*t. 102.
V  liorici.   v četrtek due 7. septembra  11)11
Tečetf XU
Iahaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejetnana ali v Gorici na dom pošlljana :
vse leto   .   .    15 K
Vt         te         •       .        &    M
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah.
„800A" ima naslednje i/redne priloge: Ob novem ietu"LKaLipoi~ po Goriškem in Gradiščanskem4 in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek U Dt. K. Lavrič.
UvedMfitve
; nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici  v I. nadstr. na d«SD0. Upravni štvo   - ' se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni-urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TatetoH it. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčii) tiska in xal.
Slraft» trpsta Ha
to klerikalci.
i.
Gregorčičeva »Gorica«   je priobčila cak-le članek:
»Po hudih bojih in z velikim trudom smo si mi goriški Slovenci priborili lani slovensko paralelko na e, kr. državni gimnaziji v Gorici. Postavili smo s tem te- ' melj, na katerem bo vx ras tla in se razvijala v središču naše dežele samostojna slovenska državna gimnazija. Ta uspeh pa nas ne sme uspavati, temveč nas mora i<z-podbuditi, da se potrudimo, da zamašimo tudi druge vrzeli v našem narodnem šolstvu, ki je podlaga iti predpogoj našega kulturnega in gospodarskega napredka v deželi. Vrzeli v našem šolstvu je še veliko, a najbolj se občuti pomanjkanje šole, ki bi služila potrebam naše male in srednje trgovine, ki bi izobrazila za trgovce tu odgojiia v tigr.vce slovenski trgovski naraščaj. Da se slovenska trgovina v Gorici ne razcvita, je med drugim v veliki meri krivo tudi to, da nimamo strokovno izobraženih trgovcev. Dvigniti je treba agovsko izobrazbo in dvigne se tudi slovenska trgovina v mestu i.-i na deželi. Ni treba še le dokazovati, da je za to potrebna trgovska šo!a in sicer bi zahtevam nase trgovine najbolj odgovarjal zavod, ki bi bil približno taka organiziran ko italijanska dvorazredna trgovska šola v Gorici. Zdaj pa nastane veliko vprašanje, ali moremo mi goriški Slovenci ustanoviti in potem vzdrževati tak zavod. Odkod vzamemo denarna sredstva, kje dobimo s t roko vnous p osobl ien e p rotesc rje. kje primerne prostore? To so stvari, glede katerih si moramo biti na jasnem, predno mislimo na ustanovitev slovenske trgovske šole. Do zdaj so manjkali na slovenski strani vsi ti predpogoji. Poglejmo, kako je na italijanski strani! Italijanska trgovska šola ni morda kak državni zavod, ampak le zasebni in vzdržuje ga poseben kurato-rij, v katerem so .kot zastopniki trgovske m obrtne zbornice, vlade, dež. odbora in goriške občine gg. Vemiti. Bisiach, prejšnji okrajni glavar gref Attems, župan Hombig, .Pettarin in Orzan. — Letni proračun presega že trideset tisoč kron. Vlada prispeva z 11.000, dežela s 6.000, goriško mesto s 5.000. trgovska in obrtna zbornica daje prostore. Ravnatelj zavoda je prof. Vierthaier, član dunajske izpra-ševalne komisije za profesorski izpit na višjih trgovskih šolah itd. Poleg ravnatelja poučuje na zavodu še 14 učnih moči. Na podlagi teh dejstev razvidi vsak razumen človek, kako velike so težkoče, ki iih moramo premagati, predno pridemo do ustanovitve slovenske trgovske šole v Oorici. A ker je velika tudi potreba te šole, bo treba napeti vse sile, da jo dosežemo.«
Velika porcija nesramnosti in predrznosti tiči v človeku, ki je napisa! ta članek. »Gorica« pa ga je priobčila, ker ta nečeden in lažniv list hoče vedno imeti Javnost za norca.
Dobili smo slovensko paralelko na gimnaziji, vzraste slovenska gimnazija; Potrebna je pa tudi slovenska trgovska šola v Gorici. Tako modruje Gregorčičeva »Gorica«.   Ali, mislile,   odkfld   pa
sredstva zn tako šolo, odkod profesorji?... Italijani pa imajo tako šolo: vlada daje za njo denar, dežela, goriško mesto, trgovska in obrtna zbornica prostore. Učitelje imajo, vse potrebno — ali za nas Slovence so tu velike težkoče, ki jih moramo premagati, predno pridemo do ustanovitve slovenske trgovske šole v Gorici, Ali navzlic temu jo moramo vendarle doseči, vsklika briinina »Gorica«!
