da v sejah načelstva- sklepajo o vsprejemu Članov in ta sklep tudi vpišejo v zapisnik, kakor to vedno terjajo naši revizorji. * Nova živinska kuga. Na Tirolskem se je pojavila nova, zelo nevarna živinska kuga, ki utegne biti naši živinoreji še bolj škodljiva kot slinovka. V okolici Merana so dobila teleta nalezljivo drisko. V par tednih je samo v enem okraju poginilo za to kugo nad 800 telet. Kuga-driska se je hitro razširila in se je že celo na Koroškem pojavilo nekaj slučajev.Ta kuga napade ne samo mlada teleta, ampak tudi mlajše govedo. Žival, katero napade ta bolezen, pogine, navadno tekom treh ali štirih dni, Živinozdravniki priporočajo proti tej kugi strogo snago in toploto v hlevu. Žival, pri kateri se pojavi driska, naj se napaja z mlačno vodo, v kateri se je kuhal slez ali brinje, pridene se naj nekaj grenke in Glauberjeve soli. Vsak sumljiv slučaj se naj takoj javi živinozdravniku. Bavarska in tirolska vlada ste odredile že stroge odredbe, da se ta nevarna kuga omeji in zatre. * Pomanjkanje živinozdravnikov prav močno občutimo tudi v naših krajih". Redki so okraji, v katerih so .nastavljeni izkušeni živinozdravniki. To pomanjkanje živinozdravnikov se je posebno občutilo lansko leto, ko sta se pojavili slinovka in rdečica pri svinjah. Koliko število svinj bi se bilo dalo obvarovati pred poginom, če bi se živali cepile proti rdečici! A kaj pomaga, če manjka mož, ki bi izvrševali oosel živinozdravnikov. Naš Štajerski nemško-nacio-nalni in liberalni deželni odbor seveda nima smisla za to, da bi skrbel za naraščaj živinozdravnikov in njih pomočnikov. Poglejmo, kako vzorno skrbi v tem oziru deželni odbor kranjski, ki je v rokah katoliških slovenskih mož. Uvedel se je na Vrhniki poseben tečaj, v katerem se kmečki in delavski sinovi izobražujejo za živinozdravniške pomočnike* Na ta na-čin hoče deželni odbor kranjski pripomagati vsem večjim krajem, da bodo imeli vsak svojega živinozdrav-niškega pomočnika. To je velike važnosti za prospeh naše živinoreje. Naš nemški deželni odbor pa za take važne reči nima nobenega smisla, * Vžigalice. S 1. januarjem je v Avstriji prepovedana raba belega fosforja za vžigalice.. Radi tega so uničene vse one male tovarne vžigalic, ki so izdelovale fosforne vžigalice. Večje tovarne pa so združene v poseben kartel. Družba „Solo", v katerih jc združenih 6 največjih avstrijskih tovarn, izdeluje na leto 80 milijard vžigalic. Skupno je bilo dosedaj v Avstriji 83 tovarn za vžigalice. Vlada se Še vedno pogaja z večjimi tovarnami, da bi se uvedel monopol na vžigalice, to je, da bi vzela vlada, izdelavo in prodajo vžigalic v svojo oskrbo, kakor n. pr. tobak in sol. * Sladkor utegne vendar postati cenejši, V drugih državah namreč sladkorna letina ni bila tako silno slaba, kot se je kričalo. V Indiji nameravajo sezidati velikanske tovarne za sladkor. Ena sama taka tovarna bo stala 12 milijonov kron. V državi Oliio v Ameriki pa so baje našli neko drevo, sladkorni javor, ki daje velike množine sladkorja in je mnogo cenejši kot drug sladkor, * Vojaška taksa. Vsi oni, ld so obvezani, plačevati vojaško takso, so zavezani po postavi in pod kaznijo, da se do 31. januarja priglasijo pri pristojnem občinskem uradu, da izpolnijo tozadevne tiskovine. * Vojaški nabori se bodo baje vršili letos Še-le v poletju, tako poročajo dunajski listi. * „Slovenski Gospodar" se širi neprestano. Novi naročniki nam dohajajo dan za dnevom zi vseh žnpnij našega Spod. Štajerja. Še nobeno leto nismo v tako kratkem času dobili tako veliko število novih načnikov kot letos. Danes imamo že nad 1100 novih naročnikov, ki so večinoma že plačali naročnino. Noben slovenski list se ne more ponašati s tako veliko četo novih prijateljev. Ponosni smo na ta naš napredek. * Na pom«č koroški» Slovencem! Podpisana „Zveza" priredi meseca marca 1912 prvo veliko tombolo v prid koroškim Slovencem. Blag in važen namen zvezinega delovanja it»k poznate: Bnditi Slovence od laške do štajerske meje, od starodavne Gospe Svete do Karavank, izobraževati ljudstvo po neštevilnih shodih na narodnem, gospodarskem in verskem polja, v vsaki vasi, kjer se še sliši slovenska beseda, nadomeščati koroškim Slovencem glede materinega jezika ljudsko šolo, zastaviti pot pruskemu pročodrimBtvu, ki prodira proti jugn. „Zveza" za svoje delo nima niti enega rednega dohodka, edvisna je več ali manj od milih darov; zato si mora na različne načine iskati sredstev. Prirediti torej hoče veliko tombolo meseca februarja 1912 ter poživlja vse prijatelje, da jo podpirajo. „Zveza" hvaležno sprejema vse darove, v prvi vrsti pa želi „Zveza" zbrati darila, ki so kmečkemu ljudstvu koristna. Darovi naj se pošiljajo na naslov: „Slovenska kršč.-soc. Zveza za Koroško" Celovec, Pavličeva ulica 7. Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško. Mariborski okraj« m Maribor. Zadružni tečaj, katerega je priredila Zadružna zveza v Mariboru, se je pričel dne 22. januarja, Otvoril ga je dr. Hohnjec, Udeležuje se predavanj nad 20 udeležencev. Tečaj vodi nadrevizor Pu-šenjak. V torek je predaval tudi živinorejski inštruktor Krištof iz Ljubljane, Tečaj traja do sobote, 27, t. mes. m Maribor. Mariborski magistrat slabo skrbi za varnost prebivalstva. Ni Čuda, Če se po polzkem tlaku prevržeš in si zrahljaš kosti. V sobot*?, dne 20. januarja je padla na ulici 671etna Marija 'Jelinek in si je zlomila levo nogo, Maribor. Dno 20. t. m. je umrl v 'Mariboru Friderik Talx, okrajni glavar v pokoju. Tax je bil znana oseba na Spodnjem Štajerskem. iPbw. poslušala njbgovih zapovedi. Premišljeno je njih delo, preračunjene njega posledice. Mladina je njiliov up. Pa tudi naš! Zatorej z veseljem pozdravljamo misel usitanovitve Marijine družbe v svetotrojiŠki župniji, in ko bo stopila v življenje, naj raste, procvita in se množi! p Godeninee. Ker Še niste, g. urednik, dobili nikdar dcp.isa iz naše občine, naj izve celi svet naše žalostne razmere pri občinskih volitvah,. Celih 14 dni so naši liberalčki agitirali za svojo stranko. Žalostno za našo vas, ker še polovica