m	*
Glas zaveznikov
TRST, petek 21. junija 1946
UREDNIŠTVO: Via S. feiueo 12 Telefon it 93354 In 94443
Leto II - St. 310
Informacijski d n e o n i k A. I. S.
Cena 4 Ure
UULASI s Cena u milimeter višine (ilrina ena kolona) i trgovski U 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 46. Davek ni vitet Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: SJ*X, Socleti per U Pubbliclti in ltalla. Trst ut BUvlo Pelllco St 4. tet 94044. Oena posamezne itevllke U 4 (»aostale U 8). Rokopisov ne vračamo.
Umik zavezniških sil
Iz Italije in Bolgarije
PANDIT NEHRU
ARETIRAN V KAŠMIRU
MORKEE (Pandžab), 21, junija
Verjetni bodoči predsednik indijske kongresne stranke Pan-dit Nehru je hotel v noči od torka na sredo prekoračiti kaSmir-sko mejo. Ko je čel preko mostu Kobala, sta mu policija in vojaštvo skušala prestop meje preprečiti. Nehru se ukazu ni hotel pokoriti, ter je mejo kljub temu prestopil. Zaradi tega so ga včeraj dopoldne v Domelu aretirali.
Pandit Nehru Je hotel obiskati Kašmir zato, da bi po neredih, ki so maja izbruhnili v tej pokrajini, poskrbel za obrambo predsednika kašmlr3kega narodnega zbora šejka Mohameda Abdulaha, ki je zdaj v zaporu in ki ga obtožujejo, da je vodil gonjo, da bi se maharadža odpovedal prestolu. Kašmirska vlada je včeraj po tisku objavila Izjavo, v kateri sporoča aretacijo Nehruja. Vladna izjava dodaja, da ni njen namen zadrževati Nehruja, ki je popolnoma svoboden in se lahko vrne v britansko Indijo, kadar teli- Poročilo demantira vest, da bi Nehruja ob prilik? aretacije v Domelu obmejna straža ranila z bajonetom.
Radijska postaja v Novih Delhlb Je včeraj zvečer javila, da je množica v Srlnegarju, ko je zvedela za vest, de Je bil Nehru ranjen, i padla električno centralo.
Izvršni odbor indijskega kongresa, ki je te dni preučeval predloge britanskega ministrskega odposlanstva za ustanovitev začasne vlade, je zasedanje preložil do Nehru, jeve vrnitve.
Zdi se, da so pogajanja za sestavo začasne Indijske vlade, včeraj ponovno zastala. Videti je namreč, da je težko združiti nasprotujoča si gledanja Kongresa in muslimanske zveze.
V 90 dneh po podpisu mirovnih pogodb
Tajno popoldansko zasedanje
PARIZ, 21. junija — Zunanji ministri štirih velesil so se v teku včerajšnjega dne sestali dvakrat. Na dopoldanskem zasedanju so sklenili, da bodo britanske in ameriške čete zapustile Italijo v 90 dneh po podpisu italijanske mirovne pogodbe. Sovjetske čete bodo zapustilo Bolgarijo v teku 90 dni po podpisu mirovne pogodbe s to državo. Datum podpisa mirovnih pogodb še ni določen.
Dopoldansko zasedanje, ki »c je pričelo ob 11. uri, je bilo posvečeno naslednjim vprašanjem: 1. preučevanju francoske zahteve po gornjem delu doline Pal Roja*z Brigo in Tendo; 2. zavezniški komisiji, ki bi morala nadzorovati izpolnjevanje pogojev mirovne pogodbe z Italiio; 3. umiku zavezniških čet iz Dalije.
Razpravo o vprašanju franco-sko-ltalijanske meje so ministri zaradi zahteve sovjetskega zunanjega ministra Molotova odložili. Molotov je zahteval, da bi razpravljanje o tem preložili, da bi lahko preučil poročilo izvedencev o htdro-električnl centrali v dolini Val Roja. V pogledu zavezniške komisije za nadzorovanje izpoljevanja pogojev italijanske mirovne pogodbe so zunanji ministri soglasno sklenili, naj bodo v njej britanski, ameriški, francoski in sovjetski veleposlanik v Rimu. Komisija naj posluje 12 mesecev.
V pogledu umika britanskih in ameriških čet iz Italije, odnosno sovjetskih čet iz Bolgarije, je britanski zunanji minister Izjavil, da je Velika Britanija pripravljena umakniti vse svoje sil« lz Italije če bo prišlo do zadovoljivega sporazuma z vojaškimi oblastmi Združenih držav, v pogledu zveze z Avstrijo preko tistega področja Nemčije, ki ga Imajo zasedenega Američani ter če bodo Sovjeti u-maknili svoje čete iz Bolgarije. A-meriški zunanji minister je obljubil, da bo v tem pogledu nudil vso možno pomoč. Strinjal se je tudi Molotov.
Posebni dopisnik <BBC» poroča lz Pariza: »Važno je, da so zavedamo, da britanski zunanji minister ni popustil niti za las. Septembra se je Sovjetska vlada na trojni konferenci v Londonu obvezala, da bo umaknila čete Iz Bolgarije, kar pa se ni zgodilo. Maja Je Bevin lzja. vil, da bi lahko pristal na umik zavezniških čet iz Italije le pod pogojem, če bi Rdeča armada izpraznila Romunijo. Danes ne govore več O Romunjll in britanski zunanji minister pristaja na umik s
Mihailovičev branilec
za pripustitev ameriških prič
Nove izjave polkovnika Hudsona
BEOGRAD, 21. junija — Na razpravi proti generalu Dra-ži Mihajloviču je v sredo obtoženčev branilec izjavil, da P novno številni ameriški državljani zahtevali, da bi lahko p v Beograd 'in pričali v prid Mihajloviču. Javni tožilec je lzJ*vl*j da.ta zahteva eni na mestu», ker bi bile »njihove izpovedi v popolnem nasprotju s tem, kar je Mihajlovič sam izjavil*, sodišče o tem še ni dokončno odločilo.
V sredo je britanski
,	„ ,	- državni
minister Noel Baker v odgovor na neko interpelacijo odgovoril, da so sklenili ustaviti pomoč generalu Mihajloviču med vojno zaradi različnih dokazov, ki so jih od časa do časa dobili iz različnih virov. «Iz teh. dokazov — je dejal — je bilo razvidno, da prispevek generala Mihajloviča v boju proti sovražniku nt bil znaten in da so nekateri njegovi namestniki celo aktivno sodelovali z Nemci. Britanski polkovnik Hudson, ki ga na razpravi proti Mihajlo-vl{a- Hudson j e pojasnil, da so nasvetoval, naj napadajo Titove partizane, ja podal novo in P®" Polnejšo izjavo o svojem delovanju Z glavnem, stanu generala Mihajlo-vi,'a- Hudson je objasnil, da so »a poslali v Jugoslavijo zato, • da ot dobil podatke o osnih silah, da i poročal o jugoslovanskih od gorniških gibanjih, vzporedil delo ,('h skupin ter sklenil sporazume za pošiljanje britanskih dobav, Hudspnova izjava pravi med k™Sr.lm: <<Porofal “m, da ste bili Ml proti Neroni- Tit * avTl1 odporniški skiipl-
njihovi odnosi	“
s rrsss r*0 ^
nn za kratek čas sprijaznili. Koncem novembra je nemška kazenska ekspedicija Titove parti-
veznlšklh čet lz Italije pod pogojem če bo sovjetska vlada izpolnila staro obljubo, da izprazni Bolgarijo.
»Molotov je nato prredlagal ustanovitev komisije za Italijo, ki bi zagotovila izvajanje mirovne pogodbe. Spominjate se, da. sta ta predlog že pred enim mesecem postavila Bevin in Byrnes, da ga pa takrat Molotov ni sprejel. Danes je Molotov trdil, da ni zelo naklonjen predlogu, potem pa je dejal, da ga sprejme, da bi teko dokazal svojo dobro voljo. Molotov je predlagal, da bi bili v komisiji veleposlaniki štirih velesil, ki bi morali biti pooblaščeni, da vrše svojo nS-logo dvanajst mesecev od dne, ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba. Bevin je to sprejel ln tako so predlog dokončno sprejeli,*
Ob 17. uri so se zunanji ministri zbrali na tajr-o zasedanje, na katerem so preučevali vprašanje Tripolitanije in italijanskih kolonij na splošno. Tiska o teh razgovorih ne bodo obvestili.
Na zasedanju je Molotov zahteval, da bi razpravljali o predlogu Združenih držav, na podlagi katerega bi vprašanje suverenosti italijanskih kolonij odložili za eno leto. Ce ministri do takrat o tem ne bi dosegli sporazuma, bi se kolonije vrnile pod zaupno upravo
AMERIŠKA VARNOST
Poveljnik kopnih sil ameriške vojske general Jacob L. Devers je imel v Detroitu na sestanku zdrultnja strojnih in-lenirjev govor, v katerem je dejal, da danes svet zahteva tnovega duha razumevanja in novo politiko», Obrazlotil je, kako bi morale ravnati Združene drlave, da bi zagotovile narodno varnost in ostale predstraZa sveta.
Podčrtal je, da je Amerika lahko varna le pod pogojem,
bo varen tudi ostali svet; ostali svet pa je lahko varen le, de je varna tudi Amerika.
