PRIHORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. itev. 174 • Cena 3.- lire TRST, sreda 5. decembra, 1945 UrodniStvo in uprava, Piazza Goldoni St, 1-L Tel, it. >3806,95807,938Q8.RokoplBlj^nevT«£a^ Narodi Jugoslavije so odločno stopili na novo zgodovinsko pot. Za časa krvavih let junaške borbe proti fašističnim okupatorjem je pri njih dozorelo in se utrdilo spoznanje, da ie treba enkrat za vselej odpraviti monarhijo, ki jim je prizadela, mnogo zla in je bila zapreka na poti njihovega svobodnega razvoja, skupnega bratskega Življenja in sodelovanja. Borba za enotnost V borbi za dosego svojih pravic je delavski razred stalno stremel po enotnosti vsega delavstva. Za obrambo svojih gospodarskih koristi si je delavski razred ustvaril svoje strokovne organizaotje, sindikalno gibanje delavskega razreda in borba xa enotnost delavskega sindikalnega gibanja spremlja ves razvoj kaj/italistične družbe. V procesa razvoja in razpadanja kapita-hstične družbe ima sindikalno gibanje delovnega ljudstva in njegova borba tako važno mesto, da je bila borba za enotnost tega gibanja vedno ena izmed osnovnih nalog bi ciljev svetovnega dela/vstva. Borba za enotnost ni bila niti lahka niti enostavna. Težko je bilo premagati ovire, ki so se enotnosti sindikalnega gibanja stavljale na pot, a končno je vendarle prodrla resnica, da je odnos med delavcem in delodajalcem gospodarsko vedno enak, ne glede na narodnostno, poklicno. politično ali versko opredelitev posameznega delavca. Gospodarski interesi in zadevne pravice delovnega ljudstva so zaradi položaja, ki ga delavstvo zavzema v sodobnem kapitalističnem gospodarstvu, skupni, m je zato nujno, da se v obrambo teh pravic vse delavstvo poveže v enotne strokovne zveze, ki samo s enotnim nastopom lahko dosežejo spoitovamje pravic, ki mu pritičejo kot osnovnemu čv nitelju vsega gospodarskega pro-oesa človeške družbe. Vsa dolga borba delavskega razreda potrjuje to nesporno resnico, in načelo enotnosti je danes prodrlo globoko v zavest delavskega razreda; tako globoko, da vsak poizkus cepljenja delavskih sil naleti na spontan odpor vsega zavednega delavstva. Vzporedno z borbo za enotnost delavskega sindikalnega gibanja, pa je razredni nasprotnik interesov delavskega razreda vedno znova poskušal cepiti njegove sile ti* si tako lajšati diktaturo kapitala. Mi, ki smo vedno s simpatijo spremljan borbo delavskega razreda, ker smatramo rešitev delavskega vprašanja eno osnovnih nalog sodobne kulture, s svoje strani podpiramo težnjo po enotni delavski sindikalni oi-ganizaciji, ker je samo enotna sindikalna organizacija kos nalogam, ki stoje danes pred delavskim razredom. Borba zasužnjenih narodov proti micifaiističnemu osvajalcu je še posebej potrdila pravilnost in nujnost j/o trebe enotnega nastopa delavskega razreda. Delavski razred, udarno jedro vsega delovnega ljudstva v res brezkompromisni borbi proti fašizmu, je v tej borbi zbral o Koli sebe vse pozitivne napredne sile in jih povezal v strnjeno fronto narodno osvobodilnih gibanj. V zvezi s tem ni nikakor pretirana trditev, da je enotnost delovnega ljudstva ključ za uspehe osvobodilnega gibanja in dosledne borbe proti fašizmu; da s to enotnostjo stoji in pade vsa ekonomija zavezniške strategije v borbi proti naoifaMz-mu, kakor so od nje odvisni zavezniški uspehi povojne graditve miru, obnov« ter doslednega kaznovanja vojnih zločincev, kolaboracionistov in drugih ostankov fašizma. To so razlogi, ki nas silijo, da nastojjamo proti Julijskim sindikatom, ker slednji niso zrasli na polju delavske enotnosti, temveč so plod politične špekulacij« reakcionarnih klik, ki so neposredno zain-te&irane na oepUvi sil delovnega ljudstva. Kakor pri vsakem pojavu socialnega in političnega življenja, tako si moramo tudi v slučaju oepitve sil delovnega ljudstva postaviti in najti odgovor na vprašanje tkomu služi*, Is hočemo pravilno oceniti pojav sam im zavzeti pravilno stališče do njega. Ifedvomno i*> da ima Julijska krajina tudi s stališča sindzkalne-Oa vprašanja poseben položaj. Kakor je ta poseben položaj našel »voj 4^a(r v politični organizaciji Slovansko italijdnske antifašistične uniie jm druži vse slovenske, hrvaške in i^Ktnske antifašistične boroe, tako so avtonomni Enotni sindikati edino možna svndikalna organizacija, ki more vključiti vse detavoe in nameščeno«, ne glede n« njihovo narodno ter politično ali versko opredelitev. Nastanek Julijskih sindikatov, ki vključujejo v glavnem nameičen-oe, in ie to nameščenoe le italijanske narodnosti, kaže, že glede izvora samega, da je njihov nastanek Političnega značaja, kot politična protiutež sindikalne organizacije vključujoče delavce im nameščence Slovanske in italijanske narodnosti Oglejmo si kratke razloge zaradi k iterik so nastali Julijski sindikat* Ker je Julijska krajina za vsa-kega i lovska, katerega politično in fcultitrno obzorje presega okvir za-bučnega tržaškega kavarniškega 0'nitja, po svojem stnUkem značaju slovanska, (n je vsled tega borba tudi pojasnilo, zakaj ni mogel tržaški CLN predstavljati nobene resne politične silej, je tudi delavsko gibanje naše pokrajine našlo položaju ustrezajočo obliko t> narodnostno mešanih Enotnih sindikatih delavcev in