Primorski dnevnik ČETRTEK, 7. JANUARJA 2016 št. 4 (21.544) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S primorskijport ^ —postani naš sledilec— azija - Na 2. strani Svet obsoja Severno Korejo Že četrti jedrski poskus col - Na 4. strani Repentabor: nova služba za odpadke Za odvoz bo skrbelo podjetje iz Posočja gorica - Na 11. strani Spomladi obnova doma Angelo Culot Sprejeli bodo lahko do 60 starostnikov eu - Komisar Dimitris Avramopulos o Italiji in Sloveniji BRUSELJ - Evropska komisija nima nobenih informacij o nameri Italije, da uvede nadzor na meji s Slovenijo, in meni, da Italija ne razmišlja o tem ukrepu, je včeraj v Bruslju povedal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopu-los po usklajevalnem migracijskem sestanku z Dansko, Švedsko in Nemčijo. »Ne, nimamo informacij o tem. Mislim, da v Rimu ne razmišljajo o tem,« je komisar odgovoril na vprašanje, ali ima kakršne koli informacije o tem, da naj bi Italija na meji s Slovenijo uvedla podobne ukrepe kot Švedska na meji z Dansko. Italijanski notranji minister Angelino Alfano je v torek prav tako zagotovil, da Italija nima namena zamrzniti schengenskega sporazuma in tudi ne uvesti nadzora na meji s Slovenijo. Alfanovo stališče je včeraj pohvalil nekdanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Na 2. strani Komisar EU Dimitris Avramopulos književnost Miha Mazzini dobitnik modre ptice Tudi Bruselj za odprto mejo smučarski skoki - Novoletna turneja Sijajna zmaga »zlatega orla« Petra Prevca LJUBLJANA - Miha Mazzini (na sliki) je dobitnik nagrade modra ptica 2016 za mladinski roman Zvezde vabijo. Po besedah žirije »mojstrsko, napeto in ponekod zelo humorno pisanje pred nami razkriva pasti navidezne realnosti, hkrati pa tankočutno in nevsiljivo slika podobe družin, ki jim je v vsakdanjem življenju vse prej kot lahko. Avtorju je uspelo ustvariti pol-nokrvne in večplastne like, ki nam prav vsi zlahka zlezejo pod kožo,« je v utemeljitvi še zapisala žirija. Na 10. strani Janko Petrovec v Rim namesto Mojce Širok Na 3. strani V Trstu sugestivni obred ob morju Na 5. strani V Samatorci veselo z glasbo in tombolo Na 9. strani V Gorici dve ovadbi in aretacija zaradi droge Na 11. strani šport - Nogometaši ŠD Vesna zmagali v državnem pokalu elitne lige Pokal romal v Križ MANZANO - Nogometna ekipa kriškega športnega društva Vesna je včeraj v Manzanu pisala zgodovino. »Plavi« so prvi slovenski nogometni klub v Italiji, ki je zmagal v državnem pokalu deželne elitne lige. Pot Vesne se vsekakor še ni končala, saj bodo pokalni del nadaljevali na državni ravni. Kriška Vesna je v včerajšnjem pokalnem finalu na nevtralnem igrišču v Manzanu pred več kot tisoč glavo množico (veliko je bilo navijačev iz Križa) kar s 4:2 premagala furlanski Flaibano, ki je povedel že po nekaj minutah. Preobrat je bil hiter in izjemno učinkovit: »plavi« so že po prvem polčasu vodili kar s 4:1. Na 17. strani goriška - Obnavljajo tradicijo Na Vrhu koledniki, v Števerjanu trije kralji 9771124666007 2 Četrtek, 7. januarja 2016 AKTUALNO / evropski vrh - Komisar Avramopulos o namerah italijanske vlade Bruselj nima informacij o nadzoru meje s Slovenijo Sestanek z Dansko, Švedsko in Nemčijo o izvajanju schengenskega dogovora BRUSELJ - Evropska komisija nima nobenih informacij o nameri Italije, da uvede nadzor na meji s Slovenijo, in meni, da Italija ne razmišlja o tem ukrepu, je včeraj v Bruslju povedal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos po usklajevalnem migracijskem sestanku z Dansko, Švedsko in Nemčijo. »Ne, nimamo informacij o tem. Mislim, da ne razmišljajo o tem,« je komisar odgovoril na vprašanje, ali ima kakršne koli informacije o tem, da naj bi Italija na meji s Slovenijo uvedla podobne ukrepe kot Švedska na meji z Dansko. Italijanski notranji minister Angelino Alfano je sicer v torek - kot smo poročali - prav tako zagotovil, da Italija nima namena zamrzniti schengenskega sporazuma in tudi ne uvesti nadzora na meji s Slovenijo. Bruseljski sestanek Evropske komisije, Danske, Švedske in Nemčije za bolj usklajeno odzivanje na migracijske pritiske je prinesel zagotovila, da se vsi strinjajo o pomenu zaščite schengna, a obenem opozorilo Danske, da bo nadzor na meji po potrebi še zaostrila. Nemčija ob tem izpostavlja, da članice ukrepajo, ker evropske rešitve ne delujejo. »Vsi se strinjamo, da je treba zavarovati schengen in prosto gibanje oseb. Strinjamo se, da je treba ukrepe začasnega nadzora ohraniti na najnižji možni ravni in se čim prej vrniti v normalno stanje, za kar pa je treba upočasniti migracijski tok,« je poudaril evropski komisar za Avramopulos. Evropska komisija je sestanek z Dansko, Švedsko in Nemčijo sklicala, da bi po nizu enostranskih ukrepov članic za zaščito mej zagotovila bolj usklajeno delovanje za boljše upravljanje migracij- Komisar Avramopulos: Iz Rima nimamo nobenih informacij. Mislim vsekakor, da ne razmišljajo o nadzoru na meji s Slovenijo skih pritiskov, je ob napovedi srečanja v torek pojasnil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.Švedska je novembra uvedla začasni nadzor na notranjih mejah, ta teden pa še dodatno obvezno preverjanje identitete potnikov na avtobusih, vlakih in potniških ladjah na poti iz Danske na Švedsko, na kar se je Danska odzvala z uvedbo začasnega nadzora na meji z Nemčijo. Danska ministrica za imigracijo in integracijo Inger Stoejberg je ob tem včeraj opozorila, da Danska za zdaj še ni uvedla obveznega preverjanja identitete potnikov na javnih prevoznih sredstvih na poti iz Nemčije na Dansko, a da razmere pozorno spremljajo in da bodo po potrebi ta ukrep uvedli. Ob tem je izpostavila, da je to mogoče storiti zelo hitro. »Danska ne želi biti končni cilj za tisoče in tisoče prosilcev za azil,« je še izpostavila danska ministrica po usklajevalnem sestanku z Evropsko komisijo, Švedsko in Nemčijo v Bruslju. Švedski minister za migracije Morgan Johansson je znova opozoril, v kako težkem položaju se je lani jeseni znašla Švedska. V minulih štirih mesecih je Švedska zabeležila 115.000 prošenj za azil, v državo je prišlo 26.000 otrok brez spremstva, kar je 1000 šolskih razredov, je ponazoril mini-ster.Nujni ukrepi po besedah švedskega ministra ne bodo veljali dlje, kot bo to potrebno. Johansson je izpostavil tudi konstruktivno sodelovanje z danskimi železnicami in dansko vlado. (sta) Italijanska vojaka pri Fernetičih decembra lanskega leta fotodamj@n Napolitano zadovoljen s stališčem o Sloveniji RIM - »Cenim, da je notranji minister Angelino Alfano zanikal uvedbo nadzora na mejah s Slovenijo. Tudi ostale evropske države bi se morale zgledovati po Italiji.« Takole je nekdanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano v Corriere del-la Sera komentiral Alfanovo stališče o meji s Slovenijo. Zanimivo je, da je Napolitana in-tervjuval prav časopis, ki je objavil novico, da namerava Rim uvesti kontrolo na vzhodni meji. Drugače je nekdanji predsednik ocenil, da mora Evropa vztrajati pri schengenskem dogovoru in torej pri politiki odprtih meja. Novi zidovi bi po njegovem ošibili ne le Evropsko unijo kot tako, temveč tudi plemenita načela evropske vzajemnosti. »Treba je skrbeti za varnost državljanov in se hkrati izogniti patološkim zaporam,« je dejal Napolitano v intervjuju za največji italijanski dnevnik. pjongjang - Šlo naj bi za preizkus vodikove bombe Mednarodna skupnost (vključno s Kitajsko) obsodila četrti severnokorejski jedrski poskus PJONGJANG - Severna Koreja je včeraj izvedla svoj četrti jedrski poskus. Kot so zatrdili v Pjongjangu, je šlo za uspešen preizkus vodikove bombe, čeprav mednarodni jedrski strokovnjaki dvomijo v to. Mednarodna skupnost je dejanje ostro obso-dila.Severnokorejska državna televizija je poročala, da je bil ob 10. uri po krajevnem času izveden uspešen preizkus vodikove bombe. Kot je zatrdila televizija, se je Severna Koreja s tem pridružila razvitim jedrskim državam. Mednarodni jedrski strokovnjaki sicer dvomijo v trditve Severne Koreje, da je šlo za vodikovo oz. termonuklear-no bombo, ki je veliko močnejša od navadnih jedrskih bomb. Severnokorejska televizija je trdila, da je šlo za poskus miniaturne vodikove bombe. Poskus so zaznale mednarodne seizmološke postaje, med drugim tudi v Sloveniji, kot potres z magnitudo 5,1. Epicenter je bil blizu kraja, kjer je Severna Koreja že izvedla poskuse. Ne glede na moč bombe je jasno, da je Severna Koreja izvedla četrti jedrski poskus. Prejšnje je izvedla v letih 2006, 2009 in 2013. Mednarodna skupnost je jedrski poskus ostro obsodila, celo edina prava zaveznica režima v Pjongjangu, Kitajska, je izrazila nasprotovanje. Uradni Peking je sporočil, da odločno nasprotuje jedrskim poskusom v Severni Koreji, in dodal, da je bil poskus izveden kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti. »Odločno pozivamo severnokorejsko stran, naj se drži zavez o jedrski razorožitvi in preneha z dejanji, ki bi poslabšala položaj,« je izjavila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying. ZDA so sporočile, da bodo na severnokorejsko provokacijo odgovorile. »Dosledno smo dali jasno vedeti, da je ne bomo sprejeli kot jedrske države,« je izjavil tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Ned Price. ».Še naprej bomo ščitili in branili naše zaveznike v regiji, vključno z Južno Korejo, in ustrezno odgovorili na vse severno-korejskeprovokacije,« je dodal Price. Severnokorejski diktator Kim Jong II na arhivskem posnetku ansa Precejšnje težave na vseh evropskih borzah LONDON - Trgovanje na glavnih evropskih borzah se je včeraj končalo s padcem tečajev delnic. Vlagatelji so zaskrbljeni zaradi slabih gospodarskih podatkov s Kitajske in novega rožljanja Severne Koreje z orožjem. Evro je na izhodišču, nafta pa se je spet precej pocenila. »Evropske borze so se znova znižale. K temu so prispevali slabi gospodarski podatki s Kitajske in novice iz Severne Koreje,« je dejal borzni posrednik iz Londona Markus Huber. Kitajska je še vedno v središču pozornosti zaradi ponedeljkovega znižanja vrednosti juana glede na dolar na najnižjo raven po aprilu 2011, kar odraža šibke gospodarske obete za drugo gospodarsko najmočnejšo državo na svetu. Razpoloženje so po navedbah analitikov pokvarile tudi nizke cene nafte. Cena severnomorske nafte brent je danes prvič v 11 letih padla pod 35 dolarjev za 159-litrski sod. Na newyorški borzi je bilo treba za sod brenta s februarskim dobavnim rokom ob 17.50 odšteti 34,69 dolarja, kar predstavlja 4,75-odstotni padec, teksaška lahka nafta, ki jo bodo prav tako dobavili februarja, pa se je pocenila za 4,11 odstotka na 34,49 dolarja. (sta) Policija išče moške, ki so napadli in oropali ženske KÖLN - Po spolnih napadih in ropih več deset žensk na sil-vestrovo v Kölnu je policija našla prve sledi za storilci. Po besedah notranjega ministra zvezne dežele Severno Porenje-Vestfali-ja Ralfa Jägra obravnavajo tri osumljence, aretirali pa niso še nikogar. Dopuščajo sicer možnost, da bi za napadi stala organizirana kriminalna združba. Trije preiskovani moški bi lahko pripadali večji skupini, ki je na silvestrovo pred železniško postajo v Kölnu nadlegovala in napadala ženske. Policija poleg tega preiskuje morebitne dogovore pred napadi v Kölnu in podobnimi incidenti v Hamburgu. »Vse skupaj je videti kot nekaj dogovorjenega,« je povedal nemško zvezni pravosodni minister Heiko Maas. Po njegovih besedah se kaj takega ne zgodi kar iz nič in mora za tem nekdo stati. Okoli 1000 moških, ki naj bi bili po navedbah prič in napadenih žensk arabskega in severnoafriškega videza, se je na silvestrovo v Kölnu razporedilo v manjše skupine, ki so nato obkolile ženske, jim grozile, jih otipavale in tudi oropale. Policija je prijela že okoli 100 prijav o spolnem nasilju in dve prijavi o posilstvu. Policija je sicer zanikala medijske torkove navedbe o 1000 storilcih. Kot je pojasnila, se je kakih 1000 moških res zbralo v bližini glavne železniške postaje v Kolnu, a vsi niso bili vpleteni v napade. Medtem je policija v Dusseldorfu sporočila, da posebna policijska enota preiskuje 2000 oseb, ki so povezane s severnoafriško kriminalno združbo iz Dusseldorfa, in preverja, ali so morda povezane z napadi v Kolnu. Ta kriminalna združba je policistom znana že leto in pol. V Hamburgu so sicer zabeležili 53 prijav zaradi podobnih incidentov. Od tega je 39 primerov spolnih napadov in 14 primerov ropa. A hamburška policija je razkrila, da za zdaj niso odkrili povezav z napadi v Kolnu. Ti incidenti so dodobra razburili nemško javnost, kritike pa poleg policije letijo tudi na medije, ker da so o napadih na silvestrovo začeli poročati šele v začetku tega tedna. (sta) / AKTUALNO Četrtek, 7. januarja 2016 3 čedad - 53. izvedba Dneva emigranta m • v• • «v Manjšini mc ne bo podarjeno ČEDAD - Dolgoletna naprezanja in zavzetost Slovencev videmske pokrajine, da bi ohranili svoje navade, jezik in kulturo na območju, kjer je bil asimilacijski pritisk še posebno občuten, predvsem pa njihova velika ljubezen do svojih slovenskih korenin so prišli do izraza na včerajšnjem tradicionalnem, že 53. Dnevu emigranta. To je praznik, ki je iz srečanja ob vrnitvi izseljencev v domače kraje prerasel v največjo kulturno in politično prireditev Beneških Slovencev, ki jo vsako leto prirejata pokrajinska odbora krovnih organizacij SKGZ in SSO. Letošnji Dan emigranta v Čedadu pa je bil tudi v znamenju štiride-setletnice delovanja Beneškega gledališča, ki je številnemu občinstvu skozi pesem, besedo in videoposnetke ter v sodelovanju z zbori Barski oktet, Nedi-ške doline in Fajnabanda predstavilo svojo štiridesetletno pot, na kateri je bilo vodilo članov ljubezen do svojega jezika in ponos na svojo identiteto. Dan emigranta, na katerem so se tudi letos zbrali številni predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti (poleg če-dajskega župana Stefana Ballocha naj omenimo še ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in deželnega odbornika Cristiana Shaurli-ja, ki sta imela krajši pozdravni nagovor), je bil tudi priložnost, da slovenska skupnost izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost. Kot manjšini nam nič ne bo podarjeno, je v svojem govoru ugotavljala Anna Wedam iz Kanalske doline, ki je letos predstavljala slovenske organizacije, in poudarila, da si moramo vsako stvar izboriti dan za dnem. Predsednica Združenja don Mario Cernet, ki je posebej omenila tudi izjemen doprinos župnika Maria Gariupa, pa tudi bivšega župana občine Naborjet-Ovčja vas Alessandra Omana k ohranitvi krajevnega narečja in kulture, je posvarila pred nevarnostjo izginotja. »Svojega jezika in svojih korenin nočemo zatajiti in nobena oblast ne more zatreti te dediščine, ki je samo naša!« »Zavračamo vse nacionalizme; hočemo pa ohraniti in ovrednotiti to, kar imamo in smo - naš jezik, naše običaje, naše značilnosti - in vse to posredovati našim otrokom.« Med prioritetami za obstoj in razvoj skupnosti je izpostavila po- trebo po rabi slovenskega jezika v javnosti in še zlasti v družini. Wedamova pa je poudarila tudi potrebo po poučevanju v slovenskem jeziku in izrazila upanje, da bi v Kanalski dolini končno lahko imeli trojezično šolo, za kar se zavzemajo tako upravitelji kot družine, ter željo, da bi se slovenščine lahko učili tudi v Terskih dolinah in Reziji. Dotaknila se je tudi reforme krajevnih uprav in statutov novih medobčinskih združenj, v katerih je »večstoletna slovenska prisotnost omenjena v neznatni meri«. Tako na primer v statutu Terske Levo govornica Anna Wedam, zgoraj beneški pevci in spodaj Beneško gledališče, ki praznuje 40 let foto damj@n unije piše, da se na tistem ozemlju govorijo slovanska narečja, v statutu Unije Železna in Kanalska dolina pa se omenja tudi prisotnost rezijanske manjšine. Slovenska govornica se je obregnila tudi ob razdelitev prispevkov slovenski manjšini. Za dejavnosti slovenskih ustanov na Videmskem je namenjeno manj kot 5 odst., tako da je že Inštitut za slovensko kulturo primarna ustanova le na papirju, je ocenila Wedamova in dodala, da so težave tudi z vzdrževanjem muzeja SMO v Špetru. Slavnostna govornica je bila evropska poslanka Isabella De Monte, ki je poudarila pomen specifičnosti naše dežele, ki jo je treba zaščititi, da lahko to ozemlje odigra središčno vlogo v Evropi. De Montejeva pa je spregovorila predvsem o izseljenstvu in novih migracijskih tokovih, ki predstavljajo velik izziv za Slovenijo, Italijo in vso Evropo. Izpostavila je pomen sodelovanja med Italijo in Slovenijo in kot zgleden primer omenila »vprašanje terana«, ki ga skupaj rešujejo z deželnim odbornikom Cristianom Shaurlijem in kolegoma v evropskem parlamentu Paolom De Castrom in Tanjo Fajon. Kar zadeva možnosti za razvoj ozemlja, pa je poudarila priložnosti, ki jih nudi turistični sektor in v tem smislu še posebej čezmejni in tematski paketi, poleg tega pa je omenila še pomen prometnih povezav. (tg, nm) dan emigranta miha@novimatajur.it Strast bolj kot denar Dan emigranta se je v desetletjih (letos je bila 53. izvedba) tako spremenil, da ni več, kot je bil predvsem v prvih letih, priložnost, da bi se beneški izseljenci srečevali ob božičnih praznikih, ko so prihajali domov za počitnice. Istočasno pa je od vsega začetka bil trenutek, ko se za slovensko manjšino v vi-demski pokrajini postavljajo temelji za leto, ki se je komaj začelo. In dela ne manjka niti letos, saj ostajajo odprta velika še nerešena vprašanja kot na primer dvojezično oz. večjezično izobraževanje v Kanalski in Terski dolini ter v Reziji, posledice reforme krajevnih uprav, novo obdobje evropskih čez-mejnih projektov, ne nazadnje pa iskanje možnosti dela za mlade, ki želijo ostati na teritoriju. »Vsak dan je potrebna kakšna dobra novica,« je med drugim povedala Anna Wedam, predsednica združenja Černet v svojem govoru. Da bi imeli vsaj občasno dobre novice pa je seveda treba, da vsak subjekt, tako politični kot družbeni in kulturni, opravi svoj del. In če je res, da je videmska pokrajina od treh pokrajin, kjer živijo Slovenci, tista, ki prejema najmanj sredstev za svoje kulturne dejavnosti, je tudi res, da je treba imeti včasih bolj kot denar strast in se ne bati ovir. To je dokazalo v vseh štiridesetih letih svojega delovanja Beneško gledališče, kije včeraj na Dnevu emigranta pokazalo s predstavo 'Nit duga 40 liet, kako je bil začetek težek (ko je začela skupina v poznih sedemdesetih letih iskati po Nadiških dolinah kraj, kjer bi se predstavila za dan žena, je naletela na sama zaprta vrata) in kako je do današnjih dni pomagalo nam Benečanom, da smo se pogovarjali med sabo. Mogoče se zdi nekomu, ki gleda od zunaj, da ima to majhen vpliv ali da ga sploh nima. Za nas Benečane, ki smo ponosni na svojo kulturo in svoj jezik, pa je enostavno dokaz velike ljubezni do vsega, kar je naše. ljubljana - Dopisništvo RTV Slovenija Janko Petrovec bo v Rimu prevzel mesto Mojce Širok LJUBLJANA - Janko Petrovec bo julija prevzel mesto dopisnika RTV Slovenija v Rimu, kjer bo nadomestil Mojco Širok. Petrovec, ki je bil svoj čas igralec Slovenskega stalnega gledališča, je bil za dopisnika imenovan z notranjim razpisov v RTV, kjer je zaposlen. Petrovec je z RTV Slovenija začel sodelovati še kot študent, po enajstih letih v igralskem poklicu pa se je na Radiu Slovenija tudi redno zaposlil (2008). Med letoma 2011 in 2012 je bil v. d. urednika uredništva za kulturo, odtlej pa je urednik uredništva razvedrilnega programa. Mojca Širok, ki je svojo novinarsko pot začela na Mladini, je kot dopisnica RTV Slovenija od blizu spremljala parlamentarni postopek zaščitnega zakona za slovensko manjšino in je odlična poznavalka italijanske stvarnosti. Po prvem mandatu v Rimu je v Ljubljani vodila osrednja televizijska poročila, na kar se je vrnila v Rim. V svoji prvi knjigi Zadnji Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok rimski cesar se opira na svoje magistrsko delo, v katerem se je poglobljeno ukvarjala z razpadom sistema političnih strank in političnim vzponom Silvia Berlusco-nija.V knjigi Oblast brez obraza pa brez- Bodoči dopisnik Janko Petrovec kompromisno razkriva skrivnosti italijanskih kriminalnih združb, njihovega skrivnega delovanja in velikega družbenega vpliva, ki ga mafijske organizacije uživajo v Italiji. (st) koper - Nova afera Popovič trdi, da ga skušajo podkupiti KOPER - Župan Boris Popovič ni odstopil od predkupne pravice za nakup Hotela Koper, čeprav trdi, da so mu zaradi tega grozili in ga celo poskušali podkupiti, pišejo Primorske novice. Nakup hotela še ostaja zanimiv Alešu Piščancu, ki je ponudbo zvišal na 3,1 milijona evrov. Piščanec trdi, da koprska Občina niti nima predkupne pravice, saj je hotel etažna lastnina. Sporočilo župana Borisa Popoviča o grožnjah in podkupninah glede nakupa Hotela Koper je prišlo tik pred današnjo sejo koprskega občinskega sveta. Na tej naj bi svetniki sprejeli proračun in se tudi odločili za 2,7 milijona evrov vreden nakup. Župan Popovič je povedal: Najprej so mi grozili in od mene zahtevali naj povem, koliko mi morajo ponuditi, da bo občina odstopila od nakupa, nato pa so se začeli še hujši pritiski in so mi celo grozili s smrtjo. Ljudje, ki jih poznam, so mi povedali, da je treba zadeve jemati resno, da gre za osebe, ki se nikogar ne bojijo in so v preteklosti že uresničile svoje grožnje. Dobival sem signale, da je bolje, tako zame kot za mojo družino, če se za primeren znesek podkupnine občina odpove predkupni pravici za nakup hotela. Opozicija zahteva odstop Erjavca LJUBLJANA - Skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo poslancev NSi Matejem Toninom namerava vložiti interpelacijo zoper slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca. Podpise bodo prispevali še v SDS, vsebino pa bosta danes predstavila poslanca NSi in SDS Jožef Horvat in Andrej Šircelj. Ministru po poročanju Radia Slovenija in POP TV očitajo zgrešeno zunanjo politiko. 