General Devers je navedel naslednja osnovna nadela ameriške politike:
1. Ce koljemo, da bo Amerika varna, moramo doma napraviti; storiti moramo vse, da bo napredna in notranje motna.
e. Pojasniti in določili moramo svoje stališče v mednarodni politiki; v luči sedanjih dogodkov in okoliščin moramo skleniti, kakSno stališče bomo zavzeli v svetovni politiki. Amerika si ne sme telet( ničesar, za kar ni pripravljena plačati zahtevane cene.	<
S. Poznati in razumeti moramo druge driave, njih način mišljenja in tudi njih misli. y nasprotnem primeru ne . bomo mogli razumeti in oeniti njihovih političnih nagibov. Zagotoviti pa moramo, da bodo tudi drugi razumeli nagibe naše politike.
It. Delovati moramo na izgradnji svetovne organizacije. Mislim da vsi soglaSamo, da jo glavna stvar na svetu sode. lovanje in da moramo izbirati med sodelovanjem ali pa uničenjem človeštva.
S. Poskrbeti moramo, da bodo imelo naSe oborožene sile potrebna sredstva za izpolnitev svojih nalog. Prva naloga oboroženih sil je, da zagotove varnost države in njen obstoj. Koncem koncev pa imajo tudi dolžnost, da izvedejo odločitve vlade. Nihče noče nove vojne, vsi pa vemo, da je najboljše, če si za preprečitev vojne sam zadosti močan, da prprečii drugemu, da bi jo začel, ■ ■
Romunski odgovor na ameriško noto
Odklanjanje očitkov
WASHINGTON, 21. junija — Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo vsebino note, ki«jo je 17. junija romunski zunanji minister izročil predstavniku Združenih držav v Romuniji. Romunska nota je odgovor na ameriško noto z dne 14. junija, v kateri je vlada Združenih držav izjavila, da ima romunsko noto z dne 3. junija, tičočo se organizacije izvedbe volitev v Romuniji za »nezadovoljivo*._■
Besedilo romunske noto z" dne 17.
Vojaško sodelovanje
Združenih držav in Kanade
Nikak vojaški blok
OTTAWA, 21. junija — V kanadskih vladnih krogih menijo, da so v bistvu sprejeli načrt za vojaško sodelovanje Združenih držav in Kanade, ki ga je prcdožll Washlngton. Načrt je temeljito preučeval vojaški ameriško-kanadski svet, in sicer pod vidikom izkušenj nedavnih vojaških vaj na arktičnih področjih Kanade. Načrt predvideva poenotenje nekatere vojaške opreme, metod vežbanja in vojaške organizacije obeh držav.	v
Po mnenju vojaškega sveta niti
*ane pregnala iz Srbije. Mihajlovič
*J‘\tftk0 8kri1, ** kllub VTiu-vanju pet mesecev Z njim nisem
“tiei stikov*.
Hudson j« nato pojasnil, da je
oclšel v Črno go v o v začetku P® letja 1942; jeseni istega leta je Mihajlovič prosil za zelo obsežno britansko pomoč, da bi onemogočil Črnogorcem nadaljevanje bojev. Angleži pa mu Je takrat niso mogli dati. Zaradi tega je Mihajlovič s črnogorskimi voditelji sklenil, da se bo poslužil politike čakanja.
Hudson pravi:	«Vedno sem
vztrajal, da bi prišlo do sabotažnih d«Janj proti Italijanom. Sele v
»^wtku 1943 56X11 °Pazil. da hoče a j Jovič s pomočjo Črnogorcev napasti Titove partizane, 'ltl so takrat ponovno vpadali v oddaljena bosanska področja. Kot že prej, sem tudi zdaj odločno izjavil Ca Angleži ne bi dovolili, da bi dobave, ki so jih poslali Mihailoviču, uporabljali proti sonarodnjakom
ki so se tudi borili proti osnim silam in da bi jim takšna politika’ vzela moralno podporo Angležev. V začetku 1943 sem se vrnil v Srbijo. Ostal sem v stikih z Mihajlovičem in z nekaterimi četriiškimi voditelji, ki so začeli'uspešno napadati pet velikih železniških mostov. Ko so se Titovi partizani po dveletni odsotnosti decembra 1943 vrnili v Srbijo, sem se jim ponovno pridru žil. Ostal sem pri n^b, dokler se marca 1944 nisem vrnil na angleško ozemlje*.
Hudson zaključuje Svoje poročilo: «Nikdar nisem dal navodil in nikoli nisem podprl Mihajloviča, da bi likvidiral ali s« bojeval proti Titovim partizanom; nikoli nisem tudi prejel povelj v temi smislu*.
Združenih narodov. Molotov je dodal, da je treba dati prednost preložitvi namesto pa da bi podaljševali zastoj, čeprav daje prednost takojšnji odločitvi. Ameriški minister Bymes je nato predlagal, da bi iftienovali posebno komisijo, ki bi preučevala to vprašanje, Predlog so takoj sprejeli. Iz uradnih virov ni bilo nikakih podrobnosti o včerajšnjem popoldanskem tajnem zasedanju. Vsekakor pa menijo uradni krogi, da je bilo ozračje zelo prijateljsko.
V sredo zvečer so se sestali namestniki zunanjih ministrov. Razpravljati bi morali o gospodarskih vprašanjih, o katerih so predhodno razgovarjali že zunanji ministri ln jih nato odstopili namestnikom. Vendar pa namestniki niso dosegli nikakega napredka. Sovjetski predstavnik Andrej Višinski Je odklonil nove britanske preloge za arbitražno postopanje, ki so se poja-vill v pogledu vprašanja vojne odškodnine. Izjavil je, da nasprotuje obvezni razsodbi. Namestniki se niso mogli sporazumeti niti o sestavi razsodišča, ker so nasprotovali predlogu, naj bi bili razsodniki člani nevtralnih držav. Do koraka nazaj je prišlo v pogledu italijanske imovine v tujini. Sovjetska’ delegacija je vztrajala na tem, da na račun priznanih! reparacijskih zahtevkov od te imovine ne smejo zadržali več, kakor eno tretjino. Isto stališče je v sredo na zasedanju zunanjih ministrov zastopal tudi Molotov, a ga je kasneje o-pustil.
Grška vlada je včeraj poslala
Atlantik niti Pacifik niti arktične pokrajine ne bi mogle preprečiti napada z orožjem velikega akcijskega radija na Ameriko s severa in prod invazijo.
Načrt skupne obrambe predvideva izvedbo vojne organizacije s takojšnjo ustanovitvijo metereolo-ških postaj in z vojnimi poizkusi V arktičnem področju. Potrebne predpriprave so izvršili pri zadnjih vajah z «akrt:čnimi voli*, ki so dokazali, da severni Američani ljudi in strojev ne morejo privaditi na mraz, ki dosega 50 stopinj. Zaraidi tega bodo zgradili zimske postaje in uvedli posebno opremo, da bodo na ozemlju, kjer vlada zelo nižka temperatura, ustvarili mrežo zračne obrambe. Združene države so to pripravljene denarno podpreti, kar pa ne bo niti v najmanjši meri vplivalo na kanadsko suvernost.
V odgovornih krogih podčrtavajo, da načrt med .obema državama ne predvideva nikakih vojaških zvez in političnih obvez; ni v nasprotju s kanadskimi obvezami do britanskega imperija, enako pa tudi na noben način ne bi vplival na obveze obeh držav, ki izvirajo iz dejstva, da ste članici Združenih narodov. Načrt ni napadalnega
zunanjim ministrom, spomenico, kateri zahteva,* da ji Italija plača na račun vojne odškonine več kot 2 milijardi dolarjev, kar predstavlja 10 kratno vsoto, ki jo je Molotov predlagal za Jugoslavijo in Grčijo skupaj, ter 20 kratno vsoto, kt jo je'Sovjetska zveza zahtevala zase.
Grčija zahteva 1.855,000.000 dolarjev za bilančne stroške, 223 milijonov dolarjev za zasedbene stroške in 800 tisoč dolarjev za stvarno škodo. Molotov je Izjavil, da predstavlja zahteva, ki jo je postavil v imenu Sovjetske zvCze’ 20. del TSkode, ki jo je stvarno povzročila.
značaja, marveč temelji Izključno na obrambi. Zaradi tega že vnaprej zavračajo vsako morebitno obtožbo, da teži k ustvaritvi določenega severnoameriškega vojaškega bloka.
Poročajo, da so zadnji washing-tionski razgovori • med načelnikom ameriškega glavnega stana generalom Eisenhowerjemi in bivšim načelnikom argentinskega glavnega stena generalom Carlosom von der Bcckejem izboljšali verjetnost vključitve Argentine v načrt za «obrambo poloble*, ki so ga predložile Združene države.
DEMANTIRANE IZJAVE
V POGLEDU Z.S.S.R.
Washington, 21. junija Predsednik odbora za odnošaje s tujino poslanske zbornice Združenih držav Sol Bloom je zanikal izjavo, ki so jo objavili Štirje člani tega odbora, v kateri so zahtevali, da ss konča »s politiko popuščanja do Sovjetske zveze* ln prikazali P0-trebo takojšnjega sestanka med predsednikom Trumanom in gene* ralislmom Stalinom.