nameščencev. Politični predstavniki italijanske reakcije, ki je tudi pri tzas podpirala fašizem, pa s tem niso mogli niti morejo biti zadovoljiti, in so zato ustanovili Julijske sindikate — sindikalni privesek njihove protislovenske in zato tudi protiitalijanske politike. V zvezi e omenjeno reakcionarno politično nalogo je bilo potrebno razbiti enotno sindikačno organizacijo, da bi tržaška reakcija vsaj formalno mogla začasno prikriti si/oje reakcionarno jedro in ustvariti videz dveh enako močnih sindikalnih organizacij, odnosno prikazati Enotne sindikate kot slovansko organizacijo, v nasprotju z Julijskimi sindikati, ki naj bi bila strokovna organizacija italijanskih delavce v in nameščencev. Dejansko pa gre pri Julijskih sindikatih le za, del nameščenstva, o kakšnem italijanskem delavstvu v Julijskih sindikatih pa, v reprezentativnem smislu te besede, sploh ne more biti govora. Namen f Namen je prozoren. Z Julijskimi sindikati hoče reakcija povročiti razkol, v sindikalnem gibanju delovnega ljudstva Julijske krajine in si na ta način olajšati borbo za svoje izkoriščevalske koristi. Neenotnost delovnega ljudstva predstavlja idealna tla za vse tiste, M bi Se nadalje radi živeli na račun delovnega ljudstva. Z Julijskimi sindikati hoče reakcija ponovno ustvariti, zaostriti in poglobiti nacionalno mržnjo med Blovami in Italijani mržnjo, ki so jo reakcionarni izkoriščevdlslci krogi — podporniki fašizma — vedno gojili. V ozračju nacionalne nestrpnosti in mržnje, ki zadobi lahko splošen ljudski značaj, se zabrišejo obrisi osnovnih nasprotij in ljudstvo je v takem slučaju vedno opeharjeno za pridobitve svoje borbe. Delovno ljudstvo mora biti vedno oprezno pred ljudmi, ki govore o domovinski ljubezni takrat, ko domovina sploh ni v nevarnosti, ko so -previdno molčali in čakali takrat, ko je bilo treba domovinsko ljubezen dokazovati z borbo. Z Julijskimi sindikati hoče reakcija preprečiti poglobitev bratstva med slovanskim in italijanskim delavskim ljudstvom, ki je našlo toraz v skupnih političnih in sindikalnih organizacijah, ter ustvarilo edinstveno obliko konkretnega sožitja v mešanih organih ljudske oblasti. Z Julijskimi sindikati hoče reakcija razbiti fronto antifašističnih delovnih množic naše pokrajine v izključno korist italijanske reakcije, ki na pogorišču svojih lastnih zaostalih imperialističnih ambicij, skuša svoje zrahljane pozicije ojačiti z slatinskim blokom*. Enotni sindikati, dostojni predstavniki borbenih tradicij delovnega ljudstva, bodo znati v svoji borbi za enotnost sindikalnega gibanja Julijske krajine onesposobiti tudi ta poizkus reakcije in ga dokončno razkrinkati pred delovnim ljudstvom. Borba Enotnih sindikatov je tudi naša borba; vsako, njihova zmaga je tudi naša zmaga. Slovanski svet pozdravila zmaso demokracije v Jugoslaviji Moskva, 4. Tast. — Slavnostno zborovanje vseslovanskega odbora ob priliki obletnice drugega zasedanja AVNOJ-a 29. novembra se je vršilo 3. decembra. Zborovanju so prisostvovali veleposlanik Federativne ljudske republike Jugoslavije v ZSSR Popovič, načelnik jugoslovanske vojačke misije v ZSSR generalni poročnik publike Rabe, veleposlanik Češkoslovaške republike v Sovjetski zvezi Horak. bolgarski minister Nikolajev, predsednik vseslovanskega kongresa JJDA Leo Rrozlokl, ki je prispel v ZSSR včeraj, Lozovski, predsednik vseslo- vanskega odbora generalni poročnik Gundorov in drugi. Podravnatelj državne zgodovinske javne knjižnice Cekrižev je izročil beograjskemu vseučilišču več kot 400 zgodovinskih in gospodarskih knjig. Na zborovanju so sprejeli pozdravno poslanico maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu. Zborovanju so prisostvovali številni tuji in sovjetski gostje, umetniki, pisatelji, igralci in častniki Rdeče armade. Zborovanje se je zaključilo z velikim koncertom, ki j so ga priredili najboljši umetniki J glavnega mesta. Pozdrav vseslovanskega cd^ora Svetovna demokratična lenska zveza 26. novembra se je v Parizu sestalo na mednarodnem protifašističnem ženskem kongresu nad 1400 odposlank iz 42 dežel, ki so zastopale enake organizacije z nad 100 milijoni člani. Namen sestanka Je bil uresničenje skupnega programa in ustanovitev mednarodne organizacije, ki naj združuje delovne žene vsega »veta. Dne 1, decembra je bila zaključna seja kongresa. Izvolili »o odbor novo ustanovljene mednarodne demokratične ženske federacije, ki je takole sestavljen: Predsednica goapa Cotton (Franclja), podpredsednica Dolores Ibarruri (Španija), Nina Popova članica Vrhovnega sovjeta ZSSR in gospa Malfisch za Združene države. V zaključnem govoru je gosp« Cotton potrdila voljo naprednih žena, da do zadnjega izrujejo ostanke fašizma, da se ustvari trajni mir in da sl tudi ženske priborijo socialno in gospodarsko enakopravnost, Španska delegatka Dolores Ibarruri, znana pod imenom »La Pas-skinarla* za rasa »panske državljanske vojne, je naslovila nu zavezniške sile poziv, naj uničijo Francov režim. Dejala je: «Ne terjamo, da bi »e prelivala zopet kri zavezniških vojakov, toda želimo, da zavezniki uatvarijo take gospodarske In diplomatske pogoje, ki bodo povzročiti i**™, Franca iz na Predsedstvo je poslalo maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu Bledečo pozdravno brzojavko: «Sprejmite, dragi maršal, naš topli pozdrav m iskrene čestitke ob zgodovinskem dnevu bratskih narodov Jugoslavije, ob dnevu velikega sklepa, ob dnevu, ko je pred dvema letoma AVNOJ med krvavo borbo proti fašističnim okupatorjem določil pot razvoja nove — svobodne, demokratične, federativne Jugoslavije — da je postala zastava okoli katere se bodo zbirali njeni junaški narodi. Pod to zastavo je bila izvojevana zmaga nad zunanjim sovražnikom, dežela je bila osvobojena izpod nemških osvojevelcev. Pod to zastavo je iz-vojevala Ljudska fronta sijajno zmago na volitvah in premagala podle mahinacije reakcionarjev. Veselimo se, ko vidimo, kako se krapi in kako cvete prijateljstvo med narodi Jugoslavije — temelj moči in srečne bodočnosti. Strašne rane, ki nam jih je zadal sovražnik Vaše dežele, bodo nedvomno kma-ku zaceljene. Zato je jamstvo u-stvarjalni polet svobodnih narodov svobodne Jugoslavije, njihova volja in njihova energija. Zato »o garancija neporušno prijateljstvo bratskih slovanskih narodov. To veliko prijateljstvo je sijalo z ogromno silo v temni dneh, ko je ogromne nevarnost lebdela nad slovanskimi narodi. Sedaj, v dneh miru, pa nas navduhuje za zmago pri delu. Hitlerjevska Nemčija je razbita, njeni voditelji pa so na mestu, ki jim pri-»toji — na sramotni zatožni klopi Fašizem še ni izkoreninjen. Svet je priča ponovnih mahinacij reakcije. Zmaga nad Nemčijo je bila izvojevana za ceno velikih žrtev Ob spominu na skupne žrtve bodimo budni in branimo mir. Vam, dragi maršal, narodom Jugoslavije in junaški jugoslovanski armadi čestitamo ob teon. pomembnem dnevu. Želimo Vam največjih uspehov pri delu za izgradnjo države in pri obnovi narodnega gospodarstva. Neva pot narodov Jugoslavije Sofija, 4. — Dopisnik »Tanjuga*, poroča iz Sofije: Časopis »Domovinska fronta*, prinaša uvodni članek, v katerem pravi: «Narodi bratske Jugoslavije so odločno stopili na novo zgodovinsko pot. aZ časa težkih krvavih let junaške borbe proti fašističnim okupatorjem je pri njih dozorelo in se utrdilo spoznanje, da je treba enkrat za vselej odpraviti monarhijo, ki jim je prizadela mnogo zla in je bila zapreka na poti njihovega svobodnega razvoja, »kupnega bratskega življenja in sodelovanja. Točno pred dvema, letoma so najvrednejši predstavniki jugoslovanskih narodov sprejeli zgodovinske sklepe v tem smislu. Te sklepe so eno glasno svečano potrdili 29. novembra letos na »kupnem zasedanju obeh skupščin v Beogradu, ko so z burnim odobravanjem proglasili Jugoslavijo za republiko. Kakor močni potoki se razliva navdušenje in radost povsod v bratski slovanski državi. Veselijo »e Srbi, Hrvati, Makedonci, Slovenči, Črnogorci in Bosanci, kajti uničenje monarhile pomeni odstranitev stalne nevarnosti za njihovo svobodo, pravice in neodvisnost ter za njihovo bodočnost. Z odstranitvijo monarhije, ki je orodje tujih interesov, se jim odkrivajo široki i zgledi kulturnega in materialnega napredovanja, odkriva se svetlo obzorje za srečnejšo bodočnost. Mlada ljudska demokracija je našla v sebi dovolj moškosti in volje, da dokaže vsemu svetu, da si sama želi urejevati svojo usodo in da ohrani svojo neraz-družno enotnost. Dinastija je bila simbol reakcije — bilo jo je treba odstraniti. Treba je bilo osvežiti o-ziačje v Jugoslaviji, treba je bilo uničiti gnezdo izdajalcev in tujih plačancev, pribežališče političnih avanturistov, ki »o neprestano kovali zaroto proti svobodi in pravicam jugoslovanskih narodov. Z visoko politično zavednostjo in nepremagljivo voljo so narodi Jugoslavije sklenili, da gredo po edini rešilni poti, po poti demokratične, resnično ljudske republike. To je velik zgodovinski dogodek, ki bo močno in na vse strani odjeknil izven ozemlja bratske dežele, predvsem pa tu na Balkanu. S političnega odra odhaja eden od zlohotnih činiteljcv večnega razdora med balkanskimi narodi. Odstranjena je velika ovira za bratstvo, enakost in sodelovanje jugoslovanskih narodov ter s tem tudi bratskih prisrčnih sosedskih odnošajev z drugimi narodi Balkan«, Veselje jugoslovanskih narodov je veselje Domovinske fronte Bolgarije. Vse bolgarsko ljudstvo z globokimi simpatijami pozdravlja bratsko republiko in. ji od vsega srpa želi, da se krepi in procvlta pod modrim vodstvom neustrašnega box-oa za njeno neodvisnost — maršala Tita.* Truman priti sestanku treta London, 4. — Kot poroča Reuter, se je glavni tajnik komunistične stranke Anglije Harry Fallitt v svojem govoru zavzemal za to, da bi čim prej prišlo do sestanka med AtUee-jam in Stalinom. Follitt je obžaloval »tališče predsednika Trumana, ki je na nedavni tiskovni konferenci izjavil, da ni nobene potrebe, da bi se sestala Velika trojica in razpravljala o važnih osnovnih problemih, in izjavil: »Laburistična vlada bo sedaj bombardirana kot še nikoli v samem par lamentu in izven parlamenta z zahtevami, naj prevzame iniciativo m nov sestanek Velike Trojice in to čim prej. Ako bi Truman odbil ta predlog, naj se takoj napove sestanek med Attlee-jem lc Stalinom*. Govoreč o takozvani Trumanovi , politiki revidiranja sklepov Potsdamske konference je Pollitt izjavil: «Polltika predsednika Trumana bi mogla imeti za posledico samo obnovo nemške gospodarske sile in monopol kapitalizma, prav tako pa obnovo novega osnovnega vojnega potenciala ter ohranitev japonskega imperializma proti kolonijalnim narodom, ki »e dvigajo in upirajo. Zmaga demokratičnih front na Balkanu - mir na Balkanu Beograd, 4. Tass. — Poročila iz Albanije pravijo, da so bili v raznih mestih objavljeni dosedanji Izidi volitev v ustavodajno skupščino, ki so se vršile 2. decembra. V Tirani se je udeležilo volitev 84.34% volivcev, od katerih je 8718% volilo za kandidate demokratske fronte. V Draču je volilo 81.82% volivcev, od njih 80% za demokratsko fronto, V Elbasanu je volilo 90% volivcev, od tega 95% za demokratsko fronto. 