4 Četrtek, 7. januarja 2016 APrimorski r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu col - Odločitev na zadnji seji občinskega sveta V repentabrski občini nova služba za odpadke Po devinsko-nabrežinski in zgoniški občini bo tudi repentabrska kmalu imela novega upravitelja službe za odvoz odpadkov. Kot v Devinu-Nabrežini in v Zgo-niku bo tudi na Repentabru to vlogo prevzela družba ISA Isontina Ambiente. Na zadnji seji v preteklem letu je namreč občinska skupščina soglasno odobrila sklep o vstopu v lastništvo družbe iz Posočja, in sicer z nakupom 0,1 odstotka lastninskega deleža, kar bo občino stalo 13.170 evrov. Repentabrska občina se je odločila za ta upravni korak, da bi povečala delež ločenega zbiranja odpadkov, je poudaril župan Marko Pisani. Doslej je potekal odvoz odpadkov v okviru skupne, s konvencijo določene službe z zgoniško občino. Ta pa je potekala z omejenim številom osebja. Ko je - zaradi katerega koli razloga - ostala brez šoferja ali brez enega od drugih uslužbencev, je zastala. Na ta način ni bilo mogoče računati na potrebno povečanje ločenega zbiranja odpadkov. Novi upravitelj repentabrske sme-tarske službe naj bi ga omogočil. Prav to je cilj, je zagotovil župan Pisani. Po novem bo imelo vsako gospodinjstvo svoj zabojnik za neločljive odpadke, celotni sistem zbiranja, z ekološkimi otoki vred, pa bo bolje strukturiran. Repentabrska občina bo novost predstavila na srečanjih z občani, vsaka družina pa bo prejela na dom ustrezno gradivo z navodili za pravilno ločevanje odpadkov. Prvo leto naj bi bili stroški za odvoz odpadkov po novem sistemu enaki dose- Marko Pisani fotodamj@n danjim, saj se bo moralo delo uteči. V naslednjih letih pa naj bi bil predviden prihranek. V kolikšni meri? To bo odvisno od občutljivosti in zagnanosti občanov, je poudaril župan Pisani. Skratka: več bo ločenega zbiranja, manjši bodo stroški (in posledično tudi računi za odpadke). Župan računa, da bo novi upravitelj odvoza odpadkov prevzel službo v svoje roke poleti. Napoved se sklicuje na devinsko-nabrežinsko izkušnjo. Tam so se odločili za vstop v lastninski delež družbe ISA Isontina Ambiente oktobra lani, služba pa naj bi stekla v začetku pomladi. Na zadnji lanski seji je občinski svet nadalje podaljšal za eno leto konvencijo za upravljanje tehničnih storitev in uslug med repentabrsko in zgoniško občino. Podžupan in odbornik za finance Casimiro Cibi pa je predstavil sklep, ki je zadeval uskladitev računovodskih sistemov in obrazcev. To uskladitev (tehnično ji z glasbeno prispodobo pravijo - harmoni-zacija ...) zahtevajo evropske norme. Posamezne občine bi jo morale dodelati do letošnjega leta. Delo pa je za tako majhno občino, kot je repentabrska, ki razpolaga z zelo omejenim številom uradniškega in tehničnega osebja, tako gigantsko, da se je uprava odločila za »preložitev sprejetja načela ekonomsko-premo-ženjskega računovodstva, konsolidinarena računovodskega izkaza in enotnega računskega načrta na leto 2017.« (mk) V repentabrski občini bodo uvedli novo službo za odvoz odpadkov fotodamj@n trst - Občina Trst priskočila na pomoč družinam v stiski Z izrednim prispevkom dostop do različnih športnih dejavnosti Vse več staršev se spopada z vprašanjem, kje dobiti denar za športne dejavnosti otrok. Ljudem v stiski, še posebej številnim družinam, pomaga tudi Občina Trst, in sicer odborništvo za socialne zadeve in odborništvo za šport, ki sta združila moči in odobrila izreden prispevek v višini 30 tisoč evrov. S to vsoto želita pristojna odbornika Laura Famulari in Edi Kraus spodbuditi zdrav način življenja med mladimi občani, to pa nameravata doseči s športno vzgojo. Občina Trst je že decembra na spletu objavila obvestilo o dodeljevanju denarne pomoči staršem otrok med 6. in 18. letom starosti. Do denarne pomoči so upravičene velike družine, katerih višina dohodkov po obrazcu ISEE ne presega 15 tisoč Edi Kraus fotodamj@n evrov, in otroci, ki obiskujejo ali nameravajo obiskovati športne dejavnosti od januarja do junija 2016 pri športnih društvih, ki so včlanjena v Državno športno zvezo CONI ali v športna združenja, ki so del drugih športnih organizacij. Vloge za pridobitev denarne pomoči je treba oddati do 18. ja- nuarja, najvišja predvidena vsota za družine v stiski pa se vrti okrog 250 evrov. Do tega dne lahko vloge vložijo tudi starši otrok, ki bi radi uveljavljali pravico do brezplačnega plavalnega tečaja za otroke med 3. in 10. letom starosti. Tržaški odsek Italijanske plavalne zveze je z Občino Trst pred nedavnim sklenil sporazum, s katerim bodo lahko osrečili 20 družin, ki zaradi nizkih dohodkov oz. drugih stroškov otrokom ne morejo omogočiti plavalnega tečaja. Zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov centrofedera-lets@gmail.com, informacije pa dobijo tudi v tajništvu, kjer lahko prevzamejo vlogo, oz. na telefonski številki 040306024. Brezplačni tečaji plavanja bodo potekali v bazenu Bianchi. trst - Paolo Menis Nasprotovanje prodaji pogrebne službe Z odločitvijo družbe Ace-gaApsAmga, da službo s pogrebnimi storitvami proda podjetju Cerbone Giovanni & figlio, se nikakor ne strinja zastopnik Gibanja petih zvezd v tržaškem občinskem svetu Paolo Menis. Po njegovem je prodaja družbe Trieste Onoranze Trasporti Fu-nebri (TOTF) še eden od številnih primerov podle privati- Paolo Menis fotodamj@n zacije nekdanjega tržaškega komunalnega podjetja. V tiskovni noti je Paolo Menis zapisal, da je pred božičem predlagal Cosoliniju in občinskim svetnikom, naj odobrijo nujen odlok, ki bi skupini Hera in posledično družbi Acega-sApsAmga preprečil prodajo pogrebnega podjetja. To bi bil edini način za prekinitev poslovne operacije, je zapisal Menis in cinično dodal, da ga Demokratska stranka očitno ni slišala, ker je slavila svobodni trg v posmrtnem življenju. Poročali smo že, da se je podjetje Cerbone Giovanni & fi-glio zavezalo, da bo delovno mesto obdržalo vseh 12 zaposlenih iz podjetja TOTF in da bo spoštovalo vse dogovore, ki so bili predhodno sklenjeni med podjetjem TOTF in sindikati. Med temi je tudi dogovor, da bo družba AcegasApsAmga v primeru krize ali stečaja podjetja Cerbone spet zaposlila vseh 12 delavcev. Naj dodamo, da se je to podjetje do nedavnega ukvarjalo z gradbeništvom, a se je zaradi krize v tem sektorju preusmerilo v popolnoma drugačen posel. trst - Projekt za sprejemanje na dom posnemajo tudi v Milanu Begunci predmet polemik Za poslanko Sandro Savino je pobuda nesmiselna in neuspešna, občinska odbornica Laura Famulari nasprotnega mnenja Projekt za sprejemanje beguncev na dom, na podlagi katerega tržaške družine prostovoljno ponujajo pomoč azilantom, za kritje stroškov pa prejemajo po 400 evrov mesečno, je zaživel še v številnih drugih mestih. Nazadnje se je zanj zavzel milanski župan Giuliano Pisapia, na kar se je obregnila tržaška poslanka ter deželna koordinatorka stranke Forza Italia Sandra Savino. Tržaška poslanka meni, da »milanski župan sprejema priseljence tako, da namerava problem prepustiti občanom, kar se že dogaja v Trstu«. Tudi v Milanu nameravajo dati družinam 400 evrov mesečne odškodnine. »V Trstu so se občani na to pobudo odzvali ravnodušno, saj imajo opravka z vse težjim vsakdanom, o čemer Sandra Savino fotodamj@n Laura Famulari fotodamj@n priča ponovno nazadovanje Trsta na lestvici o kakovosti življenja, objavljeni v dnevniku Sole24Ore,« trdi Sa-vinova. Poslanka poudarja, da mora država poskrbeti za sprejemanje tistih, ki imajo do tega pravico, saj Italijani plačujejo davke državi. Tistih, ki se težko preživljajo, v kriznem času ne bi smeli spodbujati, naj sprejemajo begunce, pravi. Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je nasprotnega mnenja: »Poslanka Sa-vino ne izgubi priložnosti, da bi nas kritizirala ... « »Projekt, ki temelji na prostovoljnem pristopu, je v Trstu naletel na dober odziv. Z družinami se neposredno pogovarjata konzorcij ICS in škofijska Karitas, vloženi prošnji sledi selekcija. Prepričati se je treba, da družina noče s tem kaj zaslužiti: take družine ne pridejo v poštev,« pravi odbornica in poudarja, da se v projekt lahko vključijo samo begunci, ki so že deležni mednarodne zaščite - prosilci pa ne. Mesečna odškodnina pomaga kriti stroške (domovi za begunce prejemajo za vsakega azilanta po 35 evrov dnevno), k družini pa bo redno zahajal posrednik ICS ali Karitas, in sicer po štiri ure na teden. Decembra je obvezni pripravljalni tečaj opravilo 40 družin, ki bodo sprejele azilante na dom. (af) / AKTUALNO Četrtek, 7. januarja 2016 5 grško-pravoslavna skupnost - Obhajanje praznika epifanije Tudi letos sugestiven obred blagoslova voda Mlajša vernika iz morja prinesla križ, ki ga je bil vanj vrgel duhovnik Včeraj je bil prazničen dan za tržaške pravoslavne skupnosti, se pravi grško in srbsko, ki v našem mestu beležita že večstoletno prisotnost, pa tudi romunsko, ki je precej mlajša. Pripadniki grške in romunske pravoslavne Cerkve, ki sta sprejeli reformirani cerkveni koledar, so tako včeraj obhajali praznik Kristusovega razgla-šenja in krsta oz. epifanije ali teofanije. Še posebno sugestiven je obred, ki je dopoldne potekal v grško-pra-voslavni cerkvi sv. Nikolaja na tržaškem nabrežju, ki je vključeval tudi t.i. blagoslov voda, med katerim eden ali več vernikov kljub mrazu skoči v morje po križ, ki ga je vanj vrgel duhovnik. Tako je bilo tudi letos: verniki so se zbrali pri liturgiji v cerkvi, iz katere je nato krenila procesija do bližnjega pomola Audace (oz. Sv. Karla). Procesijo, pri kateri sta sodelovala cerkveni zbor in godba Refolo, je vodil ar-himandrit Gregorios Miliaris, ki je v rokah držal lesen križ. Ko je sprevod dosegel konec pomola, je arhimandrit Miliaris vrgel križ v morje in tako simbolično blagoslovil vse vode sveta, takoj zatem pa sta v vodo skočila tudi mlada vernika, ki sta prinesla križ nazaj in bila tako deležna posebnega blagoslova. Tudi letos je obredu blagoslova voda sledilo večje število vernikov, pa tudi turistov in radovednežev, za varnost mladeničev, ki sta se vrgla v morje po križ, so tudi tokrat skrbeli potapljači. Obreda se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, na pomolu pa se je prikazala še dobra starka befana, saj je bil včeraj njen (laični) praznik. Občina Trst: ženski projekti Danes ob 18.15 bo v kavarni San Marco vse v znamenju žensk. Beseda bo tekla o ženskih projektih v tržaški občinski upravi, spregovorile pa bodo podžu-panja Fabiana Martini, občinska odbornica za promet in urbani-stiko Elena Marchigiani, občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari. Dame bosta pozdravila pokrajinski tajnik Demokratske stranke Nerio Nesladek in župan Občine Trst Roberto Cosolini. cerkev - Praznik Svetih treh kraljev Msgr. Crepaldi: Pustiti se voditi od zvezde vere Kristjani so poklicani, da, kot so to svojčas storili modri z Vzhoda, ki so novorojenemu Jezusu Kristusu darovali zlato, kadilo in miro kot priznanje njegovega gospostva ter božje in človeške narave, tudi danes priznavajo Kristusa, se pustijo razsvetliti od njega in ga razglašajo sredi teme tega sveta. Tako je v svoji homiliji med slovesno mašo v stolnici sv. Justa ob včerajšnjem prazniku Kristusovega raz-glašenja oz. Svetih treh kraljev dejal tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi. Msgr. Crepaldi je v svoji homili-ji med drugim primerjal zadržanje modrih na eni strani, na drugi pa kralja Heroda, mesta ter njegovih kulturnih in verskih predstavnikov do novorojenega Jezusa. Vsi so namreč želeli vedeti, kje se je rodil odrešenik, vendar s popolnoma različnimi nameni: medtem ko so ga modri iskali, da bi ga počastili, so ga ostali iskali, da bi ga umorili, ker so se ga bali, saj so ga imeli za neprijetnega tekmeca. »Tudi danes se bojimo Jezusa, njegove enkratnosti in izjemnosti ter izjave apostola Petra, ki je dejal: "V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili." (Apd 4, 12),« je dejal nadškof Crepaldi, ki je poleg tega tudi poudaril, da se tudi danes Bog razodeva ne samo preko čudežev in izrednih posegov, ampak tudi na pre- Nadškof Giampaolo Crepaldi fotodamj@n prost in skromen način. Tako se npr. razodeva v »osebah, ki se jih je dotaknila milost spreobrnjenja« oz. so se vrnili veri, potem ko so živeli življenje, pregneteno z grehom in napakami, nato pa ponovno našli mir po dvomih in negotovostih. »Gospod se razodeva tudi v moči ponižnih in v nedolžnosti otrok, v potrpežljivosti bolnikov, v zmožnosti odpuščanja sovražnikom, v usmiljenju in solidarnosti do revnih. Gospod se še naprej razodeva predvsem v svetnikih, ki so privilegirane priče božje previdnosti. Vendar svetost ni namenjena le maloštevilnim junakom. Koncil nas je naučil, da je poklicanost k svetosti univerzalna, da smo vsi poklicani živeti svetost, da je to resnična mera krščanskega življenja,« je dejal nadškof Crepaldi, ki je vernike pozval, naj se tako kot modri z Vzhoda pustijo voditi od zvezde vere, saj bodo na koncu poti počastili Jezusa. Arhimandrit Miliaris je v morje vrgel križ, ponj pa sta v vodo skočila mlada vernika fotodamj@n srbsko-pravoslavna skupnost Sinoči badnjak, danes slovesno obhajanje božiča Tržaška srbsko-pravoslavna skupnost praznuje danes božič. Srbsko-pravo-slavna Cerkev, tako kot ruska in bolgarska ter meniška skupnost na gori Atos, se namreč še vedno drži starega julijanskega koledarja in zato božič praznuje trinajst dni po katoliškem božiču. Verniki so se sinoči zbrali v cerkvi sv. Spiridona pri slovesnih večernicah (na sliki Fotodamj@n), med katerimi je paroh Raško Radovic blagoslovil hrastove veje (badnjak), ki so jih ljudje potem ponesli na svoje domove. Ob tej priložnosti so tla cerkve prekrili s slamo, ki simbolizira betle-hemski hlev, v katerem se je rodil Jezus Kristus. Danes bo v cerkvi sv. Spiridona ob 10. uri slovesna božična liturgija, ob 18. uri pa večernice. trst - Brcal vrata drugih stanovanj Glasni divjak Ko so ga »obiskali« policisti, se je znesel tudi nad njimi V noči na sredo je policija prijavila sodnim oblastem 40-letnega ma-vretanskega državljana A.A., s stalnim bivališčem v Trstu, zaradi razgrajanja, nadlegovanja oseb in upiranja javni osebi. Moški je namreč v stanovanjskem bloku v mestnem središču, kjer je tudi sam prebival, iz povsem neznanih razlogov ihtavo brcal v vhodna vrata ostalih stanovanj, pri tem pa kričal in preklinjal. Stanovalcem je kaj kmalu tako razgrajanje presedlo. Poklicali so policijo, ki je moškega zalotila kmalu zatem v njegovem stanovanju. Razgrajač se je s kletvicami takrat lotil še policistov, ko pa so ga hoteli pospremiti na kvesturo, jih je začel še porivati, pri tem pa skušal zbežati po stopnicah. Policijski agenti so ga bržkone ustavili in ga pospremili v stanovanje, kjer se je moški lotil udrihati po bobnih in kričati. Naposled jim je vseeno uspelo odpeljati ga na kvesturo. trst - Policijski nadzor na cestah Z marihuano v žepu Mladenič vozil pod vplivom nedovoljenih substanc - Tako on kot sopotnik sta pri sebi imela nekaj gramov marihuane V prazničnem obdobju je tržaška policija okrepila nadzor na cestah. V torek zvečer je prijavila zaradi vožnje pod vplivom nedovoljenih substanc 20-letnega Tržačana M.U. Mladeniča je policija ustavila v Ulici Svevo; sedel je za volanom kombija v lasti podjetja, pri katerem je zaposlen, ob njem pa se je peljal 19-letni K.K, prav tako Tržačan. Med preverjanjem osebnih izkaznic in vozniškega dovoljenja je bil voznik dokaj nervozen in lovil je ravnotežje; policisti so ga zasačili medtem ko je skušal odvreči nekaj, kar je skrival v žepu: šlo je za dva paketa marihuane za skupnih 10 gramov. Prestrašen je K.K. nato kar sam pomolil policistu podoben paket z 1,6 grami marihuane. Policisti so se odpeljali tudi na voznikov dom, kjer so v nočni omarici našli plastičen lonček s semeni marihuane in 6 vrečkami za pakiranje. Oba mladeniča so prijavili pre-fekturi, M.U. so zasegli tudi vozniško dovoljenje. S pestjo po stekleni vitrini Očitno se mu je lastnik lokala resno zameril. 24-letni Tržačan A.C. je v torek zvečer besen izstopil iz nekega etničnega lokala v Ulici Cadorna, pred tem pa s pestjo udaril po stekleni vitrini, ki se je razbila na sto kosov. Lastnik je poklical seveda policijo, ki je kaj kmalu zasledila nasilnega Trža-čana nedaleč od lokala. Mladeniča so identificirali in ga prijavili zaradi povzročanja škode. 6 Četrtek, l. januarja 20le TRŽAŠKA / opčine - V torek ob 18. uri v dvorani ZKB Tokrat na vrsti razumevanje pojava Islamske države V torek, 12. januarja, bo v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah drugo predavanje iz niza Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum, ki ga v sezoni 20152016 prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik). Potem ko je na prvem srečanju preteklega 14. decembra filozof in islamolog Raid Al-Daghistani predstavil temeljne pojme islama, bo torkovo srečanje oblikoval sociolog in politolog Primož Šterbenc, ki bo udeležencem pomagal razumeti fenomen Islamske države. Kot piše v predstavitvenem sporočilu, se mednarodna skupnost namreč vse od junija leta 2014 sooča s pojavom ultraradikalne islamistične skupine z nazivom »Islamska država«, za katero so značilna izjemno brutalna dejanja, izvedla pa je tudi smrtonosen teroristični napad v Parizu novembra lani. Ustrezno razumevanje tega pojava ni mogoče brez poznavanja globljih zgodovinskih ozadij, še posebej turbulentne zgodovine odnosov med Zahodom in muslimanskim svetom, so prepričani pri Slovi-ku. V tem okviru ima posebno mesto ozemlje današnjega Iraka, države, ki so jo leta 2003 napadle Združene države Amerike, s tem pa odprle grozljivo Pandorino skrinjico. Poleg tega je nujno razumevanje nekaterih pojmov sociologije religije, še posebej pojavov kulturne obrambe in kozmi-čne vojne, ter poznavanje kompleksne razčlenjenosti znotraj šiitske in su-nitske veje islama. Končno se je pri iskanju rešitev treba izogibati protii-slamskemu diskurzu, ki zaradi svoje utrjenosti v evropski zgodovini vse prehitro vpliva na razlage, ter ob kompleksnem urejanju današnjega položaja na Bližnjem vzhodu problemati-zirati širše družbenoekonomske dimenzije položaja v svetu, je še zapisano v sporočilu. Primož Šterbenc O vsem tem bo torej govoril Primož Šterbenc, ki je diplomiral in ma-gistriral iz politologije - mednarodnih odnosov ter doktoriral iz sociologije religij. Trenutno je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Napisal je znanstveni monografiji Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti (2005) ter Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije (2011), poleg tega pa tudi večje število znanstvenih in strokovnih člankov. Raziskovalno sodeluje z Evropskim svetom za mednarodne odnose (European Council on Foreign Relations - ECFR) in Združenjem za transevropske politične študije (Trans European Policy Studies Association - TEPSA). V zadnjem času se ukvarja predvsem z islamom, zgodovino in sodobnimi problemi muslimanskega sveta, odnosi med Zahodom in muslimanskim svetom, izraelsko-pale-stinskim konfliktom ter geostrateški-mi in varnostnimi vprašanji v Evraziji in Afriki. trst - Jutri v Kulturnem domu Glasbeno doživetje z Jazzvo in Spritz for five Spritz for five fotodamj@n Kdor si še ni zagotovil vstopnice za jutrišnji glasbeni dogodek v Slovenskem stalnem gledališču, naj pohiti. Na odru Kulturnega doma se obeta jutri ob 20.30 enkraten koncert, ki ga bosta oblikovali slovenska in italijanska pop oz. jazz skupina, ki pojeta a-cappella. To so tržaški fantje Spritz for five, ki se vse bolj uveljavljajo na italijanski glasbeni sceni, potem ko so leta 2014 nastopili v italijanskem glasbenem šovu X Factor, ter slovenska, mednarodno priznana vokalna skupina Jazzva. Koncert, ki ga SSG prireja v sodelovanju z Glasbeno matico, spada v Modri abonmajski program in je vključen tudi v posebno ponudbo za zborovske pevce zvez USCI, ZSKD in ZCPZ. Za vse ostale obiskovalce so vstopnice (20€) na voljo pri blagajni SSG, ki bo danes obratovala z običajnim urnikom (10-15), jutri pa uro in pol pred začetkom koncerta. trst - Kot nalašč za ljubitelje fotografije Čudovita idila na tržaškem nabrežju Pogled z nabrežja na morje in Alpe v ozadju fotodamj@n trst - V nedeljo v muzeju Revoltella Španske sonate znanih in manj znanih skladateljev Medtem ko so oblaki včeraj dopoldne prekrili Kras in je pršenje ovla-žilo podeželje, se je proti poldnevu na morju »nebo odprlo« in ponudilo na ogled čudovito naravno idilo. Z nabrežja je segal pogled na ladje na sidrišču v zalivu in vse do zasneženih alpskih vrhov v ozadju, ob zatonu pa se je nebo pordečilo, kar so številni Tržačani, pa tudi turisti, ki se te čas nahajajo v mestu, izkoristili za posnetek te naravne lepote. Včeraj danes Violinist Joaquim Palomares in pianist Andrea Rucli S prireditvijo Mednarodna glasbena jutra in glasbeni večeri Muzej Revoltella že 15. sezono vabi na zanimive koncerte. To nedeljo ob 11. uri bo muzej sodobne umetnosti gostil španskega violinista Joaquina Palomaresa in čedajskega pianista Andreo Ruclija, ki se bosta predstavila s španskim repertoarjem skladb. Glasbeni program so poimenovali España, na koncertu pa bo mogoče prisluhniti znanim in manj znanim skladbam španskih skladateljev. Na koncertu bomo med drugim slišali sonate za violino in klavir, nastopajoča pa bosta zaigrala tudi odlomke iz španskega baleta El amor brujo skladatelja Manuela de Falle. V repertoar sta glasbenika vključila tudi odlomke iz opere Goyescas skladatelja in pianista Enriqueja Granadosa. S tem repertoarjem želi violinist Joaquin Palomares obuditi špansko ljudsko in religiozno glasbo, v kateri je mogoče čutiti tudi vpliv sosednje francoske šole. To glasbo violinist širi po vsej Evropi, tudi v tandemu s pianistom An-dreo Ruclijem, s katerim je lani zabeležil velikanski uspeh v Parmi. Glasbeni kritiki so virtuoza označili za najbolj zanimiva glasbenika zadnjih nekaj let. Joaquin Palomares velja za najboljšega španskega violinista zadnjih let. Šolal se je na konservatorijih v Va-lenciji in Bruslju, nad njim pa so bedeli svetovno pomembni glasbeni pedagogi. Kot solist je debitiral pri 15-tih letih, od takrat naprej pa je njegova glasbena pot šla samo še navzgor. Izredno nadarjen je tudi pianist Andrea Rucli, ki je diplomiral na konserva-toriju v Firenzah. Bil je prvi gojenec, kasneje tudi spremljevalec v klavirskem duu z ruskim pianistom Konstantinom Bogino, zdaj pa že več let sodeluje z violinistom in skladateljem Vladimirjem Mendelssohnom. Loterija Italia v Trstu Sinoči so izžrebali srečke loterije Italia. V Trstu so prodali letos 36 tisoč srečk, to je skoraj 14 odstotkov več kot lani. V Furlaniji Julijski krajini so nakupili vsega 138.920 srečk, to je 11,8% več kot lani. Največ so jih prodali v Vidmu, nekaj več kot 64 tisoč srečk. Danes, ČETRTEK, 7. januarja 2016 ZDRAVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 4.55 in zatone ob 14.44. Jutri, PETEK, 8. januarja 2016 SEVERIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. H Šolske vesti OBČINA ZGONIK obvešča, da danes, 7. januarja, ne bo delovala služba šolskega avtobusa. ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko - Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v petek, 8. januarja, ob 16.30 v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bodo učiteljice razveselile z branjem pravljice ob čaju in piškotih. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. / TRŽAŠKA Četrtek, l. januarja 2016 l Naš pevec MIRO PRUNKpraznuje v teh dneh okroglih 70. Mnogo zdravja in petja mu želi TPPZ Pinko Tomažič. [I] Lekarne Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Oši-rek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Little sister«; 18.30 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Cinema Komunisto«; 18.00 »Bella e perduta«; 21.30 »La Isla Minima«. FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20,18.00, 22.00 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.15,18.40, 21.15 »II ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30,18.45, 21.00 »Carol«; 20.00 »Francofonia - II Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ -16.00 »Božič pri Cooperjevih«; 18.10, 20.30 »Dansko dekle«; 15.40 »Dobri dinozaver«; 16.10, 18.00, 21.10 »Peklenski val«; 17.40, 20.20 »Podlih osem«; 15.30, 18.30, 20.50 »Sestri«; 16.20 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Dekleta ne jočejo«. NAZIONALE - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »II piccolo principe«; 18.15, 20.00 »Franny«; 16.00, 21.45 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 18.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.00, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Assolo«; 18.20, 22.30 »The Vatican tapes«; 21.15 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 20.45, 21.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.40 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.15, 16.45, 18.30 »Il piccolo principe«; 18.40, 21.30 »Il ponte delle spie«; 16.40 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 20.15, 22.10 »Natale col boss«; 16.30, 17.30, 18.25, 19.00, 19.30, 20.20, 21.00, 21.30, 22.15 »Quo vado?«; 18.10 »Va-canze ai Caraibi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo vado?«; Dvorana 2: 17.00, 19.00 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; Dvorana 4: 16.00, 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo vado?«; 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 16.15, 18.00, 19.50 »Assolo«; 21.30 »Quo vado?«. S Izleti SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. ZÜ] Obvestila SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno petka, 8. januarja. ZSKD obvešča, da bo do 8. januarja urad odprt od 9. do 13. ure. JUS - SRENJA KRIŽ prireja v soboto, 9. januarja, čistilno akcijo Bošketa. Zbirališče ob 8.45, začetek ob 9.00. Vabljeni vsi člani, ob delu bo tudi priložnost za načrtovanje nadaljnjih akcij in sečenj. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. JUS REPEN obvešča člane, da se vrši akcija čiščenja poljskih poti in se bo nadaljevala do izvršitve zastavljenih ciljev. Za podrobnejše informacije pokličite odbornike. KOLEDOVANJE V KRIŽU: Združenje staršev Križ in SKD Vesna obveščata, da letos bodo kriški koledniki izjemoma obiskali domove vaščanov v nedeljo, 10. januarja. Zbirališče ob 11.00 pred cerkvijo sv. Roka. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 18. uri v Ul. Masaccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone. OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov »Božič v Bregu«, organizirajo tradicionalno srečanje starejših občanov s pogostitvijo, kulturnim programom in zdravico. V nedeljo, 10. januarja, v centru Antona Ukmarja pri Domju z začetkom ob 18. uri. Večer je namenjen občanom, ki so dopolnili 65 let. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta do nedelje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih, od 16. do 20. ure. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 10. januarja, ob 11. uri maševal v našem jeziku novomašnik - Barkovljan don Davide Chersicla. Pel bo domači zbor. Med mašo tradicionalni »ofer« za zbor in blagoslov otrok. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na prvi večer v letu 2016: v Peterlinovi dvorani bo 11. januarja srečanje s prof. Marijo Pirjevec. Njeno knjigo esejev »Questa Trieste«, ki je izšla pri založbi Mladika, bo predstavila in se z avtorico pogovarjala prof. Magda Jevnikar. Začetek ob 20.30. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo v naslednjih dneh odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016. V ponedeljek, 11. januarja, 19.00-20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 13. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo »Kako razumeti fenomen Islamske države«. JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja. SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primor-sko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti! Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina). KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. 0 Prireditve BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na »Božično - novoletni gala koncert«, ki bo v petek, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Oblikujejo ga: Manin Ensemble, pevca Tina Debevec in Rok Ferenčak, slovenski citrarski kvartet in pritrkovalski ansambel iz Kamne Gorice; povezovalec večera je Franci Černe. Pokrovitelja večera sta Slovenska prosveta in ZKB. POZDRAV NOVEMU LETU - SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v petek, 8. januarja, ob 20.00 v cerkev sv. Mihaela v Zgonik. Prisluhnili bomo melodijam harf skupine Girotondo dArpe. Večer je organiziran v sodelovanju z Zup-nijsko družinsko skupino iz Zgonika in Zupnijo sv. Mihaela v Zgoniku ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Boljun-cu bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger). BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). ŽUPNIJA SV. ROKA NABREŽINA vabi v nedeljo, 10. januarja, ob 16.30 na Božični koncert v cerkvi sv. Roka. Pojejo: MePZ Igo Gruden - Nabrežina in združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst. BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 10. januarja, na božični koncert uveljavljene Dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mirko Ferlan, ob 16.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo ponovno zavrtel v nedeljo, 10. januarja, s predstavo Petelin se sestavi v izvedbi LG Maribor. Predstavi bosta ob 16.00 in ob 17.30. Vabljeni otroci, starši in no-noti, abonenti in občasni gledalci! MTK IN VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na otvoritev spomenika padlim v 1. svetovni vojni v nedeljo, 10. januarja: ob 10.00 maša zadušnica v farni cerkvi v Trebčah, ob 11.00 zbiranje na vaškem trgu in shod do kraja otvoritve, ob 11.30 svečana otvoritev spomenika (na levi od pokopališča). NATIVITAS MILJE - DSMO K. Ferlu-ga vabi na koncert v sklopu revije Na-tivitas »S pesmijo vam želimo...«, ki bo potekal v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v miljski stolnici na Trgu Marconi. Koncert bosta oblikovali DVS Primorsko iz Mačkolj in ZVS Barko-vlje, ki ju vodi Aleksandra Pertot. S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ZeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«. Urnik: 16.00-19.00. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. L. Mali oglasi 4 ŽELEZNA PLATIŠČA z rabljenimi zimskimi gumami Goodyear 195/65R15, prodam za 40,00 evrov. DIPLOMIRANA FIZIČARKA pomaga pri učenju matematike in fizike ter pri pisanju domačih nalog nižje in višje-šolcem. Tel. št. 388-4747909. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine. Tel. št.: 340-2719034. PRODAM nintendo DSi, malo uporabljen, bele barve, vključene tri igre. Cena 60,00 evrov. Tel. št.: 3299841041. V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954. ZANESLJIV MOŠKI s 4-letno izkušnjo kot skladiščnik išče delo. Tel. št. 3277409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-57530127. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt do 10. januarja vsak dan. Tel. 040-208987 Bi Osmice IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-S3041S4. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. ^morski dnevnik Primorski dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu / AKTUALNO Četrtek, 7. januarja 2016 9 samatorca - Prijetno druženje starejših občanov Ob pogrnjeni mizi z glasbo in tombolo V kmečkem turizmu Žbogar-Gruden v Samatorci so se včeraj še veliko pred poldne začeli zbirati povabljenci - 98 starejših občanov z de-vinsko-nabrežinske, repentabrske in zgoniške občine. »Kdor prej pride si namreč lahko izbere najprimernejše mesto, tisto strateško, kjer ne bo prepiha, kjer se vse lepo vidi in kjer se sedi najudobneje,« sta nam zaupali Marisa in Sandra z devinsko-nabrežin-ske službe za socialno skrbstvo. Onidve sta pričakali prišleke in jim hkrati delili kartončke za tombolo. Da gre za večletno, zelo uspešno pobudo, ki jo skupaj uresničujejo socialne službe vseh treh občin, je poudaril zgoniški podžupan Rado Mi-lič, ki je gostom voščil zlasti obilo zdravja, sreča in veselje pa itak prideta posledično. Devinsko-nabre-žinska odbornica za kulturo Marija Brecelj je v imenu kolegice za socialne zadeve Tatjane Kobau ocenila, da je vsakoletni povezovalni moment vsaj po udeležbi sodeč dobrodošel in pričakovan, tako kot septembrsko razvajanje v termah. Vsem je zaželela, da bi znali pokončno stopati v življenju in kljubovati nelah-kim trenutkom. Ko so na mize prinesli kruhke s skuto in zelišči, je zadonela glasba. Kevin Kocijančič na baritonu in Enrico Leghissa na harmoniki sta poskrbela, da se je marsikateri par zavrtel na priložnostnem »plesišču«, ostali pa so se prijetno zazibali v melodijah. Gostom so nato postregli z domačim narezkom, juho, kaneloni s špinačo, lazanjo po bolonjsko, prašičjo pečenko, ljubljanskim zrezkom, krompirjem v kozici, vrzotami in kifelčki; za sladek konec pa so jim ponudili še bavarsko kremo in skut-no krostato. Po tako obilnem kosilu so se vsi z užitkom predali še pričakovani tomboli, pri kateri so si najsrečnejši zagotovili celo pršut, vratovino, salame, sir, vino in teranov liker. (sas) Gostje so se nastavili našemu fotografu in pogled na bogate nagrade tombole fotodamj@n opčine - V Briški jami tradicionalni spust Befana, trije kralji, zmaji in netopir razveselili otroke Starke befane so si včeraj dale duška Starke befane so včeraj zelo prešerno proslavile svoj dan. Vsaka priložnost je bila zanje pravšnja, da so si lahko s svojimi skremženimi obrazi, klobuki in metlami dali duška. Tako sta dve pripluli do tržaškega nabrežja kar s kajakom, športno pa je bila navdahnjena tudi skupina befan, ki se je »spoprijela« z ul-tramaratonskim tekom od Milj do Se-sljana (seveda: tekli so drugi, befane so le gledale ...). Ena prav »elegantno« oblečena starka pa si je privoščila pohod po pomolu Audace, kjer je z metlo diktirala ritem godbi na pihala. Dan starke befane: zgoraj s kajakom po morju; spodaj levo na ultramaratonu od Milj do Sesljana; desno na pomolu Audace fotodamj@n Befana in kralj med spuščanjem v jamsko globino fotodamj@n Praznik treh kraljev so obeležili tudi v Briški jami, kjer je bilo zabavno in - kot se za vsako jamo spodobi - temno in vlažno. Otroke in njihove starše so razveselili befane, trije kralji, dva zmaja in osemletna deklica, ki so se po vrvi spustili na jamsko dno. Speleološka skupina Societa Alpina delle Giulie, ki upravlja Briško jamo, je že 32. leto zapored odlično pripravila tradicionalni spust v kostumih v globoko jamo, ki tudi tokrat ni pustil ravnodušnih obiskovalcev. Letos je bilo sicer za malenkost manj obiskovalcev kot lansko leto, kar po eni strani sploh ni bilo tako slabo, saj je bil dostop do jamskega dna lažji. Vse skupaj se je začelo s spustom dveh speleologov, ki sta bila preoblečena v zmaja. Nato so sledili trije spusti treh parov; tri befane so se spustile s po enim kraljem. Mlajše in starejše občinstvo pa je ostalo odprtih ust, ko se je v globino začela spuščati mala befana, osemletna deklica, seveda ne sama, ampak v družbi očeta speleologa. Tudi v Briški jami ni bilo mogoče prezreti netopirjev; velikanski netopir se je po vrvi spustil vse do velike dvorane. Nato so dobre befane delile bonbončke med otroki. Ker je bilo veliko otrok tudi na stopnišču, so dobre ženičke urno tekale po stopnicah in čisto vsakemu otroku izročile »cukrčke«. Prijetno praznično vzdušje pa je ustvaril tudi orkester, ki je z nekaterimi najbolj tradicionalnimi dixieland skladbami navdušil obiskovalce. (sč) Enajst umetnikov slikarjev se predstavlja na razstavi V dvorani Umberto Veruda palače Costanzi (Mali Trg 2) bodo jutri ob 18. uri odprli skupinsko razstavo enajstih slovenskih in italijanskih umetnikov 11 Prospetti-ve d'Autore. Svoja dela bodo razstavljali Matej Ferletič, Majda Pertotti, Tina Cenčič, Paolo Bonifacio, Antonio Di Gregoli, Mara Giorgini, Claudio Iurin, Dilva Musizza, Bruna Naldi, Carlo Staurini in Viviana Zinetti. Na stenah razstavne dvorane bodo na ogled slike, prave fotografije realnosti, ki so jih umetniki uresničili na tečaju pod mentorstvom mojstra Livia Možine. Razstava bo odprta vsak dan vse do 28. januarja, med 10 in 13. uro in med 17. in 20. uro. Vstop je prost. Več informacij na 11pro-spettive@libero.it. Hudomušna komedija gledališke skupine Quei de Scala Santa Na odru gledališča Silvio Pellico v Ul. Ananian bo od jutri na ogled nova hudomušna komedija gledališkega ansambla Quei de Sca-la Santa No saria mai de fidarse. Režijo je podpisala Silvia Grezzi, ki je z Mariso Gregori postavila na oder tekst Manuele Dessanti. Tržaški recepti Edde Vidiz v narečju V knjigarni Luglio na Korzu Italia 9 (Pasaža Rossoni) bodo jutri ob 17.30 predstavili novo delo Edde Vidiz Magnar ben, per bon! - Ricete e morbin de lecarse i mustaci. Publikacijo, ki je izšla pri založbi Lint, krasijo humori-stični stripi Marca Englara. Avtorica ponuja tržaške recepte s preprosto razlago v narečju seveda, da se bodo bralci lotili kuhanja z nasmehom. Ob avtorici in ilustratorju se bodo srečanja udeležili predsednik odbora Amici del dialetto triestino Ezio Gentilcore, predsednica tržaškega esperantskega združenja Edvige Ackermann ter pevci, ki bodo izvajali tržaške ljudske popevke. Vstop je prost. 10 Četrtek, 7. januarja 2016 KULTURA / književnost - Nagrada za mladinski roman Mazziniju modra ptica Med 31 tipkopisi slavil roman Zvezde vabijo - Najvišja denarna nagrada v Sloveniji LJUBLJANA - Miha Mazzini je dobitnik nagrade modra ptica 2016 za mladinski roman Zvezde vabijo. Po besedah žirije »mojstrsko, napeto in ponekod zelo humorno pisanje pred nami razkriva pasti navidezne realnosti, hkrati pa tankočutno in nevsiljivo slika podobe družin, ki jim je v vsakdanjem življenju vse prej kot lahko«. »Avtorju je uspelo ustvariti polnokrvne in večplastne like, ki nam prav vsi zlahka zlezejo pod kožo,« je v utemeljitvi še zapisala žirija v sestavi predsednica Alenka Veler ter člani Zdravko Duša, Irena Matko Lu-kan, Darja Marinšek, Pavle Učakar in Bojan Švigelj. Člani žirije menijo, da bralci ne bodo mogli odložiti romana, preden ne bodo prišli do zadnje strani. Zato verjamejo, da je knjiga na začetku uspešne poti med slovenskimi bralci; najstniki bodo z njo dobili sodoben roman o vir-tualnih svetovih, ki prav v ničemer ne zaostaja za tre- nutnimi svetovnimi trendi izjemno priljubljene književnosti za mladino. Dobitnika nagrade, ki jo podeljuje Skupina Mladinska knjiga, so razglasili na dopoldanski prireditvi v knjigarni Konzorcij. Mazzini je dejal, da so natečaji za nagrade pozitivna motivacija za literate, saj jih spodbudijo, da do roka končajo ali se na novo lotijo pisanja kakšnega dela. Sam je mladinski roman spisal večinoma na novo, uporabil je le nekaj strani iz prejšnjega, še neobjavljenega dela. Delo je želel koncipirati kot socialni roman, ki bi odslikaval realno stanje v Sloveniji, vendar »ne na običajen slovenski način - da se stvari vedno povedo trikrat«, je dejal. Sam je stvari podajal »v enem stavku, ki ga ni dodatno razlagal«. Tako predsednica Veler kot član žirije Švigelj, sicer glavni urednik pri Mladinski knjigi, sta poudarila, da je med 31 deli, ki so prispela na natečaj, nekaj takih, ki niso povsem dodelana, a se ponašajo z izjemnimi zgodbami in dobrimi nastavki. Zato bo, kot sta napovedala, še marsikatero doživelo objavo. V finale za nagrado, ki znaša 12.000 evrov (in vključuje avtorski honorar do naklade 5000 izvodov ter velja za najvišjo denarno nagrado, ki se v Sloveniji podeljuje za posamezno književno delo), so se s svojimi tipkopisi uvrstili še Neli Kodrič Filipic, Suzana Tratnik in Milan Petek Levokov. Vse tri nominirane knjige bodo do konca leta izšle pri založbi Mladinska knjiga, zmagovalka že marca. Dosedanji zmagovalci natečaja modra ptica so: Stanka Hrastelj (Igranje), Vinko Moderndorfer (Kot v filmu) in Roman Rozina (Županski kandidat Gams). Najuspešnejši med njimi je bil roman Kot v filmu - dobro je bil sprejet med bralci (natisnjen je bil v skupni nakladi 24.100 izvodov), njegovo kakovost pa sta potrdili še nagradi desetnica in večernica. (sta, pd) potopis - Prvenec Tržačanke Jasne Tuta Pot čez ocean »Razmišljam o življenju na morju, ki je tako zelo avtentično. Tu ni prostora za narejenost, laži, pretvarjanje. Tu se ne moreš izogniti najmočnejšim čustvom. Na morju so trenutki globokega obupa in trenutki popolne groze, trenutki neznanske sreče in trenutki nore evforije. Pridejo in te napolnijo, in ti se jim ne moreš upreti ali se delati, da jih ni.« Jasna Tuta je tržaška Slovenka, ki že šest let živi na jadrnici. Prvi stik z morjem je doživela v domačem Sesljanskem zalivu, preko deset let je pri jadralnem klubu Čupa uvajala otroke v svet jadrnic in jadralnih desk. Po univerzitetni diplomi na pedagoški fakulteti je štiri leta poučevala na osnovnih šolah na Otočcu in v Izoli, naposled pa se odločila, da gre, kot pravi, »pogledat, kaj je za obzorjem«. Od januarja 2010 jadra s Škotom Rickom - nazadnje na 11-metr-ski jadrnici Calypso. Svoje vtise in zgodbe je doslej pripovedovala na radijskih valovih in objavljala v revijah oziroma na spletu (na primer na www.sailingca-lypso.com), pravkar pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Moj svet sredi oceana, ki nosi podnaslov 32 dni jadranja v soncu in dežju, v strahu in smehu. V njej je opisala enomesečno čezoceansko plovbo v dvoje iz Mehike do Polinezije. Uradna predstavitev knjige bo 14. januarja, ob 19.30 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. »Moj svet sredi oceana ni potopis, pač pa zelo osebno pisanje, v katerem se prepletajo elementi, ki sodijo v vsak ladijski dnevnik, in realistična opisovanja dogajanja na Calypso na valovih med Mehiko in Polinezijo,« je v spremni besedi zapisal urednik Mitja Tretjak. »Enkrat očitno, drugič med vrsticami pa sledimo predvsem razvoju Jasninega doživljanja poti, kajti na tako dolgi in za večino nas ekstremni izkušnji, je ravno dnevno odzivanje na vsakdanje pripetljaje in lepo/slabo vreme ključno za preživetje. V svoje pisanje je preusmerila velik pritisk, občutek odgovornosti in seveda tudi strah. Ne pozabimo, da je jadranje čez ocean predvsem zahtevno in nevarno, zaradi česar nas lahko strahovi in negotovosti oplazijo kadarkoli, tudi takrat, ko sije sonce in piha ugoden veter. V tej knjigi 32 .Im-jifr.iniiivT P.iriHk v inn.n In Ji-rii*. v -vx.iIlj jn irn.iiii je zato ob lahkotnih in zabavnih mislih tudi veliko dvomov. Konec koncev je bila Calypso za več kot mesec dni le majhna, neznansko nepomembna pikica na sredi neskončne gmote oceanske vode, usoda katere je bila odvisna seveda od znanja in pripravljenosti posadke, a predvsem od milosti narave in usode. Jasnin svet sredi oceana je pripoved številnih drobnih trenutkov in misli, ki so nastale na njeni dolgi plovbi in so bili zanjo najprej refleksija in nato terapija. Bistvo knjige pa je vsakodnevno soočanje s potjo, kar je pravzaprav mantra vsakega resnega popotnika.