Bloom j« Izjavil, da ta izjava ne more povzročiti ničesar dobrega in da škodljivo vpliva na odločitve zunanjih ministrov v Parizu,
junija se glasi:
«Romunska vlada Izraža obžalovanje zaradi dejstva, da pojasnila in izjave v njeni noti z dne 3. junija niso zadovoljila vlade Združenih držav. Vlada Izraža globoko obžalovanje zaradi ocenitve pojasnil in izjav, ki jih je predložila. Ker temeljijo Omenjena pojasnila in izjave izključne na skrbno ugotovljenih in preverjenih dejstvih, je romunska vlada prisiljena, da ne sprejme ocenitev, ki so bile izražene v vaši noti.
«Po drugi strani pa mora ro. munska vlada ob sprejemu nove note vlade Združenih držav pripomniti, da so bili moskovski sklepi plod razprav in sklepov, ki so jih vzajemno dosegle vlade Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije. Zaradi tega je romunska vlada prisiljena Izjaviti, da kakršna koli akcija, katere namen bi bil nadzorovanje ali izsiljena Izvedba moskovskih sklepov, ne more biti naloga posameznih vlad podpisnic, marveč le skupna naloga vseh o. menjenih vlad.
»Poleg tega romunska vlada od vlade Z.S S.R. ni prejela nikakih sličnih ugovorov ali pripomb, ki bi se tikale praktičnega izvajanja moskovskih sklepov ter mora to dejstvo upoštevati,
»Pri tej pripombi pa vodi romunsko vlado zgolj odločnost, da izpolni V3e obveznosti, ki jih je prevzela do treh vlad, ki so sodelovala pri moskovskih sklepih.
«Splošne 'volitve, ki jih bomo izvedli čimprej, vsekakor pa no kasneje kot septembra, kot je romunskemu in mednarodnemu tisku že ponovno izjavil ministrski predsednik, bodo najpomembnejša izpolnitev obveznosti, katerih polna izvedba je stalni smoter notranje politike romunske vlade.*
Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva, ki je sporočil tisku besedilo romunske 'note, je izjavil: «Ob priliki objave vsebine odgovora romunske vlade na našo noto z dno 14. junija moram pripomniti, da romunska cenzura še vedno ovira romunski tisk, čeprav Je dobil besedilo britanske in ameriške note v objavo. Znano nam je, da so 15. junija dobili ravnatelji romunskih časopisov ukaz, na podlagj katerega jim je bilo vsebino ameriške in britanske note prepovedano objaviti ali besedilo celo poslati cenzuri. Ukaz je dodajal, da bodo vsak list, ki bi objavil'ameriško ln britansko noto, takoj in za vedno ustavili.
ZAPISKI
UGRABLJENI ČASTNIK
POBEGNIL TERORISTOM
Jeruzalem, 21. junija
Majorju H. P. Chanvicku, enemu izmed britanskih častnikov, ki so jih ugrabili židovski .teroristi,- se jo sinoči posrečilo pobegniti. Poročajo, da vodi policija in vojaštvo preiskave v Bucharimu, židovskem okraju Jeruzalema.
Načelnik političnega oddelka židovsko agencije je včeraj označil ugrabitev šestih britanskih častnikov, ki so jo izvedli židovski teroristi, kot »norost*. Dodal je, da bo agencija odločno podprla poziv za Izpust častnikov, ki so ga izdale mestne oblasti Tel Aviva,
Zidovsko odporniško gibanj« je po tajnem radiu »Glas Izraela* pozvalo . teroristično organizacijo, naj izpusti britanske častnike. Radio je dejal, da nasprotuje zadrževanje častnikov koristim naroda.
Britanski vojni minister Jack Lawson je včeraj v spodnji zbornici podrobno poročal o ugrabitvi častnikov v Tol Avivu in o dogodku v Jeruzalemu, kjer so streljali na dva britanska majorja. Omenil je, da bi »ena sama beseda v zbornici lahko povzročila nepopravljivo »kodo* ter se zaradi tega ni hotel dalje ukvarjati z omenjenim vprašanjem. Laburist Stok c a je pripomnil, da bi z židovskimi voditelji ravnal tako, kot so ravnali arabskimi voditelji, in sicer bi jih Izgnal lz države, če bi se dogodki ponovili. Predlagal je tudi, naj vojške oblasti zaplenijo vse orožje v židovskih poljedelskih naseljih. Komunist Gallacher je daje.:, da so ugrabitelji člani terori-sfčnih organizacij, ne pa splošno »Zldje*. ker tl nimajo z njimi nt terar skupnega-
Maršal J. Smuis
o britanskih problemih
Ločene mirovne pogodbe bi povzročile delitev Evrope
LONDON, 21. junija — V sredo je imel ministrski predsednik general Srtiuts pred južno-afriškim parlamentom prvi javni govor po vrnitvi iz Londona, kjer se je udeležil konference ministrskih predsednikov dominionov. V govoru je po-kvalil britansko vlado in narod.
Italija
LASKI SE BO ODPOVEDAL POLITIČNIM FUNKCIJAM
London, 21. junija Prof. Harold J. Laski, ki je bil v zadnjih letih predsednik britanske laburistične stranke ln čigar izjave o smotrih socializma in o mednarodnih zadevah so često vzbudile živahne spore, se misli prihodnje loto umakniti s političnih mest.
Njegova odločitev ne temelji na političnih razlogih.
«Britanci — je dejal — občutijo pomanjkanje vsega, posebno po še btnne. Življenjski pogoji so morda še slabši, kot so bili lani. Vendar sem v Veliki Britaniji opazil žive znake moči in narodne solidarnosti. Te lastnosti omogočajo narodu, da prenaša težkoče s pogumom, ki ga je že tolikokrat pokazal.
»Čutim dolžnost izjaviti — jo nadaljeval Smuts — da sem si ustvaril dober vtis o naporih britanske vlade za rešitev vprašanj, ki stoje pred njo. Njeno zadržanje je prežeto z optimizmom, zaupanjem in močjo*.
O Evropi je maršal Smuts dejal: rfe bi nesoglasja med zunanjimi ministri trajala še dalje, bi prišlo v Evropi do novega razdora, ki bi imel zelo težke posledice za bodočnost svete ln za svetovni mir. Morebitna sklenitev ločenih mirovnih pogodb bi povzročila delitev Evropo v dva tabora*.
O Suezu je Smuts dejal: «Ce bi to prometno pot izpostavili he-varnosti, bi s tem izgubili enega
.
P - i '
izmed najvažnejših branikov miru in svetovne varnosti*.
O atomski bombi Jo Izjavil: «Dominioni bi morali biti bolje poučeni o atomski bombi, o novem orožju in o novi vrsti letel*.
N1KAKE TDJE PROPAGANDE
London, 21. Junija Britanski notranji minister Chu-ter Ede je včeraj obvestil spodnjo zbornico, da preučuje zakonski načrt, na podlagi katerega bi bilo britanskim podanikom pod pretnjo zločina prepovedano sprejemati denar za politično propagando v Veliki Britanji od tuje sile. Minister pa je izjavil, da so Jormulacljo zakonskega načrta preprečile nekatere praktične teiave.
Chuter Ede je izjavil, da misli v zakonski načrt vnesti člene, po katerih bi morale politične stranke objavljati letne obračune. Vsekakor pa je telava v tem, kaj vse pojmujemo pod politično stranko.
.Kakor je znano, je Chuter Ede 6. junija v spodnji zbornici prebral izvleček pisma, ki ga je januarja 1934 Mussoliniju poslal grof Grandi, tedanji italijanski veleposlanik v'Veliki Britaniji. Grandi pravi: sMosleg me je prosti, naj vanj izrečem zahvalo za poslano znatno vsoto denarja, ki jem mu jo danes izročil.r> Sir Osvald Moslep, bivSi ief britanskega faiističnegd gibanja, je kategorično zanikal to trditev.
POLJSKI PROTEST
London, 21, Junija
Predstavnik britanskega zudanjg-ga ministra je včeraj potrdil, da so prejeli noto poljske vlade, ki ugovarja proti temu, da je britansko veleposlaništvo v Varšavi Urilo vesti, ki se ne tičejo st: ego Velike Britanije,
Videti je, da je britansko veleposlaništvo v Varšavi razdelilo poljskemu tisku obvestila, sestavljena na podlagi raznih oddaj britanske radijske aruibe in da poljska vlada ugovarja razdeljevanju ten obvestil, v kolikor se to tiče notranjih vpraSanj Poljske.
BIDADLT OSTANE TUDI ZUNANJI MINISTER
Pariz, 21. junija Novi francoski ministrski pred. sednik Bldault si prizadeva, da bi osnoval vlado na široki podlagi. V aredo zvečer je sprejel voditelja komunistične in socialistične stranke. Voditelj radikalne stranke Her-riot Je včeraj izjavil, da je njegova stranka pripravljena sodelovati v vladi, ki bi jo sestavil Bidault. Voditelj naprednih katoličanov Fran-cisque Gay je izjavil, da bo Bldault v novi vladi obdržal tudi mesto zu. nanjega ministra.
Komunistični sindikalni organizator Henaph je opozoril sindikate pariškega okrožja, naj ne pričakujejo, da bo vlada sprejela delavske zahteve po 25% zvišanju mezd. Bldault je izjavil, da tega poziva ni pričakoval ter ga je osnačll celo kot vznemirljivega.
Zveza pariških sindikatov je organizirala včeraj ob 17, uri atavko pariških delavoev.