4 V Bejratu »e je udeležilo volitev 83% volivcev, od tega 96% glasov za demokratsko fronto. V Korčj se je udeležilo volitev 15.261 volivcev. 14.665 volivcev je oddalo glase za kandidate demokratske fronte. V Valoni se je udeležilo volitev 8.317 oseb, od tega je glasovalo 7.762 oseb za kandidate demokratske fronte, 251 oseb pa za druge kandidate. Volitve v Albaniji so bile dobo organizirane in so potekle v velikem navdušenju. * • • Zmaga Ljudske fronte v Jugoslaviji je potrdila prod svetom moči in vsebino prave ljudske demokracije, hi so ji doslej mnogi nazadnjaki odrekali demokratični značaj. Narodi Jugoslavije, ki »o med vojno pokazali vsemu svetu, kako se je treba boriti za svobodo, so z u-detežbo na volitvah utrdili pot ljudskim množicam sosedinih balkanskih dežel in jih podprli v prizadevanju, da tudi same utrjujejo pridobitve svoje osvobodilne bbrbe in jih ubranijo pred napadi domačih in tujih reakcionarjev. Prva je sledila Jugoslaviji Bolgarija. Z volitvami v bolgarsko narodno skupščino 18. novembra so bolgarske ljudske množice pokazale, da odobravajo pcflitiko svoje Domovinske fronte, ki je bolgarski narod združila na resnično demokratičnih osnovah. Veličastnima zmagama ljudskih front v Jugoslaviji in Bolgariji se je z volitvami v Ustavodajno skupščino pridružila še zmaga ljudske fronte v Albaniji. Tudi ta zmaga je sledila skupnim naporom narodov Jugoslavije, bolgarskega in albanskega naroda v osvobodilni borbi. Albansko ljudstvo, zajeto v tej fromB, je potolklo fašiste, osvobo- Tožilec v Aliirnkergn odkriva nove dohumente o zločinih nacistov tatotj nadfašističnemu okupatorju i še dežele in omogočili sestavo ljtid-"Odobila obliko slovansko Italijan »ke demokratične vlade. Francova »fc» antifašistične unsjp (tu imamo | Španija j« nevarnost za mir*. Nurnberg, 4. — Danes je angle-šk. glavni tožilec čltal angleško obtožnico. Iz obširnega dokazovanja | o zgodovini nacistične stranke in i vojaških dogodkov se je jasno i*-I kazalo dejstvo, da so obtoženci krl-| vi zločinov proti miru. Glavna te-i za obtožnice je bila, da so s sklenitvijo Kellogovega pakta. 1. 1928. i jasno označili napadalno vojno kot zločin proti mednarodnemu pravu in da mora zato Nemčija skupno ■ svojimi voditelji odgovarjati. Sko-ro polovloo svojega govora je tožilec posvetil pravnemu dokazovanju, da »o v času, ko je Hitler spro-, žil vojno, napadalne vojne veljale kot zločin. Svojo razpravo je tožilec podprl s podrobnim popisom nemških dejanj in nemških izjav v šestih lotih od Hitlerjevega prihoda na oblast, pa do izbruha vojne, ln je dokazoval, da »o bili na-padT na Poljsko, Nizozemsko, Norveško, Sovjetsko zvezo in drug« države že dolgo časa pripravljeni in So jih izvršili kljub vsem mednarodnim zakonom in pogodbam, ki jih je Nemčija sklenila od časa, ko je prišel nacizem na oblast. Na popoldanski razpravi je ameriški tožilec dejal, da so Nemci s podpisom mttnehenskega sporazuma preslepili ves svet in s tem prikrili priprave na vojno. Alderman je sodlitču predložil prepis uradnega češkoslovaškega poročila o nemških vojnih zločinih na Češkoslovaškem, kjer je bila nacionalsocialistična stranka ustanovljena leta 1932. Dve leti kasneje je Henlein ustanovil Deutsche Hel-matfront in se proglasil za njenega voditelja. V maju 1938. j« v Berlinu obiskal Hitlerja, kateri mu je dal navodila, naj zvesto pripravlja naclfikacljo Češkoslovaške. Tožilec je priobčil tudi tajni dokument, ki navaja vse prokršltve mednarodnega prava, ki bi jih lahko zagradile nemške sile v teku vojaških operacij v Evropi. Dokument navaja tudi »opravičila* za te prekršitve. Ta dokument predvideva tudi možno uporabo plina ln navaja, da morg Reich v tem primeru dokazati, da Je sovražnik začel prvi uporabljati to orožje. dik> svojo deželo in postavilo svojo oblast. Danes je vse delo ljudske fronte usmerjeno st) blaginjo in napredek ljudstva in o prizadevanju, da izkorenini vse ostanke fašizma, ki jih povsod podpira mednarodna reakcija. Jugoslavija je bita zvesta načelom samoodločbe ljudstva hi visokemu spoštoavnju njegovih demokratičnih stremljenj, prva, ki je v boju moralno in materialno podpirala albansko ljudstvo, in prva, ki je sedaj priznala Albanijo. Prav zato vidi albansko ljudstvo v novi Jugoslaviji zvesto prijateljico in obenem jamstvo za obstoj /demokratične Albanije. Prijateljstvo Albanije z demokratičnimi balkanskimi državami nj po volji redkcio-namim krogom v Grčiji m Turčiji, ki skušajo odtegniti Albanijo od njenih demo-krc/Učnih sosedov. Toda albansko ljudstvo je a zadnjimi