občanov spi in poslušajo naše nasprotnike.. Najbolj se je trudil pri nas nek gospod, kateri je hodil od hiše do liišei in prosil s sklenjenimi rokami, naj njega in Še dva druga njegova pristaša volijo v odbor, ker nam bodo ti trije zmanjšali občinske doklade, O ti revče! Škoda tvojih Šol-nov, kaiere si porabil pri agitaciji. Pazi, zima je Še dolga. p Orinož. Po našem mestu se že dolgo govori in sedaj prinaša tudi „Narodni List" to vest, da nas misli zapustiti sodni svetnik dr,. Presker. Isti list, ki mora imeti z nemškimi vodilnimi krogi dobre zveze, piše tudi, da na njegovo mesto pride Ornigov zet dr. Vaculik, Namesto, da bi se liberalni list radi tega o-bregnil ob sebe in nemško-slovensko zvezo svoje stranke, pa se zaganja v — našega poslanca Brenčiča. Liberalna stranka v Gradcu in na Dunaju podpira Nemce, njen poslanec dr. Ravnihar izraža z glasovanjem dr. Hochenburgerju zaupanje za njegovo delovanje med Slovenci, a kriv je vsega in pomagati bi moral povsod le — Brenčič. Da so taki liberalci veliki norci, o tem ne bo nihče več dvomil. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Naš poštar Skerlec ja od države plačan in nastavljen kot poštar za vse ljudi. Njegova dolžnost je, da z vsemi ljudmi enako postopa, bodisi v uradu, ali izven urada. G, Sker-iec jo tudi tajnik liberalne posojilnice in je kot tak že marsikatero modro ukrenil. Da dosedaj nobena njegova ni obveljala in so ljudje le zmajevali z glavami, Ivo so izvedeli za njegove naklepe, a to ga ne ovira pri njegovem nadaljnem delu. Mi mu privoščimo to veselje; opozarjamo ga samo, da se slišijo rezke opazke od strani vlagateljev, oziroma posojilojemalcev, Čez njegovo delovanje, ki niso njegovi pristaši, oziroma nočejo imeti stika z liberalno posojilnico. Naj za danes to zadostuje, če bo pa treba, bomo govorili jasneje in drugod. H koncu bi samo Še svetovali g. Sker-lecu, da naj razmišlja, zakaj se ljudje izogibljejo liberalnih' posojilnic. Gotovo mu je znano, da imajo liberalne zveze po 15 in več tožb, ker ne morejo izplačati denarja posojilnicam. V zadnjem Času pa morajo ljudje tudi liberalne posojilnice tožiti, da, celo predlagati rubežen, če hočejo priti do svojih hranilnih vlog. Kakor ste ob Času volitev liberalci proti nam, tako bodite tudi v gospodarskih organizacijah sami za-se. Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 11. t. m. smo pristaši Kmečke zveze pri občinskih volitvah v občini Vodranci sijajno zmagali; od 9 odbornikov je 7 naših, samo dva sta liberalna. Naši volilci so stali kakor »skala. Čast jim! Liberalcem vse laži in tudi pijača ni nič pomagala. p Sv. Bolfenk na Kogu. Vitanjski liberalci so kar iz sebe, ker so propadli pri volitvi v občinski zastop. Letali so okrog vseh ormožkih dohltarjev, naj jim za božjo voljo pomagajo. Pa ne gre — vse po 16. p Središče. Naši „haup" liberalci so vkljub veliki zimi, ki je razsajala, priredili dne 18. t. m. zvečer pri g. ZidariČu plesni venček, ki je imel baje poseben namen. Udeležili so se tega večera tudi gg. u-čitelji. Liberalni učitelji se pritožujejo zaradi premajhne plače, ako pa pride na vrsto kaka liberalna zabava, jim pač ni žal za denarce. Denar, ki so ga dobili isti večer naši liberalci, so zopet porabili za dva, in sicer po njihovem mnenju dobra namena. En del so darovali Sokolom, ki sOj kakor sami pravijo, kras in ponos cele fare, seveda le pred liberalnimi očmi; drugo polovico pa so odločili liberalni Ciril-Metodovi družbi» Ta dva svetnika sta gotovo prav žalostna, da sta izvoljena za zaščitnika liberalizma, katerega bode pri nas letošnja zima bržkone precej vzela, kljub vsem liberalnim pripomočkom. p Sv. Križ tik Slatine. Dne 22, t. m. je praznoval g. Martin Debelak 301etnico svojega županova-nja pri Sv. Mohorju. Že pred 5. leti se je govorilo, cia bo dobil zaslužni križec, ali vsa zadeva je v Gradcu obtičala. Danes ga ne diči noben križec, ali diči ga vseobčno spoštovanje rogaškega in šmarskega o-kraja. Bog ga živi še mnogo let! — V torek, dne 23. t m. so je pri nas ustanovila podružnica Kmetijske družbe štajerske. Takoj je pristopilo 33 udov in vsak ud bo v enem tednu še gotovo pridobil enega uda. Hvala lepa č. g. Gomilšeku za poučne in vspodbud-ne besede! Prejšnji večer pa se je ustanovil Orel. Le naprej! Kdor samo sloji, nazaduje! p Kardevinsko bralno društvo pri Ptuju priredi s prijaznim >-o-delovanjem ptujskih Orlo^ in Dekl zveze v nedeljo, dne 28. januarja v ptujskem Narodnem domu gledališki veter s petjem in igrama: 1. „Strahovi", šiloigra v 1 dej. iu V. „Občinski tepček", š&loigra v 8 dej. Začeti-k ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1K, 80 v in 60 v; Stojišče 30 v. K obilni udeležbi vabi nljuduo odbor. p Občni 2bor ima krčeiinsko bralno društvo in njega podružnica Dekliška zveza na Sve&aico dne 2, febr, v ptujskem Sar. domu po ve-černicah. Ker pride n» zborovanje slavneznani ogaruzator štajerske mladine vlč. g. dr. Hohnjec, vabi vse ude in posebno vse ptujske okoličane k mnogobrojni udeležbi cdbor. p S*. Lovreno na Drav. p«y. Dne 28. t. m. ima Bralno društvo občni zbor. Odbor bo poročal o delovanju drnštva, nastopilo bode več govornikov in govornic in petje. Možje in žene, mladeniči in mladenke pridite polnoštevilno! p Sv. Marko niže Ptu|a. Vojaško veteransko in podporno društv j pri Sv. Marku ima svoj I. občni zbor na Svečnico, dne 24 febr. t. 1, ob 3. uri popoldne v šolskih proetorih po dnevnem redu, ki je določe i po pravilih. Veterarci naj se ga udeleže polnoštevilno. „ Odbor. p Žetale. Katoliško bralno in izobraž. društvo v Žetalah priredi v nedeljo dne 28. februarja letni občni zbor. Vspored: Poročilo tajnika, hlagijnika in knjižničarja. Vpisovanje novih udov. Volitev novega odbora. Govor. (č. g. župnik Gomiišek.) Za sklep šaljivi erečolov. Društveni člani pridite vsi in povabite svoje znance! p Središče. Središki vozniki so od prebitka njihovega plesa darovali ubogim šolarjem središke šole 11 K 30 v. Bog plati! Ljutomerski okraj, 1 Gornja Radgona. Dopisnik „Sloge" zavrača vso krivdo radi