POLJAKI V BRITANIJO
Liverpool, 21. junija V Liverpool jt včeraj prispelo okrog 4.500 vojakov poljske armade generala Andersa. Poslali jih bodo
V posebna taborišča
ZKOIHIMO TA DUH!
* ii.
Ne vem, če ta gospod s pravico zastopa beljaške ■ poslušalce. Rečem lahko le to, da tega ne verjamem. Ali je to duh, ki vlada eno leto po vojaškem porazu veliko-nemškega rajha, v drugem največjem mestu Koroške?
Da, ta duh nam je dobro poznan. Govori iz ust nekega gospoda iz -Beljaka. Včeraj je vzklikal Adolfu Hitlerju, ko je obiskal glavno mesto Koroške. Rad bi vas spomnil na tisto, kar je bilo včeraj, dragi poslušalci, io vi boste lahko potem sami presodili, če je te duh pravilen, ali če bi ne bilo bolje, da ga Izkoreninimo. Poslušajte prosim samo trenutek:
«Mi koroški nacionalsocialisti* (plošča). «M1 koroški nacionalsocialisti, ki smo v urah svojega trpljenja tolikokrat sanjali o uri, ko bo naš «Ftihrer» v naši deželi, smo ponosni in srečni in z nami ves koroški narod, da smemo s častjo pozdraviti našega »Fuh-rerja* v deželnem glavnem mestu. Po težkih vojnah smo nit Korošci sami zgrabili za orožje, da branimo svojo ožjo domovino in prisegamo danes «Fiihrerju» da bomo stali mež ob možu in žena ob ženi v vsej bodočnosti za njim in se mu pokoravali!*.
Naloga vsakega poštenega človeka je, da zlomi ta duh, kjer koli se pojavi. V tem smislu se trudimo mi že od svojega prihoda lanskega maja.
Britanska obveščevalna služba je Izdala dvojezični zemljevid Koroško. Na tem zemljevidu so poleg nemških Imen tudi uradno priznana slovenska imena, v kolikor obstajajo. Poslušalci v St. Vidu ob Gli-n', so lahko presenečeni, toda zgodovinsko dejstvo je, da Slovenci ta k^aj imenujejo St. Vid ob Glini, zato je tudi na karti teko označen. Nekateri ljudje hočejo lz tega Izvajati neko temno politično namero. Prosil bi vas, da se ukvarjate bolj resnimi vprašanji.
Podoben, primer bi rad omenil v cerkvenem življenju. Uporaba slovenščine v cerkvah je bila lota 1941 ukinjena. Zdaj*je zopet dovoljeno uporabljati ta jezik v cerkvi ln po zaključku tega predavanja bodo slišali poslušalci, ki no morejo preključlti na' oddajmo postajo Gradec, prenos in Pliberka In sicer pete litanije v slovenščini — stvar, ki je v nemškem bogoslužju ni.
Veste, kaj si obetam od predvidene oddaje? Ze vnaprej vidim, da vodstvo oddaj pričakuje late očitke, ki so jih že slišali poedini župniki. Zdaj bomo tudi mi krivi zasledovanja temnih političnih stremljenj. In zakaj? — Ker stopamo v božjo hišo ln Imamo svojo pobožnost v drugem jeziku.
Moje poslušalke In poslušalci, vidite, da j« odvisno drugo od drugega.
Na Koroškem žive pač tako Korošci nemškega jezika, kakor Ko. rošcl slovenskega jezika in med slednjimi jih je. na tisoče, ki rajši govorijo svojo materinščino. MI potrebujemo pomoči vseh, ki imajo dobro voljo, da dajo Slovencem nazaj to, kar jim jo po krivici in s silo vzel veiikonemški duh in njegov zagrizeni zastopnik Adolf Hitler. Zakaj, v deželi hočemo imeti mir, da bomo mogli obnoviti'Koroško.	(Konec)
Zavrnitev predlogov
za omejitev pomoči beguncem
Jugoslovanski predlog drugič odklonjen
NEW YORK, 21. junija. — Gospodarski in socialni svet Združenih narodov je v sredo na plenarnem zasedanju, na ka-terem je začel razpravljati o nalogah predlagane mednarodne organizacije za begunce, zavrnil tri predloge, ki so hoteli preprečiti ureditev polo laja beguncev in pribelnikov.
Eden izmed zavrnjenih predlogov,
ki ga je vloZU libanonski predstavnik dr, Charles Malik, je hotel ovreči načrt za pomoč, ki bi lahko ustvarila apolitične teiave v državah, v katerih bi morali nastaniti begfince (n v sosednjih državah*, drugi predlog pa je zahteval evri-stanek prebivalstva driav, ki bi morale sprejeti begunoe in skrbna posvetovanja s tistimi driavami članicami Združenih narodov, ki jih to najbolj tanimo».
Svet jo nadalje Is drugič eavrnil jugoslovanski predlog, naj bi od mednarodne pomoči izključili vse tiste begunce, ki so kakor koli sodelovali pri sovražnih gibanjih v njihovih domačih driavah. Sprejel pa je sklep, da od mednarodne pomoči izključi tiste begunoe, M so se aktivno in v obselni meri udeležili sovraine gonje proti vladam, ki so se v njihovih državah pojavile po vojni.
Francoski dopolnilni predlog, naj b( od te pomoči izključiti voditelje teh gibanj in »osebe, ki so jih aktivno podpirale», so eavrnili.
TRUMAN ZAHTEVA
465 HILIJOIOT DOLARJEV
ZA USTANOVO UNRRA
Washtagton, 21. junija Prcsednlk Truman je zahteval od Kongresa, da takoj odobri nadaljnji prispevek 465 milijonov dolarjev za ustanovo »UNRRA*. V poročilu o delu ustanove »UNRRA*, ki ga je v sredo poslal Kongresu, j« Truman Izjavil: »V mesecih in ted* r.ih do nove Žetve morajo Združen« države storiti vse ln ničesar epu. stltl, da olajšajo trpljenj« milijonov ljudi na svetu. NI »e prepozno za rešitev mnogih življenj. Upam, da bosta narod in Kor'"“»s Združenih držav podprla vso.; novi ukrep, ki bi utegnil postati potreben,
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
21. junija 1946
KMETIJSTVO
JpjCtK ‘Jamico- - s&ovmsld p&smJc
m lACLhodm. vjOjcLitellj, (ftmzsldK Sdov&ncev
Viasih govore o slovenskem etr.alem svetu*, o zemlji, ki je sredi Evrope, pa je tako majhna in neznatna, da komaj veliki svet ve, čigava lastnina je. Se manj vedo o ljudeh, ki prebivajo tod. Morda se je kdo približal kulturi tega naroda in jih je presenetila, da so napisali članek o njej. Vendar zemlja je zanimivejša, preko nje vodijo namreč poti od severa na jug, vzhod in zahod in poti so zanimive. Narod pa ni velik, ni nasilen, ntma velike zgodovine in torej ni zanimiv:
A za nas, ki smo majhni, je nekaj jasno: nal mali svet je nal dom. Vsak njegov kotiček poznamo: doživljamo pomlad v Primorju, ostro zimo in snelnobela polja v planinah, ttha, zamilljena jezera na Karoikem in bele brezove lože v Beli krajini Vemo, kje naši rudarji kopljejo premog in kje se v' naii zemlji sveti zlato. Poznamo čuieine zemeljske minerale in smo srečni ob polni trti grozdja in ob zrelih sadnih nasadih. To je naš dom, naie bogastvo in naia revščina.
A ta dom je skoraj od pamti-veka razdeljen in pregrajen. Nekateri hočejo premog, drugi morje. Ti svinčene rude, oni hrastove hlode. Mi pa smo majhni in za nal plašč so .vrgli svoj Ireb. Umetne pregrade nam zapirajo pot, da ne moremo drug pri drugem pri svojem bratu povasovati. Ne
slovenskega pogorja pod naslovom Naii paglavci.
Pesmi je Trlnku narekovala globoka ljubezen do domovine, a zdi se, da je zaradi enaki ljubezni začel prevajati slovensko literaturo na italijanski jezik. Prevedel je nekaj Gregorčičevih in Prešernovih pesmi, Tavčarjevih novel in Stritarjev roman Gospod Mirodoljski. In ko je stal na meji slovanskega in romanskega sveta, je začutil potrebo po medsebojnem spoznanju teh dveh svetov. Prepričan je bil, da grade duhovni zakladi, veliki ideali in bogastvo lepote prijatelj-
moremo zaživeti skupnega sloven-1 stvo med narodi. Zato je prvi se-
skega življenja.
StOvenski sinovi, pesniki in pisatelji, slikarji in glasbeniki pojejo in jokajo o naii usodi. Govore Preglji o Primorski, Zupančiči o naših mejnikih, Finžgarji o slovenskih pravicah in Cankarji o'naii tragediji, o ponižanju in razžalje-nju. Govore o Kurentu, ki mora v svet, če hoče živeti, a se mu ob slovesu trga srce. Pojejo Gregorčiči o Soči, Kosoveli o brinju, govori Einspiller in Grafenauer, poje Preleren in poje In govori nal pesnik Ivan Trinko.
Vsak delec slovenskega sveta govori po svojih kulturnih predstavnikih. In Bog ni zapustil tega malega naroda in ga ne bo tako dolgo, dokler mu bo dajal glasnikov, ki bodo priče narodnega življenja.