volitvami odločilo svojo usodo, ki bo usoda svobodnega ljudstva, rečenega fevdalnega izkoriščanja monarhistične klike Ahmeda Zoguja. S temi volitvami je albansko ljudstvo potrdilo program svoje demokratične fronte, ki je vodila albansko ljudstvo ob strani borečih se balkanskih narodov v osvobodilnem boju in položila Šembije demokratične oblasti. Kova mnoga demokracije v Albaniji, pridružena zmagama v Jugoslaviji ln Bolgariji, je no*/ kamen v izgradnji in končni ureditvi Balkana, ki sedaj po volji ljudstva ne bo več žarišče in pozoriive vojnih požarov, kakor je bil doslej po krivdi monarhističnih interesov, temveč bo vzgled narodom Evrope, kako lahko narodi v slogi, medsebojnem spoštovanju demokratičnih piavio im po načetih bratstva gradijo nov svet. V SZ obnavljajo izropane knjižnice In muzeje Minsk, 4V Tass. — V Minsk je prispel vlak z dvema milijonoma knjig, ki »o jih naropali Nemoi v Beli Rusiji. Največ knjig pripada beloruski državni knjigarni in akademiji znal ; noati Bele Rusije. Med knjigami so f številne zelo dragocene. Iz poljskega mesta Mlselovioe j« prispel vlak s 56 vagoni, Tamkaj so namreč rdečearmejci odkrili in zbrali v»e te knjige. Prispelo je tudi 2.000 dragocenih razstavnih predmetov beloruskega muzeja. Oe Sasperi sestavlja vlado Rim, 4. Na včerajšnjem sestanku zastopnikov šestih strank so obširno razpravljali o raznih predlogih in protipredlogih. Pozneje so se zastopniki liberalne stranke sestali z De Gasperi-jem. Nato so liberalni delegati zapustili dvorano, da poročajo Izvršnemu odboru svoje stranke o poteku pogajanj. Zjutraj so se delegati liberalne stranke vrnili in sporočili »voj pogojni vstop v novo vlado. Pogoj za ta pristop je, da še razširi osnova nove vlade in da dobi liberalna stranka tri važna gospodarska ministrstva: finančno, industrijsko ih kmetijsko ter za prevoz in javna dela. De Gasperi je poročal o tem kraljevemu namestniku, ki mu je poveril sestavo nove vlade. De Gaspe-ri je mandat sprejel. Liberalci in socialisti so odklanjali udeležbo v novi vladi, če ne dobijo notranjega ministrstva. De Gasperi je nato liberalcem predložil seznam socialističnih kandidatov ln jih prosil, naj si med njimi izberejo notranjega ministra. Liberalci so na to pristali. Sestanek predstavnikov šestih koalicijskih strank, ki je imel biti-danes zjutraj, je bil preložen na 18. uro. Ni verjetno, da bo današnji dan objavljena sestava nove vlade. Reuterjev diplomatski dopisnik piše: V Londonu uradno izjavljajo, da so netočna poročila iz Pariza, ki pravijo, da je Britanija obljubila Franciji, da ne bo umaknila britanskih čet z italijanskih ozemelj. ki jih zahteva zase Francija. V poučenih krogih pravijo, da se je umik britanskih čet že začel. Verjetno pa se bo italijanska vlada obvezala, da ne bo poslala italijanskih čet v nekatere kraje, da bi na ta način ugodile francoskemu stališču. Ta ozemlja so: Okrožje okoli Suse, zapadno od Turina, in Briga Marittima ter nekatera Alpska pobočja na strani Alp, severu-zapadno od San Rema. Francija si je pridržala pravico, zahtevati manjše mejne izpre-membe, kadar bodo razpravljali o končni mirovni ureditvi z Italijo. Obnova v Slovenili Koznaj#ki okraj je med najbolj prizadetimi slovenskimi okraji y tej vojni. Po uepopolnih podatkih je bilo popolnoma uničenih 538 stanovanjskih ln 993 gospodarskih poslopij, tež« in laže poškodovanih 660 stanovanjskih in 850 gospodarskih zgradb. Ljudje so na povratku iz taborišč ostali brez strehe ta brez vseh sredstev. Tehnična baza za Kozjansko je takoj po ustanovitvi začela organizirati dobavo gradbenega materiala. Po obnovitvenem posojilu so domačini » sodelovanjem tehnične baze ustanovili 601 obnovitvenih zadrug v St. Petru, Gorjanah, Kozjem, Planini ta na Marofu. Od obnovitvenih zadrug oziroma tehnične baze so pogorelci dobili 520.000 komadov strešne opeke, 3000 kg žebljev, 32.000 zidakov, 70 tisoč kg cementa, 503 kvad. metre šip, 8000 kvad. metrov strešne lepenke ln 106 štedilnikov. Tehnična baza skupno z obnovitvenimi zadrugami je postavila 28 stanovanjskih hišic ln popravila 106 stanovanjskih ln 98 gospodarskih poslopij. Za ta dela je bilo treba pripraviti 5200 kub. metrov gradbenega lesa. V opekarnah ln apnenicah, ki so jih »pravile v obrat obnovitvene zadruge m tehnična baza, je bilo pripravljenih 22.000 komadov zidne 0-peke m IOjOOO kg. apna. Perzijski reakcionarji potvarjajo resnico o položaju v Perziji Teheran L dec. (Tass). Iransko zunanje ministrstvo je te dni poslalo sovjetskemu poslaništvu noto o položaju v severnem Iranu. Ta nota dolži poglavarja kurdskih plemen odgovornosti za nerede v Iranskem Kurdistanu ta poudarja, da so te osebe dobivale podporo iz tujine. Nota nadalje trdi brez kakršnega koli dokaza, da »o sovjetski predstavniki delali iranskim oblastem težko.