ŠTEVILKA 2 - LETNIK 26 - JUNIJ 2019	GLASILO OBČINE VIDEM
Praznujemo 25 let Občine Videm 15 let članstva V EU 13. praznik Občine Videm
■	'4|	-	-

Četrto leto zapored
finale pokala MNZ Ptuj v Vidmu in zmaga za domačine
1 /sredo, 22. maja, je bilo v Športnem parku Videm V zadnje dejanje v pokalnem tekmovanju Medobčinske nogometne zveze Ptuj za sezono 2018/19.
Četrto leto zapored je finale gostil Videm in še drugič po letu 2016 so se lovorike veselili domačini. V finalu sta se pomerili ekipi NK Videm in NK Kety Emmi Bistrica. Še pred tekmo so obe ekipi na igrišče spremljali najmlajši člani naše nogometne šole. Ob koncu tekme in finala so slavili domačini z rezultatom 3 : 2. Na tekmi je bilo okrog 250 gledalcev.
Na slavnostnem zaključku so pokale podeljevali: podpredsednik MNZ Ptuj Fredi Kmetec, disciplinski sodnik MNZ Ptuj Danilo Levačič in župan občine Videm Branko Marinič.
TM
NAPOVEDNIK DOGODKOV
KS SELA
20. julij 2019: srečanje starejših občanov KS Sela
20.	julij 2019: tekmovanje v kegljanju
21.	julij 2019: vaške igre 26. julij 2019: gasilska vaja
26.	julij 2019: nočni vaški nogometni turnir
27.	julij 2019: osrednja slovesnost ob prazniku KS Sela
28.	julij 2019: aninsko žegnanje
Obvestilo uredništva
Prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo izšla v juliju 2019. Članke in fotografije pošljite na e-naslov: tatjana.mohorko@gmail.com ali vabilo, članek oddajte na sedežu Občine Videm.
Uredništvo
Foto: Brane Kolednik
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Ceh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek.
Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Škrjanec.
Naklada 2150 kosov.
Stran 3	_
Spoštovani občanke in občani
Aprilsko vreme v maju nas sili k razmišljanju, da se zaradi našega odnosa do narave resnično nekaj spreminja. To je sicer zahtevna tema in ne sodi v predpraznični čas Občine Videm. Praznujemo namreč četrt stoletja — 25. obletnico ustanovitve naše občine. Običajno se ob pomembnejših mejnikih vprašamo, kaj smo v preteklosti storili dobrega in kakšni so obeti za naprej.
Sam se s ponosom oziram v preteklih 25 let. Kot večina občin v Sloveniji, ki so nastale takrat, se je marsikaj spremenilo na bolje. To velja tudi za Občino Videm. Denar, ki ga država namenja občinam, lahko sami razporejamo. Žal ne celotnega zneska, a vendar. Osnovni bivanjski pogoji naših občanov so se po letu 1994 začeli izboljševati. Počasi, a vztrajno. Mnogih skupnih akcij za izboljšanje bivanjskih pogojev se mnogi še spominjamo. V mnogih smo pokazali našo enotnost, ki nam je danes zmanjkuje. Znali smo bolj stopiti skupaj kot danes, ko se nam vedno nekam mudi, čeprav dostikrat nimamo opravičila za to.
Smo pred novimi izzivi. Kakšna bo naša prihodnost? Kaj lahko danes storimo za izboljšanje bivanjskih pogojev? Kakšno breme odgovornosti nosimo do naših občanov vsi, ki smo danes aktivni pri načrtovanju in izvajanju nalog za boljši jutri? Vsi, ki smo bili izvoljeni na lanskih lokalnih volitvah, nosimo skupno odgovornost. Zaupanje volivcev je treba spoštovati. Večje ko je zaupanje, večja je odgovornost, ne glede na to, na kateri listi je kdo kandidiral.
Kako kaže v prihodnje? Če bomo enotno sledili načrtom, nam kaže dobro. Minilo je dobrih pet mesecev (163 dni, odkar sem župan). Mnogi žal pričakujejo, da bi se moralo zgoditi več. Najprej je treba poravnati dolgove, ki so zapadli do 31. 12. 2018. Žal ni bilo od kod vzeti. Upam, da nam bo do 30. junija letos uspelo poplačati dolgove iz leta 2018.
Kljub vsemu pa se smemo tudi pohvaliti z manjšimi investicijami, ki so že bile izvedene ali pa so tik pred realizacijo. Spreminjamo način in organizacijo dela v našem režijskem obratu. To je naš prvi servis, ki mora biti na razpolago ob vsakem času. Posodabljamo opremo in iščemo kompetentne sodelavce v našem režijskem obratu. Urejamo cestno in drugo komunalno infrastrukturo v naši občini. Lotili smo se odprodaje vseh nepremičnin in premičnin, ki niso vitalnega pomena za občino. Čim prej želimo zagotoviti finančno pomoč vsem društvom, ki aktivno delujejo na različnih področjih. V drugi polovici letošnjega leta začenjamo ciklus večjih investicij v cestno in drugo komunalno infrastrukturo. Več in bolj konkretno o tem pa v naslednji izdaji našega glasila.
Smo v predprazničnem času naše občine. Občinski praznik bomo letos počastili trinajstič, čeprav je od ustanovitve občine minilo 25 let. Upam, da bodo naši ustvarjalci vsebin za Naš glas poskrbeli za zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti v naši občini.
Dovolite mi, da vam iskreno čestitam ob prazniku naše občine. Hvala vsem posameznikom in skupinam, ki so v preteklosti vložili trud in znanje za napredek in razvoj naše občine. Hkrati vas lepo vabim na vse prireditve, ki se bodo zvrstile v času praznovanja občinskega praznika.
Branko Marinič,
župan Občine Videm
OBVESTILO
Javno kanalizacijsko omrežje v občini
Q estavni del javne infrastrukture dejavnosti odvajanja «3in čiščenja komunalnih odpadnih vod v Občini Videm je tudi čistilna naprava (ČN) Videm kapacitete 3500 PE, ki je v obratovanju od leta 2015. Na napravo sta navezani javna kanalizacija, zgrajena še pred letom 2015, ko so se odpadne vode čistile še na stari čistilni napravi neposredno ob Osnovni šoli Videm, in kanalizacija, ki se je postopno dograjevala v letih po izvedbi naprave.
Trenutno so z javnim kanalizacijskim omrežjem na napravo povezana naselja Videm, Pobrežje, Tržeč in deli naselij Jurov-ci in Dravinjski Vrh. Javna kanalizacija se gradi z namenom kontroliranega odvajanja komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in dejavnosti, zaključiti pa se mora z ustreznim čiščenjem na CN. Na iztoku iz CN morajo biti dosežene koncentracije onesnaženja pod mejnimi vrednostmi, dovoljenimi z zakonodajo v državi Sloveniji.
V	skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015, 76/2017) morajo lastniki objektov za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v teh objektih, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje. Stroške izvedbe priključkov interne kanalizacije si uporabnik financira sam.
V	javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno odvajati izključno komunalne odpadne vode. V javno kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne krpe, folije, vrečke in drugi plastični izdelki, papirnate brisače, tamponi, vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki, palčke za ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv), ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve, nafta ah bencin za čiščenje). Prav tako v javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati odpadnih vod iz kmetijskih dejavnosti, npr. hlevov, kakor tudi ne meteorne vode s streh in površin iz okolice objektov.
Pred izvedbo kanalizacijskega priključka je treba najprej Občini Videm poravnati komunalni prispevek za priključitev na javno kanalizacijo ali se dogovoriti za njegovo obročno odplačevanje. Izvedba priključka je možna šele po plačilu prispevka oziroma po plačilu zadnjega obroka v primeru obročnega plačevanja.
Po plačilu prispevka lastnik objekta skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj, d. d., ki je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in upravljavec kanalizacijskega omrežja v Občini Videm, na terenu z lastnikom in financerjem izvedbe kanalizacijskega priključka določi traso, način izvedbe, na željo uporabnika tudi predračun potrebnih del za izvedbo. Izvajalca priključka z upoštevanjem dogovorjenega izbere financer. Predstavnik upravljavca bo nadzoroval izvedbo priključkov interne kanalizacije, posebej mesta navezave priključka na že izvedeno javno kanalizacijsko omrežje, zato se vsa morebitna tehnična vprašanja usklajujejo z njim.
Splošni tehnični pogoji priključevanja, ki jih je treba pri izvedbi kanalizacijskega priključka upoštevati, so:
—	kanalizacijski priključek se lahko izvede le v revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju;
—	za kanalizacijski priključek se lahko uporabijo izključno gladke PVC kanalizacijske cevi (oranžne), kakovosti SN 8 v povo-znih površinah in SN 4 v zelenicah;
—	kanalizacijski priključek in navezava na revizijski jašek morata biti izvedena vodotesno;
—	v javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati le komitnalne odpadne vode;
—	greznica se pri obstoječih objektih ob izvedbi kanalizacijskega priključka ukine, pri tem vsebine greznice ni dovoljeno prečrpati v javno kanalizacijo, temveč se mora greznična gošča izčrpati in odpeljati v nadaljnjo obdelavo na objekt, ki gošče lahko ustrezno očisti;
—	na javno kanalizacijo se ne smejo izvesti gravitacijski priključki iz delov objekta, ki ležijo pod koto terena (kleti) oziroma pod pokrovom priključnega jaška na javni kanalizaciji.
Iz kletnih prostorov je treba komunalne odpadne vode prečrpavati z internim črpališčem nad koto terena in nato gravitacijsko izvesti priključek na javno kanalizacijo. Z internim črpališčem se izvedejo tudi kanalizacijski priključki objektov, ki so nižji od nivoja kanalizacijskega omrežja. Na cevovodu vsakega črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje povratni vdor odplak iz priključka v črpališče.
Po pravilno izvedenem kanalizacijskem priključku se podpiše zapisnik. Priključek je ustrezen in veljaven samo s podpisanim zapisnikom. Na podlagi podpisanega zapisnika se objekt pri izvajalcu javne službe vnese v evidenco priključenih na javno kanalizacijo in začne obračunavanje izvajanja storitve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod po veljavnem ceniku v Občini Videm.
Občina Videm
Stran 5
Aktualno v občini -
sanacija mostu, počivališče za turiste, videmska hmeljišča
1 /Občini Videm trenutno ni odprtih nekih večjih investi-V cij, a v vodstvu občine pojasnjujejo, da je manjših del na terenu več kot dovolj in za to predvsem uporabljajo svoj režijski obrat. Odprtih pa je tudi kar nekaj aktualnih vprašanj in odgovore nanje je podal župan Branko Marinič.
Na redni aprilski redni seji občinskega sveta je bil posebej izpostavljen dotrajani most na lokalni cesti Zgornji Leskovec— Cirkulane (domačini ga poznajo pod imenom Hekov most). Denarja za takojšnjo obnovo občina nima, bodo pa letošnjo proračunsko rezervo porabili za sanacijo dotrajanega mostu, je pojasnil župan Branko Marinič in dodal, da samo proračunska rezerva za sanacijo celotnega mostu ne bo zadoščala.
»Zaradi večkratnega poplavljanja potoka Psičine je namreč nosilna konstrukcija mostu tako načeta, daje sanacija nujna. Občina je k reševanju tega problema pristopila zelo odgovorno, saj si ne želimo, da pride do najhujšega, da bo čez most prepovedan promet za določena težka vozila.«

Dotrajani most na lokalni cesti Zgornji Leskovec-Cirkulane, po domače Hekov most, je potreben nujne sanacije.
DO MEJNEGA PREHODA ZG. LESKOVEC NUJNO UREDITI POČIVALIŠČE
Župana Mariniča zelo skrbi tudi bližajoča se poletna turistična sezona. Že med prvomajskimi prazniki so namreč v občini močno občutili izogibanje sistemu brez vinjete.
»Mnogi ne vedo, da Dars kot investitor AC-odseka Draženci— Gruškovje ni poskrbel, da bi bila na skrajni desni strani proti Hrvaški odprta tudi možnost prehoda brez vinjete. To posledično pomeni, da se vsi turisti, ki prihajajo iz pretežno vzhodnih držav pa tudi Nemčije in Avstrije, izogibajo vinjeti in uporabljajo lokalne ceste Občine Videm oziroma državno cesto od Jurov-
Po podatkih Policije so lani na mejnem prehodu Zgornji Leskovec v obe smeri našteli 535.740 potnikov oz. 286.842 motornih vozil. V občini pričakujemo, da se bo število potnikov še letos povzpelo na okoli 700.000, število vozil pa vsaj na 300.000.
cev, Tržca skozi Pobrežje, Videm pri Ptuju, Soviče, Spodnji in Zgornji Leskovec do mejnega prehoda Leskovec. Za takšno število vozil in potnikov, kot smo jih bili deležni lani, je letos pričakovano povečanje prometa, vendar ne cesta in ne mejni prehod v Leskovcu nista infrastrukturno urejena tako, da bi bila to sposobna prenesti. Pritožbam domačinov in Občine Videm, da leskov-ška regionalka za tolikšno količino vozil pač ni primerna, odgovorni v državi žal niso prisluhnili. Vztrajati moramo, da bodo na tej cesti opravljena vsaj najnujnejša opravila in da bo urejeno postajališče — počivališče, ki smo ga predvideli v Sovičah, nasproti vaškega doma, kjer je po našem mnenju primeren prostor za to,« je dodal župan.
KAJ BO S HMELJEM V CENTRU OBČINE
Hmeljišča v središču Občine Videm so že vrsto let resen problem, a je novo občinstvu vodstvo k reševanju tega pristopilo resno in odgovorno. Hmeljišča so na štirih večjih parcelah, kar pa onemogoča širitev prostorskih kapacitet Občine Videm, pojasnjuje župan Marinič.
» V novih prostorskih načrtih smo predvideli, da bi na prostoru, kjer so zdaj hmeljišča, uredili objekte za prostočasne učne vsebine, predvidena je širitev vrtca, izgradili bi stanovanjske objekte. Ne morem sprejeti dejstva, da imamo hmeljišče ob vrtcu in šoli. S to problematiko smo že seznanili pristojno ministrstvo in dobili smo konkretna pojasnila, kajti lastnik teh zemljišč je država, a žal je zakonodaja tako zapletena, da tudi lastnik zemljišča pri sklenjeni pogodbi z najemnikom o večletni uporabi ne more na hitro ukrepati. To predstavlja tudi neko oviro in ekonomsko upravičenost najemnika, ki je vlagal. Tudi z najemnikom smo v dogovorih, in sicer da bomo postopno pristopili k umiku hmelja zaradi javnega interesa,« je še povedal župan Marinič.
Besedilo in foto: TM
»Hmelj mora iz centra Vidma,« je odločen župan Branko Marinič.
Čistilna akcija zgled za lepše in prijaznejše okolje
1 /začetku aprila je spomladansko čistilno akcijo uspe-V šno izpeljala tudi občina Videm. Občani so se zbrali po vseh sedmih krajevnih skupnostih, kjer so jim poleg navodil o poteku akcije predsedniki KS razdelili ustrezne pripomočke za delo, rokavice in vreče za smeti.
V Vidmu pred občinsko zgradbo je osnovnošolce, njihove starše in nekatere učitelje pozdravil videmski župan Branko Marinič in se jim zahvalil za pomoč, v Leskovcu se je občanom na čistilni akciji pridružil podžupan Matjaž Klasinc, povsod na terenu pa je bilo dobro vzdušje in delo tudi uspešno opravljeno.
ZBRALI VEČ KOT 100 m3 ODPADKOV
Po podatkih občinske uprave se je čistilne akcije udeležilo kar 967 občank in občanov, mnogo več kot prejšnja leta, nabrali so okrog 100 m3 odpadkov. Župan Marinič je prepričan, da so na dobri poti, da prihodnjim rodovom ohranijo čisto in lepo naravo, da pa bodo morali v občini še ozaveščati občane, da bodo že doma pravilno ločevali in odlagali odpadke.