propada pri volitvah v okrajni zastop S, K. Z. in trdi, da so pristaši S. K. Z. imeli večino v prejšnjem okrajnem zastopu. Kdor naše razmere pozna, ve, ! da je bila večina zastopnikov slogašev. Podnačelnik okrajnega zastopa je bil propadli kan>-didat J. ZemljiČ, kateremu se je na več shodih svetovalo, naj pusti kandidaturo in dela v okrajnem za^-stopu. Ce res ni storil okrajni zastop svoje dolžnosti, kakor poroča „Sloga", je to zakrivil v veliki meri podnačelnik, ki stanuje blizu Gornje Radgone in je imel vedno dovolj časa za razširjanje liberalizma. Vse priprave za volitev iz skupine veleposestva je vzel v roke g. J. ZemljiČ; kako je rešil svojo nalogo, bomo poročali, Če „Sloga" ne bo mirovala. „Sloga." pravi, da se inteligenca ni volila v okr. zastop.Kak.o zna in telili genca gospodariti v okr. zastopu, ¡nam pričajo zastopi, katere so skoraj vse ravno zastopniki inteligence spravili v nemške roke. 1 Sv. Križ na Murskem polju. V naši obsežni župniji je bilo preteklo leto poročenih 27 parov. Rojenih je bilo 127 otrok. Tudi smrt je imela pri nas preteklo leto nenavadno bogato žetev, pobrala je 98 oseb, 49 moških in 49 ženskih, razne starosti. Prva letošnja žrtev je bil dne 5* januarja 31etni sinček Maks Franca Belec iz Krištanec, Padel je po nesreči v iz žgalnega koua, vliti slivov močnik, Vsled groznih o-peklin je Čez par ur umrl. — Tudi pri nas beremo ra-di dobre knjige in časopise ter pridno agitiramo za ^Slovenskega Gospodarja". Dokaz temu je. da imamo letos že okrog 50 novih naročnikov „Slov, Gospodarja", 1 Negova. Umrla je 751etna blaga mati Marija Vogrin. Zadela jo je kap. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi dne 11. t. ni. Vodil ga je sin pokojnice, vlč. g. Ivan Vogrin, župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Pokojnici svetila vfečna luč! 1 Ljutomer. Gg. Jožef in- Ivan Vogler, posestnika petanske slatine v Radencih podarila sta ufeožni šolski mladini Franc Jož^fove šole v Ljutomeru 20 K, za kateri velikodušni dar se „Podporno društvo Franc-Jožefove šole v Ljutomeru" najiskreneje zahvaljuje. Odbor. 1 Ljutomer. Bralno društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo, dne 28. jan. v dvorani g. Kukovca dv« gledališki predstavi in sicer „Vestalka" v petih dejanjih in „Poštna skrivnost ali začarano pismo" enodejanka, Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Viržej. Bralno društvo upriz ;ri dne 28. t. m. ob 5. uri pop. v prostorih g A. Seršena ljudsko igro „Ciganček" v petih dejanjih. Po predstavi .prosta zabava. Vstopnina navadna. K obilni udeležbi vabi vsacega odbor. 1 Kmet. bralno društvo v Vočjivasi priredi v nedeljo, 28. jan. ob pol 2. uri pop. v šoli svoj redni občni zbor po tem-le vsporedu: 1. Poročilo o delovanju društva v minulem letu. 2. Pristop udi v in pobiranje udnine za leto 1912. 4. Volitev odbora. 5. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor 1 Kapela pri Radencih. Bralno društvo pri Kapeli ima svoj občni zbor dne 28. prosinca po večernicah v šolskih prostorih. Na dnevnem redu je poročilo odbora, vpisovanje udov, volitev novega odbora in slučajnosti. Možje, mladeniči in dekleta, storite svojo dolžnost, rešite čast kapelske župnije in pristopite v obilnem številu, kot udje. Nobena poštena biša v župniji naj ne izostane. Vsak pošten mladenič in dekle naj si šteje v čast in ponos, biti ud Bralnega društva. Torej nasvidenje 28. januarja v šoli! Konjiški okraj. i k Konjice. Iz časniškega odiseka. Zanimanje za liste pri nas ni posebno na višku. Brali bi že, ne samo v vinskih goricah, ampak tudi v raznih novicah, pa naroČiti si — to je druga reč. O da, naročili bi že, pa plačati — to je 'dru(ga stvar. Plač, plačali bi že, toda denar — tega je premalo. Kaj ne? Zdaj pa poslušajte, slinovi Jakobovi, dober svet! VTisti denar, ki ga izdate za nepotrebne tožbe, za preobilno pijačo, denar, ki ga pustite v neobdelani eemlji, dajte v hranilnice in obresti vam dado potrebnega cvenfca za dobre liste — pa vam še Ostane za kakšno „župco", ali „golaž", ali „kislo" itd. Pa ne bo Časa — brati! Moriia pa bo — 'samo tiste minute zberite, ki se sicer porabijo za prazne čenčarije, pa imate čas:s v izo'm-Iju. Ali res? Res! Mislite? Mislimo! Gotovo? Gotovo! Potem bom pa naročil, pa plačal, pa bral. k Zreče. Odposlala se je prošnja za ¡dvakratno poŠto vsaki dan, ker smo z enokratno pošto pre daleč od sveta. Ako nam vstrežejo, s tem ne bodo davkoplačevalci Čisto nič prizadeti. PoŠta se namreč plačuje sama. Na primer: V letu 1910 je samo na Štajerskem poŠta imela čez dva milijona kron Čistega dobička. K temu Še poštna hranilnica dobiva o-koli sedem milijonov kron Čistega prebitka, in ves znesek mora po postajni določbi izročevati poŠti. k Oplotnica. Že parkrat smo se na tem mestu pritožili zavoljo našega poštnega urada, ali vsakokrat zaman. Sedaj imamo zopet celo vrsto raznih pritožb. Ako bo trajalo talko še dalj čajsa, bomo pa druge korake nastopili. Poštni urad naj bo to, kar je: c. kr. pošta, pa' ne vaško zbirarlišče. lovenjgraški okraj, s Slovenjgradec. KaSor smo posneli iz raznih nemških časnikov, prirede tukajšnji Nemci dne 1. svečana nek „IJaga-Ball", pri katerem bode sodelovala vojaška godba iz Celovca. Sedaj pridno agitira-jo za obilno udeležbo pri naših slovenskih okoličanih ter zatrjujejo, da se bo prebitek porabil v dobrodelne n rumene. Toda ne vemo, če bo res. Zvedeli smo namreč pred kratkim, da se je nekaj prebitka od njihovega lanskega plesa podprilo nemškemu Schulver-einu, nekaj pa Siidmarkli', torej druStvom, katera so nam do skrajnosti sovražna. Pri tej veselici je bilo tucfi precej okoliških kmetov-lovcev navzočih. Mislimo, da se letos to ne bo več zgodilo. s Sv. Miklavž pri Slovenjem Gradcu. Žalost obide človeka, če pfiote ob zdajšnjem hudem mrazu proti deveti uri mimo Šole. Zunaj na stopnjicah polno otrok, nekateri objokani se tresejo od mraza, ;da se človeku v srce smilijo, ali v šolo ne smejo, ker še ura ni devet. Tako je bilo tudi dne t. m., ko je razsajal mrzli sever, da je o|JrašČenega človeka