-e v severnih predelih Irana in skuša sovjetskim predstavnikom podtikati celo odgovornost za to, da številne pokrajine nimajo iranskega generalnega guvernerja. Nota poudarja, da na iransko-lurški meji ni bilo obmejne straže ta da je tudi pri tem krivda očividno na sovjetski strani. Ministrstvo navaja. v svoji noti tudi, da so se sovjetske oblasti vmešavale v iransko zakonsko postopanje, ne navaja pa v dokaz nit! enega primera. Ob zaključku dolži nota »sovjetske vojaške oblasti*, češ da so odgovorne za posledice dogodkov v Iranu, ki so popisani v noti. Da bi opravičilo svojo izjavo, »e ministrstvo sklicuje na pogodbo iz leta 1942 ta predlaga prevoz še nadalj-nega vojaštva in orožništva iz južnega Irana v severne predele. V odgovoru iranskemu zunanjemu ministrstvu z dne 36. novembra je sovjetsko poslaništvo dalo izčrpen odgovor na vprašanja, ki so bila stavljena v ironski noti. Sovjetska nota pravi, da izjava iranskega zunanjega mtaiststva o vmešavanju sovjetskih predstavnikov v delo iranskih oblasti, ni dokazana z dejstvi. Prav tako je brez podlage trditev o podpori, ki bi naj jo gotova kurdska plemena ta nekateri kurdski politični voditelji dobivali s sovjetske strani. Trditev o vmešavanju sovjetskih predstavnikov v gospodarsko življenje severnih pokrajin, je brez podlage. Odgovor sovjetskega poslaništva podčrtava, da iransko ministrstvo zavzema popolnoma neobjektivno »tališče glede zas trošenja iransko-turške meje. Iranski krogi »voj čas niso hoteli vzpostaviti straže na tej meji, kljub ponovnim zadevnim predlogom Sovjetske »veze. Izjava, da »o se sovjetski predstavniki baje vmešavali v iranako sodno postopanje ta preprečili kaznovanje krivih iranskih državljanov, je presenetljiva zaradi svoje neutemeljenosti in potvarjanja resničnega stanja. Sovjetska nota poudarja, da so iranske krajevne oblasti pogosto delale težave pri aretaciji zločinskih elementov in lokalna sodišča so jih neredko oprostila ali pa izrekla zelo milo sodbo, Na vsak način je razvoj severnih iranskih pokrajin, ki je v zvezi z delom političnih strank, iranska notranja zadeva. Sovjetski predstavniki in sovjetske vojaške oblasti se niso nikdar vmeševale in se ne vmešavajo v politično življenje Irana. Iz tega razloga sovjetska vlada odločno zavrača vsak poskus, zvrniti odgovornost za te dogodke od iranskih organov na »sovjetske vojaške oblasti*. Ker se ministrstvo v opravičilo za »vojo izjavo sklicuje na tristransko pogodbo, izjavlja sovjetsko poslaništvo, da Sov- jetska zveza omenjeno pogodbo, ki je bila sklenjena v letu 1942,/atroga in točno upošteva. Istočasno opaža sovjetsko poslaništvo, da iranska pogodbenica ni vedno upoštevala zgoraj omenjene pogodbe, kar ne tiče ohranitve notranjega reda na iranskem ozemlju. V zvezi z izjavo iranskega zunan-njega ministrstva o prevozu večje» ga števila iranskega vojaštva v severne predele, opozarja sovjetsko poslaništvo v svojem odgovoru na sledeče: Sovjetska vlada je prepričana, da se je treba izogibati vsakršnih komplikacij, ki bi nastale s prevozom iranskega vojaštva v severne predele Irana in smatra ta ukrep sedaj za neumesten. Če bi k rednemu iranskemu vojaštvu in o-rožništvu, ki je že v teh predelih, prišli Še novi kontingenti iranskih čet, bi to povzročilo nemire in mogoče krvoprelitja v severnem Iranu. V tem primeru bi bila sovjetska vlada primorana, pripeljati v Iran svoje lastne dodatne čete, da se vzdrži red in zagotovi varnost sovjetskih posadk. Kakor poroča agencija VZN, so včeraj v Londonu objavili vsebino sovjetskega odgovora na noto angleške vlade Sovjetski zvezi v zadevi perzijskega vprašanja. Sovjetski odgovor po eni strani potrjuje načela ki jih bodo v Veliki Brita-nli na splošno odobrili, na drugi strani pa pomeni korak naprej gleda na položaj, ki je nastal po sovjetskem odgovoru perzijski vladi. Po zadnjih vesteh je iranska vlada ogovorila na sovjetsko noto z dne 26. novembra. Komentator moskovskega radija pa je včeraj dejal: Sovjetska zveza smatra, da je narodno demokratično gibanje, ki se razvija v severni Perziji vsekakor notranja zadeva Perzije. Sovjetski zastopniki in poveljniki na tem področju niso v nikakršni zvezi s tem, toda perzijski reakcionarji namenoma skušajo napačno prikazati prijateljsko zadržanje Rusije napram Perziji. Volitve v Grčiji Atene, 4. VZN. — Grški ministrski predsednik Sopboulis je sinoči javil, da se bodo volitve v Grčiji vršile 31. marca. Zadružni tečaj v Opatiji Reka, 4. — V Opatiji se je pričel prvi zadružni tečaj v italijanskem jeziku. Tečaj je organiziral odbor Zveze istrskih zadrug sporazumno z mestnim zadružnim odborom na Reki. Ob priliki otvoritve tečaja je govoril Josip Zufič, ki je pozdravil tečajnike in jim želel uspeha. Slovaikl komunisti za anotno drlavo C SR Praga. — AFP. — Slovaški komunisti »o se izjavili za enotno državo Češkoslovaško tčr so obsodili vse separatistične poizkuse Cehov in Slovakov, Podpredsednik slovaške narodne skupščine komunist Siroky je držal v tem smislu govor v slovaški skupščini in poudaril, da bi morale biti odredbe prezidenta republike izvršene popolnoma ta brez vsakega odloga tako, na Slovaškem, kakor tudi v ostalih pokrajinah. Zločinsko delovanje italijanskega vojaškega sodišča v Slovenj Ljubljana, Jj. — Za okupacije dela slovenskega ozemlja po italijanski vojski je v Ljubljani delovalo itatijansko vojaško sodišče, katerega celotno delovanja je imelo zločinske namene, kar je razvidno to ogromnega števila aretiromoev m obsojencev. Sodišče je bilo osnovano po aneksiji takozvane Ljubljanske pokrajine, ki je bila po vseh pravilih mednarodnega prava neveljavna in protipravna. Zato je bilo tudi