Besedilo in foto: TM
Obvestilo lastnikom kmetijskih zemljišč
Občina Videm je na komasacijskem območju Videm 3 v k. o. Sela in Trnovec končala izgradnjo poljskih poti. Vse lastnike zemljišč ob novozgrajenih poteh prosimo in pozivamo, da izvajajo oranje in druga dela na svojih kmetijskih zemljiščih v okviru svojih parcel in ne posegajo v ceste, saj s tem povzročajo izruvanje mejnikov, kar pa predstavlja kaznivo dejanje.
Se enkrat vljudno prosimo vse lastnike zemljišč tudi na drugih komasacijskih območjih (Pobrežje in Lancova vas), da upoštevajo meje parcel in dela izvajajo v njihovih okvirih.
Občinska uprava
144 M		"v ,
		v im
	f H		v	■	Al
					

^I

Iz KS Dolena
V
■^ivahnost v delovanju KS Dolena se nadaljuje. O mno-Z—g\h dogodkih bodo poročali člani društev in sekcij, nekatere pa vendarle velja predstaviti.
V okviru občinske čistilne akcije smo izvedli čistilno akcijo na območju celotne KS. Na štirih zbirnih mestih se nas je družilo kar 73 krajanov, od najmlajših predšolskih otrok do upokojencev. Ob članih sveta KS, ki so čistilno akcijo vodih, so sodelovali še člani DU Dolena, ŠD Zgornja Pristava, nekaj krajanov KS Sela (hvala jim za sosedsko pomoč) in učenci OS Videm z mentorjem ter več vestnih vaščanov. Zaščitne rokavice in vreče je priskrbel režijski obrat občine, prav tako so poskrbeli tudi za malico in odvoz odpadkov.
Ob veselem spoznanju, da stanje onesnaženosti v globalnem pogledu ni kritično, pa je pogled na posamezne dele naše skupnosti žalosten. Zaradi nekaj neodgovornih vaščanov smo našli na individualnih dovoznih poteh ogromno pločevink piva, v neposredni bližini hiše pa v gozdnih jarkih prava odlagališča raznih odpadnih kovin in azbestne kritine. Skupno mnenje je bilo, da bomo morali v prihodnje neodgovorne povzročitelje naznaniti ter preganjati s pomočjo nadzornih služb in z represivnimi ukrepi. Samostojno čistilno akcijo so izvedli še člani RD Majšperk v okolici ribnika Zgornja Pristava, za urejenost igrišč ob ribniku pa so poskrbeli člani ŠD
Na letošnji čistilni akciji v KS Dolena. Foto: Dušan Hebar
Zgornja Pristava, ki so pripravili tudi prvomajski kres.
V	marcu in aprilu je v okviru programa občine potekala izgradnja dela vodovodnega omrežja in hkrati urejanje jarkov ob lokalni cesti Sela—Dolena. Ob domu krajanov sta bili opravljeni rez brajde in ureditev okolice. Nadaljujejo se načrtovana dela obnove.
Svat KS pod vodstvom predsednika se je sestal na 3. redni seji in sprejel več sklepov s ciljem aktivnega delovanja KS za dobro krajanov.
V	domu krajanov so ob rednih dejavnostih FD Rožmarin in DU potekali še občni zbor DU Dolena, ŠD Zgornja Pristava in nekaj praznovanj vaščanov.
FL
V KS Pobrežje odlično
uspela tudi letošnja čistilna ak
Z^bčina Videm že več let organizira čistilne akcije, ker VVželi, da bi živeli v čisti in lepi občini, taki, ki bo prijazna tako prebivalcem kot tudi obiskovalcem - turistom.
V	soboto, 6. aprila, so se po KS zbrali vsi, ki jim ni vseeno, v kakšni okolici živijo. Pri vaškem domu v Pobrežju je vse navzoče pozdravil predsednik KS Andrej Forstnerič, nato pa so se razdelili po skupinah in se podali na pot. Razlika od začetnih akcij do danes je vidna, pa vendar so udeleženci akcije ugotovili, da se še vedno preveč smeti znajde ob sprehajališčih in drugih cestah, kar nikakor ni v ponos krajanom. Žal še vedno veliko smeti odvržejo brezvestni vozniki, ki se vozijo skozi KS.
V	KS Pobrežje se je zbralo okrog 100 krajanov, ki so pobrali za dve traktorski prikolici smeti in jih tudi takoj odpeljali na Cisto mesto. Ob koncu so se vsi udeleženci akcije ponovno
Na čistilni akciji v KS Pobrežje
zbrali v vaškem domu, kjer so se okrepčali in tudi pogovorili o še eni uspeli čistilni akciji z željo, da bo naslednje leto še manj smeti.
Besedilo in foto: MN
Videmski župan na prazniku občine Bednja
1 /petek, 10. maja, se je župan občine Videm Branko V Marinič udeležil slovesne seje občinskega sveta, osrednjega dogodka ob občinskem prazniku v prijateljski občini Bednja v sosednji Hrvaški.
Čestital je županu občine Bednja Damirju Poljaku za opravljeno delo in za mnoge realizirane projekte samo v zadnjem letu dni. Občini in županu se je zahvalil za dobro sodelovanje, občanom pa je zaželel napredka v razvoju občine.
TM
Župan občine Videm je ob občinskem prazniku čestital županu občine Bednja Damirju Poljaku. Foto: arhiv občine Bednja
V Vidmu podpisali pismo namere
o sodelovanju v športno-zabavnem projektu
1 /prostorih občine Videm je 8. maja potekala predsta-V vitev projekta Poletne zabavne igre, ob tej priložnosti pa so župani in predstavniki haloških občin Majšperk, Žetale, Cirkulane, Zavrč, Podlehnik in Videm ter osnovnih šol podpisali pismo namere o sodelovanju v projektu.
V projekt Poletne zabavne igre, ki ga na OS Videm peljejo že peto leto, sodelujeta tudi hrvaški občini Bednja in Lepoglava s svojima šolama, župana omenjenih občin pa sta na podpisu dodala svoj podpis in naznanila, da se veselita nadaljnjega sodelovanja v poletnem projektu.
Projekt sta gostom v sejni sobi občine Videm podrobneje predstavila učitelja videmske šole Gorazd Černila in Beno Repič, ki sta skozi fotografije in kratek film obudila spomin na lanski dogodek. Kako bo letos, bomo lahko pobliže spo-
znali že 26. avgusta, ko v Vidmu napovedujejo začetek 5. Poletnih zabavnih iger.
Videmski župan Branko Marinič je povedal, da je takšno sodelovanje med občinami in šolami ob slovensko-hrvaški meji lahko mnogim za vzgled in je hkrati tudi dokaz, da jih meje povezujejo. Projekt, ki se letos nadaljuje že v peti zgodbi in ima dobre temelje tudi iz preteklosti, ko so Videmčani z Bednjo in Lepoglavo že uspešno izvajali projekt Zabavna šola nogometa, pa je župan Marinič zelo pohvalil in ga tudi podprl.
ZAKLJUČEK POLETNIH POČITNIC MALO DRUGAČE
Robert Murko, ravnatelj OS Videm, je na kratko predstavil dosedanje aktivnosti v projektu in poudaril, da so bili doslej zelo uspešni, zato želijo zgodbo nadaljevati. »Vsako leto se zbere okrog 200 učenčev iz 10 osnovnih šol haloških občin ter občin Bednja in Lepoglava. To je priložnost, ko se poletne počitnice končajo s prijetnim druženjem, ki temelji na športnih aktivnostih. Na takšen zabavni način želimo učencem približati športni in zdrav način preživljanja prostega časa, hkrati pa je to tudi priložnost, da učenci različnih šol, tudi iz dveh sosednjih držav, stkejo pristna prijateljstva in to ohranjajo tudi v nadaljnjem izobraževanju in življenju. Prav z željo po druženju in aktivnem preživljanju prostega časa vsako leto nadgradimo te naše aktivnosti, k izvedbi pa povabimo tudi znane športnike. Pomembno je, da mladi osebno spoznajo tudi vrhunske športnike, ki so jim lahko tudi navdih, da se bodo na področju športa še dodatno potrudili in vztrajali,« je še povedal Murko.
Besedilo in foto: TM
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovani občanke in občani Občine Videm
Čeprav naj bi glede na ljudske modrosti v mesecih, ki v imenu nimajo črke »r«, lahko hodili bosi, niso temperature letošnjega maja niti najmanj temu primerne. Ledeni možje in njihova pomočnica mokra Zofka so se tokrat izkazali v vsej svoji veličini. Le upamo lahko, da to pomeni lepo poletje in dobro letino jeseni.
Iz dogajanja v Državnem zboru tokrat izpostavljam nekaj pomembnejših tematik, kot so skrb za dolgoročno varnost pokojnin, črpanje evropskih sredstev in povečani prehodi južne meje ilegalnih migrantov.
Demografija je eden od ključnih izzivov Slovenije. Slovensko prebivalstvo se stara in žal se iz leta v leto rodi vse manj otrok. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci se konstantno znižuje in trenutno znaša okoli 1,35 zaposlenega na enega upokojenca (ne zelo dolgo nazaj je bilo to razmerje štirje zaposleni na enega upokojenca). Trenutna pokojninska ureditev kljub visokim vplačilom delovno aktivnih v pokojninsko blagajno žal predstavlja veliko breme za slovenski proračun. Sistem je namreč takšen, da se iz danes vplačanih prispevkov izplačujejo trenutne pokojnine. Ker teh sredstev ni dovolj, se razlika, ki trenutno znaša okoli 1 milijardo evrov, financira iz proračuna. Posledično so pokojnine upokojencev, zlasti teh, ki gredo v pokoj zadnja leta, vse nižje in velikokrat ne omogočajo dostojnega preživljanja starosti.
Prav zaradi izpostavljenega smo poslanci iz vrst SDS v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona o slovenskem demografskem skladu. Predlagamo, da se na slovenski demografski sklad prenese celotno državno premoženje, z upravljanjem tega sklada pa bi nato zagotovili sredstva za dostojne pokojnine in za lepo starost naših in prihodnjih generacij. Bistvena razlika namreč je, ah se denar črpa neposredno iz državnega proračuna ah iz demografskega sklada. Demografski sklad je namreč namensko premoženje in tega denarja ni mogoče porabiti za nič drugega kot za pokojnine in kot tak predstavlja večjo varnost pokojnin v prihodnje.
V zadnjih tednih se ponovno pojavlja vse več ilegalnih prehodov južne meje, kar ima neposreden vpliv na prebivalce, ki živimo v njeni bližini. Skrbi me, ker je vse več ilegalnih prehodov tudi čez območje Haloz. Prva skrb vsake vlade bi morala biti prav skrb za varnost slovenskih državljanov, vendar glede na dogodke v preteklih tednih žal ni tako. Južna meja ni ustrezno zavarovana in za varnost ljudi in njihovega premoženja ni ustrezno poskrbljeno. Ilegalni migranti prehajajo mejo peš in z avtomobili, ob prijetju pa množično zlorabljajo pravico do azila. Skoraj vsi zaprosijo za zaščito, čeprav je jasno, da do nje niso upravičeni. Pri tem pa jim pomagajo številne nevladne organizacije, ki so financirane iz našega proračuna. Nameščeni so v azilne domove, od koder jih večina v kratkem času izgine neznano kam. Sprememba azilne zakonodaje je seveda nujna, vendar žal koalicijske stranke temu niso naklonjene.
Skrb vzbujajoče je tudi na področju črpanja EU sredstev. Vladi je v dobrih petih letih obstoječe finančne perspektive uspelo p o črpati zgolj 20 % razpoložljivih sredstev. Že leta poslušamo o težavah z informacijskim sistemom, o sistemskih rešitvah, ki jih pripravljajo, a do sprememb žal ne pride. Vse pobude, ki jih da opozicija, pa so preslišane. Glede na bližajoč se konec finančne perspektive se lahko tokrat resnično upravičeno bojimo, da ne bomo izkoristili razpoložljivih sredstev, in to kljub dejstvu, da so to za Slovenijo skoraj edina razvojna sredstva.
Pozitivna sprememba, ki smo jo na aprilski izredni seji podprli tudi poslanci SDS, je neobdavčitev regresov, kar pomeni, da bodo prav vsi zaposleni letos prejeli višje regrese. Prav pa bi bilo, da bi Vlada po vzoru sosednje Avstrije začela tudi razbremenitev plač, zlasti na področju prispevkov za socialno varnost, kjer po višini bistveno odstopamo od povprečja držav EU. A do tega je še dolga pot.
Spoštovani,
želim vam, da kar se dobro izkoristite vse daljše in toplejše dni, vsem šolarjem pa uspešen zaključek šolskega leta.
Vse dobro in vse čestitke ob 13■ prazniku Občine Videm.
Suzana Lep Šimenko,
poslanka DZ RS
V Občinskem odboru SDS in v svetniški skupini 5DS SDS nadaljujemo aktivnosti tako na lokalni kot na državni ravni. Po 4. redni seji občinskega sveta konec marca smo se svetniki konec maja udeležili 5. redne seje občinskega sveta. Vmes smo bili zelo aktivni v odborih in komisijah.
Stranka SDS je kandidacijsko listo za evropske volitve pripravila skupaj s Slovensko ljudsko stranko. Kandidate smo s svojimi aktivnostmi podprli tudi v Občinskem odboru Videm. Prav tako smo se udeležili srečanja članov Ptujske regije, ki je potekalo v soboto, 13. aprila, v Lenartu. Kljub temu da nam je vreme precej zagodlo, dobre volje ni manjkalo. S svojo prisotnostjo sta nas na srečanju počastila tudi kandidata na evropskih volitvah dr. Milan Zver in Alja Domjan.
Vreme pa nam ni zagodlo samo na srečanju članov Ptujske regije, ampak smo morah zaradi vremena prestaviti načrtovan pohod po Halozah, ki bi ga morali izvesti 12. maja. Vsem našim članov in simpatizerjem sporočamo, da bomo pohod izvedli predvidoma 1. septembra. Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite.
Občankam in občanom Občine Videm čestitamo ob občinskem prazniku!
Katja Svenšek
Imamo ideje, izkušnje in modrost -potrebujemo moč
Vse, kar danes imamo, so ustvarile generacije, ki so delale pred nami, vse, kar bomo imeli jutri, Za vse	ustvarjajo generacije, ki delajo danes. V to verja-
generacije!	memo v DeSUS in s tem zastopamo vse genera-
cije. Živimo od rezultatov ustvarjalnega dela. To so temelji humane družbe, na katerih stojijo ali padejo osnovni stebri družbe.
V	sled navedenega naša svetniška skupina aktivno sodeluje pri oblikovanju razvojnih politik v občini. Želimo lokalno skupnost, ki bo enakomerno razvita in prijazna do vseh generacij. Želimo soustvariti napredek, ki bo temeljil na trajnostnem razvoju ter bo upošteval gospodarske, socialne in okoljske zmožnosti prostora.
V	tem letu praznujemo 25 let naše lokalne skupnosti, ki smo jo načrtovali, razvijali in izgrajevali po najboljših močeh. Morda so pri tem izostali razvojni projekti, ki bi dolgoročno začrtali razvojno pot Občine Videm. Mislim, da je sedaj pravi trenutek, da stopimo na pot načrtovanega/projektnega razvoja naše občine.
Spoštovani občanke in občani, kot smo zapisali v naslovu, potrebujemo sveže moči. Vabimo vas, da se nam pridružite, da skupaj soustvarimo skupnost, v kateri bo zagotovljena visoka kakovost bivanja.
DeSUS 00 Videm želi vsem prebivalcem Občine Videm lepo praznovanje občinskega praznika.
UO OO DeSUS Videm
Letni občni zbor
Občinskega odbora SLS Videm
1 /drugi polovici marca so se člani SLS Videm zbrali na V rednem letnem občnem zboru. Predsednik stranke SLS Videm Bojan Merc je pozdravil vse prisotne, še posebej podpredsednico stranke SLS Suzano Laro Kraus, nekdanjega župana Friderika Bračiča in druge svetnike v Občinskem svetu Občine Videm.