pretreslo do kosti, kjij še-le otroke! Ali čakati so morali. Ce pride otrok pet minut prejpozno, je po Šoli zaprt. ¡To vendar ni pravilno postopanje. iSlavni kraj-ni šolski svet pa tem potom še enkrat pros-imo, naj vendar stori nekaj v tem oziru. s St. Janž na Vinski gori. Dne 22, t. m. se je poročil tukaj mladenič Franc Žrjav z vrlo mladenko Rozalijo Jurko, Iskrene Čestitke! s Skale. Igra, katero je priredilo naše. Bralno društvo, oziroma Dekliška zveza, v nelieljo dne 21. t. m., se je otobro onesla. Dasi prvič na odru, nateto-pala so dekleta pogumno in neusfy*aišfeno. Vsem, ki so kaj pripomogli k igri in nas počastili s. svojo u-deležbo, kifcor tudi vsem blagim gostom, izrekamo našo najtopljejšo zahvalo! Posebno se Še zahvaljujemo preč. g. dekanu za prostore, goidpej Strgarjevi in vrlim našim tamburašem. Kakor slišimo, priredijo tuo5 naši fantje v kratkem nekaj sličnega. No, iantje so pa že bolj vajeni odra, zato upamo, da bo prihodnja prireditev res nekaj Iletnega. Mladina, vedno le naprej in navzgor! s Marenberg. Igra ¡„Mojstra Križnika; božični večer", ki jo je uprizorila tukajšnja Mladeniča zveza na praznik sv. Treh kraljev, se je predstavljala ob precejšnji udeležbi domiačinov in RemšniČanov v splošno zadovoljnost. Fantje, le pogumno naprej! Ne bojte se nasprotnikov, kažite povsod, da ste sinovi slovenske matere in nagovarjajte ter skušaflte pridobiti za zvezo Še one mladeniče, ki do zdaj še niso pristopili. s Marenberg. Naš trg je zadela bridka izguba. .Zapustil nas je ob novem letu kontrolor Drobnitsdh, mož poštenjak; od nog do glave; bil je ponos in čast svojim sotržanom, posebno protestantom, prava luč in dika našega trga. Ormož in Kozje sta se pi-pala za kontrolorja, a on je Šel rajši v Oberwolz. Ohranili ga bomo v blagem spominu, pqteebno Še mi Slovenci. s Sv. III pri Velenju. Tukajšno Bralno društvo ima svoj redni letni občni zbor na Svečnico t. j. 2. svečana ob 3. uri popoldan. Vabijo se vsi društveniki, da pridejo polnoštevilno in tudi pripeljajo seboj take, ki še do sedaj niso bili udje. s Šoštanj. V nedeljo, 23. t. m. pop. ob treh se priredi v gledališki dvorani Rajšterjevega hotela zelo smešna burka v treh dejanjih „Martin smola". Vstopnina; prvi sedeži K 1-20, drugi sedeži 80 vin, stojišča v dvorani 40 vin., galerija 20 vin. Ker je zveza z vlaki za prihod in odhod gostov zelo ugodua, naj pride vsak, kdor ima dobro voljo, gledat Martina Črneta črno smolo s Marenberg. Č. g. Fr. Škof, kaplan v Kamnici, je daroval za zastavo mladeniške Marijine družbe 9 K. Prisrčna hvala! Celjski okraj. c Celje. Gosp, Rebeku, slovenskemu ključavničarskemu mojstru, je umrl najstarejši sin Janko. Bil jo jako marljiv in nadarjen dečko. Naše sožalje! c Celje. Silno poparjeni so se. vrnili v nedeljo dne 21. t. m. liberalni gromovniki, ki so imeli namen na svojih shodičih natvezati liberalcem po deželi, da je „klerikalna" obstrukcija škodljiva. Posebno žalosten se je vračal oni gospod iz Dolgegapolja. Zamudil je v jutru vlak, a »„shod", ki /ga je imel pozne e na Sladfdgori, se je tudi turobno obnesel za liberalce. Kaj ne, celjski mladi liberalci, težko ram je zdaj pri srcu, ko ste se morali vrniti brez vspehov domov! Časi, ko ste slepili naše ljudstvo z liberalnimi otrobami, so minuli. Pšenica vam ne bo šla "več tako hitro v klasje. Doigrali ste. Saj vas še celo liberalci starini obsojajo! c St. Jurij ob juž. žel. Vaš dopisnik v predzadnji Številki „Slov. Gospodarja" je bil v toliko slabo poučen, da akademik g. Jožef Samec ni iz kakega drugega namena v zbornici na Dunaju poizvedoval po poslancih, kakor le enkrat oktobra, ko je iskal g, dr. VerstovŠeka, ki naj bi posredoval zaradi podpore (deželne ustanove). Gospod je dokaj miren in se v politiko ne vtika. SameČova hiša v Podgradu je Šla dosedaj s Kmečko zvezo, in tako bo tudi naprej; novi posestnik in sin Franc jemlje v zakon sestro gospoda župnika Zakošeka, tačasno predsednico Dekliške zveze v St. Vidu pri Planini. Javnost bo ta dejstva z veseljem vzela na znanje. c Ponikva. Občina Ponikva ob juž. žel. je imenovala preč. g. kaplana M. AŠiča za njegove nepre- cenljive zasluge na duhovskem, kakor tudi na orga-nizatoričnem polju zeu Častnega člana ter mu izročila lepo izdelano častno diplomo. Ob enem je imenovala občina tudi g. nadučitelja J. Dobnika za njegofve zasluge kot spretnega šolskega voditelja za Častnega občana ter mu tudi istotako izročila ¡lepo častno diplomo. Obe dve diplomi je prav umetno in lino z roko izdelal g. M. Benčan, uradnik; južnoštajerske hranilnice v Celju, za koje dtelo mu bodi vsa čast ier se tudi javno priporoča. c Šmarje pri Jelšah'. Šolski okoliš ljudske šole v Šmarju tvorita obe občini: trg Šmarje in okolica Šmarje, Za ta okoliš naj bi se zopet stavila nova dekliška Šola. Poglejmo, kako nepotrebno in naravnost nespametno bi bilo to: 1, Ljudsko štetje iz leta 1910 je pokazalo, da je nazadovalo prebivalstvo v obeh občinah za 1327 duš od leta 1$00. Crez 7—10 let ali še prej, saj se že letos pozna, bode Še sedanja šola, pozidana leta 1880, preobširna, 2. 60 hišnih številk se bode moralo izločiti iz šmarskega šolskega okoliša in priklopiti Šolskemu okolišu Zibika, ker je daljava od omenjenih hiš v Šmarje 7 kilometrov, v šolo Zibika pa samo 2 kilometra. Nezaslišano je sicer, kako da se to sploh že ni zgodilo in se Še do danes muči u-boge otroke v tako daljno Šolo. Revni naši davkoplačevalci so dolžni samo iz okoliške občine na sedanjili šolah Še 18.436 K, In Še nova Šola!?! To bi bil pač nepotreben strošek, ki bi ga krvavo občutilo naše ubogo ljudstvo in izseljevanje iz naših krajev bi se le množilo. c Dobrna. Da se najdejo kmetje, katerim ni za vstop v kmetijske podružnice, je žalostna resnica, kajti pravzaprav bi morali biti vsi slovenski kmetje zapisani v eni ali drugi kmetijski podružnici. V resnici pa jih menda ni 16%. Štajerska Kmetijska družba ima kakor družbe drugih dežel, veliko državnega denarja na razpolago za pospeševanje kmečkih koristi. Ta sredstva deli v obilni meri našim nemškim sosedom, izgovarjaje