No, sedaj se otvoVijo šole. Pri otvo-litvi šol, umevno, se spomni marsikdo tega, kar nam še manjka na šolskem polju, spomni se tudi potrebe slovenske trgovske šole. »Gorico« je gnala slaba vest, da je prinesla članek o slovenski trgovski šoli, hoteč nekako potolažiti javnost, češ, nimamo je, (naš Gregorčič jo je sicer za-packal v deželnem zboru v zvezi z Lahi.) ali dohiti pa j:> moramo. Toda glejte ua ažkoče. ... Ali ker smo klerikalci junaki korenjak!, morajo Slovenci kljub vsem težkočaui priti do slovenske trgovske šole v Gorici.
Kako je torej navdušena Gregorčičeva »Oorlea« za slovensko trgovsko šolo, kako gori za povzdigo hrproevit slovenske trgovine!
AH taca s, ko je bilo treba te gorečnosti za slovensko trgovsko šolo, takrat ko ,'e ?ln -za njo v deželnem zboru, takrat pif K junaška »Gorica« molčala, takrat je bil lirtfcorčšč riiutast in je pustil Italijanom, da so prišli do svoje trgovske šole — Slovenci pa stuo ostali brez trgov, ke šole.
Potegovali smo se v časopisju za slo--vensko trgovsko šolo. v deželnem zboru >c je borj| napreden poslanec za njo; ti*-g:;vsko in obrtno društvo se je trudilo za deseto take potrebne šole —¦ ali tisti, ki je !ii::!ča! na vse, tisti, ki se je predrznil zavrniti pro:neniorio trgovskega in obrtnega društva v tej stvari, tisti je bil dr. Anten Gregorčič, eegar list »Gorica« je sedaj tako goreč za ustanovitev slovenske trgovske šole.
Kdar le to pomisli, razvidi nesramnost in predrznost »Gorice«, ki ima s svojo gorečnostjo za slovensko trgovsko šolo le ljudi m norca.
Goloba so izpustili iz roke v deželnem zboru, sedaj bomo pa vrabca lovili okoli... E. seveda, Gregorčič dobi kak vinar za svoj > Šolski Dom«, da se ga toliko lažje izkorišča v nečedne politične svrhe, Lahi dobijo za to pa kak zavod take vrednosti, kakor je trgovska šola.
in noiMaflje naprav S. P. D.
Iz Ajdovščine.
Vedno in vedno čitamo o različnih žalostnih pojavili v naših krajih, kateri pričajo, da treba našemu ljudstvu še vedno mnogo pouka in izobrazbe. Sliši se o različnih podivjanostih, vandalizmu, poškodovanju tujega imetja itd. O enem takem pojavu nam je tudi danes poročati.
Pred nekoliko leti se je ustanovila v Ajdovščini-Šturijah podružnica Slov. Pl. Dr„ katera je sprejela v svoj delokrog celi ajdovski in vipavski okraj, posebno pa krasno trnovsk" planoto. Za časa njenega delovanja je' morala že precej škode občutiti od ljudske hudobije, kajti zgodili so se slučaji, da so bili še sveži znaki društvenih markacij zamazani in zbrisani. V
zadnjih par litih ste bili dve kažrpotni tabli prestreUtli in uničeni. Dalje je bila ena ukradena, a kmalu potem smo jo videli, seveda prebarvano in .prepisano, nekje v bližnji okolici v reklamne svrhe pri nekem obrtniku, od koder je pa kmalu izginila. Društvo je postavilo novo tablo, toda nedolgo temu je tudi ta, kakor tudi še ena druga na novo postavljena, zopet izginila. Kam ste tabli izginili, se ne ve.
Letos pa občuti podružnica zopet novo škodo, a to, kar se je sedaj zgodilo, presega že meje človeške podivjanosti in hudobije.
Znano je, da je ista -podružnica napravila v letošnji pomladi pri izviru Hub-ljii z velikimi denarnimi žrtvami stezo z razglediščem. Na razgledišču je postavila mizo in par klopi. Sedaj pa -pride zopet podla duša, izdere te klopi in jih vrže razbite črez skalovje. Lotila se je tudi mostu prek skalnatega žleba in ga nekoliko poškodovala. Toda ne samo to. Ker Vodi steza po strmem skalovju, je bilo naprav-jenih mnogo stopnic, katere so »pa sedaj p&kvarjene in uničene, posamezni deli razmetani v prepad, ostalo pa razrušeno, tako, da je po mestih zelo nevarno priti do takozvaue »Luknje«.
Človeku ob pogledu na ta brezpri-»iierni vamlalizem, zmanjka besed, da bi primerno označil tega neznanega 'podivjanega storilca. Dobijo se osebe, katere žrtvujejo denar, trud in delo za take vsemu prebivalstvu koristne naprave, pride pa tak podel človek in uniči vse to.