« (pd) fotografija - Odprli razstavo Zore Plešnar Ženski objektiv Odsev 15 (Ciklus Odsev) zora plesnar LJUBLJANA - V Bežigrajski galeriji 2 so sinoči odprli razstavo Zore Plešnar z naslovom Fotografije 1970-2012. Na retrospektivni razstavi so predstavljene fotografije, ki označujejo in koncipirajo avtoričino delo. Izbrana dela zaobjemajo umetničino celotno ustvarjalno obdobje. Na ogled bo devet ciklov, 85 črno-belih in štiri barvne fotografije. Zora Plešnar se je rodila leta 1925 v Mariboru. Članica Foto kluba Maribor je od leta 1968. Pohvali se lahko z nazivom KMF - kandidat mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije in nazivom AFIAP - umetnica Mednarodne zveze za umetniško fotografijo. Razstavljala je na več kot 500 razstavah in za svoje delo prejela nad 100 priznanj. S svojimi fotografijami je vseskozi eksperimentirala Za njeno delo je značilno kadriranje in različno oblikovanje robov njenih fotografij, postopki razvijanja in spreminjanje fotografij glede na samo kompozicijo, je ob razstavi zapisal kustos Miloš Bašin. Kot je dodal, je fotografinja »iskanje motivov osredotočila na čas osvetlitve dogajanj. Tako so nastale fotografije v pričakovanju stvaritev v pravšnji naravni svetlobi in trenutki samega trenutka fotografiranja, ki so najpomembnejši moment in ustvarjalni credo njenih umetnin.« Plešnarjeva je zapisala, da ji fotografija, ki ji omogoča trajno zadržati bežen vtis, služi, da lahko izpove svoja čustva in razpoloženje. »Posebno mesto v vsem, kar me obdaja, ima zame pokrajina, najpogostejši motiv nekega dela mojih fotografij. Potovanja, ki so izpolnjevala del mojega življenja, so mi nudila bogatega gradiva. Zame pokrajina živi in izžareva zdaj nadih romantike, zdaj realizma, pa tudi fantastike. V njej odkrivam vedno nekaj novega, zanimivega,« je pojasnila. Ob razstavi, ki bo v galeriji na Vodovodni 3 na ogled do 23. februarja, je izšel katalog z besedili fotografinje in kustosa ter 80 reprodukcijami. (sta) cankarjev dom Razumeti 21. stoletje LJUBLJANA - V Klubu Cankarjevega doma se danes pričenja zanimiv niz pogovornih večerov, ki bodo skušali odgovoriti na nekatera drzna vprašanja: kakšno bo naše 21. stoletje? Ali se bomo čez desetletja še prepoznali? Koliko se bomo spremenili, kam se bo razvijala naša identiteta ter kako drugačne bodo strukture, v katerih živimo in jih oblikujemo? Prihaja čas, v katerem kriza ne bo več izziv, ampak zakon - toda ali ni ravno občutje krize temeljno gonilo človeštva? Bo naš patriotizem sploh še povezan z idejo naroda? Kako se bo z novimi tehnologijami in spremenjeno pozornostjo razvijala umetnost, zlasti književnost? Kakšno bo razmerje med spreminjajočo se osebno moralo ter časovno pogojenimi vrednotami in etosom, ki naj bi bil v temelju nespremenljiv? Se bomo sploh še spominjali tradicionalnih spolnih vlog in kako se bomo osebnostno spreminjali, ko bodo izumirali še zadnji poklici preteklosti? Kaj smo se naučili iz zablod preteklosti in ali smo sploh še zmožni oblikovati vizije nove, boljše družbe? Na ta vprašanja bo s svojimi prodornimi sogovorniki iskal odgovore radijski urednik Janko Petrovec. Na štirih večerih (cene vstopnic 4 oz. 5€) se bodo ob njem zvrstili Aleš Šteger in Mitja Čander, Borut Ošlaj, Milica Antic Gaber in Neda Pagon. Prvo srečanje, Književnost in umetnost novega stoletja, bo na sporedu danes ob 19. uri. Petrovčeva gosta bosta Čander in Šteger. 11. februarja bo o Temeljnih vrednotah, morali in etiki v prihodnosti spregovoril antropolog Borut Ošlaj, 14. marca pa o Vlogi spolov v 21. stoletju sociologinja Milica Antic Gaber. Niz bo 6. aprila zaključil pogovor (Idealna družba od zablod preteklosti do vizij prihodnosti) z neutrudno humanistko, sociologinjo in urednico Nedo Pagon. filmi@primorski.eu GREMO V KINO Carol ZDA, Velika Britanija 2015 Režija: Todd Haynes Igrata: Cate Blanchett in Rooney Mara Ocena: ★★★★ Ljubezen, ki se je polasti strast in se ne boji ničesar. Še več; ljubezen kot čustvo, ki je celo pripravljeno na propad. Todd Haynes se je z zadnjim filmom spet vrnil k homoseksualni ljubezni, tokrat med dvema ženskama, ki ju igrata Cate Blanchett in Rooney Mara. Trinajst let po uspešnici Far from heaven (Daleč od nebes), kjer je ameriški režiser opisoval skrito zvezo med dvema moškima, se je tako lotil čustva med dvema ženskama, to je kronike ljubezni, ki zaživi v New Yorku, daleč od vseh družbenih pravil, leta 1952. Po istoimenskem romanu Patricie Highsmith, je tako Haynes ujel v kamero zgodbo o Carol Aird, plavolasi gospe visoke družbe, in Therese Belivet, devetnajstletni prodajalki v trgovini z igračami. Carol in Therese se spoznata nekaj dni pred božičem pri Frankenbergu v Manhattanu, kamor se v svetlem kožuhu odeta lepa gospa poda, da bi kupila vlakec za hčerkico Rindy. Že takoj ob prvem stiku je jasno, da je obe prevzelo posebno čustvo in ko se Therese posebej potrudi, da bi našla lastnico usnjenih rokavic, ki jih je pozabila v trgovini, njuno srečanje preraste v nekaj drugega. Mlada Therese je sicer zaročena z Richardom, ki bi jo rad poročil in ob delu prodajalke goji skrite sanje, da bi nekoč postala fotografinja. Cate, poročena z bogatim poslovnežem, pa je na tem, da se loči od moža in ko v njeno življenje vstopi Therese, jo bo to stalo najhujšo odpoved, saj ji bo soprog Hadge odvzel hčerkico Rindy, ker jo bo obtožil nemoralnega obnašanja. Zgodba o ženski ljubezni med dvema pripadnicama dveh zelo različnih družbenih slojev, je v povojni Ameriki močan udarec, ki ga družba ne prenese. Že nagrajen v Cannesu za najboljšo žensko vlogo (Rooney Mara), se bo film Carol čez mesec dni potegoval za pet zlatih globusov, kmalu nato pa prav gotovo tudi za katero od oskarjevih nagrad. (Iga) / TRŽAŠKA Petek, 8. januarja 2016 1 1 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V občini edina javna ustanova za oskrbo starejših občanov Obnova doma vse bliže Dom Angelo Culot v Ločniku je edina javna ustanova za oskrbo starejših občanov, ki deluje v goriški občini. Da so v času, ko se družba sooča s pojavom staranja prebivalstva in povezanimi problemi, tovrstne socialno varstvene storitve izredno dragocene, ni treba posebej poudarjati, zato je razveseljiva novica, da bodo v prihodnjih mesecih ločniško ustanovo končno začeli obnavljati. Občinski tehnični urad je razpis za izbiro izvajalca del, v katera bodo vložili 1.314.000 evrov, objavil decembra, konec tekočega meseca pa bodo odprli ponudbe in imenovali gradbeno podjetje. Dela se bodo predvidoma začela spomladi, trajala bodo eno leto. Dom v Ulici Brigata Re so zgradili v 60. letih prejšnjega stoletja. Načrtovan je bil kot dom za samostojne osebe, po zaključku obnove pa bo občina lahko v njem gostila do 60 ljudi, ki niso sposobni za samostojno življenje in potrebujejo 24-urno oskrbo. Danes v njem živi le trideseterica starostnikov (le-teh med gradbenimi deli ne bodo selili drugam), obnovitvena dela pa so nujno potrebna, da lahko občina sprejme Dela so vredna 1.300.000 evrov in bodo trajala eno leto - Po zaključku obnove bodo v domu lahko gostili do 60 nesamostojnih oseb nove oskrbovance in se izogne zaprtju pomembne ustanove. Ob odstranitvi arhitektonskih ovir ter ukrepih, s katerimi bodo stavbo prilagodili zdravstvenim, higienskim, varnostnim in protipožarnim predpisom, bo občina poskrbela tudi za dodatna dela, ki sta jih predlagala goriško poveljstvo gasilcev in urad za socialo dežele FJK. Zgradili bodo tudi nove zunanje stopnice, pred tem pa bodo morali preiskati zemljišče okrog obstoječih objektov in preveriti morebitno prisotnost neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa vojne. Na pobudo gasilcev bodo eno izmed kril stavbe preuredili tako, da bodo reševalci v primeru izrednega stanja lahko poskrbeli za prehod oskrbovancev doma na varno območje, ne da bi jih morali pred tem pospremiti na dvorišče. Deželni urad za socialo pa je predlagal, naj občina uredi tudi predele doma, kot so kapela, knjižnica in zimski vrt, čeprav niso bili vključeni v osnutek načrta. Če upoštevamo tudi načrtovanje, bo občina vložila v obnovo doma okrog 1.700.000 evrov: en milijon je zagotovila dežela, ostalo bo prišlo iz občinske blagajne. (ale) ronke - Pokrajina Uredili bodo novo v • v v Goriška pokrajina je imenovala izvajalca del, ki mu bo zaupala gradnjo novega krožišča v Ronkah. Krožno križišče bodo uredili med deželno cesto št. 305 in povezovalno cesto, ki pelje do cestninske postaje pri Redipulji. Javno naročilo je pokrajina oddala podjetju SIOSS iz Ronk, ki je vložilo najboljšo ponudbo in na izklicni ceni zagotovila 18,845-odsto-tni popust. V dela bodo vložili 429.000 evrov. Levji delež bo prispevala dežela Furlanija Julijska krajina, ki je vodenje postopka zaupala pokrajini, prispevali pa bosta tudi sama pokrajina in občina Ronke. V domu Culot imajo danes le okrog 30 oskrbovancev bumbaca gorica - Obnova Ulice Sauro Od danes prepoved parkiranja Začenja se večkrat napovedana in dolgo pričakovana obnova Saurove ulice v Gorici. Danes bo na trgu pred mestno hišo, v omenjeni ulici in v Ulici Barzellini stopila v veljavo prepoved parkiranja vozil (začasno bo ukinjenih preko 40 parkirnih mest), nakar bodo delavci začeli pripravljati gradbišče. Dela naj bi trajala približno šest mesecev. Saurova ulica, na katero ob sodni palači gleda več lokalov, stanovanjskih hiš in trgovin, prav gotovo sodi med najbolj zanemarjene v mestnem središču. Obnovila jo bo družba Iri-sacqua, ki je podpisala sporazum z upravo in družbo Acegas Aps. Na podlagi dogovora bosta družbi za javne storitve poravnali škodo, ki sta jo povzročili v preteklih letih, ko sta v Sau-rovi in drugih ulicah opravili več vzdrževalnih del. Luknje so vsakič »zakrpali«, cest pa ni nihče preplastil in uredil. Obnova Saurove ulice bo potekala v dveh fazah. Prva, v kateri bo gradbišče zasedalo del trga pred županstvom, križišče med ulicami Sauro, Barzellini in Cascino ter del Saurove ulice do agencije Ricci, bo trajala 90 dni. Križišče z ulicama Barzellini in Cascino, ki bo dvosmerna, bo zaprto za promet. Drugi sklop del, ki predvideva ureditev drugega dela ulice in križišča z Ulico XXIV Maggio, bo sestavljen iz dveh podfaz, ki bosta startali sočasno in bosta trajali 67 in 57 dni. Večmesečno Zaradi del bo zmanjkalo okrog 40 parkirnih mest fotoale zaprtje ulice skrbi tamkajšnje trgovce, gostince in tudi stanovalce, ki bodo imeli kar nekaj težav z dostavo ter parkiranjem osebnih avtomobilov in službenih vozil. »V prvih dneh decembra smo se sestali s tehniki, ki so nam orisali potek del, podrobnejših informacij pa nimamo,« pravijo zainteresirani, ki so si postavili tudi drug problem: »Saurova je precej prometna ulica, po kateri dnevno pelje okrog 10.000 avtomobilov. Ali ne bi bilo primerno, da bi v naslednjih šestih mesecih, ko bo zaprta, ponovno odprli za promet Verdijev korzo?« (ale) APrimorski ~ dnevnik kras - Civilna zaščita Digitalni zemljevid bo olajšal delo Iskanje pogrešanih oseb in koordiniranje prostovoljcev v primeru požarov na Krasu bo odslej lažje. Zaslugo za to ima zaslugo tržiška ekipa civilne zaščite, ki se je odločila za sodelovanje pri projektu, v okviru katerega bodo izdelali digitalni zemljevid kraških cest in stez. Zemljevid, je pojasnil koordinator tržiške civilne zaščite Andrea Olivetti, ne bo služil le prostovoljcem iz drugih občin, ki slabše poznajo trži-ško območje, ampak bo tudi na voljo operativnemu štabu, ki bo preko sistema GPS lahko sledil premikom vseh prostovoljcev. V teku prejšnjega leta so prostovoljci posvetili mapiranju kraškega območja 48 dni. Označili so 39,4 kilometra cest in prog. »Pobudo za projekt so dale občinske ekipe civilne zaščite in pokrajina Trst, dežela pa joj je sprejela,« je povedal Olivetti, po katerem je bilo sodelovanje pri pripravi digitalnega zemljevida le ena izmed dejavnosti, ki so jih v minulem letu opravili člani tržiške civilne zaščite. Le-ta šteje okrog 70 prostovoljcev, med katerimi je kar nekaj mladih, ki so v ekipo vstopili v zadnjih letih. Posebno pozornost je tržiška civilna zaščita posvetila dejavnostim in ukrepom varstva pred požari. 82 delovnih dni so namenili patruljiranju Krasa, 197 pa čiščenju gozdnih stez v dogovoru z deželno gozdno stražo. »Del dejavnosti je potekal tudi na morju, saj razpolaga naša ekipa tudi s čolnom. Urjenju prostovoljcev je bilo namenjenih 42 dni,« je povedal Olivetti, po katerem so tržiški prostovoljci lani poleti sodelovali tudi z luško kapitanijo v okviru kampanje »Mare sicuro« (Varno morje). Lani so tržiški prostovoljci dobili novo vozilo, ki ga bodo lahko uporabljali pri pluženju in čiščenju cest, začel pa se je tudi postopek za izgradnjo novega sedeža občinske civilne zaščite v industrijski coni Schiavetti Brancolo, ki se bo nadaljeval v letošnjem letu. Požar na Krasu gorica - Karabinjerji izvajali nadzor v obmejnem pasu Čez mejo ni šel kupit cigaret Mamilo so našli tako v avtomobilu kot na njegovem domu - Zaradi posesti droge so ovadili še dva mladeniča Tablete mamila Ko so mladega Videmčana vprašali, zakaj se je odpravil v Slovenijo, je odgovoril, da je šel kupit cigarete. Ni bilo res. Lagal je. Čez mejo je namreč prišel z drogo. Goriški ka-rabinjerji so v prazničnem času okrepili nadzor v mestu in na pokrajinskem ozemlju. Več patrulj je zlasti med 24. decembrom in včerajšnjim dnem nadzorovalo promet in pozorno spremljalo dogajanje v obmejnem pasu. V tem okviru so v prejšnjih tednih ovadili dva mladeniča, enega pa so aretirali. Najmlajšega, komaj 18 let starega romunskega državljana A.R.M., je patrulja ka-rabinjerjev ustavila v večernih urah v Ulici Locchi v Gorici. Mladenič je hodil po pločniku, ko je zagledal izvidnico, pa je zamenjal smer hoje. Karabinjerji so mu sle- dili in ga ustavili, med pregledom dokumentov pa so ugotovili, da je varnostnim silam že znan. Odpeljali so ga na pokrajinsko poveljstvo, kjer so ugotovili, da je pri sebi imel tri zavojčke, v katerih so bili štirje grami marihuane. Drogo so zasegli, njega so ovadili tožilstvu. Sredi belega dne pa je na karabinjer-je naletel 21-letni N.D. iz videmske pokrajine, ki so ga ustavili v Škabrijelovi ulici. Mladenič se je z avtomobilom Opel puma pripeljal iz Nove Gorice, kmalu po vstopu v Italijo pa ga je ustavila patrulja. Karabinjerji so med pregledom dokumentov opazili, da je bil mladenič zelo živčen. Na vprašanje, zakaj je šel v Slovenijo, je odgovoril, da je tam kupil cigarete, karabinjerjev pa ni pre- pričal. Preiskali so avtomobil in v njem našli nekaj gramov marihuane in enajst tabletk ekstazija. Ker je imel 21-letnik v preteklosti že težave z drogo, so pri njem opravili še hišno preiskavo. Tudi na njegovem domu so našli večjo količino marihuane, zato so ga aretirali zaradi nedovoljene posesti mamil in razpečevanja. Ovadba je doletela še 34-letnega slovenskega državljana, ki so ga karabinjerji ustavili v Ulici Morassi ob 5. uri zjutraj. M.E. je bil videti nekoliko zmeden, zato so ga odpeljali na poveljstvo. Pri sebi je imel dva zavojčka z 2,5 grama kokaina, v njegovem avtomobilu pa so našli tudi tehtnico za pripravo odmerkov droge. Mamilo so zasegli, moškega pa ovadili. (ale) 12 Četrtek, 7. januarja 2016 GORIŠKA / gorica-nova gorica - Povezovanje knjižnic na obeh straneh državne meje Novo »naskakovanje neba« Tvegamo subjektivno statistiko, sicer pa osnovano na desetletjih doživljanja obmejnega prostora. Glede čezmejnega povezovanja je 30 odstotkov goriških občanov bilo stalno dejavno proti njemu, 20 odstotkov pa pasivno, 10 odstotkov je bilo dejavno v prid, 10 odstotkov je pobude podpiralo. Preostalim 30 odstotkom pojav ne pride niti na misel. Dejavnost v prid povezovanju je bila v zadnjem pol stoletja odmevnejša, proti njemu pa je učinkovala kot cokla zaviralna drža. Ker je daleč številčnejša, ji ni treba kaj dosti migati; dovolj je, da zamahne z roko in samovšečno beleži njej všečno stanje. 10 odstotkom dejavnim v prid povezovanja se toži po herojskem obdobju brisanja meje z najrazličnejšimi pobudami in stalnimi dejavnostmi. Res pa je tudi, da smo pred desetletjem beležili vsako pobudo v sredstvih obveščanja, medtem ko danes ni tolikšne doslednosti. Nosilci niso več zgolj iz klasičnega repertoarja, novim pa ni do tega, da bi vsakič razglašali posamezno dogajanje. Strateške zamisli, kot so avtobusna povezava, čezmejna zdravstvena oskrba, porodničarstvo, očiščene odpadne vode, nakupovanje v trgovinah na drobno, so doživele različne usode. V osnovi je zmanjkal radovedni zanos na eni strani meje, ki si je predstavljal, da je na drugi vse bolj bar- Marco Menato:»V Trgovskem domu nimamo v mislih ostrih ločnic med posoško državno knjižnico in knjižnico slovenske narodne skupnosti« vito, uspešno, odprto in gosposko: izkazalo se je, da ni vse zlato, kar se zgolj sveti. Na drugi strani pa se je razblinil strah pred rdečo neznanko od mreže pred Severno postajo do Vladivostoka, ko se je izkazalo, da je osnovan na psihologiji specialne vojne, ki je uspevala zaradi nepoznavanja sosedovega jezika in pravila, da se ga je prepovedano učiti v javnem izobraževanju. Zamrli so pohodi in kolesarjenja, vztraja Soška regata, odpadle so prireditve pred novogoriškim kolodvorom, ker tistega prostora nekateri nočejo ovrednotiti, a med občinskima upravama so odnosi toplejši, sodelovanje v okviru EZTS stopica na mestu in v njegovem okviru dajejo pretirano prednost kolesarskim mostovom ... O onegavljenju v zdravstvu ne bomo pisali. Raje napovejmo novo obliko »na-skakovanja neba«. Če gre za strel v prazno, se bo pokazalo že v obdobju naslednjih dveh-treh let. Zaenkrat je prepričanje v knjižnično povezovanje živo. O povezovanju, dopolnjevanju in bogatenju knjižničarskih programov na obeh straneh meje smo se nekaj dni nazaj pogovarjali z dve- Palača posoške državne knjižnice v Gorici ki bodo v mestnem središču pritegnile javnost. Sedaj Feiglova knjižnica nima srednje velike dvorane. Kaj če bi dvorano Petrarca poimenovali po Fabianiju? Prenovljeni prostori bodo na očeh vseh Goriča-nov. Mi sedaj ne smemo prirejati prav ničesar zaradi varnostnih vzrokov,« dodaja Menato. Kaj pa čezmejne povezave? »Zasnova Bevkove knjižnice je povsem drugačna: vse knjige so na policah na ogled vsakomur. Prostori so odprti, zračni, osvetljeni. Obiskov je veliko. Domisliti si je treba, kako oblikovati sinergije med vsemi tremi ustanovami. Kako oblikovati povezan sistem katalogov?!« Direktorica v Bevkovi knjižnici, ki ji načeluje poltretje leto, najprej okvirno razloži: »Sodimo v sistem oseminpetdesetih splošnih knjižnic in v deset območnih. Zato spadajo v naš delokrog tudi knjižnice v Ajdovščini, Tolminu in Idriji. Financira nas ministrstvo za kulturo. Obvezne izvode novih knjig prejemamo od založb. Obiskovalcev je veliko, veča pa se število dostopov z doma preko elektronske zbirke besedil. ma ravnateljema: posoško državno knjižnico upravlja Marco Menato, novogoriško Bevkovo knjižnico pa Irena Škvarč. Kako deluje in razmišlja vodstvo Feiglove knjižnice v Gorici, nam je vsekakor bolj znano. »Posoška državna knjižnica sodi pod ministrstvo za kulturne dobrine in predstavlja njegov krajevni oddelek. Njeni poglavitni vlogi sta skladiščenje knjig ter izposoja. V zadnjih desetih letih so se značilnosti okolja zelo spremenile. Glavno spremembo predstavlja krčenje števila prebivalstva. Tudi univerzitetnih študentov, ki bi iskali gradivo za diplomske naloge, je vse manj. Elektronska omrežja nudijo do pred kratkim nepredvidljive možnosti. Stavba je častitljivo stara, zato so sodobnejši Bevkova knjižnica v Novi Gorici (levo) in Feiglova knjižnica v Gorici (zgoraj) foto k. m., arhiv pdk pristopi arhitektonsko nemogoči; vse daje vtis natrpanega skladišča in tako tudi je ...,« analitično razgrne sliko stanja ravnatelj Me-nato. Za prihodnost pa predvideva in si želi odpiranje možnosti v Trgovskem domu, katerega prostori so deloma že dodeljeni državni knjižnici. »V Trgovskem domu nimamo v mislih ostrih ločnic med nami in knjižnico slovenske narodne skupnosti. Leta 2016 se bodo začela v okviru prvega sklopa zidarska dela, ki bodo omogočila Feiglovi knjižnici vstop v pritlične prostore. Drugi sklop del bo omogočil državni knjižnici vstop v letu 2018. Podzemna skladišča bodo med seboj povezana in v tem okviru bo mogoče marsikaj skupnega postoriti. Tudi pobude, Katalogi omogočajo različne načine vstopanja vanje. Tudi jezik je ena od izbir.