se, saj se Slovenci dosti ne prizadevajo za našo družbo. Letnina znaša, samo 3 K, doeim morajo druge stanovske organizacije, kakor n. primer socialno-demokratične, plačevati udnine včasih do 20 K. Od teh 3 K se odpošlje 2 K družbi v Gradec in se dobi „Gospodarski Glasnik", 1 K pa o-stane podružnici na razpolago. DobrnČani, oklepajte se svoje kmetijske podružnice, katero ste komaj in komaj izsilili. Obračamo se pa tudi na kmete sosednjih občin in jih vabimo, da pristopijo k naši podružnici. Vojničani, Novocerkovljani, Frankolčani, Smar-čani, GaliČani, St. JošČani, ki bi tvorili krasno podružnico na Dobrni, naša moč pa bi bila velika. c Gomilsko. V nedeljo, dne 21. januarja se je vršil ob lepi udeležbi občni zbor tukajšnjega Bralnega društva v društveni sobi na Vovkovem. Iz poročil tajnika, blagajnika in knjižničarja se je pokazalo, da je društvo vrlo napredovalo. Nato se je izvolil odbor za prihodnje leto: Č. g. župnik Grobelšek predsednik, Drča Vinko podpredsednik, Rančigaj Anton tajnik,, Vjrant Anto.n blagajnik, Orožim Eerdinand knjižničar, nadučitelj Zotter Ivan, Virarit Anton, Lob-nikar Anton, učitelj Catar Franc, KoprivŠek Ignac, Virant Marija, Turk Ivana, odborniki. Za pregledo-•valca računov sta izvoljena Culk Franc in Slander Anton. Kakor dosedaj, hoče naše društvo tudi v bodoče delati za splošni blagor svojih udov in cele fa-re. c Gomilsko. Tukaj je preminila dne 15. januarja vida mladenka Lojzika Catar v cvetu najboljših let. Kako je bila ta mladenka priljubljena in spoštovana pri faranih vsled svojega tihega značaja in poštenega vedenja, je pričal njen pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudstva. Bila je članica Bralnega društva in odbornica Dekliške zveze. Ob odprtem grobu so se v ginjenih besedah od nje poslovili Č. g. župnik, dekleta pa so ji zapela zadnjikrat v slovo ginljivo pesem. c Marija Nazaret. V nedeljo, dne 21. januarja „e imelo tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj letni občni zbor. Iz poročila tajnika smo izvedeli, da je imelo društvo v pretečenem letu tri ig. re in da sta dva zunanja gg. predavatelja obiskala društvo. Meseca junija preč. g. Janez Kalan iz Ljubljane, ki je predaval o alkoholu in govoril na srce prijateljem in sovražnikom alkohola. Da njegov trud ni bil zastonj, je dokaz to, da imamo že nad 60 abstinentov, med «njimi je pet popolnih abstinentov prve vrste, ki so se odpovedali vsaki alkoholni pijači. Meseca oktobra pa je g. Steiner iz PetrovČ predaval .o živinoreji in umetnem gnoju. Hvala obema gospodoma predavateljema. — Po poročilih gg. tajnika, bla-gajničarja in knjižničarja se je volil odbor za bodoče leto. Dal Bog, da bi bilo to leto leto napredka in pro-ovitanja za društvo. Naznanjamo, da bo priredilo društvo na pustno nedeljo, dne 18. februarja, zani-. rnivo pustno vieselico. Prosijo se društva v bližini, da ta dan ne napravijo kake veselice. Marija Nazarje. V nedeljo, dne 21. januarja, smo imeli v prostorni šolski dvorani dobro obiskan političen shod, na katerem nam je naš dični poslanec g. dr, VerstovŠek dal nad vse zanimiva pojasnila o postopanju naših poslancev v deželnem zboru. Po kratkih, iskrenih pozdravnih besedah predsednika shoda g. Matija Dobrove, nastopi živahno pozdrav-lien državni in deželni poslanec g. dr. VerstovŠek. Ž njemu lastno zgovornostjo poda sliko položaja na-šili poslancev v deželnem zboru, ki jim je bila ob-sirukcija vsiljena po krivičnem postopanju večine deželnega zbora; ta je imela dosedaj dobre roke le do Zgornjo in Srednje Štajerske, za Spodnji Sta.jer pa Is tu in tam kako drobtinico. Mi, vaši poslanci - pravi — ki moramo zastopati vaše koristi, smo bili prisiljeni, tovarišem večine sicer uljudno in jasno povedati: ali bodite do cele dežele, tudi do Sp, Štajerske pravični, in ji dajte, kar ji gre po številu prebivalstva, ali pa bomo preprečili z obstrukcijo delovanje deželnega zbora. — Ko g. poslanec še z raznimi, prav značilnimi vzgledi dokaže, kako v resnici pristransko postopa večina deželnega zbora, kako zanemarja pri raznih podporah paše kraje; ko se dotakne slabega gospodarstva, ki je pahnilo deželo v velikansko dolgove in se potem obrne do zbranih mož z vprašanjem, Če se strinjajo s svojimi poslanci, Če jim zaupajo in jim puste proste roke glede nadaljnega postopanja v deželnem zboru, izrazijo zbrani možje vo-lilci z velikanskim navdušenjem g, poslancu in tovarišem neomejeno zaupanje. Brez ugovora, enoglasno je bila sprejeta resolucija, ki jo je stavil g. Anton Tu-rnšek ml., obsegajoča popolno zaupanje zbranih vo-liicev do svojih poslancev in soglasno odobrenje njih postopanja v deželnem zboru.. Ko pozove Še g. posla^-nec s krepkimi besedami kokarske občane k slogi, ko zagotovi, da hoče zlasti tej občini — diko odločno slovenskih občin jo imenuje — posvečevati svojo posebno pozornost kot poslanec, in ko g. Anton Turn-šek star. poda g. poslancu pojasnilo zastran znane nezaupnice „brez dognane večine glasov", zaključi predsednik shod z lepo zahvalo do g. poslanca, ki zastopa s svojimi tovariši na&e staro geslo: „Vse za vero, dom, cesarja." c Šmartno na Pald. Tukajšnje pevsko društvo je imelo dne 14. t. m. svoj VI. redni občni zbor. Iz poročila tajnikovega smo razvideli, da je imelo društvo v pretečenem letu lepo Število raznih prireditev. Število Članov se je v pretečenem letu pomnožilo za 4 izvrševalne ude. Blagajnik je poročal o ugodnem gmotnem društvenem stanju. Dohodkov je bilo 142 K 22 v., stroškov pa 86 K 76 vin. Vsega premoženja v denarju ima društvo 242 K, kateri znesek je naložen v domači hranilnici. Tudi društvene premičnine vsebujejo precej vrednosti. Društvo ima tudi lastno knjižnico ter lepo Število knjig in raznih iger. Pač lepi u-spehi mladega društva na deželi, kateremu nasprotujejo različne zapreke in težkoče. c Ljubno. Volitve v okrajni zastop. Nismo bili namenjeni, o teh volitvah govoriti. Pa ker se že „N,. List" nekaj Širokousti, smo prisiljeni. „Narodni List" od 18. januarja štev. 3 piše namreč sledeče: „Na Ljubnem so bili