Trinko je tesno povezan z usodo Benelke Slovenije. To Je deželica med Kantnovim t» Matajurjevim pogorjem, med Kolovratom in Kanalskimi vrHovl. Na zapadu sega do Bele ih Tilmenta, na jugu se spušča p Furlansko nižino. To je zemlja lepih, belih vasi pod visokimi gorami, zemlja žitnih polj in vinske trte, svežih voda in prijetnih pomladi. Ta deželica pod Matajurjem s približno 40.00Q Be-nelkih Slovencev je od 1866 odrezana od ostalih svojih bratov, a je ohranila do danes slovenski značaj. V svoji zgodovini je rodila velike sinove.
Največji med njimi Je gotovo prof. Ivan Trinko iz Trčmuna, ki danes obhaja svoj bisernomalnilki jubilej.
Trinkovo kulturno In narodno delo je za Slovence tako pomembno in dragoceno, da ne moremo mimo njegovega iivljenskega poklica, ki dosega svoj vrh, ne da bi se za trenutek ustavili ob njem- Trinko ji pesnik svojega ljudstva, zagovornik njegovih narodnih pravic, prosvetni delavec in kulturnik, ki je opravljal v svojem življenju tiste velike naloge, ki ,-h ima ves slovenski narod ob tem stikalilču treh kultur: posredoval je namreč velike umetniike slovanske dobrine Romanom, Germanom in obratno. Trinko stoji sredi teh svetov brez iskrice sovraštva v srau, brez hujskanj In obtožb, stoji kot apostol miru, ki oznanja bratstvo med narodi, ki )i:.i je usoda določila sosedstvo.
trinko je 1>U rojen-23. januarja 1863 v Trimunu. Ljudsko iolo je končal v Čedadu, gimnazijo pa v Vidmu. Ze kmalu ga je za slovenščino pridobil in naviulil beneški Vodnik, Peter■ Podreka, župnik v St. Petru ob Nadiži. Tako je Trinko kot dvajsetletni fant le pisal p ljubljanske liste o Beneški Sloveniji in kmalu nato je začel objavljati tudi svpje pesmi. Mladi pesnik s pseudonimom Zamejski, je začel študirati slovansko književnost. Naučil se je čeičine, poljlčine in ruščine in to mu je odpč.ralo široko pot, p duhovne zaklade slovanskega sveta: 20. junija 1886. je bil posvečen v duhovnika in je ostal več kot 50 let v dijaškem semenišču kot profesor. V bogoslovju je poučeval slovenščino.
Poleg profesorskega poklica je Trinko mnogo < svojega življenja posvetil svoji * najožji domovini. Vsake počitnice se je vračal na svoj dom. prepotoval ponovno vso Beneško Slovenijo, pisal o njenih prirodnih lepotah, raziskoval je njene podzemne krasote, odkrival nove podzemeljske jame, pisal o ljudski kulturi svojega ljudstva, nabiral folkloristično blago, pisal o govorici svojih ljudi. Njegovo ime srečujemo v ljubljanskem Ljudskem glasu, p , Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, Slovanu, koledarjih Mohorjeve družbe, Jadranskem almanahu, goriški Mladiki in drugod. L. 1887 je izdal po nasvetu pesnika Gregorčiča svojt Poezije, 1929 pa črtice in slikj iz beneško-
znanil Italijane s povestmi Tolstega. V italijanščino je prevedel Gogoljev roman Taras Buljba, nekaj črtic Turgenjeva, pesmi Puškina in Nckrasova, iz poljlčine pa odlomke i* Sienkietpiczevih del.
Omeniti je treba tudi Trinkovo znanstveno delo. V italijanskem jeziku je napisal več razprav o izvoru Slovencev in Furlanov, na-, pisal zgodovino južnih Slovanov, pisal o rezijanlčinl, o starih cerkvenih napevih med Slovani v Italiji itd. Pisal je tudi razprave iz svoje modroslovne stroke. Posebno pa je važna njegova slovnica za Italijane, ki jo je izdal 1930 v Gorici kot sad svojega dolgoletnega poučevanja bogoslovcev v videmskem sejmenilču.
Kulturno delo Ivana Trlnka je tedaj pomembno, sega preko zasebnega udejstvovanja in ga je treba vlteti v kulturno zgodovinsko, kroniko. Ce ga ocenjujemo kot Slovenskega pesnika, bomo reklj, do je vrednost, njegove poezije predvsem v mehkem občutju, v tihem doživetju zemlje in ljudi in predvsem v mehkem občutju, t tihem globoki ljubezni do domovine. Trinko je pesnik Benelke Slovenije, glasnik njene usode, predstavnik dela neodrelenega slovenskega sveta. Njegova pesem je žalostna in otožna. Pesnik je potrt zaradi usode svojega ljudstva. V pesmi Toga govori, kako hodi sam in kako je žalosten:
Na razvaline svoje srete samoten sedam, nem, solzan, ln tešim srce krvaveče, prepolno mnogih, bridkih ran.
Pesniku pa se zjasni čelo, kajti:
Tedaj prihaja krasna deva upira lepe v me oči;
« tlU r rti -»i /1
sočutna v njih solzica seva, ki liki biser se blesti.
In glej, v prijateljstvu iskreno podaja roko prožno ml,
poljublja strastno in ognjeno to čelo temno, tožno mi.
Potem nasproti vzhodu z belo devica kaže mi roko,
In zopet glej, čez lice velo vesele solze mi teko.
Oj tam, oj tam na lepem vzhodu, kjer mesec vstaja mi svetal, oj tam so bratje ml po redu, za k oje kri bi gorko dal.
OJ tam, oj tam Je domovina,
po koji vzdiha mi srce; to! ‘
tolažba tam mu je edina, ko tožne misli ga more.
Tako se ozira pesnik na vzhod po svoji Sloveniji, po bratih, s katerimi ni združen. To domovinsko čustvo pa je tudi najmočnejša tematika Trlnkove poezije. Govori sicer Se o svoji globoki veri, o zgodovini (Oglej), a zmeraj znova se vrača k večnim studencem njegove zemlje.
Formalno so njegove pesmi preproste, tako kot je preprosto njegovo ljudstvo, ki se doma uči brati in pisati slovensko besedo — saj Se danes nima teh 10.000 ljudi nobene slovenske Sole ali pa časopisa. Preprosto poje Trinko. Preproste so tudi njegove risbe in skladbe. Toda iz vsega njegovega dela diha tista globoka ljubezen do doma, ki Je tisočkrat posvečena in je ne bi smel raniti nikdar noben človek in noben narod.
Trinko Je tedkaj kulturni predstavnik in marljiv kulturni delavec naroda v BeneSki Sloveniji, o katerem mislijo nekateri, da nima svojske kulture, Trinko je po svoji živi slovenski besedi, po svoji zavesti in krvi Slovenec. 7Ave narodne zavesti, krvnega sorodstva in kulturne povezanosti pa ne morejo ločiti nobene meje in nobeno nasilje.
Trinko je tedaj kulturni pred-kih Slovencev, ki j3 prepojil vse svoje kulturno delo s svečentštvom in narodnim poslanstvom. Je neuklonljiv simbol večnega slovenstva, ki je prežeto z zdravimi, moralnimi in vitalnimi prvinami. Trinko je simbol pravega in resničnega bratstva med narodi ob dotiku Slovanov, Romanov in Germanov, bratstva, ki mu je osnova krščanska etika in duhovne zaklpdnioe • narodov. Trinko je večni simbol slovenskega hrepenenja, ki ne bo uteSeno v njegovih pesmih tako dolgo, dokler ne bo ves narod od Rabe do Zilje in Kolpe in na za-pad do Krmina in Kumina ■ združen.
Trinko je pa tudi simbol kame-nitne vere v uresničitev narodovih stoletnih teienj.
Ob jubileju pesnika Trinka Želimo slavljencu, da bi na večer svojega Z!vljenja mogel zapeti veselo pesem odretenja svojega naroda.
.	JOŽE PETERLIN
Zatirajmo grozdno plesen
Italija vodi z zavezn‘ki pogajanja za uvoz petroleja, katerega bi potem sama rafinirala. Pričakujejo, da bodo v kratkem dosegli dokončni sporazum in da bodo začeli uvažati petrolej že koncem tega meseca.
Ministrstvo za poljedelstvo Združenih držav je javilo, da se je le 13 izmed 18 povabljenih držav odzvalo vabilu na konferenco za ustano. v'tev mernarodnega sveta za prehranjevalno7 stisko, ki se je 20. t, ra. začela v \Vashingtonu. Glavno oporo te nove organizacije bodo tvorile Združene države, Velika lil itanlja in Kanada. Enajst držav, A\ strallja, Francija, Siam, Norveška, Belgija, Kuba, Ddhska, Indija, Južnoafriška zveza, CHe ln Ki-tejska, je Izrazilo željo, da postanejo člani nove organizacije, N'zo-zemska in Novi Zeland pa sta pririnil na to, da bosta navzoči pri zasedanju, ne .da bi se izjavili za sodelovanje ali ne. Grčija, Turčija, Sovjetska žveza, Argentina ln Bra-ztl na povabilo se niso odgovorile.
avtorskih pravic in nad 400 tovarniških znamk v zgoraj navedeni znesek ni všteta. Poročilo dodaja, da Je urad pripravil načrt za prodajo zaplenjene Imovine afneriak'm državljanom. Prodajo imovine ita- j volj razvedrila. Pri lijanskih državljanov so na zahte ‘
Okrožni kmetijski urad v Gorici je ob priliki pregleda vinogradov na goriškem področju ugotovil, da je trto precej napadla grozdna plesnoba. V preteklem letu je bila trgatev v nekaterih vinogradih zelo pičla ali celo popolnoma uničena, in sicer zaradi pomanjkanja žvepla; strupena rosa (peronospo-ra) Je napravila le malo škode.