« Posebej nas je med pogovorom zanimalo izvedeti, katere povezovalne niti peljejo čez mejo v obeh smereh. »Poznam razmišljanja ravnatelja goriške državne knjižnice. Mi smo čez mejo zgodovinsko povezani s Feiglovo knjižnico. Katalog za izposojo je enoten. Z bibliobusom obiskujemo šestinpetdeset krajev na Goriškem, čez mejo tudi šoli v Doberdobu in Špetru. Odpirajo se možnosti za obiskovanje šole v Romjanu. Obiski iz Gorice so se začeli daleč nazaj s prisotnostjo "zamejcev", v zadnjih nekaj letih so se razširili na italijansko govoreče občane. Slednji si knjig ne izposojajo, jezik je prepreka. Seveda imamo tudi italijanska besedila, a niso zamejena v neki samostojni jezikovni kotiček. Prihajajo zaradi prijaznega okolja, razpoložljivosti risank za otroke, poslušanja glasbe in enostavno zaradi ogledovanja knjižnega bogastva.« Se pravi, da ljudje ne gredo na sprehode le v hale Qlandie ... Aldo Rupel TEČAJI SMUČANJA SPDG Še samo jutri prijave Smučarski odsek SPDG obvešča, da se zaključujejo prijave za tradicionalne tečaje alpskega smučanja, ki bodo potekali v kraju Forni di Sopra od sredine januarja. Dejavnost se bo začela 16. oz. 17. januarja; možnost je avtobusnega prevoza. Vpisujejo še jutri, 8. januarja, med 18. in 20. uro na sedežu društva v Gorici (Verdijev Korzo 51/int.). NOVA GORICA Osmanagic o piramidah Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici pripravlja v sklopu današnjega literarnega četrtka ob 18. uri predavanje Sa-mirja Osmanagica na temo »Piramide na visokem (BiH)«. Osmanagic veliko potuje po svetu, različni strokovnjaki področja, s katerim se ukvarja tudi sam, ga vabijo, da sodeluje pri odkrivanju pra- starih piramid na vseh kontinentih sveta. Obenem tudi predava v večjih mestih o novo odkritih piramidah. (km) RONKE Koncert božičnih pesmi Društvo Jadro ter Ženski pevski zbor iz Ronk prirejata v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca tradicionalni koncert božičnih pesmi v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopila bosta Mešani zbor Klasje in Otroški zbor iz Bukovice-Volčje Drage. GORICA Razstava Stanke Golob V goriškem Kulturnem domu bo v torek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje likovne razstave Stanke Golob, ki za svoj slikarski medij uporablja pesek naravnih barv in različnih debelin. Predstavila jo bosta Andrea Bellavite in Vili Prinčič. nova gorica - Koprska Karitas Donacija za invalidne otroke v Stari Gori Včeraj je bila na oddelku za invalidno mladino v Stari Gori podpisana do-nacijska pogodba med Škofijsko Karitas Koper in šempetrsko bolnišnico. Gre za sredstva, ki so bila leta 2012 na pobudo Radia Ognjišče v sodelovanju s Karitas Koper zbrana v okviru dobrodelne prireditve Pustna sobotna iskrica, v kateri je bilo zbranih 68.886 evrov za pomoč otrokom na oddelku za invalidno mladino Stara Gora. Namen celotne akcije je bil opozoriti na problematiko reševanja prostorov v Stari Gori, istočasno pa zbrati sredstva za otroke, ki tam preživijo večino življenja. Še isto leto so na Miklavža otroci dobili sobo za umirjanje v vrednosti 15.800 evrov, ki pomaga pri sproščanju ali stimulaciji hiperaktivnih ali premalo aktivnih otrok in stimulacijo celotnega razvoja pri otrocih z najtežjo motnjo v razvoju. Gre za terapevtsko sobo in mnoge sodobne pripomočke, ki pomagajo pri napredovanju zdravja invalidnih otrok. V letu 2013 je bila v planu preureditev in razširitev drugega od štirih paviljonov, v katerih deluje oddelek, zato je Karitas Koper za načrte nakazala še dobrih 42.000 evrov, vendar se to ni realiziralo. V zadnjem času je bolnišnica pristopila k dokončni rešitvi, ki predvideva novogradnjo, ki bo nadomestila dotrajane paviljone, zato je bil s podpisom včerajšnje pogodbe nakazan še preostali znesek 10.500 evrov. (km) porodnišnica Zakaj so tako maloštevilni? Italijanski pari ne rojevajo čez mejo Na socialnem omrežju Face-book se je ponovno razvnela razprava okrog šempetrske porodnišnice oz. možnosti, da v njej rojevajo tudi porodnice iz Gorice. Vse se je začelo v torek, ko je članica skupine Sei di Gorizia se... opisala svojo osebno izkušnjo in jo objavila na zidu omenjene skupine. Sama se je odločila, da svojega otroka povije v Šempetru, čudila pa se je, da so se v desetih mesecih - vsaj po njenih informacijah - za to odločili le trije pari iz Italije. »Mestu želim posredovati informacijo, da sem se v Šempetru znašla odlično. Pozorno so mi sledili, vsi so bili zelo profesionalni, pripravljeni, vedno se je našlo nekoga, ki govori tudi italijansko. Ne razumem, zakaj se tako malo ljudi s te strani meje odloča za porod v Šempetru,« se glasi sporočilo goriške občanke, ki je v nekaj urah zbralo več kot 200 všečkov in skoraj sto komentarjev. V letu 2014 so se res le tri porodnice iz Italije odločile, da na podlagi sporazuma med bolnišnico Franca Derganca in deželo FJK rodijo v Šempetru, v letu 2015 pa jih ni bilo veliko več. Okrog omenjenih podatkov se je na Facebooku razvila bolj ali manj resna razprava, v kateri lahko - kot se marsikdaj dogaja na socialnih omrežjih - prebiramo tako tehtne kot tudi ironične ali povsem neprimerne komentarje. Pri vsem tem pa izstopa predvsem nevednost nekaterih ljudi, ki niso seznanjeni s postopki, ki jih predvideva omenjeni sporazum, in s posledicami rojevanja v Šempetru. »Go-ričani ne rojevajo v Šempetru, ker želijo ohraniti italijansko državljanstvo otrok,« pišejo nekateri, ki očitno menijo, da bo otrok, rojen v Sloveniji, avtomatično postal slovenski državljan. Posameznica se tudi pritožuje, da je nameravala poviti svojega otroka v Šempetru, a je pri tem naletela na številne ovire. »Tudi jaz sem želela roditi v Šempetru, mesec pred porodom pa so mi zdravniki in babice dejali, da je prepozno, tako da sem se odločila za videmsko bolnišnico,« pravi spletna uporabnica. Med komentatorji najdemo tudi zavzeto Italijanko, ki omenja zgodovinsko težo goriške pokrajine, njej pa po furlansko odgovarja uporabnik, ki pojasnjuje, da je Šempeter vendarle do leta 1947 spadal pod okrilje goriške grofije, nato pa pokrajine. Marsikdo po drugi strani tudi navaja, da je mnogo bolj varno roditi v neposredni bližini Gorice, kot pa se voziti do bolj oddaljenega Tržiča. Med problemi poroda v Šempetru spletni uporabnik omenja tudi stroške telefonskih klicev, ki jih slovenski operaterji terjajo za Italijo. Ena uporabnica pa upa, da so v Šempetru posodobili ponudbo storitev, saj ji »septembra 2014 niso zagotovili navzočnosti nekoga, ki bi obvladal italijanščino«. Nekateri se tudi sprašujejo, zakaj je nakupovanje goriva v Sloveniji nekaj povsem normalnega, porod pa nekaj škandaloznega. »Glede na trenutni trend umrljivosti po porodih v Italiji, bi v vsakem primeru svetoval Šempeter,« pa je pripomnil komentator s smislom za črni humor. (av) / AKTUALNO Četrtek, 7. januarja 2016 13 števerjan-vrh - Tradicija Koledniki na obisku Šola Gradnik sodelovala pri natečaju Na vrhovskih in števerjanskih domačijah je včeraj od jutra pa do večera odzvanjala koledniška pesem. Starodavni običaj koledovanja ob prazniku Treh kraljev obujajo Vrhovci, ki so Števerjanske se ob 9. uri zbrali v športno-kulturnem cen- do moVe sta tru Danica, od koder so se odpravili po va- 0biSk0Vali si. Med njimi je bilo lepo število mladih, v dVe Skupini teku dneva se je na mimohodu zbralo kar Treh kraljeV petdeset domačinov. »Stari morajo biti vsaj _ štirinajst let, ne smejo pa biti poročeni,« ra- bumbaca Vrhovske kolednike so povsod lepo sprejeli zlagajo Vrhovci, ki so v jutranjih urah pogrešali le vodjo kolednikov, saj se jim je tokrat pridružil z zamudo. V zameno za voščila in zapeto pesem so jih hišni gospodarji obdarili z domačimi dobrotami, večinoma z jajci, klobasami, panetoni, pa še z denarjem. Ob koncu dneva so se zbrali na tradicionalni večerji. Števerjanske domove sta obiskovali dve skupini Treh kraljev. Prva skupina se je udeležila maše v Pevmi, se pomudila v zavodu Svete družine v Gorici in v domu za ostarele v Podsabotinu. V večernih urah so koledniki obiskali še nekatere Števerjance, ki ne živijo v rodnem kraju. Druga skupina je bila prisotna pri maši v števerjanski cerkvi. Po obredu so Trije kralji nagradili učen- bumbaca ce osnovne šole Alojz Gradnik, ki so sodelovali pri koledniškem likovnem natečaju. Zmagala je Alyssa Mega iz tretjega razreda; z njeno upodobitvijo Treh kraljev in zvezde repatice so koledniki okrasili sprednjo plat podobice, ki so jo v spomin na svoj obisk izročili na vsakem domu. Vse učence so obdarili s šolskimi potrebščinami. »Natečaj želimo prirejati tudi v naslednjih letih. S podobico smo razveselili sovaščane in dodatno olepšali današnji praznik,« so povedali ob koncu dneva. Na vsakem domu so Miha, Gašper in Boltežar zapeli koledniško in zahvalno pesem, na vhodnih vratih pa so pustili napis s kredo - znamenje obiska. Pod večer sta se obe skupini s šoferjema udeležili koncerta božičnih pesmi v števerjanski cerkvi. Prostovoljne prispevke, ki so jih ob domačih dobrotah prejeli od dobrih ljudi, bodo namenili otroški bolnišnici Burlo Garofalo v Trstu in goriškemu združenju Spiraglio, ki zagotavlja prevoz onkološkim bolnikom. (av) romjan - Najpomembnejša »seima« Dim nad kresom obljubil boljše čase Leto 2016 bo vsem prineslo srečo, kriza in težave prejšnjih let bodo le še spomin. Tako so se sinoči izrekli modreci, potem ko se je dim nad romjanskim kresom - najpomembnejšo seimo v Laškem - najprej za nekaj trenutkov usmeril proti zahodu, nakar pa se je preusmeril v nebo in proti ugodnejšemu vzhodu. Prerokbo, povezano s smerjo dima, so udeleženci sprejeli z navdušenjem, saj se nam po še nekaj nenaklonjenih mesecih končno obetajo boljši časi. Kres v Romjanu so zaradi torkovega dežja prižgali dan kasneje; kljub vremenu pa so ponekod vseeno izvedli kre-sovanja, na primer v Soleschianu in Sel-cah. Pripravil ga je rekreativni krožek civilne zaščite, ki je na vzpetino nad Rom-janom privabil več sto ljudi. Nekaj minut po 18. uri sta ob ploskanju množice zanetila ogenj ronški podžupan Livio Vecchiet in koordinator civilne zaščite Ennio Me-deot. Vecchiet je vsem zaželel uspešno leto, obregnil pa se je tudi ob »nesmiselno polemiko« okrog onesnaževanja, ki naj bi Romjanski kres in udeleženca Bonaventura ga povzročala kresovanja ob prazniku Treh kraljev. »Ta segajo v starodavni čas. Spomnimo se raje na tisoče italijanskih in avstrijskih vojakov, ki so med prvo svetovno vojno pred sto leti umrli na teh vzpetinah. Izkažimo jim čast,« je pred začetkom praznovanja zbrane pozval podžupan. škabrijel - Rekreacijska točka »Naj postane novogoriška Šmarna gora« Udeleženci prvega novoletnega pohoda (zgoraj), stolp na Škabrijelu (spodaj) k.m. Škabrijel postaja vedno bolj obiskana točka. Lani se je v planinsko knjigo na vrhu, ki beleži 646 metrov nadmorske višine, vpisalo skoraj 11.000 obiskovalcev od vsepovsod, medtem ko noga marsikaterega domačina sploh še ni stopila nanj. Pred mesecem dni ustanovljeno Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 si je zadalo nalogo, da po vzoru drugih mest tudi Nova Gorica dobi svojo rekreacijsko točko, tako kot ima na primer Ljubljana Šmarno goro. Zavedajo pa se tudi, da je Škabrijel s svojo bogato in žal predvsem bolečo zgodovino lahko še več kot to, zato so se lotili tudi zbiranja idej, kako bi mu izkazali primerno pozornost, sploh v luči stote obletnice krvavih bitk, ki so se na njem odvijale med prvo svetovno vojno. NA VRHU TUDI NIGERIJCI Debela knjiga vpisov tistih, ki so v zadnjem času osvojili vrh Škabrijela, priča, da se nanj povzpenjajo pohodniki z vseh koncev Slovenije, med obiskovalci pa so tudi Italijani, Švicarji, Madžari, Avstrijci, Nemci ... in celo Nigerijci. »Pravzaprav gre za člane nogometnega kluba Hit Gorica, ki so iz Nigerije, in gredo 'za trening' večkrat tudi na Škabrijel,« pojasnjuje Jordan Ko-dermac, predsednik omenjenega novona-stalega društva, od kod za novogoriške razmere tako eksotični vpisi v planinski knjigi, katere strani se tudi letos pridno polnijo. »V prvih treh dneh letošnjega leta je vrh Škabrijela obiskalo za 50 odstotkov več po-hodnikov kot v prejšnjem letu,« ve povedati Kodermac. Da bi ljudem približali po-hodniške poti, ki vodijo na vrh, so jih lansko poletje z ustreznimi smerokazi člani društva označili od izhodišča pred novo-goriškim gasilskim domom, kjer je ustrezno makadamsko parkirišče, do vrha. »Markirali smo tako pot na Škabrijel kot na Sveto goro. V Novi Gorici nastaja namreč tudi zametek religioznega turizma. V ta namen smo stopili v stik z občino in patrom na Sveti gori, da se na pohodniški poti, kjer je treba prečkati cesto na Grgar in Trnovo, uredi prehod za pešce, ki ga sedaj ni,« pojasnjuje Kodermac. VABIJO LJUDI Z OBEH STRANI MEJE Društvo, ki je šele v fazi registracije, šteje petnajst ustanovnih članov, pridružujejo pa se jim tudi novi. Na vrhu Škabri-jela bi radi uredili planinsko okrepčevalnico, želijo si urediti poti za gorske kolesarje, pohodnike in tekače, opazovalnico za merjenje kakovosti zraka, pa tudi obeležje, s katerim bi spomnili na dogodke, ki so se tam odvijali v času prve svetovne vojne. »Smo šele na začetku poti. Načrtov imamo veliko, a stvari ne želimo delati na silo. Privabili bi radi čim več ljudi z obeh strani meje, ki imajo dobre ideje, da se med nami razvije ustrezna razprava o tem, katere vsebine bi čim bolj ustrezno umestili v ta prostor, ki je v več pogledih nekaj po- sebnega. Nova Gorica si zasluži takšno točko,« je prepričan Kodermac, ki obenem spomni na to, da je rekreacijska točka s planinskim domom za Novogoričane dolga leta bila vzpetina Kekec, a je tamkajšnji objekt planinski dom samo še po imenu. Leta 2003 so društva Goriški rodoljubi, IR 87 in Soška fronta na vrhu Ška-brijela postavila kamnito obeležje v spomin vsem, ki so na tem hribu padli med letoma 1916 in 1917. S STOLPA POGLED OD MORJA DO ALP Vrh Škabrijela ponuja tudi lepo razgledno točko, saj se obiskovalci lahko povzpnejo na 10-metrski kovinski razgledni stolp, ki je bil leta 2006 postavljen na pobudo tedanjega mestnega svetnika in ljubitelja zgodovine soške fronte Iva Hvalice. Od tam se odpira pogled od morja do Julijcev in Karnijskih Alp. Kodermac opozarja še na en vidik: Škabrijel leži tudi na strateški točki treh vinorodnih dežel: na levi je vipavski vinski okoliš, na desno Goriška Brda, na sredi Kras. »V tej luči smo lani organizirali Martinov vinski pohod in bomo s tem tudi letos nadaljevali. Odziv je bil. Kot kaže, ljudi to zanima!« Omenjeno društvo je 3. januarja organiziralo prvi novoletni pohod na Škabrijel, za katerega tudi upajo, da bo postal tradicionalen, in tako tudi začeli s letošnjim rekreacijskim programom, ki se bo nadaljeval 23. januarja z nočnim pohodom ob polni luni. Katja Munih gorica - Televizijska nadaljevanka Očetje v akciji Pri pripravi programa je v vlogi režiserja sodeloval Goričan Cristian Natoli Italijanska državna televizija RAI bo jutri ob 23.05 na svojem tretjem programu predvajala prvo izmed desetih epizod TV nadaljevanke z naslovom Chiedi a Papa (Vprašaj očeta). Produ-cent nove serije je hiša Indigo, pri pripravi programa pa je v vlogi režiserja sodeloval tudi 34-letni Goričan Cristian Natoli. Natolija so postavili na čelo ene izmed treh filmskih ekip, ki so v raznih italijanskih deželah obiskale skupno dvajset družin. Protagonisti resnično-stne oddaje so očetje, ki se znajdejo sami pri opravljanju hišnih opravil, med odsotnostjo soprog pa morajo skrbeti tudi za otroke in domače živali. »Izkušnja je bila zelo zanimiva, saj sem veliko potoval po Italiji, od severnih dežel vse do Kalabrije. Naleteli smo na najrazličnejše družine, marsikateri oče pa je bil na začetku v velikih težavah, saj ni nikoli nič skuhal, kaj šele, da bi kdaj pomil posodo,« pravi Cristian Natoli, ki mu je med delovno izkušnjo delal družbo še en Goričan, in sicer direktor produkcije Andrea Badin, medtem ko sta se Tržačana Francesco Mo-rosin in Marco Cecotto vrstila v vlogi tonskega mojstra. Kako pa je Natoli prišel v stik s produkcijsko hišo Indigo? »Nekdo izmed producentov je očitno naletel na kakšen moj filme, tako da so me lani najprej povabili na sodelovanje pri snemanju filma Ivana Cotronea Un ba-cio. Očitno so cenili moje delo, saj so me nato ponovno poklicali za projekt televizijske nadaljevanke,« razlaga go- Cristian Natoli med snemanjem filma »Figli di Maria« riški režiser, ki ima tudi slovenske korenine, saj izhaja mamina družina iz Vi-polž in Šmartnega. »Poznam veliko slovenskih besed, imam pa velike težave pri sestavljanju stavkov. Morda je slovenski jezik zame prezahteven,« šalji- vo pravi Natoli, ki je v preteklosti opozoril nase z dokumentarnim filmom o atentatu v Petovljah Per mano ignota in s filmom Figli di Maria, trenutno pa pripravlja dokumentarec o potresu v Furlaniji Julijski krajini. (av) Četrtek, 7. januarja 2016 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 10. januarja ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 11. januarja ob 20. uri bo komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere«, igra Denis Avdic; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 9. in 10. januarja »Nudi e crudi«, igrata Maria Amelia Monti in Paolo Calabresi. 14. januarja nastopata violinist Barnabas Kelemen in pianist Jose Gallardo; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 7., 8. in 9. januarja ob 20. uri »Lepa Vida«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 18.50 -20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.50 - 18.45 »II piccolo principe«; 20.30 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Ca-rol«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.00 - 19.00 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La grande scommessa«. Dvorana 4: 16.00 - 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo vado?«; 22.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 16.15 - 18.00 - 19.50 »As-solo«; 21.30 »Quo vado?«. fi Razstave V GALERIJI RIKA DEBENJAKA v Kanalu ob Soči bo v petek, 8. januarja, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del skupine akvarel UNITRI Nova Gorica pod mentorstvom Marjana Mi-klavca; na ogled bo do 30. januarja. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 8. januarja, ob 19. uri odprtje razstave Žige Kariža »Freud in jaz, sama«; na ogled bo do 29. januarja. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled skupinska razstava umetnikov Saetti, Cesetti, Consagra, Celiberti, Spacal, Licata, Bar-dusco, Finzi, Santomaso, Guidi, Pao-lucci, Tramontin, Marinotto, Bacci, Morandis; še danes, 7. januarja, 10.3012.00 in 16.30-19.00. »FRANCO DUGO - I COLORI DELL'ARIA« je naslov razstave, ki je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV maggio 15/c v Gorici; do sobote, 9. januarja, od torka do sobote 9.30-13.00, 16.00-19.00. Več na www.studiofaganel.com. »MIŠKA IZ PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki je na ogled v kavarni Massimiliano v Krminu. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, razstavlja svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; do petka, 8. januarja, vsak dan 7.30-22.00. V RONKAH: v palači Vicentini Miniussi na trgu Unita 24 bo v petek, 8. januarja, ob 18. uri odprtje razstave, posvečene umetniku Re Moreuu. Umetnikova dela bo predstavil Umberto Miniussi. Razstava bo na ogled do 20. januarja od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00. Pobuda s pokroviteljstvom občine Ronke. NA SV. GORI je na ogled razstava jaslic, ki so jo priredili Fračiškanski samostan na Sv. Gori, Krajevna skupnost in Turistično društvo iz Solkana ter Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje; na ogled bo do nedelje, 10. januarja, ob delavnikih 14.00-17.00, ob nedeljah in praznikih pa od 9.00-18.00. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava »Il blu di Craglietto - Le collezioni Massa e Car-li«; do torka, 12. januarja, od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava »Med tukaj in onkraj - Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, in-fo@centerbratuz.org. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. GORIŠKA V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo - Dipingere il silenzio - Opere 1997-2015«; do 31. januarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-be-lih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. Koncerti NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kan-tavtor Rudi Bučar. 9 Šolske vesti PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 14. januarja, od 10.45 do 11.45; Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringara-ja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Šte-verjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Gradnik v Števerjanu v torek, 12. januarja, od 8.30 do 10. ure; Erjavec v Štandrežu v sredo, 13. januarja, od 8.30 do 10. ure; Abram v Pevmi v petek, 15. januarja, od 8.30 do 10. ure; Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obisko- vali 1. letnik otroškega vrtca: Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 13. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Števerjanu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 11. januarja, ob 17. uri; Erjavec v Štandre-žu v torek, 12. januarja, ob 17. uri; Abram v Pevmi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri; Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, vabijo na Dan odprtih vrat li-cejskega (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Tehniško -ekonomski zavod za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore. Profesorji bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v sredo, 13. januarja, od 17.30 do 19.30. □ Obvestila JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na tradicionalno srečanje ob jamarskem letu 2016 v nedeljo, 10. januarja, na sedežu Kraških krtov na Vrhu z začetkom ob 9. uri. Odkopali bodo tri že označene odprtine v okolici Vrha in Dola. Ob 14.30 bo kosilo z glasbo in družabnostjo; obvezna rezervacija do 7. januarja po tel. 3358291389 (tajništvo), 338-6178688 (predsednik) ali na kraskikrti@goo-glegroups.com, gerg61@alice.it. V FARI: astronomski observatorij (Strada Colombara, 11) bo, kot vsak prvi četrtek v mesecu, odprt danes, 7. januarja, od 21. ure; na voljo bo koledar »Lunario 2016«, možna bo uporaba teleskopov, vstop samo za člane observatorija (letna članarina za obiskovalce je 10 evrov, za študente 5 evrov); več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540. SPDG prireja začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje, ki bodo ob sobotah ali nedeljah januarja (16., 17., 23., 26., 30. in 31.) in februarja (13., 14., 20. in 21.). Vpisovanje na sedežu društva v petek, 8. januarja, od 18. do 20. ure; informacije po tel. 3314585257 (Sara). -/ OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da je na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.30-12.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.30-12.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it. 0 Prireditve V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu niza »Literarni četrtki« danes, 7. januarja, ob 18. uri predavanje Samirja Osmanagiča »Piramide na visokem (BIH)«; več na www.ng.sik.si. V KROMBERKU: v Domu kulture bo v soboto, 9. januarja, ob 19. uri tradicionalni božično-novoletni koncert MoPZ Kromberški Vodopivci z gosti MePZ Lipa Šempas. V GRADU KROMBERK bo v torek, 12. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču«. Z avtorjem knjige se bo pogovarjala Petra Svoljšak. KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 14. januarja, ob 10. uri na srečanje ob skodelici kave z avtorjem Vilijem Prinčičem, ki bo govoril o svojem delu »V Brucku taborišču 19151918«. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri na »Srečanje pod lipami«. Gostja večera bo zastopnica pravic porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kiss Koleš, ki je bila na zadnjih volitvah kot prva kandidatka v zgodovini izvoljena v parlament v Budimpešti. Z gostjo se bo pogovarjal Dejan Valentinčič. VZPI-ANPI DOBERDOB, sekcija J. Sre-brnič, vabi v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri na predstavitev knjige »La bat-taglia partigiana di Gorizia - La resi-stenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 settembre 1943)«. Prisoten bo avtor Luciano Patat in tajnik Centra Gasperini Dario Mattiussi. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel trio No-Bel. S Poslovni oglasi TRGOVINA Z OBLAČILI v nakupovalnem centru Tiare Shopping (Vileš) išče prodajalko/ca z izkušnjo v vodenju trgovine in z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika. CV poslati na naslov: italia@diadema.hr. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Francesco Caneva (iz Vidma) v cerkvi v Stražcah, sledila bo upepelitev; 10.00, Claudio Flospergher (iz Vidma) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Argia Fu-mis (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.30, Antonietta Minetto vd. Trevisan s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.30, Carmen Pic-cini vd. Niccoli, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 11.00, Olga Bergantin vd. Bucchini, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepeli-tev; 11.30, Luciano Rapetti, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepe-litev. DANES V KRMINU: 14.25, Giuseppina Mancin (sestra Felicina) iz samostana Rosa Mistica v cerkev Rosa Mistica in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 14.00, Maria Bru-mat vd. Gregorin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 7. januarja 2016 15 GLOSA Kalifat je treba zatreti s silo JoZe Pirjevec Pred kratkim sem dobil v roke zapis pogovora, ki ga je imel Tito konec leta 1979, torej malo pred smrtjo, s poglavitnimi generali JLA. Bili so mnenja, da so mednarodne razmere zelo napete in da obstaja resna nevarnost tretje svetovne vojne, predvsem zaradi agresivne politike ZDA. Kljub temu da je po Titovem prepričanju Sovjetska zveza predstavljala za Jugoslavijo večjo grožnjo od Zahoda, saj ji je bila s svojo različico socializma s človeškim obrazom trn v peti, je znal ločiti med sovjetskim hegemonizmom in ameriškim imperializmom. Da razloži svojo misel. je sogovornikom povedal, da ga je leto prej med obiskom v Washingtonu predsednik Jimmy Carter vprašal, »zakaj nas Rusi tako sovražijo?« »Zato«, je odkritosrčno in jedrnato odgovoril Tito, »ker ste jih obkrožili s svojimi vojaškimi bazami in ker načrtujete nevtronsko bombo ter jih silite v pospešeno oboroževanje«. Po njegovem mnenju ruska ekonomija, ki je dosegala komaj tretjino ameriške, tej tekmi ni bila kos. Pomeni, da se bo Sovjetska zveza v desetih letih zlomila, še prej pa se bo poskušala obraniti - eventualno z vojno. Do vojne na srečo ni prišlo, res pa je, da je Sovjetska zveza na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razpadla. To dejstvo Washingtona ni usmerilo k oblikovanju novega svetovnega reda, slonečega na miroljubnem sožitju in na premostitvi razlik med bogatimi in revnimi, začenši v samih Združenih državah, temveč je dalo zagon nebrzdanemu neo-kapitalizmu, katerega uničujoče posledice postajajo vedno bolj očitne. Vojna je v tem kontekstu sestavni del sistema, saj pospešuje industrijo in zagotavlja edini še preostali velesili nadzor nad tistimi območji, ki so ji potrebna (ali so ji bila) zaradi energetskega bogastva. Zaradi tega so ZDA pred dvajsetimi leti tudi sprožile napad na Irak Sadama Huseina in si zagotovile nadzor nad kuwaitskimi naftnimi polji ter Perzijskim zalivom. Seveda je bilo treba v okviru te politike zastaviti nov strateški koncept, ki naj bi odgovarjal spremenjenim razmeram. Severnoatlantsko zavezništvo, ki je nastalo leta 1949 v času hladne vojne s statutom, slonečim na konceptu obrambe in ohranjanja nuklearnega ravnotežja, je bilo pač zastarelo. Treba ga je bilo preoblikovati v sredstvo ameriške zunanje politike, ki naj bi ga bilo mogoče uporabiti ne samo znotraj območja držav članic, temveč povsod tam, kjer se je Washingtonu zdelo potrebno uveljaviti svojo voljo (out of area). Ta proces je postal opazen najprej v bivši Jugoslaviji, kjer so ZDA iz »humanitarnih razlogov« Srbiji najprej vsilile Daytonski sporazum (1995), nato pa še odcepitev Kosova (1999). Kakor nisem imel iluzij glede krvavega diktatorja Sadama Huseina, tako tudi nisem imel nobene simpatije do nevarnega demagoga Slobodana Miloševica - nevarnega predvsem lastnemu narodu. Oba sta si zaslužila tragično usodo, ki ju je doletela. Z druge strani pa nisem pripravljen verjeti, da so ju ZDA in njene zaveznice zrušile iz ljubezni do demokracije in človekovih pravic, ker sem prepričan, da so to storile iz sebičnih nagibov in gole sle po oblasti. Operacija, ki je težila k metamor-fozi NATA v razne kombinacije »voljnih«, kakor pravijo ad hoc zavezništvom na tem ali onem področju, je povsem uspela. Potrdila se je v vojnah, katerim smo bili in smo priče: v Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji. Za las smo se (zaenkrat) rešili spopada z Rusijo zaradi Ukrajine, ki bi lahko postala detonator tretje svetovne vojne. V tem smislu je težko ugovarjati Vladimirju Putinu, ki protestira proti politiki obkroževanja Rusije s strani ZDA in NATA, o kateri je govoril že Tito. Zadnja poteza, ki zadeva Črno goro, je v tem smislu več kot zgovorna. Glede Islamske države oziroma kalifata, pa sem mnenja, da je stvor, ki ga je treba zatreti s silo. Menim pa, da to ni zadosti, če hočemo preprečiti rast novih in novih podobnih stvorov in nismo zmožni zastaviti politike, ki bo enkrat za vselej uredila razmere na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Zavedam se, da ima Slovenija v tej igri samo vlogo statista. Vendar mislim, da bi v njej ne smela nastopati, ne da bi te pomisleke vsaj izpovedala. slovenija - Zelena prestolnica Evrope »Ljubljana je po načinu življenja zgled celi Evropi« V kratkem novi električni vlakec za grad in 30 novih avtobusov LJUBLJANA - Na Mestni občini Ljubljana (Mol) so z novinarsko konferenco obeležili vstop v leto, v katerem glavno mesto Slovenije nosi naziv Zelena prestolnica Evrope. Ljubljana je zvezda na evropskem nebu, je ocenil župan Zoran Janko-vic. Podžupanja Tjaša Ficko je napovedala stopnjevanje zelenih aktivnosti, uradna otvoritev se obeta v ponedeljek. Ljubljana za svojo trajnostno prihodnost dela že zadnjih devet let, je poudaril Jankovic. Vizijo Ljubljana 2025 so tako postavili že leta 2006, ko nagrade Zelena prestolnica Evrope še sploh ni bilo. »Vse z eno samo mislijo: izboljšati kakovost življenja za prebivalce in besedo, ki bo ključna v prihodnjih 10 letih - solidarnost, v tem primeru solidarnost do bodočih generacij,« je dejal. »Tudi danes Ljubljana prehiteva večja mesta, pa tudi tista s precej večjim proračunom,« je izpostavil še župan. Tako ima mesto načrt 2050, ki bo januarja na seji mestnega sveta in ki med drugim predvideva ničelni odtisom črnega ogljika. Snaga je lani predstavila načrt zmanjšanja odpadkov na ničlo do leta 2035. »Je to možno?Ne vem. A gremo pogumno po tej poti. Pot je jasna, vemo, kaj hočemo,» je poudaril Janko-vic. Ob tem pa se je vprašal, kaj bi šele Ljubljana lahko dosegla, »če nam zadnje tri vlade ne bi vsakič znova jemale denarja.« Jankovic je izpostavil pot trdega dela, jasne vizije in izjemnih ljudi. »Ta ekipa je v zadnjih devetih letih skupaj z Ljubljančani uspela dvigniti filozofijo življenja. Po načinu življenja smo lahko za zgled celi Evropi.« Ljubljana je 1. januarja prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope za leto 2016, čeprav bo uradna otvoritvena slovesnost šele marca. Bo pa zato že prihodnji teden pred mestno hišo potekal otvoritveni dogodek za Ljubljančane. Takrat bodo tudi odprli posebno informacijsko točko, ki jo bo v obliki dveh lesenih paviljonov pred mestno hišo postavil Riko, je napovedala vodja oddelka za varnost okolja na Molu Nataša Jazbinšek Seršen. Ključni razlog, da je Ljubljana pridobila naziv zelene prestolnice stare celine, je bila ocena, da je v najkrajšem obdobju na- Ljubljanski župan Jankovič fotodamj@n pravila največ sprememb v pravo smer, je pojasnila Fickova. Izbirna komisija je izpostavila tudi sposobnost Ljubljane, da ohranja naravne danosti - zelene površine, čisto pitno vodo, biotsko raznovrstnost in tako naprej - hkrati pa zna učinkovito popraviti področja, ki še niso dovolj »zelena«. Ljubljana je že vse od izbora leta 2014 v polnem pogonu. »Veliko zelenih projelctov bi bilo izvedenih tudi brez naziva,» je dejala Fic-kova. »A sedaj smo bili še bolj motivirani, da jih izvedemo. Ta motivacija je eden od učinkov naslova.« Jankovic je napovedal tudi prihod novega električnega vlakca, ki bo vozil na Ljubljanski grad, ter 30 novih avtobusov. Do sredine februarja naj bi zaključili projekt priključevanja občin k RCERO, letos se bodo začela dela na Cukrarni, zapirati naj bi začeli še več velikih gradbenih jam. Je tudi «zmerni optimist», da se bo letos vendarle premaknilo pri treh «problematičnih» projektih - komercialnega dela centra Sto-žice, parkirne hiše pod tržnico in bežigrajskega stadiona. Projekt Zelene prestolnice Evrope sicer teče od leta 2008, prvi je ta naziv leta 2010 nosil Stockholm. Ljubljana je sedma Zelena prestolnica Evrope in hkrati prva v tem delu Evrope. (sta) V BTC centru olimpijska ura odšteva čas do iger v Braziliji Olimpijec Iztok Čok in predsednik OKS Bogdan Gabrovec ales fevzer/oks VREME OB KONCU TEDNA Na vrsti je Atlantik Darko Bradassi Aift Zmes med vlažnim zahodnim atlantskim zrakom in vzhodnim mrzlim celinskim je po pričakovanjih prinesla pestro in razgibano ter bolj zimsko vremensko sliko kot v minulem dogajanju. Odigravala se je v nekem ravnotežju med razmeroma toplimi in vlažnimi sredozemskimi tokovi ter mrzlo burjo. Za razliko od četrtkovih pričakovanj se je prvotno, zlasti v noči na nedeljo in v nedeljo mrzel celinski zrak uspel nekoliko bolj približati našim krajem. Meja sneženja se je zato marsikje prehodno spustila do nižin in tudi do morja. Toda prehod iz dežja v sneg je bil vse prej kot linearen. Našim krajem se je v soboto zvečer od zahoda približal razmeroma topel in vlažen sredozemski ciklon z oblaki in padavinami. V prvem delu, ko je bila advekcija toplega zraka največja, je v nižjih legah deževalo. V drugem delu je zlasti v nižjih slojih ciklon občutneje pritegnil k sebi hladen celinski zrak. Burja se je okrepila, temperatura pa se je začela spuščati. V noči na nedeljo pa je marsikje, kljub temperaturi okrog ničle ali malo pod ničlo, sprva deževalo. Višji sloji ozračja so namreč bili tedaj ob sredozemskem ciklonu še razmeroma topli, v višinah so bile temperature v glavnem nad ničlo, medtem ko je v najnižjih slojih z burjo pritekal mrzel celinski zrak. Dežne kaplje so se ob dotiku tal marsikje počasi spreminjale v led in je prišlo do poledice. Nato so se postopno ohladili tudi višji sloji in je pričelo snežiti. Snežinke so se z lahkoto oprijemale zamrznjenih tal. Tako je bilo do- gajanje ob prehodu prvega ciklona, ponavljalo pa se je v glavnem, toda z nekaterimi razlikami tudi v prvi polovici tega tedna, ko so bili na vrsti še ostali trije cikloni. Razmerje med vlažnim in razmeroma toplim atlantskim zrakom ter mrzlim celinskim se je počasi, toda vse občutneje, spreminjalo v korist prvega. Temperature so se pri nas postopno višale, ker se je vpliv mrzlega celinskega manjšal. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je v teh dneh namerila najnižjo temperaturo na višini 1500 metrov v prostem ozračju v ponedeljek opoldne, in sicer -2,5 stopinje Celzija. Mnogokrat taka temperatura ne bi bila zadostna, da bi na Kraški planoti, kaj šele ob morju, in povečini v nižinah naše dežele lahko snežilo, toda kot povedano, je bila tokrat mrzla advekcija v primerjavi najbolj izrazita ravno v najnižjih slojih. Za primerjavo naj napišemo, da je deželna meteorološka opazovalnica FJK v Zgoniku, denimo, namerila najnižjo temperaturo -2,7 stopinje Celzija, pri Briščkih pa -3,4 stopinje Celzija. Temperature v višjih slojih so bile v teh dneh končno skladne z dolgoletno normalnostjo. Sneg je je pobelil tudi gore, toda količine so bile povečini razmeroma skromne, marsikje podobne tistim, denimo, ki so pad- le na Kraški planoti. Vseeno pa so se razmere vendarle nekoliko izboljšale. Danes in deloma jutri se bo prehodno okrepil anticiklon in bo vreme stanovitno. Prevladovalo bo spremenljivo vreme, možne bodo delne razjasnitve. Od jutrišnjega popoldneva bo postopno več vlage in oblakov. Jutri popoldne, v soboto in nedeljo bo prevladovalo spremenljivo ali oblačno vreme z občasnimi šibkimi do zmernimi padavinami. Topleje bo. Na sliki: od zahoda priteka vlažžen zrak LJUBLJANA - Mladi inženirji Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so znova pokazali, kako interdisciplinarno je področje elektrotehnike ter da njihove ideje ne poznajo meja. Iz prvega Internet of Things Maker-Laba v Sloveniji prihaja namreč olimpijska ura, ki so jo decembra zagnali na Aleji mladih v ljubljanskem BTC. Olimpijska ura bo merila čas vse do uradnega začetka največjega globalnega dogodka v letu 2016, poletnih olimpijskih iger v Rio de Janeiru. Ura je začela čas odštevati natanko 232 dni pred slovesnim odprtjem poletnih olimpijskih iger. Luka Mali, mentor ekipe, ki je izdelala obojestranski interaktivni matrični RGB LED zaslon z diagonalo enega metra, umeščen je v 3,7 metra visoko skulptu-ro olimpijske ure, je pojasnil delo svoje ekipe: «Izdelali smo krmiljenje zaslonov in razvili programsko opremo za prikaz interaktivnih vsebin. Poleg tega smo izdelali krmilni sistem za preko deset metrov LED trakov, ki bodo simbolizirali barve olimpijskih krogov. Programska oprema omogoča nalaganje vsebin preko spleta, hkrati pa sporoča stanje delovanja strojne opreme. Tako lahko poleg odštevalnika časa do olimpijskih iger v Riu 2016 na zaslonu prikazujemo tudi razne moderi-rane novice, vsebine, ki jih uporabniki sporočajo preko družabnih omrežij in interaktivne grafične vsebine.» Ura bo v Aleji mladih vse do 5. avgusta, ko bo v Braziliji zagorel olimpijski ogenj. Petek, 8. januarja 2016 1 5 APrimorski r dnevnik w Sanela Čoralič sanela.coralic@primorski.eu Skakalna poezija Peter Prevcje včeraj v Bischofshofnu pričaral čudovito zimsko pravljico - ujelje zlatega orla. Lovoriko, kije najbolj čislana vtem zimskem športu. Celo več kot medalja s svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger. To pa zato, ker je pot do tega pokala dolga. Za zmago je treba narediti osem odličnih skokov. In Prevcje bil v celotnem poteku 64. turneje štirih skakalnic superioren, izjema je bila uvodna tekma v Oberstdorfu, kjer je zaradi manj ugodnega vetra pristal na tretjem mestu. Na naslednjih treh tekmah, v šestih serijah, je premagal vse tekmece. Da je skakalni as v odlični formi, dokazujeta včerajšnji seriji, v obeh je bil brezhiben, najdaljši in v igri živcev - kar največ šteje - najboljši. Peter Prevc navdušuje že od svoje prve sezone. 22-letnik iz Dolenje vasi je redkobeseden, včasih deluje hladnokrven, a samo navzven. V resnici gre za ponižnega in izredno delovnega fanta, ki prihaja iz družine, kjer je skromnost glavna vrednota, hvalisanje in ši-rokoustenje pa pomenita zgolj izgubljanje energije in časa. Negativne misli niso za Petra in to njegovo korektnost cenijo tudi tekmeci. Še posebej velik športnik Severin Freund, kije že večkrat dejal, da ceni Prevčeve lastnosti in da zelo uživa v bojih z njim. No, uživali smo tudi mi. Zato, ker smo dočakali šele drugo slovensko zmago na novoletni turneji. Peter Prevc je namreč ponovil uspeh Primoža Peterke iz leta 1997. In predvsem zato, ker je včerajšnja skupna zmaga sanjski obliž na rano zaradi izgubljenega globusa ob koncu lanske skakalne sezone, ko si je Peter s tekmecem Severinom v skupnem seštevku delil prvo mesto, a je lovoriko prejel le Freund, ker pravila Mednarodne smučarske zveze (FIS) velevajo, da v takšnem primeru, ki se je zgodil prvič, veliki globus dobi skakalec z večjim številom zmag. O veličini šampiona pa priča tudi njegova takratna izjava, da ni razočaran zaradi zapravljenega globusa, ker bi si točko razlike lahko pridobil na kateri koli drugi tekmi med sicer dolgo skakalno sezono. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E smučarski skoki - 64. Novoletna turneja Zlati orel Petru Peter Prevc je zmagal tudi v Bischofshofnu in kot drugi Slovenec slavil na novoletni skakalni turneji - Primož Peterka slavil pred devetnajstimi leti ALPSKO SMUČANJE Evropski pokal: Novogoričanka Ana Bucik prva »Zadnji dve noči sem vedno manj spal, prvo noč sem do dveh ponoči gledal v strop, danes (včeraj) sem se že pred šesto zbudil. Ko sem videl tako veliko gledalcev ob skakalnici pa me je to napolnilo z dodatno energijo. Slovenskih zastav sicer nisem štel, jih je pa bilo skoraj toliko, kot v Planici. Skoraj ni bilo prostora, kjer ni bilo naše zastavo, bila je prava okupacija Bischofshofna. Nervoza je bila prisotna, a sem vedel, kako prek nje,« je dejal Peter Prevc SMUČARSKA ZVEZA ^^^^ zmag Pe-^^^^ tra Prevca H v svetov- H nem po- H kalu smu- ^^ ^^^^^ čarskih skokov. Najboljši slovenski skakalec je z včerajšnjo zmago v Innsbrucku dosegel že 56. zmago za slovensko skakanje; od tega je 48 posamičnih zmag v svetovnem pokalu, Slovenija pa ima tudi osem ekipnih slavij. Prevc z dvanajstimi posamičnimi zmagami na večni slovenski lestvici zaostaja le še za Primožem Peterko, ki je nanizal 15 zmag. BISCHOFSHOFEN - Peter Prevc je zanesljivo zmagal na 64. novoletni turneji v smučarskih skokih. Zmagal je na tekmi svetovnega pokala v Bischofshofnu, kjer se je turneja končala (139 m in 141 m, 297,3 točke). Drugi je bil Nemec Severin Freund (136 m in 141 m, 290,5), ki je bil tudi skupno drugi. Tretji na tekmi je bil Avstrijec Michael Haybock (134 in 139 m, 282,6). Na šestem mestu je bil Domen Prevc (132 in 135,5 m, 265,1). »Mislim, da je bil to eden mojih najlepših dni v življenju. Izjemno veliko slovenskih navijačev, kot da bi bil že konec sezone v Planici, ne pa sredi nje v Bischofshofnu. Veliko število slovenskih zastav je pospremilo mojo osvojitev zlatega orla. Velika skala se je odvalila od srca. Ko sem vedel, da mi je zadnji skok uspel, sem si dejal le, da moram nogomet - V 1S. krogu A-lige Udinese boljši od Reje Na Friuliju premagali Atalanto - Na vrhu brez sprememb - Milan v težavah - Zagonetka na klopi Palerma Lestvica Inter 1S 12 B B 24:11 B9 Fiorentina 1S 12 2 4 B6:16 BS Napoli 1S 11 5 2 BB:14 BS Juventus 1S 11 B 4 B1:14 B6 Roma 1S 9 6 B B5:21 BB Sassuolo 17 7 7 B 22:17 2S Milan 1S S 4 6 24:22 2S Empoli 1S S B 7 2B:2B 27 Atalanta 1S 7 B S 20:21 24 Lazio 1S 7 B S 20:26 24 Udinese 1S 7 B S 17:25 24 Chievo 1S 6 5 7 24:21 2B Sampdoria 1S 6 5 7 27:2S 2B Torino 17 6 4 7 22:22 22 Bologna 1S 7 1 10 20:24 22 Palermo 1S 5 B S 1S:29 1S Genoa 1S 4 4 10 17:26 16 Frosinone 1S 4 B 11 19:B6 15 Carpi 1S 2 5 11 15:BB 11 Verona 1S 0 S 10 12:B0 S PRIHODNJI KROG 9 10. 