dne 15. t. m. pri volitvi v okrajni zastop gornjegrajski izvoljeni gg. Ignac Fludernik, Frane 'Jeraj in Franc Lichtenekar. Vsi trije so odločni naprednjaki. Prav je, da se odborniki niso dali od fajmoŠtra komandirati. Tudi pri nas se svita." No, ta je pa lepa! Do sedaj še nismo vedeli, da imamo tako odločne naprednjake v svpji sredini, ker se še niso menda upali pokazati v pravi barvi. Dobro, da se poznamo! Nas veseli ta polivala „Narodnega Lista", ker bomo od zdaj zanaprej vsaj labko poznali te značajne naprednjake in bomo vedeli, s kom imamo opraviti. Pa svita se tu pri nas! Se bo že še začelo drugače svitati marsikje; Še bliskalo in grmelo bo in Še marsikaterega bo od tega glava bolela. Dru-gokrat več! c Polzela. Požarna bramba na Polzeli je imela zadnjo nedeljo pri g. Cimpermanu svojo veselico, katera se je v vsakem oziru dobro obnesla. Udeležilo se je posebno veliko domačinov, pa. tudi ljube goste iz Pake, Braslovč in St. Pavla smo z veseljem pozdravili, Pri polni dvorani se je zelo dobro igrala igra: „Tri sestre". Po igri je bil srečolov s tako lepimi in obilnimi dobitki, da je požarna bramba lahko ponosna na celo prireditev, ki jej je prinesla znatno svoto čistega dobička. Pri krasno donečih slovenskih pesmih in drugi pošteni zabavi nam je hitro potekal čas. Požarna bramba pa naj sklepa iz obilnega obiska, kako priljubljena je na Polzeli. c Nova Štifta. Ker me v zadnji Številki „Nar. Lista" zelo Škodoželjno, menda iz same „krščanske ljubezni", napada neki ostudni mazač, zato mu javljam na tem mestu samo to, da ga imenujem podlega hinavca in obrekovalca tako dolgo, dokler se v „Nar. Listu" ne podpiše, da vem, kje tiči ta moj „prijatelj", da se lahko natančneje domeniva, — Albert Savin- šek, okr. cestar. c Celje. V nedeljo, dne 28. januarja 1912 ob 3. uri popoldne bo vlč. g. profesor Kardinar v vrtni dvorani pri „Belem volu" predaval o svojem potovanju v Lurd. Zanimivo predavanje bo pojasnjevalo veliko število krasnih skioptičnih slik. Vsi prijatelji zabave in pouka dobrodošli. Vstopnina 20 vin. Med odmori igra celjski tamburaški zbor c Prostovoljno gasilno druitvo v Kaplji vasi Št. Pavel pri Preboldu ima svoj redni občni zbor dne 2. Bvečana 1912 ob 3. uri popoldne pri Jožefu Turnšeku v Kapljivasi. Sprejemali se bodo tudi novi udje. . c Ljubno. V nedeljo dne 28. prosinca priredi naše vojaško veteransko društvo veselico v prostorih g. M. Fludernika. Svira društvena godba. c Šmartno na Paki. Sedaj v predpustu priredi naše pevsko društvo več iger in sicer na Svečnico, v nedeljo dne 4. svečana ter na pustno nedeljo. Vse prijatelje petja uljudno vsbimo, da se prireditev udeležijo v obilnem številu, ter podpirajo mlado delavno društvo! c Ljubno. Naše bralno društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 28. januarja po večernicah v Petkovi gostilni z običajnim dnevnim redom. Udeležite se v obilnem številu, da vidite, da društvo ne Bpi, ampak dela. c Ponikva ob juž. žel. V nedeljo, 23. januarja po rani božji službi se vrši v gostilni g. Martina Zdolšek, p. d. Pinter, shod Kmečke zveze. Govori poslanec Vrečko in drugi c Razbor pri ¿idanem mostu. V nedeljo, dne ?8. januarja se vrši ustanovni shod kat. slov. izobraževalnega društva. Govorit pride gospodična Pcpca Senica iz Šmarja pri Sevnici in Fr Zebot. Vsi na shod! c Sv. Jurij ob juž. žel. Kat. bralno društvo obhaja dne 2 svečana na Svečuico Val. Orožnovo stolctnico s petjem, govorom in igro: „Mala pevka" Začetek po vcčernicah v Katoliškem domu. c Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Tukajšnjo bralno društvo priredi, dne 2. svečana pop. po več Stavbena parcela v Studencih r-a kolonijjki cesli ležeča, se pred» □ klafter 3 krone. Vpraša se v Mariboru, Korožka cesta štev. 13, I. nadstropje. 87 Priden učenec, ki bo preskrbljen z vsem, se sprejme pri g. Trsten-jak Jožef, ketaški mojster, S*. Lenart v Slo p. gor. 65 Sprejme sn priden in pošten pra ktikant aH praktikantinja v trgovino t mešanim bl>gom na deželi. Naslov pote upravništvo. 86 Lepa hi$a, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi od po to vanja posestnika takoj po ceni proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru. Zraven hiše je tudi lepa veranda, pripravna za kakega penzijonista ali trgovino. 76 Služba organista in ob enem cerkovnika se odda pri Sv. Marjeti na Polzeli. Poš-ijiki naj se osebno ali pismeno javijo pri župnem u-radu. 86 Kuharica, ki zastopi najfiaejšo in tudi kmetsko kuhinjo išče službe v kakem župnišču. Pismene ponudbe pod Daslov: Kuharica pri g. Brančiček v gradu (Burg) v Mariboru. Sprejme se pridna učenka, poštenih starišev v trgovino mešanega blag« na deželo. Naslov dotične trgovine pove g. Kari Jenčič, trgov, in gostilničar, Loka pri Zidanem mostu. 77 Cepljene trte. Gu'.edel, mozlec, silvanec, rizling laški, burgandec, muškatelec, portu-gizíc, rulandec, prima vrste, lepo zaraščene in dobro vkoreninjene, sa d bijo pri P. Srebre, v Mariboru, Tegetth ffova cesta. 90 Edina štaiers. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno rane Strupi :: Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv, sta«bsh. 63 Najsolidnejša in točna postrežbi*. Trsničarska zadruga Sv. Bolfenk pri Središču ima za spomlad 1912 nekaj čez 50.000 kom. cepljenih trt za prodati, raznih sort, po zelo nizki ceni. Ceniki na željo brezplačno. 10i Gg. kateheti in bralna društva pozor! Radi nabave kinematografa prodam za nizko ceno svoj priznano izvrsten, kakor nov skioptikon. Pridenem napravo za pomikanje slik, ter 40 krasnih slik. 108 Jos. Sfebih-Hum-Ormož. Vabimo na VI. redni občni zbor ki se bo vršil v četrtek, dne 8. februaija 1912 ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje računov za leto 1911. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica v B raslo včah. reg. zadruga z neomejeno zavezo. Jos. Paner. 109 Flor. Rak. Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Poh. reg. radruga z neom. zarezo, ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 4. februarja 1912 ob pol 10. uri dopoldne v posojilniški pisarni občinske hiše v Ribnici na Pohoiju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Čitanje revizijskega poročila za leto 1911 ter nkrepi vsled istega. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 107 Načelstro. Trgovec Jožef Ullaga, trgovec, Maribor, Tegetthoffova cesta. Prva Štajerska Pozor! Pozor! Priporočamo našo zalogo najboljših Dalmatinskih na debelo Posebno priporočamo za slabo vm in drobno, krvne in pre- bolene dalmatinsko vino .,Plavac" 97 3 steklenice 5 kg franko 4 K. Razpošilja tvrdka dalmatinskih vin Celje, Bogen ulica 3. Svoji k svojim! HBC Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina 95 RAFAEL SALMIČ v Celju NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cene, postrežba točna. Mah dobiček, = dobro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi vtliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. •f išče osebo, ki bi vložila 10.000 K, katera BTota bi se obrestovala po 5 odst. in se vknjiži na hišo. Za to osebo je t hiši tndi stanovanje brezplačno na razpolago. Tudi je ena hiša z dobro idočo trgovino z mešanim blagom na Dolenjskem (Kranjsko) na prodaj ali se da v najem. Natančneje se izve pri g. 110 moške in volneno ca ženske obleke zadnje 83 mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpo&iljalna R- Stermeckl v Celju S\. 300. _ Vzorci na zahtevo poštnine prosto. trsničarska zadruga poŠta JurSinci pri Ptuju ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Izjava. Podpisani Martin Bezjak, posestnik, v Svetincih, hiš., Štev. 34, sem obdolžil pred novim letom v krčmi Franca Brafeift v Novi vasi g, Mihaela Brengifia starejšega, posestnika v Rogoznici, goljufije. Ker mu ne morem ničesar nepoštenega očitati, prekličem s tem svojo obdolžitev in ga prosim za odpuščanje. Zahvalim se mu, da je odstopil od tožbe zoper mene, in se zavežem, povrniti mu vse stroške. Na Ptuju, 'dne 16. prosinca 1912. 96 Martin Bezjak. Nezaceljene noge povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena. SBJBr s P. F. -3NS Dobiva se le pri dei. lekarni v Slovenski Bistrici.. 1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h. 776 1 kg. slrega paljenega K 2—, »61 belega K S.50, belega K 4.—, pri-ma perje mehkega kakor pnh K 6.—, veleprima oglajenega najboljšega K 8.—, mehkega perja (puha) sivega K 6.—, belega K 10.—, 841 pranega puha K 12.— »d 5 kg. naprej poštnine prosto Narejene postelje lz gostonitega, rdečega, modrega, ramenega ali belega inlela (Banking»), pernica, velikost 170 krat 116 em z drema zglavnleansa, te dre 80 krat 56 em, zadMti napolnjeae, z novim, sivim, .¿ličen im, kešatim in slaMritaim p.rj«iu k 16"—, napol maha K 80 —, maha K 2*'—, pernica sama K It"—, H'—, 16 —, zglarnica K J-—, S'50, 4 —, pernice ISO cm krat 140 cm, relike K 15 —, 18'—, 20'—, »glavnic« so krat 70 ali 80 krat »0 cm, K 4 50, 5'—, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 116 cm K 13°—, K 15, rupeiilja po porzetju, zavojnina zastonj, od K 10-— naprej poitnine prosto. Maks Berger v DsSsnicu štev. 345 a, Snmava. Kar ne ugi^ja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki oblozinah, odejah prevlekah in dragem posteljnem blaga zastonj in poitnine prosto. Za Svečnico! Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo pristnih VOSČenih in milly sveč, voščenih zavitkov, raznih pla-menic najboljše vrste in po najnižj|i ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar. 10 Za obila naročila se priporoča J. Dufek nasl. Fran Duchek, svečar in medičar v Mariboru, Viktringhofgasse. Usniarija Jos. Pirich v Ptuiu v novem hramu, da na znanje, da naj prinesejo ljudje svinjske in goveje kože v ddlo, katere bodejo prav dobro izdelane in po najnižji ceni. Kdo prinese v delo, bode prav zadovoljen. Kupuje tudi vsakovrstne kože po najvišji c«ni. Pri njem se dobi tudi vsake vrste nanje, kopite in vse drugo, kar čevljarji potrebnj.jo, po najnižji ««ai. Zatorej še Va« enkrat opominjam, prinesite k meni svinjske kože na prodajo, ker jaz najvišjo ceno plačam. Kdo b«d« enkrat pri meni kupil ali kaj prodal, bode zmiraj pri meni ostal. Jos. Pirih, tovarnar usnja v Ptuju. 62 Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči vzorce iz češke tkaniluice Trgovci! Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na: Anton Prah, Dunaj IV, Schtinbrun-aerstrasse 7. Na željo pošiljam reter. Dopisuje le lahko slovensko. Ceniki so brezplačno na razpolago. 1057 v Novem Hradku č 3. Čeiko (dobaviteljica dežel, osrednje «veze učit. društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov dolgih odreskov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavojev za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. 1247 Oikrbniitvo grofice Brandis pri Sv. Petru niže Maribora ima 20 tUoč ključev riparija portalis 1000 kom. po 16 K za prodati, istotam ae tudi dobijo cepiči ia sicer, mo-sler, Bilvanec, borgundec beli in velirisling 100 kom. po 1 K 40 v. 111 PssMtvo 28 oralov v rodovitni legi, vinograd sadonosnik in gozd se po ceai proda. Vpraša se pri Zgor. 8v. Kungoti, Gajberg št. 6S. 112 Izjava. Obialjnjem, da sem 4. jan. 1912 Franceta Ermene po nedolžnem obdolžil, daje on Jurjo«čeveg« kcwja odveaal, in »e mu zahvaljujem, da mi je odpustil. 105 Jožef Kočevar. Vinogradniki in veleposestniki požar! Oženjen, 35 let star mož z lepimi spričevali iščem službe „4a-farja" ali „majaija". Do vinogradov imam posebno veselje, ker sim opravljal službo svoj čas pri deželnih vinogradih in trtnicah več let. Naslov se izve v upravništvn „Slov. Gosp." 104 Sprejme se spret viničar za delo amerikanskega trsja, lahko rtdi živino in mu ostane sadje pri vi-ničariji. B. Urbas, Slemen, Selnica tb Dravi. 102 Išče se ženska k otrokom, katera bi imela ljubezen in vesolje do Djih in bi se ji otroci lahko popolnoma prepustili v vzgojo. Plačilo po dogovoru, vstop 1 suš-ca. Naslov pri „Slov. Gospodarju". 106 Služba corkovnlka v Šmihelu nad Mozirjem je do 24. aprila t. 1. razpisana. S to službo je združena tudi služba grobarja in krčmarja pri cerkveni farni krčmi. Prošnjiki se naj obrabo na cerkveno pred-stojniitvo v Šmihelu nad Mozirjem. 