sodišče samo protipravno ln zgolj orodje za postopno, popotno uničenje slovenskega naroda. To je jasno razvidno iz duosjevegd razglasa, po katerem je to sodišče sodilo. Sodišče je štelo to sodnikov, tožiloev in uradnikov poleg številnega pisarniškega iti pomožnega osobja. V dobi svojega obstoja od 16. novembra 191,1. do 8. septembra 19iS. je to sodišče — Tribunale Mi-litare di guerva delta II armata, sezione Lubi/vna — razpravljalo na 8,737 procesih proti 13.186 obdolžencem. Skupna doba izrečenih zapornih Močni na teh procesih je znašala 34.696 let. Tu je všteta tudi doba ki so jo obtoženoi presto« v preiskovalnih zaporih. Sodišče je sodila po čisto terori-v ličnih načelih. Vse aktivne bore« za svobodo slovenskega naroda so smatrali za pripadnike oboroženih tolp i» kot take obsodili. Somišljenike osvobodilnega pokreta so sodih kot člane subverzivne družbe in propagandist«. Kot poseben pri- mer krutosti in krvoločnosti velja sodba v takozvanem «preserskem procesu*, v katerem so od 6» obtožencev 38 obsodili na smrt, ostale pa z redkimi izjemami na dosmrtno ječo. Obsodba se je izvršila brez vsake stvarne podlage, kljlib dokazanim alibijem, samo na osnovi priznanj, doseženih v policijskih zaporih z mučenjem in obljubami izpustitve. Zločinski postopek sodisča vidimo tudi v tem, da ob kapitulaciji Italije 8. septembra 191,8. to-časnih političnih zapornikov niso izpustili, temveč jih izročili nemškemu gest op u. Iz vsega delovanja talijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani sledi, da j« imelo namen razširiti, utrdi« in zavarovati novo osvojitev italijanskega imperializma in obenem terorizirati, raznarodovati in uničevati slovenski živelj v smislu duoe-jevih navodil, da je treba izenačit* politične meje. Poleg tega sodišča pa so sodita Slovence še druga italijanska izredna sodišča, kot posebno sodišč« za zaščito države v Trstu, enako t’ Rimu in nekaterih drugih krajih Italije, poleg tega pa Se Izredno so-došče komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Blednje je ustanovil vtoofci komisar Ljubljanske pokrajine E. Grazioh popolnoma samolastno in protipravno, ker kot upraA/ni šef vobče ni mogel imeti sodne oblasti. Izredno sodišče komisariata je izrekalo tudi smrtne obsodbe. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 5. decembra 1945. izvoljeni smo od ljudstva • nosemo diKtfrane omasti Včeraj dopoldne ob 10.40 se je v i Diktirana oblast močno sliči na fa-Sežani pridela seja Okrajnega iz- aistični sistem*. vršnega odbora za sežanski okraj. Seje se je udeleži! tudi g. guverner ZVU za sežanski okraj. Takoj ob pričetku seje je opozoril Okrajni izvršni odbor, da je dobil ukaz, da se je treba tudi v Sežanjskem okraju ravnati po odredbi št. 11. Prosil je odbor, naj imenuje predsednika in štiri člane, ki bodo tvorili ožji odbor, vsi ostali člani pa bodo svetovalci. Rekel je, da bo nova uprava boljše delala in ljudstvu več koristila.* Ponovno je poudaril, da je S svoje strani pokazal vso dobro voljo za sodelovanje s sedanjim odborom, zato je tudi odlašal z u-vedbo ukaza št. 11. Sedaj pa je nujno, da se tudi to izvede. V primeru, da Okrajni izvršni odbor predloga ne sprejme, bo prenehalo sodelovanje in uprava bo prešla direktno v roke ZVU. V tem primeru bo moral Ok. IO tudi zapustiti prostore, v katerih se sedaj nahaja. Nato je izrazil željo, da bi Ok. IO na uradnike, ki bi hoteli ostati v službi, ne izvajal nikakega političnega pritiska. Enako bo moral Ok. 10 v primeru odklonitve predloga Izročiti ZVU tudi vse denarne sklade. Nato je opozoril prisotne člane narodne oblasti, da ZVU ne bo dovolila nikakih demonstracij. Priporočil je, naj v primeru, če se ne morejo odločiti takoj, to store do četrtka 6. t. m. Člani Ok. IO so mu odgovorili, da se utijo užaljene, ker ZVU tako z njimi postopa. Gospod guverner jim je izjavil, da jih razume, vendar ne more storiti nič, ker je to višji ukaz. Na to njegovo pripombo so mu čani Ok. IO odgovorili, da smatrajo ukaz za krivičen prav zato, ker je bil poslan od višjega foruma. To svojo trditev so utemeljili s tem, da izgleda, da višje oblasti niso točno poučene o dejanskem stanju, in da po njihovem mnenju razni guvernerji svojim nadrejenim ne dajejo objektivnih poročil ker sicer ZVU gotovo ne bi izdajala takih ukazov. Nato je g. guverner molčal. «Izgleda, da ne bomo popolnoma svobodni, so nadaljevali člani Ok. IO, dokler ne bo rešeno vprašanje pripadnosti tega ozemlja. Vsi narodi uživajo svobodo, samo Primorska. ne». Po nekaj minutnem molku je g. guverner izjavil: «Ne morem nič pomagati, dasi priznam, da je vse to resnica. Odlok št. 11 je višji ukaz in se mu je treba pokoriti* Člani Ok. IO: c Voljni smo še naprej sodelovati, ampak ne po zakonih izpred 8. septembra 1943. leta, po katerih danes izpuščajo far šiste na svobodo in zapirajo borce, ki so se borili štiri leta proti fašizmu. Dva primera: Izpust Pa-gnini-ja in obsodba naše prejšne tajnice tov. Nuše Bučar*. G. guverner jim je na to ponovno izjavil, da jim ne more pomagati in da želi, da mu odgovore na njegove predloge. Člani Ok. IO so mu dejali, da so na to vprašanje odgovorili Se 3, avgusta t. 1., namreč, da pod takimi pogoji, ne morejo nadaljevati s sodelovanjem. Na