15.00 Carp i - Udinese, 1S.00 Fiorentina - Lazio, 20.45 Roma - Milan; 10.10. 12.B0 Inter - Sassuolo, 15.00 Atalanta - Genoa, Bologna - Chievo, Frosinone - Napoli, Torino - Empoli, Verona - Palermo, 20.45 Sampdoria - Juventus VIDEM - Udinese je novo leto začel na najboljši način: na domačem Friuliju so varovanci trenerja Colantuona premagali Atalanto ločniškega trenerja slovenskih korenin Edyja Reje. Vodilni Inter je v gosteh premagal Empoli. Brez težav je Juventus odpravil Verono. Milanu se ne pišejo dobri časi (domači poraz proti Bologni) in trener Mihajlovič resno tvega svojo klop. Podobno kot trener Palerma Ballardini. Sinoči se je že šušljalo, da ga je predsednik Zam-parini »odžagal« in na njegovo mesto poklical Iachinija. Prvi mož Palerma se je nato premislil in potrdil Ballardinija. V Pa-lermu je Josip Iličič leto 2016 odprl z dvema zadetkoma in tako dosegel svoj štirideseti gol v A-ligi. Italijansko prvenstvo se bo nadaljevalo že konec tedna. V soboto bo tekma kroga med Romo in Milanom. Vodilni Inter bo v nedeljo gostil Sassuolo. Udi-nese pa bo igral v gosteh proti Carpiju. IZIDI 18. KROGA Udinese - Atalanta 2:1 (2:0) Strelci: Thereau 22., Perica 47.; D'Alessandro (A) 75. Chievo - Roma 3:3 (1:2) Strelci: Sadiq 7., Florenzi 37., Paloschi (C) 44.; Dainelli (C) 58., Falque 71., Pepe (C) 85. Juventus - Verona 3:0 (2:0) Strelci: Dybala 8., Bonucci 45.; Zaza 82. Lazio - Carpi 0:0 Milan - Bologna 0:1 (0:0) Strelec: Giaccherini 82. Palermo - Fiorentina 1:3 (0:2) Strelci: Iličič 13., 42.; Gilardino (P) 77., Blazsczykowski 93. Sassuolo - Frosinone 2:2 (1:2) Strelci: Dionisi 16., Defrel (S) 22., Ajetti 45.; Falcinelli (S) 74. Empoli - Inter 0:1 (0:1) Strelec: Icardi 45. Napoli - Torino 2:1 (2:1) Strelci: 16. Insigne, 21. Quagliarella (T) iz 11- m, 41. Hamšik dobro pristati. Vse kar se mi je nabiralo v zadnjih petih dneh je šlo ven iz mene in sedaj je le še veselje,« je v prvi izjavi dejal Peter Prevc pred nekaj tisoč slovenskimi navijači, ki so se z njim veselili v izteku. Z dvanajsto zmago v karieri ter šesto v sezoni je kot drugi Slovenec v zgodovini zmagal na tej prestižni turneji. Na njej so pred tem avstrijski skakalci sedemkrat zapored pokorili konkurenco; Prevc je za slavje prejel zlatega orla, ki je bil kot priznanje uveden nedavno in ga ni dobil še noben skakalec, ki ne prihaja iz Avstrije. V sezoni 1996/97 je bil na turneji štirih skakalnic najboljši Primož Peterka, ki ima tudi kot edini Slovenec skupno zmago v svetovnem pokalu, kar mu je uspelo dvakrat. Triindvajsetletni Peter Prevc je pot do zgodovinske zmage tlakoval z izjemno formo, ki je jemala voljo tekmecem, in ni zmagal le na uvodni tekmi novoletne turneje v Oberstdorfu, kjer je po vodstvu v prvi seriji v finalni naletel na zelo slabe vremenske razmere in mu je zmago odpihnil veter ter ga prikoval na tretje mesto. Nato je bil najboljši v Garmisch-Partenkirchnu in Innsbrucku. Freund je v velikem finalu presegel 140 m in izzval Petra Prevca, ki pa je z daljavo dneva kronal veliko zmagoslavje, ki ga je proslavil v objemu reprezentančnih kolegov in s slovensko trobojnico v rokah. V skupnem seštevku svetovnega pokala ima Peter Prevc sedaj že 924 točk, branilec velikega kristalnega globusa Freund (719) na drugem mestu pa zaostaja za 205 točk. Domen Prevc je ostal deseti (276) in ima nastop na naslednji tekmi zagotovljen brez kvalifikacij. Komentator na italijanski različici televizije Eurosport je pohvalil slovensko smučarsko skakalno ekipo: »Slovenska šola je v zraku najboljša. Bistveno so izboljšali zalet in skok. Trenerski kader deluje bolj homogeno. Tudi to je vplivalo na boljše rezultate slovenskih smučarskih skakalcev.« Svetovni pokal se bo nadaljeval v Wil-lingenu, kjer bo v soboto ob 18. uri ekipna tekma, Slovenija je v pokalu narodov trenutno tretja za Norveško in Nemčijo, v nedeljo pa bo ob 15.45 še posamična tekma na veliki skakalnici. (STA, jng) ZÜRICH - Slovenska alpska smučarka Ana Bucik je zmagala na slalomu za evropski pokal v švicarskem Zinalu. Dvaindvajsetletna No-vogoričanka je osvojila svojo prvo zmago v evropskem pokalu, potem ko se je v torek v Santa Caterini s 15. mestom v slalomu prvič uvrstila v prvo petnajsterico uvrščenih na tekmovanju za svetovni pokal alpskih smučark. HIRSCHER - Marcel Hirscher je zmagovalec slaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v Santa Caterini. Salzburžan je bil tretji po prvi vožnji, a je bil v finalu zelo hiter za še 36. zmago v svetovnem pokalu. Drugi je bil Norvežan Henrik Kristof-fersen (+0,21). ROKOMET - Kvalifikacije za EP Avstrija v Trstu boljša od Italije TRST - Presenečenja ni bilo. Na včerajšnji kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu so rokometaši Avstrije v tržaškem Pa-laRubiniju pred okrog tri tisoč gledalci premagali Italijo, ki jo vodi slovenski selektor Fredi Radojkovič, z izidom 40:27. Avstrijci so po prvem polčasu vodili s 16:12. Z italijansko izbrano vrsto so igrali tudi tržaški ro-kometaši tržaškega kluba Pallamano TS Dapiran, Anici in vratar Postogna. Dapiran in Anici sta zadela po en gol. Povratna tekma bo v soboto na Dunaju. Italija bo nato 13. januarja igrala v gosteh proti Finski, 16. pa v Con-versanu proti Romuniji. KOŠARKA - A2-liga vzhod Poraz Alme v Veroni Tezenis Verona - Alma-Agenzia per il Lavoro TS 79:62 (13:13,38:33, 60:43) Alma-Agenzia per il Lavoro Trieste: Parks 15, Bossi 10, Coronica, De-marchi, Ferraro, Pecile 3, Baldasso 5, Landi 21, Prandin 2, Pipitone, Cana-vesi, Zahariev 6. Trener: Dalmasson. VERONA - Tržaški košarkarski drugoligaš Alma Pallacanestro TS je sinoči v gosteh izgubil v Veroni. Tekma je bila izenačena do tretje četrtine, ko so gostitelji izkoristili »black-out« Tržačanov. Za Verono je nekdanji košarkar tržaškega kluba Spanghero dosegel 12 točk. EVROPSKI POKAL - 1. krog 2. dela: Maccabi - Union Olimpija 73:82. Pokal FIBA: Kataji - Krka 82:84. Liga Telemach: Zlatorog -Portorož 78:54. ODBOJKA - Kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah (ženske): Belgija - Italija 2:3. Srednjeevropska liga: ACH Volley - Hypo Tirol Innsbruck 0:3 (Jernej Terpin ni dosegel točke). / AKTUALNO Četrtek, 7. januarja 2016 17 finale državnega pokala elitne lige - »Poker« kriške Vesne v Manzanu Pokal je »naš« ŠD Vesna je prvi slovenski klub v Italiji, ki se je povzpel tako visoko fotografije na naši facebook strani primorskiD Flaibano - Vesna 2:4 (1:4) Strelci: v 2. iz 11-m Namio, 6. Potenza, 19. Kosmač, 22. Colja, 39. Colja; 63. Rossi Vesna: Carli, G. Kerpan, Potenza, Avdic (Pu-rič od 87.), Disnan, Vatovec, Kosmač (Me-nichini od 61.), Toffoli, Colja (Stanich od 75.), Božičič, Venturini. Trener: Sandrin. Nekaj več kot tisoč gledalcev je v Manzanu prisostvovalo zmagoslavju kriške Vesne, ki je po hladni prhi v prvi minuti srečanja nanizala štiri zadetke in vodstvo potrdila tudi v drugem polčasu. »To je najprej uspeh za moštvo, za vas Križ in nasploh za ves slovenski šport v Italiji,« je po srečanju dejal predsednik Vesne Roberto Vidoni. Osvojitev državnega pokala elitne lige v deželni konkurenci je obenem zgodovinski uspeh, saj nobeni slovenski nogometni ekipi še ni uspel tak podvig. Pred dvema letoma je repenski Kras v finalu v Červinja-nu izgubil proti Chionsu. Iz Križa in drugi kraških vasi so se v Manzano pripeljali številni navijači. Mladinska ekipa Vesne je na tribunah poskrbela tudi za navijaško vzdušje z bučnim navijanjem ter barvnimi dimnimi bombami. Začetek srečanja pa je bil za navijače »pla-vih« podoben pravi drami. Goran Kerpan je bo slabi minuti naredil prekršek v Vesninem kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. Flaibanov napadalec Naimo je vratarja Carlija poslal na eno stran, žogo pa na drugo. Naloga varovancev trenerja Luigina Sandrina je postala takoj zelo zahtevna. Že v 5. minuti je Potenza izenačil po nizkem predložku Saše Božičiča. Marsikateri zvesti navijač Vesne se je takoj spomnil tekme v Tavorjani aprila 2014, ko je Vesna po takojšnjem zaostanku slavila s končnim 1:4 in z zmago napredovala v elitno ligo. Tokrat je bilo podobno. Flaiba-no je razen uvodnega poskusa predal pobudo Križanom, ki so po dolgi podaji Gorana Kerpana v 19. minuti preko Colje-vega »podaljška« z glavo prešli v vodstvo po zaslugi Kosmača. Preobrat se je Vesni uresničil. V nadaljevanju je stopil v ospredje David Colja, mladi talent iz Sesljana. Dve minuti po drugem golu Vesne je odlična kombinacija Venturini-Colja »preluknjala« statično obrambo Flaibana za delni 3:1. Omembe vreden je tudi odločilen poseg Carlija, ki je v 36. minuti v lepem slogu odbil zelo nevaren strel Flaibanovega napadalca. Četrti gol Vesne je padel v 39. minuti, ko je Colja zaplenil žogo na polovici igrišča, stekel Super David Colja in zaslužena zmaga Trener Vesne Luigino Sandrin: »Rad bi pohvalil svoje nogometaše predvsem za izkazano reakcijo po hladni prhi v prvi minuti. To pa ni novost, saj so že ob drugih priložnostih dokazali, da znajo upravljati pritisk in poskrbeti za preobrat. V dvajsetih minutah pa je vse prej kot enostavno doseči štiri gole. V drugem polčasu sta obe ekipi fizično padli, rad pa bi pohvalil Flaibano, ki se je ob odsotnostih izkazal za res kakovostno moštvo. Danes (včeraj op. av.) pa smo res odlično igrali, bila je obenem lepa nogometna tekma. Pokal je prava nagrada za skupino, ki dobro dela in vztraja že tri leta. Ponosen sem, da bom s to ekipo lahko branil barve dežele Furlanije - Julijske krajine na državni fazi.« Predsednik Roberto Vidoni: »Fantje so bili res dobro zbrani in dokazali so, da so res povezana ekipa. Colja si nedvomno zasluži višjo kategorijo. Pri četrtem golu je dokazal, da je v teh dveh sezonah izredno napredoval. Če bo še treniral, kot trenira, ima pred seboj izvrstno kariero.« sam do nasprotnikovega vratarja in uresničil zmagoviti poker Vesne. Med veselja-čenjem je po zadetku še stekel do klopi in poljubil majico Petra Croucha, vzornika in napadalca angleškega Stoke Cityja. Crouch je namreč Coljev vzdevek. Drugi del igre je bil manj napet od prvega. Vesna je celih dvajset minut lepo upravljala srečanje. Naposled je špica Flai-bana Marco Rossi znižala zaostanek v 64. minuti. Vstop videmskega talenta Leo-narduzzija je poživel rumeno-črne leve, vendar se Vatovec in Avdič nista pustila presenetiti. Zadnja tretjina igre je minila v znamenju razdrobljene igre. Obe moštvi sta se odvečno »raztegnili«. Sandrin je na mesto Kosmača poslal na igrišče Menichinija, ki je s svežimi silami poživel poskuse Križa-nov, ni pa mu uspelo uresničiti petega gola, ki bi zmago predčasno spravil na varno. V 87. je igrišče zaradi poškodbe zapustil Avdič. Zamenjal ga je Purič. Krono-meter je kljub štirim minutam sodnikovega dodatka prizanesel Vesni, ki je srečanje zaključila v napadu z neuspešnim kazenskem strelom Saše Božičiča. Sledil je trikratni sodnikov žvižg in začetek slavja nogometašev, odbornikov in navijačev Vesne, ki se je po nagrajevanju z dvigom pokala kapetana Carlija v Manza-nu nadaljeval še do poznih ur v Križu. Andrej Marušič Veselje nogometaše kriške Vesne po trikratnem žvižgu v Manzanu. Trener Luigino Sandrin (desno zgoraj) s pokalom fotodamj@n Predsednik deželne nogometne zveze Gianni Tof-foletto: »Vesna je zmagala zasluženo, saj bi bil začetni gol Flaibana po enajstmetrovki za marsikoga usoden. Tržaško moštvo je bilo boljše v vseh elementih. Lahko računa na izvrsten napad, v režiji je tudi odlična, obramba pa zelo pozorna. Obema društvoma moram čestitati, da sta v Manzano pripeljali veliko navijačev, kar bi lahko v naslednjih izvedbah upravičilo tudi igranje na večjih stadionih v deželi.« (mar) Čestitke iz Repna (ter druge), naš splet in facebook V naši »delovni« skupini na aplikaciji WhatsApp PDŠport/nogomet so Vesni prvi čestitali kriški Vesni predstavniki Gaje, Brega in repenskega Krasa, ki je Vesnin konkurent v elitni ligi. Kriški Vesni je športni čestital predsednik rdeče-belih Goran Kocman. Lepo in zelo »fer«. Sledile so še druge čestitke. Solidno so naši spletni bralci spremljali Vesnino tekmo na naši spletni strani www.primorski.eu (do sinoči je bilo nad 500 ogledov) ter na naši facebook strani Pri-morski_sport. (jng) d-liga - 20. krog Triestina in Ufm iztrgali točko V nogometni D-ligi je bil včeraj na sporedu 20. krog. Ekipe iz naše dežele so skupno osvojile le tri točke. Triestina je v gosteh proti Liventini igrala neodločeno 0:0. Zadnjeuvrščeni Sacilese je moral priznati premoč Luparen-seja (2:0). Fontanafredda je z enakim izidom izgubila v gosteh proti Montebelluni. Točko pa je doma osvojil tržiški Ufm (1:1), ki je na delitev točk prisilil veronski Virtus Vecomp. 1:1 je igral tudi Tamai, ki je gostil Belluno. Triestina bo v prihodnjem krogu na domačem Roccu v nedeljo gostila Abano Terme. Saci-lese bo igral proti Venezii, tržiški Ufm pa bo odšel na gostovanje v Dro. Izidi 20. kroga: Abano - Giorgio-ne 2:1, Noale - Este 0:0, Campo-darsego - Union Ripa 3:2, Levico Terme - Mestre 2:3, Liventina - Triestina 0:0, Luparense - Sacilese 2:0, Montebelluna - Fontanafredda 2:0, Tamai - Belluno 1:1, Ufm - Virtus Vecomp 1:1, Venezia - Dro 2:0. Vrstni red: Campodarsego 48, Venezia 47, Este 37, Virtus 35, Belluno 35, Tamai 33, Noale 30, Me-stre 27, Montebelluna 26, Liven-tina 26, Giorgione 25, Union Ripa 23, Luparense 23, Abano Terme 22, Levico Terme 22, Dro 22, Triestina 20, Fontanafredda 18, Ufm 16, Sacilese 7. □ Obvestila ZSŠDI vabi v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri v Večnamenskem centru pri Briščikih na slavnostni večer 50 let naše košarke. Program: odprtje Stene slavnih, predstavitev knjige 50 let naše košarke, predstavitev ekip projekta Jadran. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti. Informacije in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). ORIENTACIJSKI ODSEK AŠZ GAJA prireja 9. izvedbo tekme v orientacijskem teku »Brez meja«. V nedeljo 10. januarja na Padričah. 5 prog za vse starosti, agoniste, začetnike in skupine. Info in prijave: www.origaja.it. ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo v soboto, 16. januarja v gledališču Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 15. uri. Predvpisi na: moblak@libero.it SK DEVIN organizira tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah v kraju Forni di Sopra od 9. oz.10. januarja 2016 dalje. Možen je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine in najem smučarske opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na tel. št. 3358180449, 0402032151 in 3358416657. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606. prej do novice Državni pokal elitne lige je prvič prišel v roke kriške Vesne fotodamj@n www.primorski.eu1 18 Četrtek, 7. januarja 2016 ŠPORT / košarka - Jadran v državni C-ligi gold Zapravljivi in nezbrani Jadran - Mestre 60:66 (18:17, 32:22, 46:43) Jadran: M. Batich 7 (-, 2:5, 1:2), Ban 16 (8:9, 4:9, 0:2), De Petris 14 (4:8, 5:16, -), Malalan 18 (4:5, 4:10, 2:6), Rajčič 2 (-, 1:5, 0:2), Kojanec (-, -, 0:1), Ušaj nv, Da-neu 3 (-, -, 1:2), Kocijančič (-, -, -), Peric nv. Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 12; pridobljene: 12; asistence: 12; skoki: 36. SON: 17. Na dan Svetih treh kraljev trojica Ban-Malalan-De Petris (slednji se je sicer predramil le v zadnji četrtini) ni zadostovala, da bi preprečila nov poraz Jadrana, ki je tako novo sončno leto začel z neuspehom, čeprav so bili Murovi varovanci skozi večji del tekme v vodstvu. Srečanje so nekoliko bolj spodbudno začeli gostje, ki so v uvodnih minutah povedli pri izidu 5:8. To je razburilo Jadranovega trenerja An-dreo Muro, ki je takoj zaprosil za minuto odmora. Ta se je obrestovala; prišlo je namreč do pričakovane reakcije, saj so domači povedli pri izidu 17:0. Naj omenimo, da je sicer redkoštevil-na publika na Opčinah v prvih desetih minutah v bistvu lahko videla le koše štirih igralcev, saj sta pri Jadranu Malalan in Ban dosegla skupno 16 točk, med gosti pa sta bila neustavljiva centra Mbaye in Verri, ki sta odgovorila s 14 točkami. V drugi četrtini sta nato obe ekipi poskrbeli za veliko število napak, treba pa je omeniti res odličnih deset minut Jadranove obrambe, ki je Mestram dovolila le dva koša, tudi ta pa sta bila sad nekoliko posrečenih metov. V napadu pa je točkovni suši navkljub Jadranu uspelo doseči 15 točk in si tako nabrati solidno prednost pred glavnim odmorom. Ves trud, ki so ga varovanci trenerja Mure vložili v prvem delu srečanja, so ga sami dobesedno »pokurili« v norih prvih treh minutah tretje četrtine, ko so gostje poskrbeli za delni izid 0:13 in tudi povedli (32:35). Sledila je nova reakcija domačih, ki so s trojico Ban-Batich-Malalan ponovno prišli v vodstvo. V PLANINSKI SVET poslednji četrtini sta se ekipi borili za vsako žogo, razočarala pa sta sodnika, ki sta dovolila pregrobo igro, sploh pa sta pozabila na obstoj pravila 3 sekund. Izid je bil zadnjič izenačen pet minut pred koncem srečanja (58:58), gostje pa so si nato priigrali uspeh s štirimi zaporednimi točkami. »Zmage si danes nismo zaslužili, čeprav smo igrali proti ekipi, ki je slabša od naše in sploh ni pokazala nič posebnega. Naši igralci pa se morajo zavedati, da morajo biti bolj odgovorni, tako na igrišču, kot izven njega. Drugače nam bo trda predla. Poraz je popolnoma zaslužen,« je po tekmi dejal zelo razočaran trener Andrea Mura. Jadran bo naslednjo tekmo odigral že v soboto v Montebelluni. Odborniki opozarjajo, da je na voljo še nekaj prostih mest na avtobusu. Za prijave in informacije sta na voljo tel. 3407718518 (med 18. in 20. Uro) in naslov elektronske pošte jadran2002@li-bero.it. Albert Voncina Carlo De Petris je včeraj na Opčinah dosegel 14 točk fotodamj@n na padričah Orientacijski tek: v nedeljo tekma ŠZ Gaja Brez meja Orientacijski odsek športnega združenja Gaje bo v nedeljo na Pa-dričah, v sodelovanju z ZSŠDI in deželno zvezo Fiso, organiziral 9. orientacijski tek Brez meja. Organizatorji so pripravili pet različnih težavnostnih prog. Nedeljska tekma bo potekala na območju, ki bo septembra gostilo mednarodno tekmo World Ranking Event v sklopu pokala Alpe Adria 2016. Tekmovalci bodo lahko izbirali med dolgo, srednjo, kratko progo in progama za skupine in otroke do 10. leta starosti (brez spremstva). V poštev pridejo tako izkušeni tekmovalci kot začetniki. Zbirališče bo ob 9. uri v športnem centru Gaje na Padričah. Za vpisovanje in informacije lahko pokličete na številki 3355806330 in 3496932994 oziroma lahko pogledate na spletno stran www.origaja.it. Vodilna na lestvici praznih rok Obe vodilni ekipi v Jadra-novi skupini državne C-lige gold sta sinoči izgubili. Rucker Sanve je izgubil v Arzignanu. Končni izid je bil 64:58. Tarcento pa je na domačem igrišču moral priznati premoč Montebellune, ki je bila boljša za dve točki (66:68). Pri dnu lestvice je zmagal zadnjeuvrščeni Spilimbergo, ki je premagal Bas-sano z izidom 97:89. Spilimbergo je tako dohitel predzadnjeuvrš-čeni Falconstar iz Tržiča, ki je doma izgubil proti Padovi (85:88). Ostala izida: Conegliano -Oderzo 76:78, Ardita - Calligaris 64:62. alpsko smučanje - Pokal ZSŠDI v Forniju di Sopra Na deželni tekmi SK Brdina tretje mesto Caterine Sinigoi Smučarski klub Brdina z Opčin je včeraj dopoldne v For-niju di Sopra uspešno pospravil pod streho deželno slalomsko tekmo Fisi, Pokal ZSŠDI, v starostni kategoriji deklic/dečkov (under 14) in naraščajnic/naraščjanikov (under 16). Na drugi sezonski preizkušnji (uvodni veleslalom je bil pred prazniki v Sap-padi) za mlade smučarje letnikov od 2000 do 2003 je prvič na progi Cimacuta Bis (sprva bi bili morali deželno tekmo speljati na Varmostu) nastopilo 127 smučark in smučarjev iz naše dežele. »Tekmo smo speljali do konca brez nikakršnih težav. Zelo sem zadovoljen in kot organizatorji moramo pohvaliti zelo dobro sodelovanje z deželno smučarsko zvezo in upraviteljem prog deželnim podjetjem Promotur,« je bil zadovoljen predsednik SK Brdina Marko Piccini, ki je še dodal: »Slalomska proga je bila zelo dobro pripravljena. Vsi smučarji in smučarke so bili zadovoljni. Povrh tega so nekateri naši smučarji združene ekipe (Brdina, Mladina in Devin) dosegli nekaj dobrih rezultatov.