91 500~kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Kiu-mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očee, stiskov in vkoreninjene trde kože. C«na 1 lončku, z jamstvenim pismom 1 K. Keweny, Kasohao I, Postfach 12/76. Ogrsko. 99 „Ideal"- valilniki za vse vrste perutnine. Najžlaht-nejio perutnino in jajca za valjenje od va«h plemen pošilja po coni Nickerl & Co., r. z. z o. z. reja perutnine in tov. valilnikov, Inztrtdorf pri Dunaju. Triesterstr. 100 it. 224. ■olitveaike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijuma itd. itd. priporoča TIskarna sv. Cirila v Mariboru ob Dr. Novi kortikl sladki hruiovec po 82 vin. liter dobi se pod naslovom L. Dcnau, Glavni trg 10, Celje. _1161 Cepljeno trsje. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec, Burgundec, b. Muskatelec, Traninec, Ranfal, Rulandec, Muškat Silvaner, Laški risling, Gut-edel, b. r. Portcgiser, Prunt«, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip-Portalis na zeleao cepit, in več tisoč klučev Rip Porttlia za suho cepljenje. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti dokler je kaj zaloge. Cen« po dogovoru Janez Verbnjak, posestnik in trtničar na Bregu pri Ptuju. W4^ Moajwvcu .jiuooo/ 20iei/ Pohištvo rttpoillja na vsa strani trgovina si Kai»l Preis, Maribtr, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava »red&lčne omare 28 K mize 9 K, »toli K 2'6Q, trde, polirane postelje 24 E, polirane mize 28 £, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, a rajati »toli 9 K, vse vrste lesnega in Upecirancg» poliiitfa, posebni oddulek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniike cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine H8 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobedno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. O&LOJtVCU Mjcu>to. ^Bff""" kiitraif i man iMiim m»..... ^mimow mmy/\yJPw>jy. Svoji k svojim! Za naše odre! IMletiiiitJe pozsr! Veliko zalogo iaeulj lastnega izdelka iz pristnih las od K 6. - višje, za posojilo po K —.70 viSje; raznih lepotil, mastiksa, klep, brade in drugih potrebščin za predstave; nadalje kite ssa dame is pravih (domačih) lai cd K 5 — vi^je, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem časn ter se priporoča Josip Holy, brivec in diplomiram lasulj ar. v Brežicah ob 8ayi odlikovan z zlato kol» j no na Dunaju in v Pragi. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna! leliviica za pepravüi Diím ! Po oaaH Točna postrežba I Velika zaloga ur, dragaca- Jtt8t1,8rešrnine in optičnih stvari pa vsaki ceni. M ia sirih l Hluifr. ssali tsstMi SraiMofoe« «d 20 i» 200 K. iikiasts remont.-ura E Mata» srebrna urs „ 7'— Original ornega ur* „ 18-— Kuhinjska nra , 4'— 3udiljka, niklast« Sf— Poročni prstani 3,— Srebrne verižie „ 'Jf— — Večletna jamstvi — Nas!. Dietingar Theod. Fehrenbach urar in ofcalar ^ Maribor, a««p«8k» «iu* že tsjMie» fetalne i« sre&r«, O M S ra & o Ne pozabite Volno, sukao (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manulakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Naribor. Grajski trg Burgplatz. ® M S» 3 fB s ir » Ženini, neveste in svatje! volite pri nakupovanju, volnenih oblek, sukna za moške obleke in drugih potrebščin, narodno trgovino Senica & Piiih v Šoštanju, kjer bodete z najnovejšim blagom po najnižji ceni postreženi. 79 Sprejme se tudi učenec (krepek fant) od poštenih starišev. Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje, Graška cesta 22. Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd., sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah na debelo in drobno. Udano podpisani si usoja opozoriti velečastito duhovščino na svojo veliko zalogo izvrstnih voščenih sveč razni velikosti za cerkve ter prosi blagohotnega naročila. Avg. Giinther, Letni račun. — Franko pošiljatev. 44 Kapnice se vzamejo po najvišji ceni v račun. železMto kina-\itift h iiigico. rxaetani Dunaj 1806: Državni. «i-:: !i&» is častni diplo» k «Jati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, «a&k-krvne in rekonvaleeoente. Povseočk voljo do jedi, utrjuje žive« in popravi kri. Izbore» okra. Nad 7000 sdre*-si&kih spričeval. Trtoste^Baroolai. Saši m 9 Ittanaah v rteklaeicak 1 1 i K 4*81 pol 1 i K u p» ^ v Ženini^ - neveste, svatje, k Jatako Artman-u v Sent Jur ob jui. iel. po svatovsko obleko in druge na novo nabavljene svatovske potrebščine! Lepo veleposestvo v Št. Hju v Slov. gur., last rajnega gospoda Jožefa Ferk-a se proda na tri dele. Eden meri 30 oralov, dragi 6 oralov, tretji pa 5 oralov; natančneje se izvo pri gosp. Janeza Baumann v Št. Ilja v Slov. gor. 92 Stroga poskušnja časa je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo že celih 50 let splošno porabo. Freiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domač« zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmei-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ielodeo iz lekarne 8. Fragnerja v Pragi. e\IAD|i flf Vel deU embalaže/ OinniUUi Imajo postavno de-f poaovano varat, znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c. in tr. (ivor. Mami]», „Pri Črnem orlu" PRAQA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po poitl ae razpošilja va&k dan. Cela stekl. 2 K, pol stekl. i K. Proti naprej vpo šilj. K IDO se pošlje mala steklenica, za £ 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije Zalog« v lekarnah Avatro-Ogr. 249 Trgovina 8 Špecerijskim blagom Pozor Slovenci! Trgovina z moko in dež. pridelki Točna m solidna postrežba. Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta 21. Glavna slov zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, uj«d, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih bar/, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 Zaloga vsakovrstnih semen Na drobto na debelo. Zaloga rudninskih vodá Ind^jatelj in zaioinik: KatoUAko Uskovao druitvo. Odgovorni uitxlmb: L. Kemparle. Tink tiakarne av. Cirila ▼ Maribora.