zahtevo po izročitvi opreme, u-radov in uradnih spisov novim u-radnikom, so člani Ok. IO izjavili, da je oprema po večini plen Jugoslovanske armade, spisi pa so njihova last, ker so bili samostojni in so z ZVU samo sodelovali. Izjavili eto, da bodo ostali ae naprej, čeprav ne od ZVU priznana oblast. Po kratkem razpravljanju o nekaterih podrobnostih je g. guverner odšel. Seja je bila zaključena. Aretacija znanega aktivista in borca Po teh izjavah je g. guverner zahteval, naj zopet razpravljajo o ukazu št 11. Clanl Ok. IO so mu izjavili: «Kar se tiče ukaza št 11, oetane naše stališče neizpremenjeno. Naša oblast je plod naše krvav« borbe. Nastale je v času borbe, ki smo jo vodili skupno z našimi zavezniki, ko so še sami izjavljali, da bodo spoštovali samoodločbo narodov in upoštevali stanje, ki ga bodo našli v posameznih krajih katere bodo zasedli. Sedaj ne razumemo, zakaj zavezniki ne drže svojih obljub. Naše ljudstvo se je berile, da bo končno svobodno. Gospod guverner jim je Izjavil, da jih razume in upa, da bo pripadnost tega ozemlja za njih ugodno rešena. Člani Ok. IO pa so poudarili, da to, kar so navedli, niso težnje samo slovenskega prebivalstva, ampak tudi naprednih italijanskih množic, ki so se z njimi skupaj borile. Dne 1. decembra 1945. je bil v Gorici aretiran tov. Albin Dujc. A-retirala ga je zavezniška vojaška policija iz Volč pri Kobaridu v gostilni «Petelin» v Gorici. Sprva smo mislili, da gre za kakšno pomoto, in zato tudi nismo stvari poročali primorski javnosti. Ker pa se tov. Dujc do danes še ni vrnil, javljamo, da so ga sprva odpeljali v Volče, nato pa zopet na goriško kvesturo in končno v goričke zapore. Tov. Dujc, ki je po poklicu zobate bruk, je bil vseskozi aktiven antifašist in je moral zbežati v Jugoslavijo, kjer ga je preganjala fašistična drtal. Jugoslovanske oblasti so ga po nekaj letih izgnale iz Jugoslavije in zopet izročile v roke italijanski kvesturi. Romal je iz zapora v zapor, bil mučen in končno leta 1940. s Tomažičevo skupino aretiran in obsojen na 30 let težke ječe. Ko je bil fašizem strt in ko je fašistična Italija propadla, je tudi tov. Dujc po štirih letih težke ječe kot borec in dosleden antifašist takoj zgrabil za puško. Pot tov. Dujca je bila dolga in težka, polna trpljenja v nočnih pohodih in raznih akcijah. Vsa Primorska pozna njegovo delovanje. Ni kraja na Primorskem, ni edini-ce, ki ne bi poznala tihega in vztrajnega tovariša Albina, ki je ljudi bodril. Tov. Dujc je bil tajnik Okrajnega OF odbora v Ilirski Bistrici koncem leta 1943., nato pa inštruktor Pokra j inskega odbora OF žš Slov. Primorje. Po zlomu Nemčije se je izvršila reorganizacija okrožij in tako je postal član Okrožnega odbora Slovensko italijanske anti fašistične unije za Goriško. Ob aretaciji je kot član Okrožnega odbora opravljal koristno delo pri utrditvi organizacije SIAU-a. To je bil in je tov. Albin Dujc, ki ae sedaj nahaja v zaporu v Gorici. Mislimo, da ni potreba komentarja, če primerjamo aretacijo tov. Dujca, ki je zaradi svojega doslednega boja proti fašizmu, izkoriščanju in zatiranju prenašal preganja- Danes prihaja sv. Miklavž! Kaj naj prinese našim malčkom? / Najbolj bodo veseli, Se jim prinese družabno igrico V PARTIZANE“ 99 Ponovno so izjavili, da se čudijo tem izpremembam, ki jih zahtevajo, keir j« g. guverner že prej večkrat izjavil, da ni našel napak v delu njihovega odbora. G. guverner jim je pojasnil, da je njihove težnje tolmačit višjim oblastem, a da, žal, ni uspeh Poudaril je, da stoje pred važno odločitvijo, ker bodo morali prenehati a sodelovanjem, če se ukazu ne pokore. «Mi pa mislimo, da je ta trenutek važen zato, ker bomo Še enkrat spoznali, da ZVU jemlje našemu ljudstvu oblast*, so izjavili člani Ok. NOO. Gospod guverner je ponovno zahteval, da se odredba št. H izvrši. Nato mo mu člani Ok. Izvršnega odbora odgovorili: »Vaška sila rodi odpor. Navsezadnje kakšen je razloček Se bi ostalo isto število članov v svojim ožjim odborom in predsednikom, ter našim sistemom*. Guverner: «Ne gre za število, novi ožji odbor bi bil odvisen od višjega predsednika, ki je v Trstu*. Priporočite se sv. Miklavžu, da obišče naše knjigarne ali Pro svetna društva, kjer se lahko oskrbi z omenjeno igrico. nja, obsodbe in ječe, z oproetitvijo antifašističnega hlapca, zloglasnega kolabox-acionista in fašista komandanta «Guydie civiche* v Trstu, Pagninija. Po eni strani zapirajo in obsojajo dosledne antifašiste, ki so se ves čas borili za skupno zavezniško stvar, po drugi strani pa oproščajo ljudi, zaradi katerih so gorele naše vasi, padali nasi najbolji in umirali talci. Tako ravnanje nikakor ne more dobro vplivati na ljudstvo. Treba bo pač nujno pod vzeti resnejše korake! Nepotrebne in nezaželjene ovire Člani Ok. ID: «To je točka, s katero se mi ne strinjamo, ker smo Izvoljeni od ljudstva, ne moremo sodelovati s diktirano oblastjo. Dobro nam je še v spominu prisilna selitev slovenskega in Italijanskega antifašističnega tiska kot je »So&ki Tednik», Podr užnica \e-mteo, lepo darilo za božič, N? pito, god itd. dobite v ^ drona S. Eufemia 2 - UnlveroitŠL, od 8.80-12, jju—-- u, CISTA GALTCA je zopet P v manjši količini. Androna - . ml* it 3 (podaljšek vda Univ«"