Na delovnem srečanju OO SLS Videm. Foto: arhiv stranke SLS
Predsednik Bojan Merc je podal poročilo o delu v preteklem letu. Povedal je, da so se člani stranke udeležili letnega tabora stranke SLS in za vse svoje člane organizirali piknik v Lancovi vasi. Piknika se je udeležilo veliko članov stranke, zato so lahko na volitvah pričakovali dober izid. Stranka je večino aktivnosti usmerila v občinske volitve, ki pa se niso iztekle po pričakovanjih. Na volitvah je stranka izgubila župansko mesto in dva sedeža v občinskem svetu. Stranki se je nato v občinskem svetu uspelo povezati v koalicijo s SDS in NSi, s katerima bo skušala narediti vse potrebno, da izpolni obljube svojim občanom.
Med načrti za letošnje leto je Bojan Merc izpostavil, da se bo stranka udeležila tabora SLS v Krškem in organizirala enodnevni izlet. Svoje aktivnosti bo usmerila tudi v evropske volitve. Prisotne je pozdravila tudi podpredsednica stranke SLS Suzana Lara Kraus e in zbranim namenila spodbudne besede za naprej. Sledil je tudi pozdrav nekdanjega župana Friderika Bračiča in drugih svetnikov v občinskem svetu. Vsi so se strinjali, da je stranka na letošnjih volitvah izgubila veliko glasov in mest, vendar se tudi vsi strinjajo, da bo treba ta izid popraviti in stranko pripeljati nazaj na mesto, ki ga je imela v preteklosti. Strinjali so se tudi, da bo za naslednje volitve treba delati bistveno več, biti bolj konkreten in bolj oster pri določenih stvareh. Na koncu sta sledili še zahvala in predaja darila nekdanjemu županu Frideriku Bračiču za njegovo dolgoletno vodenje občine z željo, da aktivno dela še naprej. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo.
DT
22. april je dan Zemlje
■^dravje narave peša najhitreje v zgodovini človeške ^—civilizacije. Do kdaj in do kod? Naravovarstveniki že desetletja opozarjajo na nujnost sprememb v človeški družbi in v odnosu do narave, če želimo ohraniti vsaj nekaj od tisoče vrst živali in rastlin, ki smo jih nedvomno ljudje pahnili na rob izumrtja.
Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services (IPBES) je v letošnjem maju predstavila večletno študijo o biotskem stanju planeta.
Preplet življenja na Zemlji se krči, upada, življenje postaja vse bolj krhko. Med ključnimi posrednimi dejavniki, ki vodijo k ogrožanju biodiverzitete in narave, je naraščanje človeške populacije in porabe na prebivalca. Ljudje kot dominantna vrsta na planetu smo izrabili naravne vire do skrajnosti. Od leta 1970 se je število prebivalcev več kot podvojilo, urbana območja pa so se prav tako povečala za dvakrat.
Najresnejše grožnje življenju na Zemlji predstavljajo spremembe v rabi zemlje in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje okolja in invazivne tujerodne vrste. Več kot tretjina svetovnega kopnega in skoraj tri četrtine sladkovodnih virov so namenjene pridelavi pridelkov in živinoreji.
Primer: Vrednost kmetijske pridelave se je od leta 1970 povečala za 300 %, sečnja drevja za 45 %, pridobivanje obnovljivih in neobnovljivih virov pa se je od leta 1980 skoraj podvojilo in znaša okoli 60 milijard ton. Zaradi degradacije se je zmanjšala produktivnost zemljišč za 23 %, izgube opraševal-cev (čebele in drugi insekti) v negotovost postavljajo globalno pridelavo poljščin v vrednosti skoraj 600 milijard ameriških dolarjev.
Se hitreje se povečuje onesnaženje okolja s plastiko, v zadnjih 40 letih je naraslo za desetkrat. Vsako leto v vode odteče med 300 in 400 milijonov ton odpadkov iz industrijskih obratov, gnojila, ki se stekajo v priobalne vode, pa so povzročila nastanek več kot 400 mrtvih morskih območij v skupni velikosti Velike Britanije.
Poročilo med drugim ugotavlja, da je povprečna pogostost naravnih vrst v večini kopenskih habitatov upadla za vsaj 20 %, največ po letu 1900. Ogroženih je več kot 40 % dvoživk, skoraj 33 % koral na koralnih grebenih in več kot tretjina morskih sesalcev. Na področju žuželk stanje ni tako jasno, ocenjujejo, daje ogrožena desetina vrst. Od 16. stoletja je izumrlo vsaj 680 vrst vretenčarjev, več kot 9 % domačih pasem sesalcev je izumrlo do leta 2016 in vsaj tisočim pasmam to še grozi.
Neokrnjena pestrost travniškega rastlinja. Foto: I. Božičko
To je več kot kdaj koli v zgodovini človeštva.
Študija podaja rešitve, kako zaustaviti pospešeno izumiranje vrst, in predlaga, da se pri globalnem načrtovanju in odločanju vključijo in upoštevajo zakonitosti biodiverzitete v vseh sektorjih odločanja. Za vsako od področij (kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje morskih in sladkovodnih sistemov, urbana območja, energetika in finance) navaja primere trajnostnih praks. Poudarja pomen vključevanja doslej večinoma zanemarjenih deležnikov pri upravljanju in političnem odločanju, kot so: staroselci, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, nova družbena gibanja (mladi, ki protestirajo proti podnebnim spremembam idr.).
ZAKLJUČNA MISEL
Dokler bo iz pipe pritekla pitna voda, dokler bomo lahko iz gozda pripeljali kurjavo ter na tržnicah in v megalomanskih trgovskih centrih kupili vse, kar potrebujemo in še več tistega, česar ne, ne bo sprememb. Predvsem jih ne bo, dokler si bo politika kupovala glasove volivcev z všečnimi potezami kratkega dosega, ki so daleč od razvoja, temelječega na skladnosti z naravo in njenimi zmožnostmi.
Izguba biodiverzitete ni le okoljski, temveč tudi razvojni, ekonomski, varnostni, socialni in moralni problem. Ključ za trajnostno naravnano planetarno politiko je v transformaciji — evoluciji globalnih finančnih in ekonomskih mehanizmov, ki bodo zgradili globalno trajnostno ekonomijo, se na ta način oddaljili od zdajšnje ozke paradigme gospodarske rasti — gospodarska rast za vsako ceno, ne oziraje se na opustošenje okolja.
Mag. Ivan Božičko
Herbicid - glifosat
fitofarmacevtska sredstva (FFS) so sredstva za zatiranje neželenih organizmov, med katere spadajo insekticidi, fungicidi in herbicidi. Eden izmed slednjih je svetovno znan herbicid Boom efekt, katerega glavna sestavina je glifosat.
Glifosat so prvič sintetizirali leta 1970 v raziskovalnem laboratoriju družbe Monsanto Agricultural Products Company. Je aminokislina, komercialni pripravki pa lahko imajo tudi oblike soli. Glifosat je aktivna snov v številnih neselektivnih herbicidih. V obliki izopropilamino soli se pojavlja v herbicidih Boom efekt, Roundup, Dominator ultra 360 SL in drugih (registriranih v letu 2013). Uporaba je dovoljena v več kot 100 posevkih in ima dokazano delovanje na več kot 300 plevelov.
LASTNOSTI GLIFOSATA
Glifosat je neselektivni herbicid s širokim spektrom delovanja na enoletne ozkolistne in širokolistne plevele ter na večino trajnih plevelov. Je sistematičen herbicid, ki v rastlino vstopa prek listov in stebel ter se zelo hitro prenaša po rastlini. Ne prodira v stebla dreves, vinske trte in podobno ter je zato varen za uporabo v sadovnjakih, vinogradih in drugih trajnih nasadih. Na sprejemanje glifosata v rastlino vplivajo razvojna faza rastline, število listov, njihova površina in kot rasti, površinske karakteristike in fiziološko stanje rastline.
DELOVANJE GLIFOSATA NA RASTLINE
Glifosat inhibira rastlinski encim, potreben za sintezo aro-matskih aminokislin, ki so esencialne za rast rastlin, saj se uporabljajo pri izgradnji peptidov in v izgradnji sekundarnih metabolitov, s čimer povzroči smrt rastline. Živali in ljudje v celicah nimamo takšne metabolne poti in zato glifosat za nas ni toksičen.
Problem predstavlja njegov široki spekter delovanja, saj deluje tudi na pridelovalne rastline, kar nekoliko zmanjšuje možnosti enostavne aplikacije. Problem so rešili z gensko spremenjenimi organizmi — semeni.
Škodljivost glifosata na žive organizme so preverjali na različnih inštitutih po svetu in pri tem uporabili različne metode dela. Škodljivost glifosata so testirali na pticah, miših, ribah, žabjih paglavcih in drugo. Raziskovalne teste so vodih tako, da so živali hranili s hrano, prekomerno kontaminirano z gli-fosatom, ali so v ribnike usmerili izcedne vode z bližnjih njiv, ah pa na dno ribnika položili kontaminirano zemljino. Skupna ugotovitev analiz je bila, da glifosat neposredno ne mori/ ubija, temveč pušča posledice na dednem materialu — genoto-ksične poškodbe.
Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presojo
Poškodbe na travinju po treh mesecih - tretirano z boom efektom. Foto: Ivan Božičko
varnosti sredstev za zaščito rastlin, je končala rutinsko presojo glifosata in ni ugotovila stranskih učinkov na Živah in ljudi. Le nekaj mesecev kasneje je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) glifosat razvrstila med rakotvorne snovi (skupina 2A). Mnenje strokovnjakov je, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Ta odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z dokaj majhno nevarnostjo za zdravje Živah in ljudi.
Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) menijo, da je bilo v epidemioloških študijah res ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj nehodgkinovega limfo-ma, ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multi-plega mieloma in glioma. Vendar zaključijo, da »podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je WHO sprejel svojo odločitev, ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega«, saj ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov.
Tako je glifosat v Evropski uniji še vedno označen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme), in ne kot rakotvoren. Interesna združenja, ki si prizadevajo za izboljšanje zdravja evropskega prebivalstva in za izboljšanje kakovosti in varnosti okolja, v katerem živimo, se s tako rešitvijo ne strinjajo. Mednarodna zveza za zdravje in okolje (The Health and Enviro-nment Alliance, HEAL) tako poziva vsa nacionalna združenja za boj proti raku kot tudi vlade držav članic, naj si prizadevajo za takojšnjo prepoved uporabe herbicidov, ki vsebujejo glifo-sat — vsaj na nacionalni ravni.
Če že ne gre brez herbicidov v intenzivnem kmetijstvu, ki vsebujejo glifosat, le-ta uporabljajmo zmerno in preudarno.
Mag. Ivan Božičko
Mlaj tudi v Majskem Vrhu
V
■7e desetič so v Majskem Vrhu tradicionalno postavili mlaj. Dan pred postavljanjem so pripravili vse potrebno za okrasitev mlaja in izkopali luknjo.
Krajani so se zbrali 30. aprila popoldan pri vaškem domu v Majskem Vrhu in ob prijetnih zvokih Ljudskih godcev KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pričakali župana Branka Mariniča, ki je zbrane tudi nagovoril. V pozdravnih nagovorih
Majpon - lepotec, kot ga
KI iti slabo vreme, ki je bolj spominjalo na turoben I november kot konec aprila, ni moglo preprečiti tradicionalne postavitve »majpona« v Lancovi vas. Dogodek je tako kot vsako leto potekal 30. aprila.
Kljub dežju se je zbralo kar nekaj vaščanov in obiskovalcev sosednjih vasi, ki so, kot to veleva tradicija, mlaj dvignili na stari način — z rokami, seveda ob pomoči palic oz. »žvepel«. Glavna organizatorja sta bila tudi letos Folklorno društvo Lancova vas in sekcija Koranti Lancova vas, na »komando« predsednika korantov Danila Turka pa so »majpon« tudi dvignili v nebo. Po približno pol ure boja z visokim drevesom in »žveplami« je mlaj naposled stal in prav vsi udeleženi so se strinjali, da je bil letošnji nekaj posebnega — ne samo zaradi svoje višine, temveč tudi zaradi tega, ker je bil zelo lepo okrašen. Prisotni, ki so pomagali pri postavitvi, so se takoj zatem umaknili z dežja pod kap. Sledilo je prijetno druženje ob primernem okrepčilu. Organizatorji so tudi letos ostali zavezani tradiciji, saj so bile na mizi ribe in krompirjeva solata. Za sladko razvajanje brbončic pa so z razkošno paleto dobrot poskrbele v Društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas.
Pri vaškem domu v Majskem Vrhu so po tradiciji postavili svoj mlaj.
sta se mu pridružila tudi občinski svetnik Rudi Potrč in predsednik KS Videm pri Ptuju Jožef Selinšek.
Z lepo mislijo so se na ta dan poklonili pokojnemu Antonu Zajšku, ki je vsako leto veliko pripomogel k postavitvi mlaja pri vaškem domu. Kljub deževnemu dnevu je bilo vzdušje odlično, druženje se je nato nadaljevalo ob dobri hrani in pijači, k dobremu vzdušji pa so veliko doprinesli tudi ljudski godci.
TM
v Lancovi vasi še ni bilo
V Lancovi vasi še vedno stavijo na močne roke.
V dobri družbi se je nato kramljalo vse do večernih ur, obudil se je marsikateri spomin, sicer pa smo dobre volje in sproščenih srečanj v Lancovi vasi tako ali tako navajeni.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Mlaja v Pobrežju
"Tako slovesno, kot smo včasih pra-I znovali praznik dela, že dolgo ni več. Še vedno pa se različna društva in posamezni krajani trudijo na svoj način in po svojih močeh, da ohranjajo tradicijo in tako poskrbijo za prijetno druženje.
Tudi letos so v zgornjem koncu Pobrežja postavili mlaj. Za to so poskrbeli člani Kulturno-turističnega društva Koranti, ki so na predvečer 1. maja postavili mlaj pred nekdanjo mlekarno v Pobrežju. Stroju so malo pomagale pri postavitvi tudi »roke«, nato pa so se zbrani veselili ob domači kapljici in odličnem golažu. Da ni bila udeležba takšna kot ponavadi, pa je poskrbelo letošnje čisto pravo aprilsko vreme, saj je ta dan deževalo.
MLAJ POSTAVILI TUDI V SPODNJEM KONCU POBREŽJA - BORŠTU
Tako kot Pobrežani v
zgornjem so se zbrali tudi nekateri sosedje v spodnjem koncu vasi in že tradicionalno postavili mlaj, na roke kot nekoč.
Tako vsako leto poskrbijo za prijetno praznično vzdušje in dobro sosedsko druženje, s katerim še bolj utrdijo sosedske in prijateljske vezi, obenem pa se spomnijo praznika dela.
Besedilo in foto: MN
Mlaja v zgornjem in spodnjem delu Pobrežja
Na Djočanovi kmetiji
gradijo posebno klet
V začetku aprila, ko je v občini Videm potekala čistilna akcija, so se člani Etnografskega društva Tržeč na Djočanovi kmetiji lotili gradnje kleti. Ostanke prejšnje so zaradi dotrajanosti odstranili in pripravili vse potrebno za izgradnjo nove. Pri delu jim je za trenutek na pomoč priskočil tudi župan Branko Marinič.
Besedilo in foto: TM
Beautv studio by Lea
1 /Lancovi vasi 3, v zgrad-V bi, kjer je tudi gostinski lokal Osmica, je bila v petek, 10. maja, krajša slovesnost ob odprtju novega lepotnega salona Beautv studio by Lea. Salon je odprla mlada podjetnica Lea Plajnšek, ki ima ob sebi še tri mlada dekleta in vsaka bo v salonu opravljala svojo dejavnost.
V lepotnem salonu bodo strankam na voljo vizažist-ka Anja Hostnik Verdenik, maserka Monika Emeršič in Alenka Florjančič, stilistka za trepalnice. Nova pridobitev je vsekakor dobrodošla za kraj in občino, ker je strankam na voljo raznolika
Podjetnica Lea Plajnšek (druga z leve) z najboljšo ekipo ...
ponudba na enem mestu.