Kmetovalci niso vselej zadostno poučeni o zatiranju grozdne pl-sno-be, zato ne bo odveč, če povemo, kako se ta bolezen razvija in kako jo zatiramo.
Grozdna plesnoba (Oidium tut-kerl) napada vse dele trte: liste, mladike in grozdje. Na napadenih delih se pojavi zelo tanka plast prahu, ki daje listom, še bolj pa jagodam neki rumenkast odsev. S ton prahom prevlečeni deli porjavijo in usahnejo, jagode pa počijo in »e nato posuše; mnogokrat je zaradi tega uničen ves grozd. Na pc-gankih povzroča plesen rjave sluzaste madeže, ki jih opazimo tudi na enoletnem lesu. Ta les ne smemo rabiti za cepljenje, da bolezen ne prenesemo na mlade trte. Gliva preži ml v obliki grčavih niti v popju ali v lubju enoletnega lesa.
Vlažen .zrak, ki nastaja pri trtah s pregostim listjem, pospešuje razvoj bolezni tudi v suhih letih. Edino in najboljše sredstvo proti bolezni prav dobro zmleto ali razpihano žveplo. Za žveplanje uporabljamo različne vrste žveplav-nikov.
Prvič moramo žveplati neposredno po odprtju popkov, pri nas navadno sredi meseca aprila;rdru. g!č, preden začne trta cveteti; tretjič med cvetenjem in pozneje v presledkih desetih dni do začetka avgusta.
Ce opazimo v tem času na triah grozdno plesncbo, moramo pomagati na ta način, da žveplamo pogosto ln krepko vsak drugi ali tretji dan, in sicer tako dolgo, dokler ne ugotovimo, da smo ustavili razširjanje bolezni; paziti je treba, da ne žveplamo v najbolj vročih lirah' dneva.
Izvzcrnši za prvo žveplanje, uporabljamo navadno 10 odstotno bakreno žveplo ali 20 odstotni prah Caffaro (žveplo 0.80 kg + 0.20 kg prahu Čaffaro). Ko trte cvetejo je treba uporabljati 3 do 5 odstotni prah Caffaro.
IZ SLOVENIJE
Slavič -Joško, predsednik Ljudskega odbora v Ljutomeru piše ♦ Ljudski pravici* o napakah ljudskih odborov pri organiziranju oddaje mleka. Med drug.m pisec zatrjuje, da mnogi funkcionarji se vedno vidijo v uredbah vlade LRS zgolj mrtvi paragraf, ki mu ni
SKOJ-a v rudarskih rev.rjih. Zaradi preganjanja je odšel v Francijo, kjer je delal po raznih rudnikih. Tam js bil član komunistične partije Francije. Po letu 1931 je bival nekaj let v Sovjetski zvezi, odkoder se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je sodeloval pri organizaciji
treba posvečati nobene paznje. Dc- komunistične partije Jugoslavije,
godilo se je colo da je neki predsednik na zboru volilcev — videč koristoljubje poedinoev — izjavil ♦potem pa ne oddajte mleka, saj vas ne bodo obesili*. Marsikje zahtevajo, da bi morala mlekarna pošiljati švojsga prevoznika v sleherni kotiček. Vas, ki je oddaljena 5C0 metrov od glavne ceste, ni znala organizirati dostave mleka v dolinsko zbiralnico. Mleko so morali prizadeti nositi v dolino vsak vose, s čimer so Izgubili mnogo časa. V ljutomerskem okraju, kjer imajo nad 6500 molznih krav, pride količina oddanega mleka na kravo približno eno tretjino litra. Na splošno oddajo poljedelci komaj sedmino mlečne produkcije, kar je vsekakor zelo malo. Tudi zadružni funkcionarji kažejo premalo zanimanja za to, da bi ohranili cddajo-mleka na primerni višini. Dopisnik ugotavlja, da bi se ljudstvo ob pravilni povezavi vseh forumov na terenu pri mnogih akcijah vse drugače odzvalo,. ce bi bili krajevni odbori tista gonilna s lo, ki jo teli in jo mora imeti vsaka ljudska oblast.
Italijanski okupator ga je obsodil na 30 let Ječe. Pri volitvah so ga izvolili v ustavodajno skupščino za narodnega poslanca okraja Trbovlje
Zvezni trgovinski m nlstor je izdal dve novi odredbi o načinu prodaje posameznih predritetov, ki so b li doslej uvrščeni pod načrtno razdeljevanje in potrošnjo ln o načinu prodaje netipiziranh tkanin. Olje uredbi predstavljata precejšno olajšavo za oskrbovanje najširših ljudskih plasti. V prosto prodajo* so prišle vse vrste netip ziranih tkanin ln dolga vrsta življcnskih petrebšcln.
GNOJILA NAMESTO STRELIVA
V prizadevanju, da zviša proiz-
vodnjo gnojil na svetu in s tem proizvodnjo živil v državah, ki jim grozi pomanjkanje, bo vojska Združeni držav kot začasen zasilni ukrep spremenila 15 svojih municij-«Hib tovprn za proizvodnjo razstreliv v tovarne nitratovih gnojil. Ko bo proizvodnja dosegla najvišjo stopnjo, bodo te tvornice, kakor računajo, proizvajale 70.000 ton amonijevega nitrata na mesec ln s tem zvišale za 50% sedanjo trgovinsko proizvodnjo Združenih držav, ki je največja na svetu.
Umrli so: Franc Kušar, avtopre-vozmk, Frančiška Usenik, Marija Kimovec, soproga čevljarskega mojstra, Pavel Tanko, trgovec, Stele Marijana, hišna posestnica, Avgust Kastelic, V.ktor Koleča, elan vrh. sodišča za soc. zavarovanje, vsi v Ljubljani; Mar ja Hojak-Uča-kar v Rodici, Joče- Istenič v Radečah pri Zidanem mostu, Milan Kovač v Podgdrici, Tilka Ravljen v Dolskem, Pavšek Alojzija, gostilničarka v Trbovljah, Ana Sadar v Zagorju, Anton Kunej, finančni inšpektor v pok. v Šmarjah pri Jelšah.
Prod kratkim so v Ljubljani odprli stomatološko ki niko, ki po svoji ureditvi in modernem instru-mentariju spada med najboljše-urejene klinike v državi. Ustanovili so jo v splošni bolnišnici. Središče pritličja stomatološke klinike je soba za konservativno terapijo z najmodernijš.ml pripomočki. Tudi laboratorij je opremljen z najmodernejšimi pridobitvami teh-r. ke. Pri ustanovitvi i klinike je imelo največ zaslug klinično osebje s šefom dr. Rantom na čelu.
Po ostavki predsednika vlade LRS Borisa Kidr'ča Je prezidij SNOS-a na Kidričev predlog soglasno sklenil, da poveri nalogo za sestavo nove vlade Mihi Marinku. Novi pr;dsednik vlade izhaja iz delavskega razreda. Rodil se je leta 1900 v Trbovljah. DovrJ.l je 6 razredov osnovne šolo. S trinajstim lotim je vstopil v tovarno slekla v Zagorju. Kesneje je delal v zagorskem rudniku. Po letu 1920 je pričel delovati kot organizator
GORICA
Povratek F. čete
88. AMERIŠKE DIVIZIJE
Včeraj so se vrnili v Gorico vojaki I. čete 88. ameriške divizije, ki so bili dva in pol mstča v Rimu, kjer so prisostvovali posebnim tečajem v urjenju; 'na goriški postaji jih je pričakala divizijska godba. ,	•
Po kratkem sprejemu so se vojaki z godbo na čelu uvrstili v sprevod, ki je odš l med živahnim pozdravljanjem občinstva po obeh korzh in ulicah Crispi ter Roma, t' vojašnico.
JULIJSKA KRAJINA
Zaključek šolskega leta
na slovenskih osnovnih s"olah
■e/.	| TRST, 21. junija
Na vseh javnih šolah s slovenskim in hravatskim učnifl jezikom, ki so pod nadzorstvom šolskih oblasti zavezniške vo' jaške uprave, se bo kančal pouk 15. julija z zadnjo učno uro Zaključno ocenjevanje se bo prielo 16. julija in sme trajat; največ dva dni. Takoj nato, ali najpozneje 18. julija, se bodo pričeli izpiti za vse učence zadnjega razreda na šoli, za katere ni mogoče določiti prestopa v višji razred na podlagi končnega ocenjevanja. Izpiti bodo nepretrgoma po urniku, ki ga bo za vsako šolo določil didaktični ravnatelj. Ti izpiti morajo biti zaključeni najpozneje 31. julija.
Ker so na tem področju tudi šole,
Dodatek k vaznemu redu
Od včeraj 20. t. m. dalje se ustavlja vlak št. 1675, ki cdhaja s tržaškega glavnega kolodvora ob 7.30 v Videm, tudi v Grljanu in Koprivi; vlak št. 1658, ki prihaja na tržaški glavni kolodvor ob 22.30, se uslavlja tudi v Grljanu.