« Na stopničko je v kategoriji deklic stopila smučarka združene ekipe Caterina Sinigoi (SK Devin), ki je zaostala le za Giorgio Mae (Cai XXX Ottobre TS) in Martino Polentarutti (Cimenti Sci). V isti kategoriji je bila Chiara Valdemarin (SK Brdina) 16. V kategoriji dečkov ni za las stopil na zmagovalni oder Nikola Kerpan (ŠD Mladina), ki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Zmago je slavil Giacomo Vidoni (Sella Nevea). Enrico Sla- Nagrade sta podeljevala tudi podpredsednik deželne FISI Lojzko Popovič in predsednik SK Brdina Marko Piccini (desno) vich (SK Devin) se je uvrstil na 8. mesto, medtem ko je moral Alan Taučer (SK Brdina) odstopiti. V kategoriji naraščajnic je zmagala Andrea Craievich (Sci Club 70 TS). V moški različici pa je bil najboljši član kluba Alpe 2000 Francesco Pezzutti. Prihodnji smučarski tekmi za obe starostni kategoriji naj bi bili 16. in 17. januarja na Zoncolanu. Pogojnik je zaradi slabih snežnih razmer obvezen. (jng) Pohod na Medvedja k Po veseli silvestrski noči in bogatem novoletnem kosilu se prileže nenaporen zimski sprehod. Tržaški planinci se zato tega dne že tradicionalno, letos je bilo to že se-demindvajsetič, srečajo na Poklonupri restavraciji Furlan na Repentabru in se skupno podajo na Medvedjak. Izbrani cilj sicer ni vrh z veliko začetnico, saj se ne more bahati z visoko nadmorsko višino, vendar se z njegovega vrha odpira čudovit razgled. Pogled nam drsi od morja, preko z vasicami posejane kraške planote in primorskih tisočakov Slavnika, Vremščice in Snežnika tja do najvišjih vrhov Julijcev, ki so bili letos žal popolnoma sivi, brez trohice snega. Letošnji izletniki so med pohodom uživali v pravem pomladanske vremenu. Sonce je kar prijetno grelo, veter, ki je zadnje dni prečistil ozračje, se je tudi umiril. Čisto ozračje je nudilo res edinstven razgled. Ko so pohodniki zavzeli vrh, so iz nahrbtnikov potegnili najrazličnejše dobrote. Ob pogrnjeni mizi so si nato nazdravili, si voščili in prijateljsko pokramljali. Ko se je začelo sonce nagibati k zatonu in je pritisnil mraz, so naglo sestopili. Ob slovesu so si še zaželeli, da bi se čim prej srečali na naslednjem izletu. Razstava Med morjem in gorami Slovensko planinsko društvo Trst vabi v četrtek, 14. januarja, bo ob 19. uri v foyer Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ulica Petronio 4, na odprtje razstave Med morjem in gorami. Razstava je doživela krstno predstavitev septembra 2015 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Gre za dokumentarno razstavo o nastanku, razvoju in delu posameznih primorsko-notranjskih planinskih društev: 10 planinskih in 5 športnoplezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, s Krasa ter z območja od Brkinov do Postojne. Razstava, ki jo je pripravil Meddruštveni odbor (MDO PN PD), ni le nizanje za posamezna društva bolj ali manj pomembnih dogodkov, ampak prikaz preko stoletne zgodovine primorsko-notranjskega območja skozi doživljanje planincev. Saj je Primorce pri ustanavljanju planinskih društev, poleg ljubezni do narave in gorskega sveta, vodila predvsem ljubezen do domače zemlje in želja, da bi se postavili po robu potujče-valnemu pritisku nemških in italijanskih krogov. Tako je leta 1903 najprej nastala ajdovsko-vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva iz Ljubljane, naslednje leto, 1904, tržaška, leta 1907pa bistriška podružnica. V bogatem delovanju omenjenih in pozneje nastalih društev se kažejo sledovi burnega zgodovinskega dogajanja prejšnjega stoletja. Razstava Med morjem in gorami bo na ogled bo do 30. januarja. Članarina SPDT Društvena članarina in zavarovalnina Planinske zveze Slovenije, za obiskovanje gora in za druge dejavnosti v naravi, velja le do 31. januarja. Za obnovitev društvene članarine in zavarovanja, oziroma za vpis novih članov za leto 2016, bodo odborniki SPDT-ja na razpolago s sledečim urnikom: v ponedeljek, 11. januarja od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44; v sredo, 13. januarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. Svetega Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. Svetega Frančiška 20. Okrepčevalnica v stari torkli v Dolini »Ultra« SI Trail od Milj do Sesljana Na včerajšnjem ultramara-tonu iz Milj do Sesljana (S1 Trail) je osvojil zmago Luca Carrara (Team Mammut), ki je 55 kilometrsko razdaljo pretekel v času 4 ur in 41 minut. Prvi Slovenec na cilju je bil Marjan Župančič, ki se je uvrstil na 5. mesto. V stari torkli v Dolini so okrepčevalnico pripravili člani dolinske Srenje. fotodamj@n / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 7. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Planota na robu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.45 Porta a porta RAI2 RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agorà 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Prince of Persia - Le sabbie del tempo (pust., '10, i. J. Gyllenhaal) 23.10 Doc3 RAI4 13.25 Switched at Birth 14.10 Sword Art Online 14.55 Steins Gate 15.50 Andromeda 16.35 17.25 Xena 17.20 Novice 18.10 Film: Tesoro, mi si e allargato il ragazzino (kom.) 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: The Protector (akc.) RAI5 RAI MOVIE sioni pericolose (triler, '06) 23.05 Film: The Call 2 - La soglia del terrore (horor) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - Il castello dei miracoli (rom.) 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pome-riggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.00 17.55, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.20 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee 13.45 Capolavori della natura 14.40 Peru estremo 15.401 grandi della letteratura italiana 16.30 Roma: la storia dell'arte 17.05 19.40 Passepartout 17.35 Novice 17.40 Te-sori dell'antico Egitto 18.35 La liberta di Bernini 20.20 Glasba 22.15 Alain Platel: il senso della danza 22.45 Searching for Sugar Man 13.20 Film: Happy Endings (dram.) 15.40 Film: Il caso Thomas Crown (dram., '68, i. S. McQueen) 17.25 Novice 17.30 Film: Ulisse (pust.) 19.20 Film: I due colonnelli (kom., It., '62, i. Toto) 21.10 Film: Uno sguardo dal cielo (kom., '96, i. D. Washington, W. Huston) 23.25 Film: Specie mortale (horor) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.20 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.10 Nad.: Un matrimonio 14.05 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.00 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Cuori rubati 17.50 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasión Prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Il dono 23.25 Nad.: Non uccidere _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.40 Film: Non mandarmi fiori! (kom., '64, i. R. Hudson) 19.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Pas- 21.10 Film: Baciato dalla fortuna (kom., It., '11, i. V. Salemme) 23.10 Biagio - Mio mondo _ITALIA1_ 6.35 Risanke 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.10 Serija: Everwood 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.30 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: Person of Interest _IRIS_ 13.25 Film: Johnny West il mancino (ve-stern, '67) 15.10 Film: Brancaleone alle cro-ciate (kom., It., '70) 17.30 Film: Che fine ha fatto Harold Smith? (kom.) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: L.A. Confidential (krim., '97, i. K. Spacey, R. Crowe) 23.30 Adesso cinema! 23.55 Film: Urla del silenzio (voj., '84) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.20 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 20.35 Otto e mezzo 11.35 L'arai che tira -Il diario 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Košarka: Tezenis Verona - Pal-lacanestro Trieste 18.00 23.30 Trieste in di-retta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 11.10 14.00, 20.05 Il cuoco vagabondo 13.10 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara torna a casa 15.50 18.55 David Roc-co: Dolce vita 16.50 19.55 Pazzo per le erbe 16.55 Jamie: Comfort Food 17.55 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: 21 grammi (dram.) 23.30 Serija: L'ispettore Wallander _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Gli infedeli (kom., Fr., '12) _DMAX_ 12.30 Affare fatto! 13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Due macchine da soldi 19.30 Come andra a finire? 22.55 Fat N' Furious SLOVENIJA1 5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Turbulenca 12.20 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Ogenj, rit in kače niso za igrače 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Drobci najinega očeta (dram.) 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.05 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.35 Točka 9.20 Slovenski magazin 9.45 Kino fokus 11.00 Dobro jutro 14.25 Biatlon: SP, sprint (m) 15.50 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 18.00 Nan.: Fina gospa 19.10 Kviz: Male sive celice 20.00 Oto Pestner: 60 let, vse najboljše! 21.55 Film: Misijonar (kom., Fr., '09) 23.25 Dok.: Prostor za mizo _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 19.45 Avtomobilizem 14.45 Klepet z... 15.00 Glasba zdaj 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.45 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 23.20 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 City Folk 20.30 Film: Dve siroti (kom.) 22.15 Glasba zdaj 22.50 Naš športnik 2015 23.50 Med valovi POP TV 7.00 Risane in otroške serije 8.45 9.50, 11.10, 12.35 Tv prodaja 9.00 12.50 Dr. Oz 10.20 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.25 Velika angleška pekarija 13.50 Nan.: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 15.50 Serija: Kar bo, pa bo 16.45 18.55, 22.15 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Preko vseh meja (dram., '03, i. A. Jolie, C. Owen) 22.50 Serija: Kosti 23.40 Serija: Kralji bega _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.45 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.40 Nan.: Mrhi za šan-kom 8.45 Risanke 9.25 14.05 Nan.: Lepo je biti sosed 10.20 11.35, 13.10, 13.25 Tv prodaja 10.35 18.55 Serija: Komisar Rex 11.50 17.05 Serija: Detektiv na Floridi 15.05 Film: Nore na denar (kom., '08, i. D. Keaton) 20.00 Nan.: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Otročji varuh (kom.) 22.35 Film: Bi-kerji (akc.) I RIS VREDNO OGLEDA Četrtek, 7. januarja Iris, ob 21. uri L.A. Confidential ZDA 1997 Režija: Curtis Hanson Igrajo: Kevin Spacey, Kim Basinger, Russel Crowe in David Startharim Režiser Curtis Hanson je dogajanje te velike filmske uspešnice postavil v Los Angeles. Protagonist dve uri trajajoče zgodbe je iznajdljivi Jack, ki si zamisli in vodi svojevrstni televizijski program o dobro uspelih televizijskih akcijah. Neposredni prenosi slikovitih aretacij pa se naenkrat spre-vržejo v tragedijo. Celovečerec, ki ga je avtor povzel po istoimenskem romanu Jamesa Ellroya, je prepričljiv, delno žensko obarvan noir, ki si je leta 1998 prislužil celo dve oskarjevi nagradi. PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.3016.40 Nad.: Talenti v belem 13.25 Ellen 14.25 Nad.: Esperanza 15.30 Nad.: Želite, milord? 17.35 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.50 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Blondinka s Harvarda (kom., '01, i. R. Witherspoon) 22.05 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 23.00 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Med-praznična prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 20.00 Cultura e so-cieta; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Studio D po 11.00 bodo oblikovale novice iz vsega sveta s področja zabave, kulture, znanosti in gospodarstva. Veliko svežega bo tudi o glasbenih izvajalcih, ki bodo s svojimi skladbami napolnili radijske valove, oddajo pa bo sklenila rubrika Zeleni vrtinec z nasveti in informacijami, ki zadevajo aktualne probleme našega ne več tako zelo zelenega planeta. V Kulturnih diagonalah ob 18.00 bo na sporedu Pisani svet podobe - oddaja o likovni umetnosti. V rubriki Sledovi mojstrov bo v ospredju figura pred kratkim preminulega umetnika, protagonista tržaške neoavantgarde v šestdesetih letih Enza Cogna. Podoba v besedi ponuja katalog, ki je izšel ob istoimenski razstavi »Pik Badaluk e i suoi amici«. Osrednji gost oddaje pa bo goriški slikar Andrej Kosič. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2Q Četrtek, l. januarja 2Q16 VREME, ZANIMIVOSTI vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^ Nad zahodno in srednjo Evrope ter nad Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka. Od zahoda doteka k nam precej vlažen zrak. / Dopoldne bo jasno in mrzlo. Pojavljala se bo slana. Tekom dneva se bo nekoliko pooblačilo ob prihodu visokih slojastih oblakov. Ponoči bo ponekod možna megla. Dopoldne bo na zahodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Po nekaterih nižinah bo megla. Popoldne bo povsod pretežno oblačno, v višjih legah bo zapihal zahodni do jugozahodni veter. M TOLMEC 0-5/5 TRBIŽ O -9/0 & VIDEM O -4/7 ČEDADo -3/6 CELOVEC °-7/0 KRANJSKA G. o-11/3 O TRŽIČ -7/3 KRANJ O S. GRADEC O -6/4 CELJE -7/3 O a LJUBLJANA O-6/5 GODIC. N. GORICA G°v7CÔ ° -4/7 POSTOJNA \j PORTOROŽO __ HIHia 0/9 ^-—i.^ ' N. MESTO -S/S KOCEVJE L Crnomelj =j 1967 - Obilno sneženje v >Eno južni in vzhodni Sloveniji je oslabelo, poz nekod se je snežna odeja do jutra v 48 urah § odebelila za več kot pol metra. V Kočevskih < Poljanah se je višina snega povečala s 7 cm na 88 cm, v Senožečah s 6 cm na 50 cm. Jasno bo. Popoldne se bo pooblačilo od obale, kjer bo lahko rahlo deževalo. Ponoči se bo lahko pojavila megla. Delno jasno bo, zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan se bo pooblačilo, popoldne bo ponekod v južni Sloveniji rahlo deževalo. CELOVEC O TOLMEC O-4/8 -4/1 TRBIŽ O -S/4 KRANJSKA G. O-8/6 S. GRADEC O -3/6 VIDEMO -3/10 CEDADo -2/9 , OTRŽIC -6/6 KRANJO CELJE -2/6 O GORICA o V11 mtn O 111 N. GORICA LJUBLJANA 0 2/S ¿5 POSTOJNA O 1/7 N. MESTO 1/6 O KOCEVJE S° - CRNOMELJ jutri REKA 6/12 Danes: ob 4.45 najnižje -17 cm, ob 10.19 naj- _ višje 40 cm, ob 17.14 najnižje -56 g Morje je razgi- 0 cm, ob 23.33 najvišje 38 cm. S bano, tempera- 1 Jutri: ob 5.17 najnižje -16 cm, ob 10.45 naj- tura morja 11 ' višje 36 cm, ob 17.38 najnižje -52 | stopinj C. cm. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh......x Piancavallo . . . . T.".....20 Vogel..................33 Forni di Sopra.........25 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 Krvavec...............40 Trbiž...................40 Cerkno..................- Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 El NIno že v Kaliforniji LOS ANGELES - Prvi večji El Nino v sezoni je dosegel jug Kalifornije in s seboj prinesel obilno deževje s poplavami in zemeljskimi plazovi. Po podatkih ameriških vremenoslovcev je na območju letališča Los Angeles zapadlo 3,6 centimetra dežja, kar je bistveno več od dosedanjega rekorda iz leta 1979, ki je bil 1,32 centimetra. V nekaterih delih Kalifornije so morali zaradi obilnega dežja zapreti ceste, prekinjena je bila tudi dobava električne energije. Kaliforniji se v prihodnjih tednih obeta še več El Ninov, a strokovnjaki opozarjajo, da tudi to obilno deževje ne bo zadostovalo, da si bo regija opomogla zaradi zgodovinske suše. V EU so si zvišali plačo BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker (na sliki) in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sta prejela 700 evrov povišice, tako da njuna plača zdaj znaša 31.272 evrov. Po poročanju nemškega časnika Bild je sedem podpredsednikov Evropske komisije prejelo 633 evrov povišice in njihova plača zdaj znaša 27.953 evrov. Plače 20 evropskih komisarjev so približno 3000 evrov nižje. Zvišanje plač velja za nazaj, in sicer od lanskega julija. Za 193 evrov so se zvišale tudi plače evropskih poslancev, ki zdaj znašajo 8213 evrov. las vegas - Sejem CES o tehnologiji Televizorji LCD se še razvijajo, toda zasloni OLED že trkajo na vrata LAS VEGAS - V Las Vegasu se je že na dan pred uradnim odprtjem mednarodnega sejma zabavne elektronike CES vnel boj za naziv najboljšega novega televizorja. Za krono se spopadajo vse tanjši pametni televizorji z zasloni z ultra visoko ločljivostjo (UHD). Južnokorejski proizvajalec elektronike LG Electronics je predstavil televizor z zaslonom z organskimi svetlečimi diodami (OLED), katerega debelina znaša le 2,57 milimetra. Televizorji z zasloni OLED, ki prinašajo bogatejši prikaz barv in veljajo za naslednjo generacijo v svetu televizije, naj bi nasledili danes najbolj razširjene televizorje z zasloni s tekočimi kristali (LCD). Pohod televizorjev OLED zaenkrat zavira dejstvo, da je njihova proizvodnja dražja v primerjavi s proizvodnjo LCD-televi-zorjev. Trg tako še naprej obvladujejo LCD-televizorji, ki so pred leti na tem mestu nasledili nekdaj prevladujoče televizorje s katodno cevjo. Tudi pri LCD-televizorjih gre trend razvoja v vse manjše debeline zaslonov, obenem pa tudi v smeri vse večjih zaslonov, ugotavljajo v ameriškem združenju industrije zabavne elektronike Consumer Technology Association (CTA), ki organizira sejem CES. Vsak peti letos prodani televizor naj bi imel zaslon z diagonalo 50 palcev ali več (127 centimetrov ali več) ter ultra visoko ločljivostjo 4K. Prodaja televizorjev 4K naj bi se letos pospešila zaradi njihovih bolj dostopnih cen, za 4K pa že postopno prihajajo LCD-televizorji z ultra visoko ločljivostjo 8K. LG je v Las Vegasu poleg OLED-te-levizorja tako predstavil tudi LCD-televi-zorje z debelino 6,6 milimetra ter nov televizor 8K z diagonalo 98 palcev (249 centimetrov). Vodilni svetovni proizvajalec televizorjev Samsung je medtem predstavil se- Veliki sejem gosti Las Vegas rijo novih LCD-televizorjev s super ultra visoko ločljivostjo (SUHD), ki premorejo tehnologijo kvantnih pik za še bolj kakovosten prikaz slike. Posebnost teh televizorjev je med drugim v tem, da lahko nastopajo tudi v vlogi nadzornega centra za druge naprave v omreženem pametnem domu - od ključavnic in svetil do termostatov in pametne bele tehnike. Omenjeni televizorji prav tako juž-nokorejskega proizvajalca bodo uporabnikom omogočali tudi igranje več kot 500 video iger prek spleta, in sicer prek storitve Playstation Now, ki jo zagotavlja japonski tehnološki in zabaviščni velikan Sony. Sony je medtem predstavil nove ultra tanke LCD-televizorje že uveljavljene blagovne znamke Bravia, pri čemer veliko stavi tudi na tehnologijo visokega dinamičnega območja (HDR) ter na spletno storitev Ultra, ki bo uporabnikom omogočala ogled Sonyjevih video vsebin. (sta) ces ponesrečena voščila Coca Cola razburila tako Ruse kot Ukrajince MOSKVA/KIJEV - Največji proizvajalec pijač na svetu Coca Cola je potrošnikom le želel voščiti srečno novo leto, a je na koncu zaradi voščila z zemljevidom polotoka Krim, ki si ga lastita tako Kijev kot Moskva, pošteno razburil tako Ukrajince kot Ruse. V novoletnem voščilu na najbolj priljubljenem ruskem družbenem omrežju VK je Coca Cola objavila zemljevid Rusije, na katerem pa ni bilo Krima, ki si ga je Moskva proti volji Kijeva priključila marca 2014. Ruski uporabniki VK so voščilo Coca Cole ostro kritizirali, zato je proizvajalec pijač v torek objavil nov zemljevid Rusije, ki vključuje Krim, in se opravičil. A s to potezo je Coca Cola razburila Ukrajince, ki ne priznavajo priklju- Vse dostopnejši tudi droni LAS VEGAS - Na sejmu CES bo veliko pozornosti namenjene tudi vse zmogljivejšim in cenovno dostopnejšim brezpilotnim letalnikom ali dronom, poleg tega pa še pametnim nosljivim napravam, kot so pametne ure, zapestnice, oblačila, ter robotom in 3D-tiskalnikom. Med zvezdami sejma z bogatim spremljevalnim konferenčnim programom bo tudi virtualna resničnost, pri kateri s svojimi naglavnimi napravami vodijo proizvajalci Oculus, Sony in Valve. Omenjene naprave se uporabljajo zlasti za izboljšanje izkušnje pri igranju video iger, vendar pa naj bi imeli obiskovalci sejma možnost videti uporabnost te tehnologije tudi na številnih drugih področjih. V ospredju bodo še številne naprave za pametni dom, ki omogočajo upravljanje in nadzor na daljavo ter samodejno prilagajanje uporabnikovim potrebam na podlagi analize njegovih navad itn. Uporabnost digitalnih tehnologij bodo prikazovali tudi avtomobilski proizvajalci. Na letošnji izvedbi sejma CES jih bo razstavljalo rekordnih 10, poleg več kot 100 tehnoloških podjetij s produkti za svet vozil. Digitalne tehnologije prevzemajo vse večji nadzor nad procesi v avtomobilih oziroma vozniku in potnikom olajšujejo upravljanje vozila, na primer z glasovnim upravljanjem, samodejnim parkiranjem ipd. Večino oziroma 58 odstotkov letošnje globalne potrošnje na področju zabavne elektronike bodo predstavljali pametni mobilni telefoni in tablični računalniki ter prenosni računalniki. čitve Krima Rusiji, številni pa so že zahtevali bojkot proizvajalca pijač. Korporacija se je nato predala in enostavno zbrisala novoletno voščilo. »Dragi prijatelji. Hvala vam za vašo pozornost. Odločili smo se zbrisati objavo, ki je povzročila razburjenje,« je na Facebooku zapisala ukrajinska podružnica Coca Cole. Kasneje so se za objavo opravičili še na sedežu Coca Cole v ameriški Atlanti in v sporočilu za nesporazum okrivili zunanjo agencijo. »Mi kot podjetje ne zavzemamo političnih stališč, ki niso povezana z našim poslovanjem, in se opravičujemo za objavo, ki smo jo odstranili,« so zapisali v Atlanti. (sta) Laurie Anderson zaigrala psom NEW YORK- Glasbenica Laurie Anderson je na newyorškem Times Square pripravila koncert za pse in njihove ljubitelje. Posebnost nastopa je bila, da je An-dersonova izvedla kompozicijo, ki jo je napisala posebej za pse in je bila izvedena v nizki frekvenci, primerni za pasja ušesa. Prisluhnilo ji je okoli 50 psov in 100 ljudi. Kljub temu, da so v ponedeljek v New Yorku beležili enega najhladnejših dni te zime, so obiskovalci pasjega koncerta delovali zelo zadovoljno. Andersonova je nastopila toplo in športno oblečena. Kompozicijo je zaigrala na prirejeno violino, na lok katere je namesto klasične žime pritrdila magnetni trak. Glasbilo je ustvarila v 70. letih. Med koncertom je pse iz občinstva skušala vključiti v dogajanje in pozvala njihove lastnike, naj jim naročijo, da zalajajo. Najprej je zalajal mali pes, nato pa so se mu pridružili še ostali in nastal je pravi pasji zbor.