Na poti do novega salona so bili Lei v veliko pomoč njeni domači in prijatelji, ob odprtju salona pa je povedala, da ji brez partnerja Denisa, ki ji je ves čas stal ob strani, zagotovo ne bi uspelo.
Vse čestitke mladi podjetnici!
ZG
Videmski kulturniki v dveh državnih projektih
V
^*lani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri V—Ptuju so se spomladi pošteno prebudili iz »zimskega spanja«, čeprav zime niso prespali, ampak so jo preživeli na vajah za spomladanske aktivnosti. Bralci Našega glasa in drugih javnih glasil ste že lahko brali poročila o premieri gledališčnikov, o tradicionalni prireditvi Veselo na Jožefovo in o proslavljanju 40-letnice ljudskih pevcev Vinogradnikov. Pa s tem zimsko-spomladanskih aktivnosti še ni bilo konec.
V torek, 23. aprila, so videmski kulturniki vabili na Noč knjige — prireditev, ki so jo ponavadi pripravljali skupaj z videmsko osnovno šolo, tokrat pa so sami vabili na »Noč knjige in drugega kratkočasja«, saj so želeli pokazati (kot so zapisali v vabilu), kaj delajo, ko nič ne delajo. To so pokazali pevci Vinogradniki, ljudski godci, Zankice in recitatorji, letošnjo Noč (že šesta je bila v naši državi, v Vidmu pa peta) pa so posvetili 200. obletnici rojstva Valentina Vodnika in jo obogatili še s priložnostno razstavo.
Tudi maj je bil v znamenju državnega projekta — tokrat Tedna ljubiteljske kulture (potekal je med 17. in 26. majem po vsej državi). V tem okviru so člani KD Videm 21. maja pripravili pred videmsko šolo javno vajo in na njej pokazali, kako se pripravljajo na različne prireditve, ki jih oblikujejo člani sekcij njihovega društva. Sekcij je v društvu kar enajst s skoraj sto člani, na »javni vaji« pa so se predstavili tamburaši, Vinogradniki, recitatorji, Veseli Jožeki, Jurovski fantje, Zankice, gledališčniki in ljudski godci. Naj ob tem ponovimo namen njihovega tokratnega nastopa ob Tednu ljubiteljske kulture: občane naše občine so vabili v vrste članov KD Videm, saj vam bo v njihovi družbi vedno prijetno!
Jože Smigoc
Videmska Noč knjige in drugega kratkočasja je bila posvečena Valentinu Vodniku.
Z javno vajo ob Tednu ljubiteljske kulture so želeli člani KD Videm privabiti medse še koga, ki ga mika petje, igranje, nastopanje ... Foto: Manja Vinko
Sladka tamburica v besedi, glasbi in dejanjih
IV yi ed slovenskim kulturnim praznikom in Valentinovim I Vise je na posebnem, kulturno-romantičnem večeru, tako so ga poimenovali, v Motelu Majolka zbrala ekipa mladih umetnikov, ki so vsak na svojevrsten način prispevali k oblikovanju vsebine večera Sladke tamburice. Sladka tamburica je prvenec Maje Glaser Bedenik, ki bralce nagovarja s posebno zgodbo o ljubezni, povezanosti duš, ki potujejo skozi stoletja in pišejo svojo usodo, ter drevesih kot simbolnih spremljevalcih in tihih pričevalcih zgodb, za vedno vtisnjenih v zavest večnosti.
Tamburica pooseblja vse troje — ljubezen, izbran les, ki nosi zgodbe in prek iskrenih melodij, ki izhajajo iz človekove notranjosti, mnoge prečudovite besede in dejanja. V zgodbo, ki jo predstavljajo štirje entuziasti, so povezani prebiranje vsebine knjige, žongliranje in komična predstavitev pogleda na različne tematike Tomija Gomilška, karizmatičnega in temperamentnega ustvarjalca ter vedno vljudnega mladeniča, ki se prepušča toku življenja, kar je izraženo v njegovem perfor-mansu, ter glasbeni dvojec Ex Friends, ki ga tvorita šarmantna, izredno nadarjena glasbenika in tamburaša Domagoj Dumbovič in Ivan Mlakar iz Varaždina. Povezanost vseh štirih protagonistov poskrbi za malo drugačne zgodbe in vodi obi-
skovalca od smeha, melanholije vse tja do popolne razneženosti in občutja nečesa katarzičnega.
V preteklih dneh so gostovali tudi v DOSOR-ju v Radencih in prijetno popestrili popoldan uporabnikom in zaposlenim v domu starejših občanov. Njihove zgodbe niso nikoli enake, vedno so polne zanimivega in drugačnega. V naslednjih mesecih se veselijo različnih nastopov, veseli pa so vsakega vabila, da vam popestrijo prijetno popoldan ali čaroben večer.
Mladi umetniki, ki so v Motelu Majolka organizirali kulturno-roman-
tičen večer. Foto: osebni arhiv MGB
LITERARNI KOTIČEK
Vodnikovo leto 2019
preteklo leto smo na Slovenskem poklonili spominu na velikega mojstra slovenske pisane besede Ivana Cankarja, letošnje leto pa je posvečeno razsvetljencu Valentinu Vodniku - 8. januarja je namreč minilo 200 let od njegove smrti - čigar kulturna in literarna zapuščina je prav tako izjemno bogata.
Valentin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Šiški, takratnem predmestju Ljubljane, umrl je 8. januarja 1819 v Ljubljani. Bil je duhovnik, učitelj, jezikoslovec, pesnik, prevajalec, filolog, časnikar, novinar, avtor šolske slovnice, zbiral je besede za slovar.
Leta 1806 je izdal prvo slovensko samostojno pesniško zbirko Pesme za pokušino, izdajal in urejal je prvi slovenski časopis Lublanske novice (1797—1800), je avtor Velike pratike (1795— 1797) in Male pratike (1798—1806) ter koristnih priročnikov za takratni čas — prve slovenske kuharske knjige Kuharske bukve (1799) in dela Babištvo ali porodničarski vuk za babice (prevod, 1818). Prav tako ima velike zasluge, da so v takratnih Ilirskih provincah uvedli v šole kot učni jezik tudi slovenščino. Ena izmed njegovih najbolj znanih pesmi je Dramilo, s katero je želel predramiti Slovence in jim sporočiti, da nam narava omogoča blagostanje, srečo in vse dobro, če bomo pridni in delavni: »Išče te sreča, H um ti je dan, H našel jo boš, H ak' nisi zaspan.«
PK
(Vir: Slovenski biografski leksikon)
Valentin Vodnik: Dramilo
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.
Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudil Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.
Na Ptuju podelili vinska odličja
1 /refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju je bila v V soboto, 6. aprila, slavnostna podelitev ob zaključku tradicionalne prireditve Vino Ptuj 2019. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVS) je že devetindvajsetič podelilo bronaste, srebrne in zlate diplome, velika priznanja ptujskega ocenjevanja ter razglasilo prvake sort in šampione.
V Minoritskem samostanu je bilo 29■ ocenjevanje vin že 20. marca, ko je strokovna komisija ocenila 142 vzorcev, in kar dobrih 59 odstotkov vin je doseglo oceno 18,01 točke in več, 52,59 % vin je bilo v kakovostnem razredu, vin namizne kakovosti pa skorajda ni bilo, je bila ugotovitev komisije.
Uvodni pozdrav sta imela novi predsednik DVS Haloze Zvonko Arnečič in nekdanji predsednik, član organizacijskega odbora Edi Hojnik. Oba sta pohvalila trud vinogradnikov in vinarjev, čestitala za odličen letnik 2018 in poudarila, da ima društvo načrte tudi za jubilejno ptujsko ocenjevanje, ki bo prihodnjo pomlad. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi župan občine Videm Branko Marinič.
MED PRVAKI SORT TUDI VINARJA KRAMER IN KROPEČ
Prvaki sort na Vino Ptuj so prejeli medaljo z likom Probu-sa, med letošnjimi nagrajenci pa so vinarji: Ivan Glavica iz
Nagrajenci, podeljevalci in gostje na letošnji zaključni prireditvi Vino Ptuj. Foto: Ars Poetoviensis
Gruškovca pri Cirkulanah, Vina Lubaj iz Kidričevega, Slavko Visenjak iz Moškanjcev, Marjan Kramer iz Lancove vasi, Anka in Miroslav Majhen iz Cestice, Marjan Kostanjevec iz Stojn-cev, Maks Kropeč s Sel, Boštjan Žumbar iz Pristave pri Cirkulanah in Martin Žuna iz Cirkulan.
TRIJE VINARJI, TRIJE ŠAMPIONI
Šampion ocenjevanja vin na Ptuju je najvišje priznanje, ki ga Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze podeli le najboljšim po oceni strokovne komisije. Letos so se v družbo najboljših vinarjev vpisali: vinogradniška družina Pungračič, Marjan Kramer in Mitja Golob.
TM
Naši razstavljavci na Dobrotah slovenskih kmetij
H tuj je bil med 17. in 19. majem gostitelj jubilejne, 30.
državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Prijavljenih je bilo kar 1096 izdelkov v 15 skupinah.
Organizatorji razstave so podelili 979 priznanj, od tega 148 bronastih, 268 srebrnih in 563 zlatih, ter 112 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za isti izdelek. Med nagrajenci so tudi občani občine Videm. Za ta izjemni dosežek in promocijo občine jim bo ob letošnjem občinskem prazniku čestital tudi župan Branko Marinič.
Znak kakovosti — najvišje priznanje na razstavi — je prejela Ida
Vindiš Belšak iz Zg. Leskovca za izdelek sir za žar, prejela pa je še zlata priznanja za navadni jogurt, skuto, mehki sir s čilijem in za sadni kruh z več kot 50 % sadja.
Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca je bila nagrajena z zlatim priznanjem za pšenični kruh, Kmetija Zavec iz Lancove vasi je prejela zlata priznanja za vini sovinjon in sivi pinot ter za penino brut, Oljarna Svenšek s Sel je bila nagrajena z zlatim priznanjem za 100-odstotno domače bučno olje, Srečko Dre-
venšek iz Sp. Leskovca je prejel srebrno priznanje za domače bučno olje, čebelar Mitja Šibila zlato priznanje za cvetlični med, čebelar Maks Kostanjevec srebrno priznanje za ajdov med, Barbara Murko Kolednik — Med pri veseli čebeli iz Popovcev je prejemnica srebrnega priznanja za domači med, Kmetija Šimenko iz Lancove vasi pa je prejela srebrno priznanje za domačo slivovko in bronasto za domačo viljamovko.
Besedilo in foto: TM
Ob cvetnem prazniku
čudovita razstava Naš vsakdanji kruh
Z”lanice Društva kmetic občine Videm so dan pred cvetno nedeljo v Vidovi kleti pri-V—pravile slovesno odprtje že 9. razstave Naš vsakdanji kruh. Na razstavi so gospodinje predstavile okrog 40 vrst kruha.
ČUDEŽ
Vse je čudež, ljubezen, vsak dotik, rdeča roža, božajoči stik.
K čudovitim pekovskim dobrotam, ki so jih pripravile pridne roke gospodinj iz Vidma in okoliških društev Lancova vas in Dolena, ročnim delom, pisankam, čajem, prazničnim izdelkom otrok iz šol in vrtec v občini se je lepo podala tudi poezija Marije Kolednik Črnila in Marinke Muzek. Razstavo je blagoslovil p. Jože Petek, prijeten pa je bil tudi kulturni program.
Besedilo in foto: TM
PESEM O KRUHU
Na zorani njivi stala je kmetica,
od potuje imela mokra lica. Se zamah in posejana je pšenica,
prošnja in pogled v nebo za dobro letino.
Domov grede jo tarejo skrbi, kako naj družino preživi.
V kašči pšenice je bolj malo, ajde in rži pri hiši skoraj ni.
Vsako novo jutro, vsaka noč, oče, mama, otrok, vse ima svojo moč.
Se dom je čudež, če ga res imaš, najhuje gaje izgubiti, najhuje nehati ljubiti.
Čudež j e sreča v duši, ki tiho objema srce, zdi se, da ni nič čudno, a čudno je prav vse.
Ne zapri oči, uživaj v sreči, glej, tam visoko med oblaki je belo srce za te in za me ...
Marija Kolednik Črnila
Zgodaj žrmlje je pognala, za kruhek zrna med kamne dala.
Moko v testo je spremenila, kolač v peč je položila.
S prtom ga skrbno pokrila, čezenj križec naredila.
Potem pravično razdelila in lačna usta nahranila.
Marinka Muzek
Velikonočna delavnica dolenskih ustvarjalk
V	marcu in aprilu se je zbiral »oktet« aktiva žena FD Rožmarin iz Dolene z namenom, da pripravijo razstavni mizi za velikonočni razstavi v Stopercah in Leskovcu. Neutrudne roke in ideje o postavitvi prazničnega aranžmaja so članice združile v ustvarjalni delavnici v kmečki sobi pri Štefki Glažar v Zgornji Pristavi.
V	topli izbi ob prijetnem večernem druženju, ustvarjalnem delu, učenju in obvladovanju ročnih spretnosti so nastajali čudoviti izdelki, ki so jih gospodinje združile v velikonočne aranžmaje. Ob ustvarjenih aranžmajih za razstavi so »aktivne žene« ustvarjale aranžmaje tudi za svoje, sosedove ali prijateljičine domove ter tako nadaljevale lepo slovensko družinsko in krščansko tradicijo praznovanja v okrašenem domu ob pogrnjeni mizi.
Hvala jim, da so in želijo ostati prave gospodinje, ki hočejo in
znajo skrbeti za toplino doma ne le s pripravo dnevnega obroka hrane, ampak tudi z gojenjem družinske tradicije.
Besedilo in foto: FL
Aktivnosti Društva za napredek in razvoj Kocil
1 /Skorišnjaku je 31. marca potekal redni letni občni V zbor Društva za napredek in razvoj Kocil. Zbrane je predsednik društva Franc Emeršič spomnil na aktivnosti, ki so jih v društvu izvedli v preteklem letu, in seznanil z novimi načrti za tekoče leto. Delo in prizadevanja članov so pohvalili tudi nekateri predstavniki društev iz KS Leskovec.
NA DELOVNI AKCIJI
V Skorišnjaku so 6. aprila poleg čistilne akcije izvedli tudi delovno akcijo na cesti, znani kulok. S skupnimi močmi so dokazali, da jim je mar za čudovito naravo, ki jih obdaja v Skorišnjaku. Najprej so očistili svoj kraj, potem pa postorili še potrebna dela ob cesti in na njej, kot so pometanje ceste, urejanje okolice ob cesti, sekanje vej idr.
Pripravljeni na delovno akcijo
NA VELIKONOČNEM POHODU
Na velikonočni ponedeljek je potekal tradicionalni velikonočni pohod, ki ga je letos vodil Ignac Topolovec (prevzel je tudi vodenje pohodniškega odbora v društvu). Pot je pohodnike vodila od mejnega prehoda Zg. Leskovec do cerkve sv. Petra in Pavla na Cvetlinu, od tam naprej pa proti sv. Magdaleni in sv. Avguštinu. Na kmetiji Forštnerič so nas pričakali z okusnim toplim obrokom, druženje pa so popestrili veseli muzikantje. Pohoda se je udeležilo 54 pohodnikov; najmlajši je bil Žan Vaupotič (4 leta), najstarejši Franc Emeršič (77 let), pohoda pa se je udeležil tudi župan občine Videm Branko Marinič s soprogo.
Pohodniki pri cerkvah sv. Magdalene in sv. Avguština v Veliki Varnici
PRAZNOVANJE 1. MAJA IN KRESOVANJE
Na predvečer praznika dela so organizirali tradicionalno postavitev mlaja in kres. Prireditev je tudi letos potekala pri Ivanki in Branetu Orlaču. Kljub slabemu vremenu so mlaj postavili na tradicionalen način in ob prvem mraku zakurili še kres. Zbrani obiskovalci so se nato okrepčali s hrano in pijačo, druženje pa so popestrili muzikantje.