—Od 15. t. m. imata vlaka, ki odhajata s tržaškega glavnega kolodvora ob 5.30 ln 12.30 v Videm, vse dni, razen ob nedeljah, zvezo z Benetkami.
ZANIMIVOSTI
Dopisnik agencije «Tanjug» v Teheranu javlja, da je bila v perzijski prestolnici otvoritvena skupščina društva za kutlurne stike med Iranom in Jugoslavijo. Maršal Tito je u brzojavki, ki jo je poslal skupščini, izrazil svojo in u imenu Jugoslovanskega ljudstva zahvalo tir ižtatil Zeljo, da bi še začeli z ustanovitvijo društva prijateljski odnošaji in bol š kulturni stiki,
• • *
V Milano so pripeljali francoskega konja eMicipana», ki bo tekmoval na velikih dirkah na progi dolgi 3 tisoč metrov; premija znaša dva milijona lir. Dirke bodo na stadionu v San Siru.
Britanija skrbi za zabavo
v Britaniji Živijo štirje izmed petih ljudi J mestu. Zaradi tega je nujno treba poskrbeti za razvedrilo na sve. zem zraku, čemur | posvečajo precejšno pozornost. Številne mestne uprave se bavijo z načrti za poslopja, v katerih bi našli meščani do-
Trgovcl Severne Ital'je so na zadnjem kongresu razpravlja'! predvsem o zadevah stanovskega značaja (reforma poslovnika trgovinskih zbornic, fiskalna in davčna reforma) ter o možnosli čimprejšnje obnove italijansko-švicarske trgovinske izmenjave. Predsednik kongresa Je prečital poslanico predsednika švicarske konfederacije, ki potrjuje možnost zadevnih spora, zumov med obema dr'zavama.
Urad za zaplembo tuje lastnine v Združenih državah je izdal letno poročilo, v katerem pravi, da znaša celokupna vrednost zaplenjene imovine v Združenih državah 242 milijonov dolarjev. Za cenitev so sluzile cene, ki so bile v veljavi dne 30 junija preteklega leta. Poročilo pravi, da se od skupnega zneska 167 milijonov dolarjev nanaša na nemško irnovino, 54 milijonov na japonsko, ostanek pa na italijansko ln irnovino drugih satelitskih držav. Omenjeni urad je zaplenil skupaj 408 lad.j. Vrednost zaplenjenih 48.000 patentov, 200.000
vo zunanjega ministra prepovedali.
V angleški spodnji zbornici so objavili, da bodo v Angliji s prvim avgustom povečali obrok oblačil. Potrošniki bodo dobili 30 namesto prejšnih 26 odrezkov. Novi ukrep je omogočila povečana proizvodnja v oblačilni industriji za domači trg.
Siamska komisija za riž je javila, da je bilo do 15. junija za Izvoz prijavljenega ln že Izvoženega riža 40.725 ton. Računajo pa da bodo Imeli prihodnji mesec na razpolago 50.000 ton riža za izvoz.
tem sodeluje tudi vlfda. Na tisoč prebivalcev računajo najmanj 6 oralov odprtega prostora. V načrtih imajo igrišča za odrasle in mladino, seveda pa tudi’ igrišča za najmanjše. Veliko pozornost posvečajo tudi zgradbam in prpstorom za
razvedrilo. Slika kaže lepo opremljeno biljardno sobo v Impingtonu Cambridgeshire; dopoldne je v tem poslopju šola, zvečer pa ss v njej zabavajo starejši ljudje. Poslopja za razvedrilo je namenjeno
tudi 10 okoliškim vasem.
ki imajo učence različnih razredov združene v enem razredu, je imeti za učence zadnjega razreda tiste učence, ki bi na podlagi rednega napredka in starosti na pstrazred-nici obiskovali peti razred. Ce takih učencev na tej s'oli ni, potem je imeti za učence zadnjega razreda tiste, ki bi na petrazrednici obisko. vali predhodni • razred, to je četrti, oziroma tretji razred itd.
Uepeh končnega redovanja ln izpitov je izražati s števili, vključno od 1. do 10. Predmeti zaključnega redovanja in izpitov so tisti, ki jih določa za posamezne razrede učni načrt, ki ga je izdala šolska oblast'
zvu.
Po zaključnem ocenjevanju bodo prestopili v višji razred učenci vseh razredov — razen učencev zadnjega razreda — ki so v nravstveni in telesni vzgoji dobili vsaj 3/10, v učnih predmetih pa ne manj kot 6/10. Učenci, ki bodo v nravstveni in telesni vzgoji dobili manj kot 8/10, a ne manj kot 6/10, kodo fnorali delati izpit v drugem izpitnem roku iz vseh predmetov. Tisti pa, ki so dobili manj kot 6/10 bodo morali ponavljati leto.
IC izpiiu zadnjega razreda n% šoli bodo pripuščenl učenci, ki so pri zaključnem redovanju dobili v nravstveni in telesni vzgoji vsaj 7/10; če bodo dobili 6/10 bodo pri-puščeni k izpitu* iz vseh predmetov v drugem izpitnem roku; če pa bodo dobili manj kot 6/10 bodo mo. rali ponavljati leto. V prvem izpitnem roku bodo izdelali in smeli prestopiti v višji razred učenci, ki bodo dobili v vseh predmetih vsaj 6/10. Učenci, ki bodo v enem ali več predmetih dobili manj kot 6/10, bodo brez številčne omejitve predmetov pripuščeni k popravnemu izpitu v drugem izpitnem roku iz do-iičnih predmetov.
Iz učnega jezika se piše narek v vseh razredih, prosti sestavek pa od vključno tretjega razreda dalje. Plamena naloga lz računstva 33 piše samo od tretjega razreda dalje; računska naloga bo obsegala vajo ln eno uporabno nalogo. Ustni .zpiti ln vaje se delajo iz vseh predmetov, ki so predpisapi za razred.
Za prestop v drugi in tretji razred in v enotnih šolah s tremi razredi bo učitelj sam izvršil vsa dela zaključnega ocenjevanja. Za prestop v četrti in peti razred bo sestavljena komisija za zaključno o-cenjevanje' iz razrednega učitelja in ravnatelja ali kakega drugega učitelja iste šole, ki ga pooblasti ravnatelj.
Izpitna komisija bo sestavljena iz razrednega učitelja In didaktičnega ravnatelja ali kakega drugega, P° možnosti rednega učitelja, ki ga določi didaktični ravnatelj in ki pripada isti šoli ali pa kaki drugi šoli.
Učenci, ki prihajajo iz zasebne ali družinske šole in so dovršili 6 let starosti, bodo lahko delali sprejemne ali zaključne izpite na ppdla-gl 419 člena splošnega pravilniki, Tudi tisti, ki so že prekoračili 14 leto, se bodo lahko javili k sprejemnim ali zaključnim izpitom, da dobe potrebno izpričevalo in komisija sme brez predsodka ugotoviti po členu 428 splošnega pravilnika stopnjo izobrazbe, ki Jo dovoljuje učencem imenovani člen.
Prlvatlsti naj vlože prošnje naj-kesneje do 16. julija pri najbližjem didaktičnem ravnatelju, če pa tega ni, pri šolskem nadzorniku v Trstu, Gorici ln Pulju, kjer dobe prizadeti tudi vsa podrobna navodila.
Ker obiskujejo osnovne šole s slovenskim učnim jezikom letos Izje-
moma tudi učenci, ki so žc dovršil peti razred, je določeno, da tudi tj učenci opravijo letos zaključni pit iz vs:h predmetov, ki so se poučevali v razredu.
Jfa te izpite veljajo isti predpis kot za odhodnico. Učencem, ki bodo z uspehom opravili ta izpit, bod« izdali enako izpričevalo kot za ost* le razrede.
Dan otvoritve šolskega leta 1946-47 bo za slovenske in hrvatsk* ljudske šole določilo pristojno višji šolsko nadzorništvo. Vpisovanje it popravni izpiti se bodo pričeli dan otvoritve in ne bodo smeli nobenem primeru trajati več kot 15 dni. Takoj nato se bo pričel čedni pouk.
Vsa morebitna potrebna pojasnila dajejo višja šolska nadzorništva
Nadaljnje pošiljke
USTANOVE UNRRA ZA JUGOSLAVIJO
Trst, 21. junija
Včeraj so raztovarjali v tržaškem pristanišču ameriško lailjo «Harvarl Victory», ki je pripeljala 7S5 konj, ki jih bodo prepeljali v Jugoslavijo. Ta tovor je eden izmed mnogih, ki jih je ustanova UNRRA usmerila skozi Trst in odtod za v vojni opustošeno Jugoslavijo.
Za Jugoslovanske poljedelce po1 menijo te pošiljke živine preroje-nje; na ta način je omogočeno delo na kmetijah, nadaljujejo lahko z rejo živine in s tem povišujejo poljedelsko proizvodnjo-To pomeni delo za poljedelske de lavce m splošno povišanje blaginje po vsej državi.
«Harvard Victory» je odplula Houstina v Texasu in je opravil« potovanje — 6450 milj — vi* dneh in 8 urah. Konji so dobrO prestali težave pomorskega potovanja in jih je ired vožnjo le malo poginilo.