Človek bi mislil, da ni mogoče kaj takega v tem stoletju, v času, ko ljudstvo drugod prosi podpor za take splošnoko-ristne naprave, katere pospešujejo» promet s tujci, ker uvideva, kake koristi imajo kraji in prebivalstvo od tujcev. Tu pa narobe. Je-li to sad strankarstva, osebnega sovraštva in maščevanja, ali skrajne Človeške hudobije? Kdo ve?              ;
Priporočamo orožništvu. in ga pozivamo, da zasleduje te pristne divjake. Županstvom, posebno šturskemu iri ajdovskemu priporočamo tudi, da dela po svojih močeh na to, da bi se taki pojavi pre-: pi ečili. Gbtovo ni v čast nikomur, če vidijo tujci, prihajajoči v naše lepe kraje, tako podivjanost. Na prebivalstvo samo pa apeliramo, da čuva take splošno-ko-ristne naprave in da pomaga iztakniti storilce, da se jih primerno priporoči sodniji, ker gotovo zaslužijo pošteno kazen za svoje podlo dejanje.
Ne pustimo, da bi taka sramotna dejanja tlačila nas vse, ampak poiščimo ta gnili človeški izmeček in ga vrzimo iz svoje srede.
Ob tej priliki spregovorimo še par besed o zgornji podružnici. Ta je izvrševala od svoje ustanovitve dalje svoj namen kolikor ji je bilo mogoče, po danih ji močeh in sredstvih. Vpisalo se je precejšnje število članov, toda žal, mnogo se jih je samo vpisalo, plačalo pa nič. S temi je imela podružnica samo zgubo, ker jim je morala plačati društveno glasilo, katero so tako dobivali brezplačno. Zopet drugi so pozneje iz neznanih vzrokov začeli izstopati in sicer v prvi vrsti duhovniki. Jeli tu morda politično 'prepričanje igralo kako vlogo? Ni-li S. P. !D. strogo nepolitično društvo, v katerem imajo prostora vsi prijatelji naše lepe domovine, torej pripadniki vseh strank? Poglejmo druge podružnice. S. P. D., posebno pa osrednje društvo!
Ne vidimo-li na čelu teh duhovnika roko v roki s posvetnjakom in 'pripadnikom druge stranke? Zakaj bi pri nas ne bilo tudi tako? Vsled tega pozivamo vse, posebno razumništvo v okolici, da pristopi k zgornji podružnici, da »bo ista za-mogla izvrševati svojo postavljeno si nalogo, v lepi naši domovini, ker se je bati, da jo sicer prehitijo tujci, kar se pa ne sme zgoditi.   .
Priza/   m v »premišljevanje {
lavju o zatiranju Slovencev.
Znano je, da se zastopniki katoliške cerkve radi ponašajo s tem, da je ravno cerkev zaščitniea manjših narodov, da jim je prav ona ohranila jezik in jim dala pro-sveto. Marsikdaj se sliši in bere, da bi bili tudi Slovenci najbrže že izginili s površja, da jih ni branila cerkev in gojila njihovega jezika. Kdor pozna zgodovino in razvoj našega naroda in jezika, pritrdi, da je precej resnice v teb besedab. Zaman so poizkušali pokristijaniti tujci naše jirade-de. Šele ko sta 'prišla sv. brata Ciril in Metod ter sta jim razlagala večne resnice v milem domačem jeziku, šele. takrat se je izvršilo pokristijanjenje v nekaterih desetletjih, kar je bilo preje več stoletij tujcem nemogoče. In v srednjem veku je bila sko-io edino, le cerkev, ki je gojila naš jezik ter ga rabila občevale s svojimi podlož-niki. Naša književnost se je prav za .prav začela razvijati s Trubarjem, ki so ga silili verski nagibi, da je pisal knjige v slovenskem jeziku.
Na jezikovnih imejalh opažamo še dandanašnji, skoraj isto. Dokler se v cerkvi še pridiguje in moli v našem jeziku, toliko časa še vedno niso dotični kraji izgubljeni za nas, še vedno bi se jhY dalo rešiti, ko bi (inieU-dovolj* sredstev za to seveda. Vidimo pa tudi, da najprej zapada šola našim sovražnikom; za šolo pa pride v nekaj desetletjih cerkev in s cerkvijo izgine tudi naš živelj in našž? govorica. Tako se naša domovina krcTsIce^'počasi, a gotovo.              '                ¦'/',..'
Danes nočemo preiskovati, alije^čer-kev nekdaj gojila naš jezik iz ljubezni, ali pa jej je bil samo sredstvo, da je dosegla svoj glavni namen. Resnica je, da ittiar dokaj zaslug za ohranitev in razvoj našega jezika. Pribiti pa hočemo dejstvo, ki se vrši danes. Dandamašji nas zatirajo tudi visoki cerkveni dostojanstveniki. Opozoriti hočemo, kako skrbe naši cerkveni dostojanstveniki za tujce in kako skrije tudi škofje za naše ljudi.