Melita Emeršič
Zbrani ob praznovanju prvega maja pred kresom
Foto: arhiv društva
	
	rl#r' lHW A kim®
V Doleni je dišalo po poticah
etos so se v aktivu žena Dolena članice odločile, da Lbodo pekle potico, našo tradicionalno slovensko sladico, ki je tudi zaščitena. Slovenski rek pravi: Potica dobra jed, boljše nima celi svet.
Gospodinje so se zbrale sredi maja v Domu krajanov v Doleni, potem pa so se ob pomoči in strokovnih nasvetih priznane slaščičarke, pedagoginje in avtorice učbenikov o slaščičarstvu Darinke Gostenčnik lotile dela. Najprej nekaj teorije, nato pa so postavile kvas, pripravile testo, ga dale vzhajat in med tem časom pripravile več nadevov. Gostenčnikova je izdala več drobnih skrivnosti, denimo zakaj potica včasih ne uspe in kaj narediti, da bo lepa in pravilno pečena. Vse dobrote so tudi pokusile in se zahvalile mojstrici, da jim je podarila svoj čas in znanje..
Besedilo in foto: Zdenka Golub
Med pripravo na peko potice
Lancovljanke vabijo
Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so tudi pomladne mesece izkoristile za skupna druženja. Ob ponedeljkih so potekale tedenske ustvarjalne delavnice, srečali smo jih lahko na velikonočnih razstavah, v začetku maja pa so se podale še na skupni pohod.
Ponedeljki so v vaškem domu Lancova vas namenjeni druženjem, na katerih članice prepletajo prijetno s koristnim. Pod mentorstvom Zvonka in Verene Mikša so najprej nastajali različni izdelki za velikonočni čas, ki so jih članice postavile na ogled na tradicionalni razstavi pirhov v Leskovcu, letos pa tudi na velikonočni razstavi Turističnega društva na Ptuju. Sodelovale so tudi na razstavi Naš vsakdanji kruh v Vidovi kleti, 2. maja pa so se peš podale na romanje iz Lancove vasi do Ptujske Gore.
VABILO NA RAZSTAVO ROČNIH DEL IN POTIC
Društvo bo letos v sklopu občinskega praznika postavilo na ogled razstavo ročnih del in potic, ki so jo poimenovale Praznik na vasi v Lancovi vasi. Slovesno odprtje razstave bo v petek, 7. junija, ob 17. uri. Članice obljubljajo, da bo tudi letošnja razstava nekaj posebnega, zato vabljeni, da se med 7. in 9. junijem oglasite v vaškem domu Lancova vas.
P. Krajnc
Skupinski posnetek pred cerkvijo na Ptujski Gori. Foto: arhiv društva
Pomladni dogodki v KS Soviče - Dravci - Vareja
1 /krajevni skupnosti Soviče - Dravci - Vareja so se odlo-V čili, da ponovno obudijo običaj postavljanja »majpa-na«. Vaščani so se zbrali na predvečer praznika dela pri domu krajanov v Sovičah in po stari tradiciji, brez pomoči stroja, postavili mlaj.
Zbralo se je okrog 30 vaščanov, ki so s skupnimi močmi opravili to prijetno delo, kasneje pa so ob harmoniki in pogostitvi slovesno zaključili april. Predsednik KS Bojan Merc je povedal, da želijo ta običaj nadaljevati in se družiti.
V pomladnih mesecih se je v krajevni skupnosti dogajalo še veliko drugega. Društvo za ohranjanja dediščine Haloz je v sodelovanju s KTD Klopotec Soviče - Dravci pri Korpiče-vi kapeli pripravilo blagoslov velikonočnih jedi. Slovesnega dogodka na velikonočno soboto se je udeležilo veliko domačinov, prišli pa so tudi ljudje iz petih okoliških far.
Novih prostorov v Vareji se je razveselila tudi kegljaška ekipa,
Kegljaška ekipa Vareje v novih prostorih
ki se lahko zdaj druži in trenira ob vsakem vremenu. Člani Društva za ohranjanja dediščine Haloz so se po tradiciji družili tudi pri guljenju lipovca, ki ga uporabljajo za vez vinske trte.
TM
V Sovičah so postavili majpan.
Foto: Korpič, arhiv društev
Šurcarji naredili presmece in pritrkovali
Člani Društva za ohranjanje kulturnega izročila Sure Leskovec smo letošnje aktivnosti začeli s sodelovanjem na proslavi ob materinskem dnevu in dnevu žena v Leskovcu, za cvetno nedeljo smo pripravili presmece in jih skupaj odnesli k slovesnemu blagoslovu v našo farno cerkev.
Vstajenjsko procesijo na velikonočno nedeljo smo pospremili s pritrkovanjem, saj želimo ohraniti tradicijo naših prednikov in nadaljevati njihovo izročilo. To je samo nekaj začetnih aktivnosti, s katerimi smo začeli uresničevati naš načrt za letošnje leto. Želimo si veliko sodelovanja in druženje z našimi krajani in občani.
JK
Presmeci, ki so jih Šurcarji ponesli k slovesnemu blagoslovu.
Foto: arhiv društva
Prelepa velikonočna razstava v Leskovcu
v
^"udovito je bilo veselje, ko smo izdelovali presmece in V—jih na cvetno nedeljo ponesli k blagoslovu, nepopisna radost in občutek praznikov pa sta nas navdajala, ko smo bili zbrani ob lepi pesmi leskovške vokalne skupine in ob blagoslovu p. Jožeta Petka na odprtju tradicionalne razstave pisanic in velikonočnih dobrot.
V prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah je bila krajša slovesnost ob odprtju razstave, ko je zbrane nagovoril tudi videmski župan Branko Marinič. Pohvalil je delo pridnih rok, mlade ustvarjalce iz šole in vrtca, vsem pa je zaželel tudi lepe velikonočne praznike. Na razstavi so poleg članov našega društva sodelovale tudi članice društev in aktivov žena, otroci iz leskovškega vrtca in učenci osnovne šole, za kar jim iskrena hvala.
Lep Marijin mesec maj smo začeli s prvomajskim pohodom, na katerega nas je pospremila godba na pihala iz Podlehnika.
JK
Foto: Tatjana Mohorko
Mesec junij v župniji sv. Vida
IV yi ajniški dogodki so za nami. I VlPred nami je junij, ki bo poln pomembnih dogodkov. Osrednji dogodek leta je Vidova nedelja, ki bo letos zaznamovana s pomembnim dejanjem - blagoslovom sarkofaga in relikvij sv. Donata.
nišča in Zagrebške, ki spadajo v župnijo sv. Vida. Letos je bil problem, ker občina ni smela pošiljati vabil na naslove tistih, ki so starejši od 70 let. Po gospodinjstvih je bila poslana prijavnica in se je treba prijaviti. Srečanje je na binkošti ob 10. uri v cerkvi, nato pa bratsko druženje Pri treh lipah.
VIDOVTEDEN
Vidov teden je osrednji dogodek za župnijo in občino Videm. Občinski in župnijski program se prepletata. Ce bo vse po sreči, bomo na Vidovo nedeljo blagoslovili obnovljeni sarkofag in relikvije sv. Donata. Restavriranje je v teku. Nekoliko se je zaustavilo, ker smo
Maj in junij sta v pastoralnem življenju župnije sv. Vida najbolj pestra meseca. Ce sledimo dogodkom maja: prvo obhajilo na Selih, kjer je bilo letos »rekordno« število prvoobhajan-cev, osrednji dogodek leta pa je bil 19. maja — pri birmi je bilo 67 birmancev in birmank. Birmovalec je bil generalni vikar škofije Janez Lesnika. Birmanska slovesnost je potekala v najlepšem redu. Navzoča je bila velika množica ljudi. Za župnijo je spodbudno tudi to, da so starši stopili skupaj in se zelo dobro organizirali v pripravi na birmo in prvo obhajilo. Prvoobhajancev je bilo na Selih 16, v Vidmu 31, skupaj 47. Mladim želimo vztrajnosti.
BINKOŠTNI PRAZNIK-SREČANJE OSTARELIH IN BOLNIH
Vsako leto imamo na binkoštni praznik srečanje ostarelih in bolnikov vidovske-ga dela župnije, tudi Selške ceste, Tur-
Cvetna nedelja v Vidmu. Foto: arhiv župnije
Letošnji birmanci v župniji sv. Vida. Foto: arhiv župnije
morali preveriti, ali niso navzoče kakšne zdravju škodljive bakterije. Preiskave, ki so stale več kot 700 evrov, je opravila Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Seveda niso našli ničesar nevarnega. Bilo je vprašanje namestitve sarkofaga. Doslej je bil zaprt v oltarju Marijine kapele. Ce ga obnavljamo, ga želimo izpostaviti, da bo dostopen za ogled. Končna odločitev je, da ga bomo umestili nazaj v oltar. To pomeni, da moramo tudi oltar dvigniti za dve stopnici, kar bo zahtevno delo.
SLAVNOSTNI VIDOV ORGELSKI KONCERT
Letos mineva 10 let, odkar imamo nove orgle, ki jih strokovnjaki pohvalijo. Luka Gojkošek se je ponudil, da bi rad na njih pripravil orgelski koncert, kot diplomsko predstavitev. Diplomiral je v Gradcu. Koncert predvidevamo na Vidovo nedeljo ob 20. uri. Vse župlja-ne in občane vabimo na Vidovo nedeljo k osrednji slovesnosti naše občine in župnije.
Janževa nedelja bo 23. junija. Maša bo ob 10. uri. Po maši bo blagoslov janže-vih in drugih zdravilnih rož. Po maši bo tudi druženje s pogostitvijo za vse. Pridite, lepo in veselo bo.
Ob občinskem in župnijskem prazniku vabim vse občane in farane na praznovanje, posebej na Vidovo nedeljo.
P. Tarzicij Kolenko
Kljub dežju praznična cvetna nedelja na Selih
^ cvetno nedeljo, ki smo jo letos obhajali 14. aprila, se «3začenja neposredna priprava na veliko noč, največji krščanski praznik. Z njo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, pri maši pa se ta dan bere evangeljsko poročilo o Jezusovem trpljenju, imenovano pasijon.
Kljub dežnim kapljam in hladnemu vremenu se je tudi letos pri Sv. družini na Selih zbrala množica vernikov, ki je k blagoslovu prinesla presmece. Blagoslov presmecev in oljčnih vejic je potekal pred cerkvijo, kjer je navzoče ob križu pozdravil tudi presmec velikan; nastal je izpod spretnih prstov prizadevne župljanke Rozike Murko. Sledila je praznična sveta maša, ki jo je daroval p. Jože Petek, obogatil pa jo je tudi Mešani cerkveni pevski zbor sv. Družine. Ob koncu maše so tudi letos
Presmece in oljčne vejice je na cvetno nedeljo blagoslovil p. Jože Petek.
razglasili tri najlepše presmece, ki jih je izbrala posebna komisija, nagrajenci pa so prejeli simbolično nagrado.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Na Selih četrti blagoslov motoristov in motorjev
K I a cvetno nedeljo, 14. aprila, je pri Sv. družini na Selih I M potekal zdaj že tradicionalni blagoslov motoristov in motorjev. Na začetku motoristične sezone se namreč številni motoristi priporočijo varstvu, da bi bile njihove poti varne in brez nezgod. Blagoslov je tudi letos opravil p. Jože Petek.
Dogodka, pod katerega so se podpisali organizatorji iz Lancove vasi Primož Flos, Edvard Jurgec in Gregor Potočnik v sode-
Pater Jože Petek je vsakemu motoristu segel v roko in zaželel srečno vožnjo.
Utrinek z letošnjega blagoslova na Selih
lovanju s p. Jožetom Petkom, se je letos udeležilo nekoliko manj motoristov kot pretekla leta. Vzrok za to je bilo deževno vreme; ves april je bil namreč muhast in deževen, in takšna je bila tudi letošnja cvetna nedelja.
Kljub temu se je po maši ob 11. uri pred cerkvijo Sv. družine zbralo okrog 50 motoristov, ki so se prišli priporočit svojemu zavetniku, sv. Krištofu. Pater Jože je vsakemu motoristu posebej zaželel varno in srečno »rajžo«, v spomin na letošnji blagoslov pa so navzoči prejeli spominsko nalepko. Po blagoslovu je sledila kratka panoramska vožnja z vmesnimi postanki do Lancove vasi, kjer so organizatorji poskrbeli še za pogostitev. Namen srečanja je namreč tudi prijateljsko druženje motoristov.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Čestitka slavljenki Mariji Kolenko
V
■^upan občine Videm Branko Marinič je 3. aprila obiskal ^—slavljenko Marijo Kolenko, ki je praznovala 90. rojstni dan. Gospa Marija že od leta 2006 živi v župnišču Župnije sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, kjer je kljub letom še vedno nepogrešljiva gospodinja.
Slavljenka je bila rojena v Novi vasi pri Ptuju, v družini osmih otrok in je sestra p. Tarzicija Kolenka. Najprej je dolga leta službovala v župnišču na Ptujski Gori, nato kratek čas, okrog sedem let, pri Sveti Trojici, potem pa so ji priložnost za delo ponudili v videmski župniji, kjer je z velikim veseljem ostala vse do danes.
Kot je povedal p. Tarzicij, je bila Marija vedno skromna ženska, zelo mlada je šla od doma, znala je poprijeti za vsako delo in vrsto let je vodila kmetijo v ptujskogorski župniji. »Vedno je bila na razpolago ljudem. Vse je zmogla in beseda hvala ji največ pomeni. V videmski župniji, kjer še danes gospodinji, dobro kuha, vrtnari, pa bi težko brez njene pomoči. V kuhinji in na vrtu ji na pomoč priskočijo dobri ljudje,« je še dodal p. Tarzicij. Ob visokem jubileju so slavljenki Mariji Kolenko poleg župana Branka Mariniča prišli čestitat še Nada Kolednik iz občinske uprave, Vida Pignar, Betka Furek in Rezka Rozinger iz
Ob 90. rojstnem dnevu je slavljenki čestital tudi župan Branko Marinič s sodelavci, na dan obiska pa je nastala skupna fotografija zbranih na prijetnem druženju v župnijskem domu.
videmske župnijske Karitas. Ob rojstnem dnevu so jo presenetili tudi njeni prijatelji iz župnijske Karitas Ptujska Gora in še mnogi drugi ter ji zaželeli le trdnega zdravja in srečnih let med videmskimi župljani.
Iskrene čestitke ob visokem osebnem prazniku!
Besedilo in foto: TM
90 let častne občanke Ivanke Brglez
nNoktorica in univerzitetna profe-l—Zsorica, priznana slovenska veterinarka, mikrobiologinja Ivanka Brglez, Videmčanka po rodu, je 5. aprila praznovala 90. rojstni dan.
Našo častno občanko je na dan slavja, 7. aprila, ko je bilo posebej praznično v gostilni Pri treh lipah v Vidmu, obiskal tudi župan občine Videm Branko Marinič ter ji čestital v imenu občank in občanov.
Na slavju so se zbrali številni sorodniki družine Brglez in prijatelji, ki so slavljenki pripravili tudi nekaj prijetnih presenečenj, slišala pa se je tudi pesem. Brglezova je namreč tudi po nekaj letih odsotnosti od rojstnega kraja, dela v prestolnici in tujini, še vedno zelo navezana na svojo veliko družino in na
Slavljenka v družbi svoje velike družine in župana občine Videm Branka Mariniča, ki je slavljenko presenetil s svojim obiskom. Foto: Črtomir Goznik
Haloze, ki so zanjo najlepše nasvetu. sti za srečanja s svojo družino, in kot Upokojila se je leta 1997, leta 2007 je nam je zaupala ob obisku, se srečajo vsaj postala častna občanka občine Videm, enkrat na mesec.
pred štirimi leti pa se je iz Ljubljane p te-	Slavljenki Ivanki Brglez iskreno čestitamo
selila domov, na Ptuj, kjer uživa na jesen ob visokem življenjskem prazniku! življenja. Tako ima več časa in priložno-	TM
Zlati poročni dan Jožefa in Neže Bedrač
Zlatoporočenca Jožef in Neža Bedrač v družbi svatov, podžupana Matjaža Klasinca in Nade Kolednik iz občinske uprave
1 /soboto, 27. aprila, sta v druž-V bi družine in prijateljev zlati zakonski jubilej proslavila Jožef in Neža Bedrač iz Pobrežja 30. V aprilu je minilo že pet desetletij od njune poroke. Po petdesetih letih sta obnovila zaobljubo in si nadela zlata prstana. Poročila sta se 26. aprila leta 1969 na Vurberku.