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 kc
PETEK, 21. JUNIJA 17.30 ♦Glas Londor.a*; 18. -radij-
ski razgovori; 18.15 za vsakega ne-
'	'	" ‘'rili
kaj; 19, ♦Glas Amerike*; 19.15 klavirske skladbe; 10.35 angleška ura; 19.55 kolesarska dirka po Italiji! 20. Straussovi valčki; 20.30 razn«’ glasba; 20.45 obnova v svetu; 21-poje Carlo Buti; 21.10 simfonični koncert; 23. zadnje vesti ♦BBC*! 23.15 nočno zabavišče; 24. zaklju-
RAD O TRST II
411 m - 731 kc
Petek, 21. junija
17.30 glasba 'Brit. voj. postaje! 18 zdravniško predavanje o spolnih boleznih; 18.15 rad. univerz«-' Ideja zv£zne države; 18.30 naročn« glasba; 19 vesti BBC v slovenščini! 19.15 pevski zbor; 19.45 vesti v slovenščini; 20 vesti v s.bohr-vaščini «G'»s Amerike*; 20.15 vesti v italijanščini; 20.30 plošče; 20.45 obnova svčta:	ceškoslovaška-R^i-
gija; 21 zaključek; 23 vesti v italijanščini BBC; 23.15 vesti * slovenščini; 23.30 plesna glasba! 24 zaključek.
Sobota, 22. junija
, 2 v slovenščini; 7.15 radijski koledar; 7.20 glasba za dobro jutro; 7.30 vesti v ital.; 7.45 glasba Brit. rad. postaje; 8 zaključek; 12 slovenska glasba! 12.30 glasba Brit. voj. postaje! 12.45 vesti v slovenščini; 13 vesti v italijanščini; 13.15 športno predavanje; 13.30 glasba Brit. voj-postaje; 14 pregled vesti in čitanj« sporeda: 14.5: predavanje o Johnu S'elnbecku.
Glavni urednik: PRIMO? B. BRDNIK Izdaja 1-. 1. S. ,
A. T. C RON I N
3.
KALEJDOSKOP
Sobarica Sally je tiho in po prstih smuknila iz hodnika, kot da bi bila kakšna senca. K svoji rde-če-plkčaati obleki je stiskala pernico, krtačo in cunje. Nihča ja ni gledal, ko je kot sužnja sklonjena brisala pod. Zdrgnila ga je kot plesno sobo. Vsekakor Ja bilo vl-dlti, kot da bi se s svbjo postrežlji-vostjo nekako ponašala; od časa do časa J« pogledala naokrog, kot da bi prikrivala neko •razdražljivo tajnost, ki je ne sme nihče zvedeti.
Medtem se je prva strežnica oddaljila od skupine mladih strežnic, sl razkužila roke ln začela pripravljati zdravniško mizo. Dopolnila je zalogo vate, tančice ln obvez ter pregledala, Ce Je bilo vse v redu.
Kje je bil vzrok takšni natančnosti, zaradi katere ni pozabila niti na najmanjšo podrobnost? Prav gotovo je ni zanimala težka postava, na kateri je čepela čudno majhna glavica prve strežnice Jeff, niti živahna delavnost njej podrejenih
strežnic. Ne! Neka druga nevidna moč, neki drugi nevidni vpliv sta povzročala popolno sodelovanje vseh strežnic. Nenadoma j* električna luč ugasnila; mrzla ln siva Jutranja svetloba se je pečasi vs'-pala na hodnik; točno ob pol devetih je svečano vstopila Mlss Far.s'iawe. Bila je videti kot slavna igralka, ki nastopa na* odprtem odru.
II.
Mlss Fanshawe je bila za prvo strežnico zelo mlada. Velika je morala biti njena sposobnost, če so j' poverili nalogo, da vodi oddelek Glavne bolnišnice, ko še ni imela niti sedemindvajset let. Ko Je šla preko oddelka, so bolnice utihnile ln Jo naravnost prebadale z očmi.
Ali vendar ni Imela Fany ‘na sebi nič Izzivalnega. Bila je srednje postave, nežna, lepih oblik; Imela je črne oči, primerna usta, kodraste temne lase, ki so dajale obrazu topel izraz. Toda, čeprav je imela topel izraz, je vendar imela
v sebi nekaj mrzlega in odbijajočega; morda je bila temu kriva kot sneg bela in naškrobljena uniforma; morda so to povzročale tudi bel^ petlje čepice, ki so bile zvezane pod njeno gladko ln močno brado.
♦Dobro jutro, strežnica, dobro jutro!*
Nagnila je glavo in žš nasmeškom pozdravila Jeff in nočno strežnico, ki sta jo pričakovali poleg pisalne rrlzo. ♦Slabo vreme imamo danes*, je rekla.
Vzela js v roke knjigo In začela Citati ncčr.a poročila.
♦N!o novega pri št. 13», je dobrohotno rekla, ne da bi privzdignila oči. ♦Ali je ena izmed tistih, ki so spale trdno in ki so navidezno mirne?*
Nočna strežnica js nestrpno premaknila noge, ki so Ji odrevenele. ♦Prav tako*, je hitro odvrnila.
♦Včeraj, ko sem odšla, je bila zelo razburjeni; skoraj bi rekla, da j» bila nevarna... Torej je dobro spala?*
♦Se... ve... da.»
♦Ah, ah!» je brezbrižno relfla Fany; toda ni bilo tfžko Citati njenih misli. Pogledala je strežnico. ♦Trudni ste*, je mirno pri-
pomnila, ♦boljše bi bilo, da greste počivat. Hvala vam!*
♦Grem...* Napotila se je prroa vratom. Bojazen ji -je prešla.
♦Neverjetno*, je premišljevala in si drgnila oči, ki so bile vlažne. ♦Pozabila sem na št. 13, a Fany se Je Je spomnila... Vendar pa sem, hvala Bogu, končno prosta! Aspirin, ogrevalo, petem pa spat. Oh, kako prijetna bo postelja!* Tiho Je zaprla vrata za s;boj.
Fany je sedela pri pisalni mizi in globoko pogledala prvo strežnico. ♦Danes bodo operirali samo št. 16», je rekla. ♦Tumor na možganih. Ob enajstih.*
♦Da, strežnica.*
♦Poskrbite, da bodo prinesli še eno steklenico kisika; za primer, da ga bomo potrebovali.*
♦Dobro, Miss Fanshawe.» Spo. šiljivo se je Jeff pripognila in vzela Izpod pisalne mize kup knjig — ♦zalege*, ♦dijeta*, ♦dražila* — in jih ponudila - Fany. Za trenotek nista spregovorili ničesar.
♦Kako vam je všeč nova strežnica...? Sally se Imenuje, ali ne?» je nenadoma vprašala Fany In prekinila čltanje.
♦Hm.,., če hočete ved:ti, kakšen vtis je napravila na...» močno je
v pljuča kolikor največ zraka mogoče, preden bi izrazila svoje mnenje o važni zadevi.
♦Razumem*, jo je prekinila Mlss Fanshatve, ne da bi dovolila strežnici, da konča stavek. ♦Počakali bomo, da se sprijazni z ozračjem » Govorila je in hkratu tudi pisala; ko je podpisala zadnjo knjigo, je vzela pisma za bolnice, ki so ležala na pisalni mizi in začela deliti pošto. Medtem je Jeff pospravila knjige in jih položila na njihovo mesto. Nenadoma se je Fany ustavila, radovedno pogledala pismo, ki ga je imela v roki in ga počasi skrila v žep svoje uniforme. Se za trenotek je pomislila, nato ko da bi se končno rešila kake mu ne misli — Je začela s pregledovanjem oddelka.
♦Nič za vas, mama Flanagan.* so vzradostile
Fanyne besede Zofijo. ♦Ali se zavedate, Miss Fanshawe? Niti čačke mi ne pošlje mož! Niti svojega Imena ne zr.a napisati. Vendar pa, če vidim vas, sem mnogo bolj vesela, kot če bi dobila pismo.*.
♦Proč s takšnim laskanjem! Ce slišim o tem samo eno besedo še, kar lahko pozabite na marmelado pri zajtrku*
zadihala, kot da bi hotela vdihniti | ♦Laskanje? Cista resnica je.»
♦Potemtakem, zbogom marmelada*, je vzdihnila Miša Fansha-wc in nadaljevala pregledovanje; žalostno je sklenila glavo. ♦Dvoje pisem za vas, št. 7.»
Miss Baxter Je s pohlepno kretnic stegnila suho roko. ♦Mis«
Fanshavve*, je rekla, ♦ali ne
hoteli spomniti strežnice na njen0 dolžnost? Danes zjutraj čaj ni b1-1 dovolj topel.*
»Mrzel čaj je ■ jgio deber ž« žejo*, Je odgovorila Fany tn upognila glavo proti rami; njene bcer* de so bile bolj hladne kot vsaka najbolj hladna pijača.
♦Nič* je rekla številki 9. ♦Danes vas bo Sir Walter osebno pregledal.*
Prehodila Je vso sobo in za vsako bolnico je našla primerno besedo; kenčno je sedla na P°' posteljo, na kateri je ležala št. 1G' ♦Torej,* je spregovorila in z velikim upanjem radostno pogleda10 naravnost v oči, ki so jo motrile-♦Danes je veliki dan.*
♦Da, Miss Fanshawe», je boje°c odgovorila ubožlca. Bila je ze1° mlada, in bela kot rjuha. Njčn* bojazen pred operacijo Je bila vi' deti zelo velika.
(Nadaljevanje prihodnjič)