Zakonca Bedrač iz Pobrežja sta praznovala zlato poroko.
Foto: Sabina Bezjak, Foto studio 13
Civilni obred zlate poroke je bil v prostorih občine Videm, kjer je zlatoporočenca sprejel podžupan Matjaž Klasinc, nato pa se je slavje nadaljevalo v videmski župnijski cerkvi, kjer je praznično mašo daroval p. Benjamin Mlakar.
Zlata nevesta Neža, z dekliškim priimkom Ceh, se je rodila v petčlanski dru-
žini v Krčevini pri Vurberku. Zlati ženin Jožef je bil rojen v Zgornjem Gruškov-ju, prav tako v veliki družini. Življenje takrat ni bilo lahko, zato si je Neža pri šestnajstih letih službo poiskala v Mariboru. Stanovala je v samskem domu, tam pa je spoznala tudi svojo ljubezen — Jožefa Bedrača. Težke, pa vendar srečne so bile njune poti življenja. Jožef je moral na služenje domovini, in ko se je februarja leta 1969 vrnil domov, sta ga doma pričakala njegova ljubezen Nežika in en dan star prvorojenec sin Robi. Zakonca Bedrač sta se nato preselila v Nemčijo, sina Robija pa sta pustila pri babičini mami in sestri Miciki. Po nekaj letih trdega dela sta se vrnila v domovino. V tem času se jima je v Nemčiji rodila še hčerka Suzana. V Pobrežju sta kupila hišo in jo preuredila v nov dom, skupaj pa sta si službo poiskala v domačem okolju, v Perutnini Ptuj.
Skupaj sta premagovala težave, svojima otrokoma Robiju in Suzani pa sta bila trdna opora in dober vzgled. Danes sta ponosna dedek in babica vnukom: Gregorju, Alenu, Klari in Simonu.
Zakonca Bedrač sta tudi na jesen življenja še zmeraj zelo aktivna. Njuna vsakdanja skrb so domače živali, urejena okolica hiše in vrt, velika ljubezen gospe Nežike pa so rože. Bedračeva sta rada tudi v dobri družbi sosedov in prijateljev, v ptujskem domu upokojencev Ptuj večkrat na teden obiščeta Jožefovega očeta Alojza Bedrača, ki je dopolnil že častitljivih 93 let, na zlati poroki pa je s slavljencema delil vesele trenutke praznovanja.
Vse čestitke slavljencema!
TM
Z nordijsko hojo po stezah v bivalnem okolju
podobni način življenja v človeku «3povzroča kup novodobnih bolezni, preutrujenost, psihične motnje, težave dihalnega in srčno-žilnega sistema, prekomerna nasičenost maščob, povečata se krvni tlak in sladkor ipd.
Temu se najlažje izognemo z redno telesno aktivnostjo v domačem naravnem okolju. Se bolje je, če smo v družbi prijateljev, to nas še posebej spodbuja k redni vadbi ob dogovorjenem urniku. Prav zaradi tega vam predstavljam učinkovito športno rekreacijo, nordij-
sko hojo (nadalje NHT). Vadbo lahko začnemo z domačega praga ali pa nekaj 100 metrov oddaljenega zbirališča vaščanov, se izognemo strošku transporta in pridobimo čas.
POMEN GIBANJA ZA
KREPITEV ZDRAVJA
NHT je danes v Sloveniji zelo razširjena oblika športnorekreacijske vadbe. Najbolj prepoznana je po hoji z uporabo posebnih palic. Je cenovno dostopna vsem družbenim slojem. Kot vadbeni pripomoček ob športni ah pohodniški opremi potrebujemo le še posebne palice za NHT. Izvaja se v naravnem okolju v vseh letnih časih. Je športna rekreacija za vse starostne skupine in različne telesne pripravljenosti, tudi za tiste, ki do sedaj niso bili aktivni. Ne preveč zahtevna tehnika in zmerna telesna obremenitev nam ob vadbi hkrati ponujata možnost družabnega ali družinskega povezovanja na prostem, zato tudi dobro vplivata na naše zdravje in razpoloženje. V našem zdravstvu in zdraviliščih jo uporabljajo kot celostno in hkrati učinkovito vadbo v programih hujšanja, rehabilitacije in vadbo za zdrav življenjski slog (slednje že skoraj vsi ZD v Sloveniji). Osnovna gibalna tehnika NHT je dvotaktni diagonalni korak, ki je gibalno zelo blizu klasični obliki hoje (gibanje nasprotna roka — nasprotna noga). Vadba sodi med aerobno, ciklično in vzdržljivost no športno rekreacijo, primerna pa je tudi kot učinkovit kondicijski trening. Poznamo več načinov gibalnih tehnik, pri katerih se s palicami odrivamo izmenično ah soročno. Pomembno je, da se osnov gibalnih tehnik naučimo celostno in dovršeno.
Uporaba palic omogoča, da pri hoji sodelujejo tudi mišice trupa, ramenskega obroča in rok. Takšna vadba našo telesno aktivnost poveča do 40 % v primerjavi z običajno hojo. Srčni utrip, primerna telesna aktivnost za hujšanje pri zmerni telesni obremenitvi (0,60—0,70 % osebnega MSU) ter za ohranjanje dihalnega in srčno-žilnega sistema telesa pri nekoliko intenzivnejši vadbi (0,70—0,80 osebnega MSU). Preprosto rečeno, zmerno intenzivno telesno dejavnost občutimo z nekoliko
Na tečajih je veselo in zabavno.
pospešenim srčnim utripom in dihanjem, dvigne se telesna temperatura, med vadbo se še lahko pogovarjamo. Zainteresiranim za vadbo NHT priporočam začetniške vadbene tečaje v obsegu 8—10 ur, da osvojijo osnovne tehnike gibanja (dvotaktni diagonalni korak, soročni dvo- in t to ko rak ter varno hojo po klancu navzdol) in potek vadbenega procesa. Le pravilno gibanje je učinkovito in zdravo ter nam omogoča občutiti kompleksnost delovanja mišičja (do 90 %) celega telesa.
Pomni: »Z nordijsko hojo se razgibati da od glave do peta!« Občani lahko informacijo za izvedbo tečaja NHT pridobijo pri uredniškem odboru.
Besedilo in foto: FL
Hobotnice za nedonošenčke
Sekcija Zankice KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju je domači in širši javnosti dobro poznana po svojih čudovitih izdelkih. V prostem času se članice lotijo pletenja, kvačkanja, vezenja in izdelave unikatnih izdelkov iz različnih materialov. Njihove umetnine lahko občudujemo na samostojnih razstavah v domačem kraju, z veseljem pa se odzovejo tudi na vabila od drugod.
V	projekt Hobotnice za nedonošenčke so se vključile z velikim veseljem. Motiviralo jih je dejstvo, da je namenjen najmlajšim, nedonošenčkom, na katere imajo lovke kvačkanih mehkužcev blagodejen terapevtski učinek.
V	kratkem času so Zankice po točno določenih navodilih s kvačkale 28 hobotnic in meduz. Izdelke so z veseljem sprejeli v porodnišnici Ptuj in obljubili, da jih bodo po potrebi koristno uporabili. Razstavili jih bodo na dnevu odprtih vrat, ki ga pripravljajo v maju. Nanj so povabili tudi pridne članice naše sekcije. Zankice obljubljajo, da serija mehkužcev ni zadnja.
Videmske Zankice pridno kvačkajo hobotnice za nedonošenčke. Foto: arhiv društva
Biserka Selak
Naš rojak, glasbenik Hinko Krček
N la Selih in v okolici je Hinko Krček, ki živi in dela v I M Švici, ljudem dobro poznan kot uspešen glasbenik, trobentač, skladatelj in vodja ansambla. Sela so njegov rojstni kraj in vanj se zmeraj rad vrača, glasba pa ga spremlja že vse življenje. Že dolgo ima svoj ansambel domače glasbe, dobrih 40 let pa je predan glasbi, potovanjem in nastopom.
Hinko nam je zaupal, da se v zadnjem obdobju s svojim ansamblom, ki izvira s Sel, bolj posveča domačim krajem, domovini Sloveniji. Nastopa tudi v raznih radijskih in televizijskih oddajah z glasbeno tematiko, snema videospote in je še zelo vpet v glasbo.
»Se vedno se trudimo, da ponesemo našo glasbo tudi izven naših meja, v tujino, kjer je narodno-zabavna glasba še posebej toplo, srčno sprejeta in cenjena, predvsem pa iskana. Moje avtorske skladbe nosijo pečat domovine in v sebi skrivajo vonj po domačem okolju, saj jih poskušam tako tudi nasloviti — Moj Ptuj, Jaz pa pojdem v Slovenijo, Na Ptujskem gradu, Poskočni ples pod lipo sred vasi, Pozdravi iz Slovenije, V kmečki izbi ob zimskem večeru idr.,« je za Naš glas povedal Hinko Krček.
Veselimo se kakšnega nastopa ansambla Hinka Krčka tudi v naših koncih.
Hinko Krček
s prijatelji
Naslovna fotografija na ovitku zgoščenke, ki so jo izdali ob jubileju ansambla, 40-letnici delovanja.
TM
Na občnem zboru DU Dolena
V DU Dolena smo 23. marca organizirali zbor članov. Obisk je bil odličen, saj se je od 130 zbralo kar 86 članov. Z nami so
se družili tudi povabljeni gostje, župan občine Videm Branko Marinič, predstavniki iz DU občine Videm, predsednik KS Dolena Dušan Hebar, člani ŠD Zg. Pristava in FD Rožmarin ter predstavnik upokojencev PZSP Slavko Trafela.
Na letni skupščini smo ob obveznih aktivnostih v svoje vrste slovesno sprejeli sedem novih članov, ki so ob članski izkaznici simbolno prejeli še nagelj. Po končanem uradnem delu je ob kosilu potekalo prijetno druženje, na katerem smo se ob glasbi našega krajana Sandija Potočnika zabavali do večernih ur.
NA TRADICIONALNEM POHODU
Člani DU smo se v počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, in majskih praznovanj odpravili na tradicionalni pohod. Tokrat smo hodili okrog celotne vasi Zgornja Pristava. Krožno pot smo začeli v Domu krajanov Dolena z jutranjo kavo in na istem mestu končali s toplo malico. Veselo druženje na poti in v domu je popestril naš član Štefan Jerenec s svojo harmoniko. Tako nam je minil še en lep dan.
ZH, FL
Na občnem zboru DU Dolena (od leve): predsednica DU Dolena Zofka Hebar, župan občine Videm Branko Marinič in novi člani Foto: DH
Praznična Florjanova nedelja na Selih
V
^*etrti maj je bil godovni dan sv. Florjana, ki velja za V—patrona proti požarom in poplavam in je zelo čaščen zavetnik gasilcev. Gasilci in gasilke mnogih prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih zvez so se zbrali pri Florjanovi maši in slovesno je bilo tudi v PGD Sela
Gasilci PGD Sela so se v nedeljo, 5. maja, zbrali v domači podružnični cerkvi sv. Družine na Selih, kjer je mašo za gasil-
Člani PGD Sela, zbrani na Florjanovo nedeljo. Foto: arhiv društva
Pred cerkvijo na Selih je gasilce sprejel p. Jože Petek.
ce daroval pater Jože Petek. V sklopu praznovanja sedemdesete obletnice društva so obeležili 20 let Florjanove nedelje na Selih. Prvo so izvedli 9. maja leta 1999, ko je pater Emil Križan blagoslovil kipec in poslikavo sv. Florjana na fasadi gasilskega doma. Selški gasilci in gasilke so se poklonih svojemu zavetniku, v krajšem nagovoru podali zgodovino Florjanovih nedelj, po maši pa so v gasilskem domu predstavili razstavo fotografij s preteklih Florjanovih nedelj na Selih.
TM
Aktivnosti videmskih gasilcev
1 /aprilu smo se v zgodnjih urah gasilci PGD Videm pri V Ptuju odpravili proti Srbiji, kjer smo obiskali naše pobrateno društvo DVD Silbaš iz Bačke Palanke. Udeležili smo se njihove že 90. skupščine društva. Ob tem jubileju sta naš predsednik David Kostanjevec in poveljnikTomaž Muršek prejela značko za aktivno delo pri požarni varnosti.
MLAJ Z DVEMA VRHOVOMA
Tudi letos stoji v središču Vidma mlaj, ki smo ga pripravili videmski gasilci. Postavili smo ga 30. aprila pred gasilskim domom. Postavitve se je kljub dežju udeležilo nekaj vaščanov, ki smo jih pogostih in so se kasneje še nekaj časa družili v naših garažah. Obiskal nas je tudi župan občine Videm Branko Marinič in nam zaželel vse dobro ob prazniku dela. Letošnji mlaj je nekaj posebnega, saj ima dva vrhova, na katerih sta dve zastavi. Na vrhu tako vidimo državno zastavo in občin-
Videmski gasilci na Florjanovo
sko, ki plapolata v vetru. Drevo nam je podaril Franc Zavec iz Male Varnice.
FLORJANOVA NEDELJA V VIDMU
Na Florjanovo nedeljo, 5. maja, smo se gasilci PGD Videm skupaj s tovariši iz Tržca udeležili svete maše, pri kateri smo se
Mlaj z dvema vrhovoma in	Pnevmatske blazine za prema-
dvema zastavama	govanje težjih bremen
priporočili našemu zavetniku sv. Florjanu. Hkrati smo ga tudi prosili, da nas obvaruje nesreč pri opravljanju našega poslanstva. Po maši je bila v občinski dvorani pogostitev, ki so jo pripravile članice Društva kmetic občine Videm.
IZOBRAŽEVANJE IN OPREMA
Pred desetletji je bilo naše delo v večji meri vezano na gašenje požarov, danes pa je bolj raznovrstno. Naša pomoč je prisotna ob poplavah, neurjih, naravnih nesrečah, tehničnih reševanjih idr. Skratka, ko gre kaj narobe, ljudje pokličejo nas. V društvu se zavedamo, da se mora društvo neprestano razvijati in opre-
Novi operativni gasilci. Foto: arhiv PGD Videm pri Ptuju
mljati, da lahko zagotavlja varstvo pred požarom in drugimi nesrečami v svojem okolišu. Iz tega razloga smo letos nabavili tri pnevmatske blazine za premagovanje težjih bremen. Oprema bo služila pri različnih vrstah tehničnega posredovanja. Gasilci se moramo neprestano izobraževati, da lahko opravljamo svoje naloge strokovno, varno in učinkovito. Videmski gasilci smo tako bogatejši za pet novih operativnih gasilcev. Tečaj za čin gasilca so opravili Jan Bračič, Jože Skrila, David Kozel, Miha Habjanič in Renato Horvat. Izobraževanje je potekalo v sklopu Gasilske zveze Videm.
David Kostanjevec
Člani PGD Tržeč tudi v aprilu in maj‘u nismo počivali
N la portalu www.enarocanje.si smo 12. aprila objavili I težko pričakovano javno naročilo za dobavo novega gasilskega vozila GVC 24/50 z opremo. Zadnji dan aprila smo se lotili postavitve mlaja in kresovanja. Žal nam je slabo vreme preprečilo kresovanje.
Na Florjanovo nedeljo
Prvo nedeljo v maju smo se skupaj s kolegi iz PGD Videm pri Ptuju udeležili tradicionalne maše v počastitev zavetnika sv. Florjana. V nedeljo, 12. maja, smo se z dvema pionirskima, eno mladinsko in eno ekipo pripravnic udeležili tekmovanja v orientaciji gasilske mladine, ki je potekalo v Apačah na Dravskem polju v organizaciji štirih gasilskih zvez: Kidričevo, Majšperk, Videm in Slovenska Bistrica. Z ekipo pionirk, pionirjev in pripravnic smo se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 2. junija v Miklavžu pri Ormožu.
Mladi gasilci PGD Tržeč na tekmovanju v orientaciji v Apačah
Novo vozilo GVC 24/50 za PGD Tržeč bo zelo podobno vzorčnemu vozilu PGD Šmarjeta. Foto: arhiv društva
IZBRAN PONUDNIK ZA DOBAVO NOVEGA GASILSKEGA VOZILA
Komisija za nabavo vozila v PGD Tržeč se je sestala 13. maja, ko je potekel rok za oddajo ponudb iz javnega naročila. Ponudbo je oddalo le podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone. Komisija je natančno preverila izpolnjevanje vseh administrativnih in tehničnih pogojev ponudnika in sklenila, da ponudnik izpolnjuje vse razpisne pogoje, zato se je naro-
čilo oddalo temu ponudniku za skupno vrednost 299.350,38 EUR z 22-odstotnim DDV. Zraven vozila, ki ga sestavljata podvozje in nadgradnja, smo v naročilo vključili tudi širši nabor premične gasilskoreševalne opreme, ki bo omogočila posredovanje ob raznovrstnih intervencijah na celotnem območju občine Videm.
Konec maja bo slovesen podpis pogodbe z izbranim ponudnikom. Rok dobave vozila je 15. december 2019. Občina Videm bo za novo vozilo zagotovila 192.500 EUR v treh letih, PGD Tržeč pa mora zagotoviti svoj delež v višini 106.850,38 EUR, kar predstavlja za nas izjemen izdatek.
Prostovoljne finančne prispevke za novo vozilo še zmeraj zbiramo na našem bančnem računu: SI 56 042020000437019, darujete pa lahko tudi s SMS-donacijami prek mobilnih telefonov s ključnima besedama: TRZEC1 ah TRZEC5 na tel. štev. 1919 in donirate 1 ali 5 evrov.
Vsem krajanom vasi Tržeč, Jurovci, Lancova vas in Majski Vrh (hišne številke 1—7) in vsem drugim donatorjem se iskreno zahvaljujemo za prostovoljne finančne prispevke, ki ste jih darovali v nabiralni akciji v drugi polovici maja in bodo v celoti namenjeni za poplačilo novega gasilskega vozila GVC 24/50.
Gasilci PGD Tržeč
Praznovanje Osnovne šole Videm
\ /marcu je bilo na Osnovni šoli Videm čutiti prav pose-V ben utrip. Obeležili smo namreč 25-letnico obstoja naše bele šole. V četrtek, 21. marca, sta učence in delavce šole z obiskom in koncertom uglasbene poezije prijetno presenetila pevka Ditka in pesnik Feri Lainšček.
Skozi besede in melodijo sta nam sporočila, kako je pomembno, da se imamo radi, si prisluhnemo in ostanemo zvesti sami sebi. Medse smo v teh dneh sprejeli tudi učence in učitelje iz partnerske šole v Pančevu, ki so spoznali način dela in življenje pri nas. V šolskih učilnicah smo pripravili razstave o projektih in aktivnostih, s katerimi smo v preteklih letih obogatili vzgojno-izobraževalno delo na šoli.
Naše praznovanje smo zaokrožili s prireditvijo v šolski telovadnici, ki je pokala po šivih. S svojim obiskom so nas počastili tudi Mateja Dover Emeršič, vodja sektorja za osnovno šolstvo na MIZS, Suzana Lep Simenko, poslanka Državnega zbora, Branko Marinič, župan Občine Videm, dr. Darinka Fakin, županja Občine Majšperk, Romana Fekonja, višja svetovalka Zavoda za šolstvo, svetniki Občine Videm, ravnatelji sosednjih haloških šol in iz sosednje Hrvaške ter ravnateljici partnerskih šol iz Pančeva v Srbiji. Zavedamo se, da bodo veščine povezovanja, odprte komunikacije in fleksibilnosti koristile našim učencem v prihodnosti, zato jih na to navajamo skozi različna sodelovanja z okoliškimi šolami in šolami v tujini.
Utrinek z letošnjega praznovanja dneva šole. Foto: arhiv OŠ
Na prireditvi so otroci s svojimi nastopi prikazali utrip dela na šoli. Pokazali so, da šola danes ni več le šola. Je prostor glasnih in umirjenih trenutkov, svobode in postavljanja meja, je čas odraščanja, odkrivanja in izpopolnjevanja svojih talentov. Kulturni program je bil preplet umetnosti in znanosti, otroške igrivosti in radovednosti. Kot je dejal povezovalec, slišale so se podobe in videl se je zvok.
Zahvaljujemo se donatorjem, Občini Videm, Zavarovalnici Triglav in podjetju Doxakey za donacije, ki bodo pomagale obogatiti naše vzgojno-izobraževalno delo.
Petra Fošnarič
Aprilske mavrične novičke
V aprilu je bilo dogajanje v vrtcu Mavrica Leskovec še posebej pestro in zanimivo. Pripravili smo očkov dan, na katerem
so otroci skupaj s svojimi očki izdelovali čudovite izdelke, ki smo jih razstavili na velikonočni razstavi Turističnega društva Ptuj, na razstavi kruha v Vidovi kleti v Vidmu in na velikonočni razstavi Turističnega društva Leskovec. Obeležili smo tudi Teden knjige. Obiskala nas je Rdeča kapica, nas popeljala v svet pravljic in nas naučila veliko novega o knjigah. Pripravili smo knjižni sejem, igrah smo se prave knjižnice, obiskali potujočo knjižnico bibliobus, kjer smo prisluhnili čudoviti pravljici o Metuljčku, in šolsko knjižnico OS Leskovec. Dogajanje v našem vrtcu je zmeraj pestro in zanimivo, živahno, veselo, nasmejano in igrivo.
Strokovne delavke vrtca Mavrica Leskovec
Medgeneracijsko srečanje bralcev
mladinskih knjig
V torek, 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, smo izvedli prvo medgeneracijsko srečanje bralcev mladinske literature. Zbralo se nas je 16 bralcev od 13. do 70. leta starosti. Zanimivo je bilo prisluhniti različnim mnenjem o isti knjigi, pravzaprav smo ugotovili, da glede marsičesa razmišljamo zelo podobno — ne glede na starost. Na prvo srečanje smo se pripravili tako, da smo pred tem prebrali pripoved V. Moderndorferja Kit na plaži. Pripoved, nagrajeno z desetnico 2017, priporočamo vsem, ki je še niste utegnili prebrati, saj je polna globokih spoznanj in zelo primerna za ta naš svet, ki ima težave s sprejemanjem drugačnosti in drugačnih. Pa saj smo vsi malo drugačni, kajne?
Zahvaljujem se vsem sodelujočim, ki ste bili pripravljeni knjigo prebrati in še več — priti na skupno srečanje ter o svojih
Zlato na Osnovni šoli Videm
Tudi v letošnjem šolskem letu so se naši učenci udeležili tekmovanj iz znanja na različnih področjih. 30. marca je na državnem tekmovanju iz znanja kemije osmošolec Teo Šibila osvojil zlato Preglovo priznanje, 12. aprila pa je devetošolec Žan Godec osvojil zlato priznanje iz znanja geografije.
Obema zlatima dobitnikoma čestitamo!
Darja Koritnik, mentorica kemije Matjaž Klasinc, mentor geografije
vtisih tudi spregovoriti. Vabljeni vsi, ki bi se nam želeli pridružiti! Tako prijetno srečanje zagotovo ne bo ostalo zadnje.
Naj vas spremljajo prijetna in globoka bralna doživetja.
Vesna V. Pulko
Učenci sedmih razredov v šoli v kulturi v Ljubljani
Učenci sedmih razredov OŠ Videm in podružnične šole iz Leskovca so se od ponedeljka, 13., do petka, 17. maja, mudili v Ljubljani, v t. i. šoli v kulturi. Pobliže so spoznali kulturni utrip naše prestolnice. Učenci so se udeležili ustvarjalne delavnice sodobnega plesa, zvoka in stripa, si ogledali dvorane Cankarjevega doma, razstavo bienala slovenske ilustracije, premiero slovenskega filma Zgodovina ljubezni, spoznali glavno igralko filma Dorotejo Nadrah, si ogledali grafite po Ljubljani idr.
Foto: arhiv OŠ
Eva Vidovič Malek: Spoznala sem veliko novega. Najbolj všeč mi je bila predstava InterKlepec. Všeč mi je bilo tudi, da smo se bolj povezali, saj smo bili tri dni skupaj.
Nejc Pauman: Všeč mi je bila ura grafitov, kjer smo si ogledali grafite po Ljubljani.
Lucija Vajda: Všeč mi je bila predstava InterKlepec. Tudi film je bil zanimiv. Ostali bi lahko več časa.
Marko Kunčnik
Sodobno kmetijstvo na šoli Leskovec
Bil je torek, prvi terenski dan na kmetiji Vindiš - Belšak. Gostiteljica gospa Ida nas je sprejela odprtih rok. Ko smo se videli, smo se vljudno pozdravili in se predstavili drug drugemu. Gospa Ida nam je začela predstavljati kmetijo. Najprej smo odšli h konjem, katerim se je koža prav lepo svetila. Nato smo odšli h kravam, katerih mleko je ena najpomembnejših surovin za prodajo. Pokazala nam je tudi veliko različnih strojev, ki so bili za različna dela. Videli smo ogromno molzišče z avtomatiziranim delovanjem. Bili smo navdušeni. Po ogledu mehanizacije smo šli pogledat krmo. Te je bilo veliko, saj je na kmetiji ogromno živali. Nato smo bili povabljeni v hišo ter pogoščeni z jogurti in sokom. Čeprav se nam je že mudilo, smo ostali
malo dlje. Potem smo se na hitro poslovili in šli nazaj v šolo. Zelo sem vesel, da imam možnost vse to videti na lastne oči, saj si s tem tudi veliko več zapomnim.
Tomee Azur, 8. e
V okviru izbirnega predmeta Sodobno kmetijstvo smo v pomladanskem času obrezovali drevje v šolskem sadovnjaku v Leskovcu. Pravilnega obrezovanja drevja nas je naučil gospod Voglar. Namen terenskega dne je bil naučiti se pravilnega obrezovanja sadnega drevja. Najprej nam je gospod Voglar pokazal pravilno obrezovanje ter orodja, ki jih uporablja pri delu. Nato pa smo poskusili obrezovati še sami. Naučil nas je, da obrezujemo le veje, ki rastejo vodoravno
ter navzdol, veje, ki so previsoko in mečejo senco na veje pod njo. Povedal je tudi, da moramo poskrbeti, da drevo raste navpično in ne poševno. Pretežka krošnja lahko izpuli drevo iz zemlje. Naslednji teden smo si pri uri Sodobnega kmetijstva ogledali video, ki je govoril o pravilnem obrezovanju drevja ter kako moramo skrbeti za drevo, da ima lep in velik pridelek. Vsi učenci Sodobnega kmetijstva smo zelo veseli, da smo se lahko srečah z obrezovanjem sadnega drevja, saj smo se s tem veliko naučili.
Aleks Trafela, 8. e
Pri uri sodobnega kmetijstva smo se odpravili na teren z namenom, da bi izvedeli nekaj o vzorčenju prsti. V okviru pouka smo se seveda o tem prej pozanimali in po obisku napisali v dnevnik poročila. Z učiteljem Davorinom in gospo Ido
Belšak smo se odpravili na njivo, kjer je bilo treba vzeti vzorce prsti za analizo hranilnih snovi v zemlji. Za vzorčenje prsti smo uporabljali pedološko sondo. Bilo je veliko dela, saj smo tam bili skoraj dve uri in povzročili komaj eno četrtino območja. Vzorce smo jemali tako, da smo sondo zapičili v zemljo za približno pol metra in vzorec zemlje, ki je ostal na sredini sonde, shranili v vedro. Bilo je zanimivo. Nekaj novega.
Anej Štrucl, 8. e
Zahvaljujemo se družini Vindiš - Belšak za pripravljenost in ves trud pri posredovanju aplikativnega znanja našim učencem.
Davorin Horvat,
prof. biol. in kem.
Zlato priznanje za pevski zbor
itdjfriko vi NAMrrf
* sssr Jskd —
ZLATO
OH Oi VIDEM IIN PS LtS*OVEC
t2—
Otroški pevski zbor OŠ Videm in PŠ Leskovec je na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov dosegel zlato priznanje.
Dve leti zapored je OPZ na območni reviji izkazal višji nivo pevskega znanja, zato
smo se prijavili in bili izbrani na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v soboto, 18. maja 2019, na Gimnaziji Ptuj. Pevci so ob pripravah na nastop izkazali veliko mero zavzetosti za delo, odgovornosti, samostojnosti in ljubezni do petja. Nastopilo je 37 učencev od 3. do 5. razreda. Ob podpori vodstva šole, učiteljev, staršev in Občine Videm nam je uspel nastop, na katerega smo ponosni in nam je dal motivacijo za nadaljnje delo. Hvala ravnatelju mag. Robertu Murku za razumevaje in posluh za zborovsko petje, prav tako županu Branku Mariniču, ki nam je priskrbel nove uniforme.
Vam, dragi pevci, pa želim, da ohranite ljubezen do petja, in kot je v čestitki napisala naša nekdanja zborovodkinja, učiteljica Sonja Winkler: »Srce je na pravem mestu.«
Za nas je bila že sama uvrstitev na tekmovanje velik uspeh, doseženih 88,3 točke in zlato priznanje pa velika nagrada za učence.
MK
Poskrbeli smo za okolje
Prvo soboto v aprilu smo se odpravili na čistilno akcijo po krajevnih skupnostih v občini Videm. Pridno smo pobirali odpadke in dan zaključili s prijetnim občutkom, da smo vsaj za nekaj časa poskrbeli za okolje. V sklopu tega smo v dveh dneh zbrali tudi veliko odpadnega papirja. Hvala vsem!
OŠ Videm
Novi uspehi za ŠD AS
V
^ portno društvo AS je tudi letos sodelovalo v zimski ligi «3malega nogometa v Vidmu in osvojilo 1. mesto. Pokal za prvaka so prejeli že drugo leto zapored.
Liga je bila napeta vse do zadnjega kroga, kjer so z zmago v zadnjem krogu nad KMN Majolka ohranili tri točke prednosti pred igralci Zg. Pristave.
Ob koncu aprila so se udeležili turnirja na Selih, kjer so v zelo močni konkurenci osvojili 1. mesto. Z majem organizirajo tudi ligo malega nogometa, ki poteka vsak konec tedna.
DT
Zmaga za ekipo ŠD AS v zimski ligi. Foto: arhiv društva
11. malonogometni turnir -
memorial Srečka Tominca
K I a Selih je 26. aprila potekal 11. malonogometni turnir I - memorial Srečka Tominca. Sodelovalo je 12 močnih ekip s širšega in bližnjega okoliša, zato so gledalci lahko videli kakovostne in napete obračune.
Kljub rahlo neugodni vremenski napovedi je vreme zdržalo in turnir je potekal brez težav. Dobro vzdušje in napete tekme so privabile ob igrišče veliko število gledalcev, ki so lahko uživali tudi ob dobri hrani in dobri kapljici.
Iz štirih predtekmovalnih skupin se je v četrtfinalne boje uvrstilo osem ekip. Četrtfinalni obračuni so bili zelo izenačeni, saj so se kar trije končali po streljanju kazenskih stre-
Nogometaši ŠD AS so zmagovalci letošnjega malonogometnega turnirja na Selih.
lov. Kazenski streh in njihova nepredvidljivost so napredovanja stali enega izmed favoritov turnirja — ekipo Franc Selišek, s. p. Tudi favorizirana Špajza je bila tik pred izpadom in že zaostajala v seriji kazenskih strelov, a se je za las izvlekla. Kazenski streh so napredovanja stali tudi domačo ekipa ŠD Selan. Med najboljše štiri ekipe so se tako uvrstile ekipe: Montevideo, ŠD AS, Špajza in ŠD Rašla.
ZMAGA ZA EKIPO ŠD AS
V prvi polfinalni tekmi sta si nasproti stali ekipi Špajza in ŠD Rašla. Lanskoletni finalisti, ekipa Špajze, so unovčili vlogo favoritov in suvereno slavili z rezultatom kar 7 : 0. Druga polfinalna tekma je potekala med ekipama Montevideo in ŠD AS. Asi so slavili z rezultatom 3 : 1 in si zagotovili vstopnico
Pokal za drugo mesto je osvojila ekipa Špajze.
za finale. Sledila je tekma za tretje mesto, ki so jo dobili igralci ŠD Rasla z rezultatom 2 : 0, nehvaležno 4. mesto pa je že drugo leto zapored pripadlo ekipi Montevideo.
V finalu sta se srečali ekipi Špajza in ŠD AS. Nesporni favoriti so v tem obračunu bili igralci Špajze, ki pa so naleteli na trdoživo ekipo ŠD AS. V rednem delu je bila tekma zelo izenačena in ekipi sta se izmenjevali v vodstvu, ob koncu tekme pa je izid bil poravnan — 3:3. Sledili so kazenski streli, pri katerih so več zbranosti in športne sreče premogli igralci ŠD AS in postali zmagovalci turnirja.
Alen Plajnšek
Tretjeuvrščena ekipa ŠD Rasla. Foto: arhiv društva
Dvakratni zadetek v polno
Ho tem, ko je v zadnjih letih na področju pohodništva v Tržcu vladalo nekakšno mrtvilo, seje vse to spremenilo lani, ko sta po nekaj letih premora KS Tržeč in ŠD Tržeč spet pripravila velikonočni pohod na Donačko goro.
Letos so organizatorji dogajanje še nadgradili, saj so pohodu na velikonočni ponedeljek dodali še prvomajskega. Z obema so zadeli v polno. Vse to daje KS Tržeč in ŠD Tržeč novo obvezo za vnaprej, saj želita organizatorja tovrstna druženja še razširiti in obogatiti s kakšno novo dejavnostjo.
Na velikonočno ponedeljkovo jutro so se pohodniki najprej podali na najvišji vrh skrajnega jugovzhodnega roba Karavank — na Donačko goro, ki so jo dosegli iz smeri Rudijevega doma. Okrog 40 pohodnikov je uživalo v lepih razgledih in dobri družbi, vrnitev v Tržeč pa je sledila šele v poznih popoldanskih urah.
Prav tako je letos navdušil prvomajski pohod, ki se ga je udeležilo blizu 70 ljudi. Po zboru na igrišču ŠD Tržeč je sledilo
Na enem izmed postankov
pohajkovanje po čudovitih Halozah in po dobrih desetih kilometrih hoje po Majskem Vrhu ter obveznih postankih so se s splavom ED Tržeč vrnili na igrišče ŠD Tržeč.
Glede na to, da se je številnim pohodnikom letos pridružil tudi župan občine Videm Branko Marinič, je prva beseda po vrnitvi najprej pripadla njemu, nato pa so vsi skupaj po obilnem okrepčilu postavili še mlaj. Sproščenega druženja s tem še ni bilo konec, saj je v večernih urah v bližini zagorel še tradicionalni kres in tako slovesno zaokrožil nadvse prijetno prvomajsko druženje v Tržcu, kjer je svoj kamenček v mozaik prispevalo čudovito pomladansko vreme.
Idej, kam se bodo pohodniki podali na naslednjih pohodih, je bilo med organizatorji kar nekaj, vsekakor pa je jasno, da je tisto, kar daje tovrstnim druženjem dodaten čar, sproščeno vzdušje tako domačinov kot vseh drugih, ki so bili do sedaj prisotni.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Gasilska na Donački gori
Kletarjev pohod 2019 po Pobrežju z okolico
% /Pobrežju smo že vrsto let ponosni na kletarje in nji-V hove pomočnike, saj pridno skrbijo za dobro kapljico, ki jo pred martinovim Pobrežani prinesejo v vaško klet.
Vaščani se lahko vsak četrtkov večer dobivajo v vaškem domu ob klepetu, kartah, prigrizku in dobri domači kapljici. Za prigrizek poskrbi kdo od minulih slavljencev ali pa kar kletarja, tako kot za polno ročko dobro negovanega vina. Aktualni kletar in podkletar poskrbita tudi za spomladanski pohod.
Letos sta kletar Slavko Forstnerič in podkletar Ludvik Bedrač vaščane in predvsem tiste, ki so v novembru lanskega leta prinesli pletenke mošta v vaško klet, povabila na Kletarjev pohod v soboto, 11. maja. V lepem, sončnem sobotnem dopoldnevu so se pohodniki zbrali pred vaškim domom, kjer so nekatere gospodinje poskrbele za sladke dobrote, kletarja pa za nekaj tekočega.
V imenu kletarjev je vse udeležence na start povabil svetnik Ivan Krajnc. Podali so se proti Sturmovcem, kjer so pri Hrgo-vem ribniku naredili postanek in poskrbeli za okrepčilo, nato pa so obiskali še Petrovo domačijo v Šturmovcih. Na pohodu
se jim je nekoliko kasneje pridružil tudi župan Branko Marinič. Vse pohodnike je pozdravil in nagovoril, nato pa z njimi pot nadaljeval vse do cilja, do vaškega doma. Ob koncu so vsi pohodniki dobre volje in z nasmehom na obrazu odšli vsak na svojo stran in si mnogi obljubili, da se morajo čim prej spet dobiti na kakšnem prijetnem druženju.
Besedilo in foto: MN
Dogodki v PD Haloze
1 /PD Haloze seje zvrstilo kar nekaj pomembnih dogod-V kov. Iz planinske zveze smo pridobili dve priznanji za prizadevno delo v društvu. Za planinske poti je priznanje prejel že preminuli Janko Malek, priznanje za naj marka-cista 2018 pa je šlo v roke Marjana Jelena. Našo Pot med vinogradi so obiskali pohodniki iz Ljubljane. Na startu sta jih pozdravila naša člana in jim razdelila kartončke o poti.
V	marcu smo se odpravili na pohod Mislinja—Črni vrh. Črni vrh (1543 m) je najvišji vrh Pohorja in se vzpenja nad Slovenj Gradcem na Kopah. Na severozahodni strani od vrha sta najvišje ležeči izvir tukaj — Mrzli studenec — in veliko rastišče borovnic.
V	aprilu smo se odpravili v Belo krajino na Mirno goro (1047 m). Naša pot je potekala iz Vrčic čez Skrilj na vrh Mirne gore. Spada med Zasavsko-Posavsko hribovje in je z gozdom poraščen hrib, leži jugovzhodno od Kočevskega roga. Velikonočnega pohoda v aprilu se zmeraj udeleži veliko pohodnikov. Pot poteka iz Oplotnice do Črnega jezera in do Treh kraljev. Nekaj najbolj vztrajnih je opravilo krožno pot in se
Oplotnica-Črno jezero. Foto: arhiv društva
podalo nazaj v Oplotnico. Črno jezero, sicer umetno narejeno za splavljanje hlodovine, je izredna naravna znamenitost — voda je kristalno čista, vendar je dno bogato z organskimi odpadki.
Majda Forstnerič
Vabljeni na naše naslednje pohode: 25. 5. 2019 — soteska Čepa, 8. 6. 2019 — pohod ob občinskem prazniku.
Novičke iz PD Naveza
V	PD Naveza smo pridni tudi v pomladnih mesecih in izvajamo zastavljen program, če nam le ne zagode vreme.
V	tem času smo bili najbolj aktivni v mladinskem odseku, saj smo izpeljali dva pohoda. Konec marca smo prehodili del Videmske planinske poti. Čudovit in ne premrzel dan je poskrbel, da se nas je na pot podalo skoraj 100, največ otrok zavoda OS Videm. Prehodih smo pot od Vidma čez Dravinjski Vrh do Ljubstave in nato nazaj proti Majskemu Vrhu do Vidma. Tisti, ki so imeli dnevnik Videmske planinske poti, so dobili tudi enega izmed žigov.
V	začetku aprila smo se skupaj z mladimi planinci povzpeli še na Bohor. Čeprav je bil dan hladen in pot ponekod blatna, smo se imeli lepo in smo neizmerno uživali.
Po Jeruzalemu. Foto: Bojan Štrucl
Na Boču
Prav tako aprila smo opravili pohod na Kucelj na Čavnu. Pohod smo začeli na Podmeji in se po Srednječavenski poti povzpeli na Kucelj. Pot je bila kar dolga, zadnji vzpon na vrh pa precej strm, vendar nam to ni pokvarilo odličnega razpoloženja. Ker je bilo na vrhu kar mrzlo, smo hitro sestopih proti koči na Čavnu, kjer smo pohod tudi končali.
Ker se je treba v planinstvu nenehno izobraževati, sta v maju dva vodnika opravila licenčno izpopolnjevanje. Tako sta osvežila in nadgradila svoje znanje, da bodo pohodi tudi v prihodnje strokovno in varno izpeljani.
Marko Vinko
Vabimo vas, da se nam pridružite na naših pohodih. V juniju se odpravljamo na Komno in Bogatin, julija osvajamo Grossglockner.
Sindrom suhega očesa
Suho oko je multifaktorska bolezen solz in očesne površine. Do sindroma pride iz dveh razlogov: zaradi nezadostnega izločanja solz ali povečanega izparevanja solz.
Najpogostejši simptomi so neugodje v očesu, motnje vida in nestabilni solzni film, kar lahko vodi tudi do poškodbe očesa. Pojavi se lahko srbenje, pekoč občutek, zamegljen vid, rdečica in tudi bolečina. Simptomi se poslabšajo v prostorih z nizko vlažnostjo, s klimatskimi napravami in zunaj na vetru ali mrazu. K poslabšanju pripomorejo tudi stalne obremenitve očesa, ki nastanejo zaradi dela z računalnikom, daljšega branja. Sindrom suhega očesa je pogostejši pri ljudeh, ki nosijo kontaktne leče. Sindrom razvije kar 50 odstotkov uporabnikov kontaktnih leč. Pogostejši je tudi pri ljudeh, ki jemljejo določena zdravila — diuretike, triciklične antidepresive, betabloka-torje, antihistaminike in anksiolitike. Tudi bolezen glavkom pomeni večje tveganje za pojav suhega očesa. Suho oko se lahko pojavi tudi po operaciji sive mrene ali po laserski odstranitvi dioptrije. Med bolj ogrožene sodijo tudi ženske v menopavzi, posebej tiste, ki jemljejo postmenopavzalno estrogensko terapijo. Med dejavnike tveganja sodi tudi hrana, osiromašena
rjj LEKARNE PTUj
z vitaminom A, in prehrana z nizko vsebnostjo omega-3-ma-ščobnih kislin.
Ljudem s suhim očesom svetujemo uporabo umetnih solz. To so vodne raztopine, ki vsebujejo polimere, ki podaljšajo zadrževanje tekočine na površini očesa. Umetne solze znižajo osmolarnost solz in odstranjujejo vnetne dejavnike. Svetuje se uporaba solz brez konzervansov (benzalkonijev klorid), ki lahko povzročijo celično poškodbo epitelija.
Na tržišču je veliko pripravkov. Formulacije s hialuronsko kislino imajo sposobnost vezave vode in tako omogočijo hidracijo očesa. Hialuronska kislina zaradi fizikalnih lastnosti ustvari enakomeren, stabilen in obstojen zaščitni sloj na površini roženice.
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Lekarna Videm pri Ptuju
Prireditve ob prazniku Občine Videm 2019
					
1.6.	Sobota	8.00	Vaški dom Lancova vas (zbirno mesto)	Tradicionalni pohod korantov iz Lancove vasi	Koranti Lancova vas Danilo Turk (041 419 757)
		16.00	Šturmovci — Petrova domačija	14. tradicionalno srečanje Šturmovčanov	TD Šturmača Andrej Rožman (051 631 304)
7. 6.	Petek	17.00	Vaški dom Lancova vas	Razstava ročnih del in razstava potic z naslovom »Praznik na vasi v Lancovi vasi« Razstava bo odprta od 7. do 9. 6. 2019.	DPŽD Lancova vas Jožica Matoh (031 883 076)
		21.00	Videm pri Ptuju — Vidova klet	Tri prste pod popkom — večer žgečkljivih pesmi	KD Franceta Prešerna Jože Šmigoc (031 705 488)
8. 6.	Sobota	8.00	Območje Občine Videm	Pohod po Občini Videm	PD Haloze Rozika Murko (031 568 544)
		13.00	Srakačeva pot (začetek in konec pohoda v Vidmu)	Pohod po Srakačevi poti	KD Franceta Prešerna Jože Šmigoc (031 705 488)
		16.00	Športni park Videm	Tek trojk in dobrodelni turnir v malem nogometu	ŠD Pobrežje v sodelovanju z OŠ Videm
		16.30	Športni park Tržeč	Tekma Ul 5 KS Tržeč : KS Lancova vas (16.30) Tekma NK Tržeč : družina Emeršič (17.30) Ženski nogomet — nogometašice Tržca : nogometašice Emeršič (19.00)	ŠD Tržeč Bojan Emeršič (031 858 286)
		19.30	Dom krajanov Dolena	Večer pod zvezdami	F D Rožmarin Dolena Jana Potočnik (051 261 543)
9. 6.	Nedelja	8.00	Občinska zgradba v Vidmu (začetek pohoda)	Pohod po Videmski planinski poti (Videm-Terme Ptuj)	
		10.00	Gostišče Pal	Srečanje starejših občanov v Vidmu	Občina Videm
		15.00	Vareja — Športni park ŠD AS	Turnir v malem nogometu za pokal Občine Videm	ŠD AS Bojan Merc (031 219 175)
fl

v
m
10. 6.	Ponede- ljek	18.00	Videm pri Ptuju - Dom p. Miha Drevenška	Odprtje 8. male likovne kolonije	OŠ Videm in Občina Videm
11. 6.	Torek	16.30	Športni park Videm	Turnir selekcije U7 — povabljene ekipe	ŠD Videm Miran Selak (031 676 073)
12. 6.	Sreda	11.00	Vare j a — kegljišče na Poslančecevi domačiji	Turnir v visečem kegljanju	Društvo Soviče -Dravci - Vareja
		16.30	Športni park Videm	Turnir selekcij U9 — povabljene ekipe	ŠD Videm Matej Topolovec (031 671 799)
		17.00	Sejna soba Občine Videm	Sprejem državnih prvakov kviza gasilske mladine PGD Sela	Občina Videm
		18.00	Videm pri Ptuju — Vidova klet	Predstavitev prvakov in šampionov ocenjevanja Vino Ptuj 2019 Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in nagrajencev na 30. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij	DVS Haloze in Občina Videm
13. 6.	Četrtek	11.00	Sejna soba Občine Videm	Sprejem odličnjakov pri županu	Občina Videm
14. 6.	Petek	17.00	Sejna soba Občine Videm	Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Videm	Občina Videm
					
15. 6.	Sobota	7.00	Jama Tržeč	Tekmovanje v ribolovu s plovcem za pokal Občine Videm	Božidar Varnica (041 709 705)
		14.00	Tržeč — Djočanova kmetija	Delavnice starih obrti	ED Tržeč Andrej Gašpar (040 590 582)
		17.00	Sela — prireditveni šotor	70-letnica PGD Sela	PGD Sela
		18.00	Gasilski dom Leskovec	Tretja revija mladih harmonikarjev	Društvo Kocil Brane Orlač (041 543 209)
		18.00	Pobrežje — Kočarjeva domačija	Muzejska noč in razstava Društva žensk Pobrežje	Andrej Forstnerič (041 452 492)
16. 6.	Nedelja	10.00	Videm pri Ptuju	Vidova nedelja — sodelovanje društev v sprevodu k slovesni sv. maši v cerkvi sv. Vida, po maši praznovanje s pogostitvijo na stojnicah pred cerkvijo	Občina Videm in Župnija sv. Vida
		16.00	Videm pri Ptuju -prireditveni šotor	Folklorni popoldan	F D Lancova vas Janko Je tenko (041 728 950)
		20.00	Videm pri Ptuju — cerkev sv. Vida	Orgelski koncert v cerkvi sv. Vida	Župnija sv. Vida