Znano je, da je tužni iKorotan dobil popolnoma nemškega škofa, dasi je ena tretljina Škofljanov Slovencev. Poselbno se !pa opaža ponemčevalno delovanje graškega škofa d rja. Sdhusterja. Še ni pozabljeno, kako* se je izvil pred par leti ta visoki dostojanstvenik, ko so prosili gra-ški Slovenci za svojo božjo službo v Gradcu; Slovencem jo je obljubil, ako jim kak mestni župnik dovoli, da imajo v njegovi župni cerkvi službo božjo. Ko so pa Slovenci zaprli za seboj vrata v veseli nadl, da bodo dobili za svojo duhovno, potrebo vsaj to trohico pravice, je knezo-škof hitro obvestil vse mestne župnike o slovenski nameri ter jim dal razumeti, da naj bi ne dovolili slovenskih pridig v svojem okolišu. Potem se je pa izgovarjal na-
0729
17
618533
\praan Sfovencem na župnike   ter  obža- : IbviC^irnine jnoce "ustfe$r —. Y se- I
•  kbvski škofiji je š^nekajžup, katerih ni I *" mogel pokojni Slomšek prrklopiti novo- I
^stapdvlj^neaiii ^koiijskernu, sedežu v I Mariboru. Te župe so imele do zadnjega | časa slovenske duhovnike, ker prebiva v I ' njih,- če ne večina, »pa vsaj jako znatna I rnainjši-na slovenskih vernikov. V zadnjem I času opažamo, da slovenska duhovščina I nekako sestavno izgi-nia iz tafcih narodno j
•    mešanih žup; na njihovo mesto pa prihajajo trdi.nemški duhovniki, ki ne razume- I jo niti besedice slovenski. Par primerov: Nad Ivriikom je župa Sv. Lovrenca, kjer je gotovo še četrtma Slovencev. Tamkaj
¦¦ je precej let duše pasel Slovenec Toma-žič. Bil je prestavljen, če'se ne motim, v nemški kraj in na njegovo mesto je prišel trd Nemec. S solzami v očeh so mi kmetje tožili, da še izpovedi ne morejo sedaj opraviti v domači župi, ker jih župnik ne razume. In;marsikateremu se lahko primeri, da bo izdihnil svojo dušo brez zad-
¦   "nje izpovedf in tolažbe, ker se ne bo rrfo- i
•   gel izpovedati domačemu' župnikit;,' so- j sedne žiipe pa so dosti oddaljene. — Pred kratkem je umrl v Cmureku župnik, nekdanji slovenski kandidat. Na njegovo mesto je prišel sedaj trd Nemec Edelsbrun-ner. — Gotovo bi se dalo navesti še več podobnih slučajev. Sokovski višji pastir se morda izgovarja, da nima slovenskih duhovnikov. Mogoče je, da mu jih res nedo-staja. (lovori se -pa in trdi z vso gotovostjo, da je rekel o neki priliki, ko so ga prosili slovensk mladeniči za sprejem v semenišče: Ne potrebujem nobenih slovenskih bogoslovcev (Idi brauche keinc slovenrsehe Theologen). Seveda jih potem ne more imeti.*
In naši knezoškcii? Ti so prošnjam tujcev bolj dostopni. Mariborski knezo-škoff. Če treba, celo ukaže podrejenemu ^Župniku in mu določi število nemških pridig, dasi niso potrebne iz ve kih, ampak iz narodnostnih ozirov, kakor kažejo slučaji. Pri ljubljanskem vladiki pa včasih še menda prošenj *ii treba, ker je sam radodaren z nemškimi pridigarji. Spominjamo tudi na slučaj Kopitarjev v Kočevju.
Prelat dr. Scheieher se poteza, da bi se sv. maša ni-drugi cerkveni obredi 6p-
•    ravIjalLv narodnem jeziku. Kaj bi rekel ta gospod, ako bi izvedel, kako delajo višji cerkveni dostojanstveniki a   la   doktor Sehuster s podložnimi   verniki?   Naj bi meroriajni čmitelji malo ©olj zasledovali talce slučaje in jih vsaj v javnosti omenjali.* I Pomisliti se pa mora tudi, da tako pošto- I panje višjih dostojanstvenikov nikakor ne j pospešuje vernosti, ampak ravno naspro- j tno.                                   K. v »S. B.«
Povedali bomo še, kako pa je v pri- I morskih deželah, posebno tam doli pod I Flappom ...                                             I
jklo Hetijsto ttt?o".
Iz poročila o občnem z>boru ttfga znamenitega gospodarskega društva posnemamo to-le:                                             |
Ob lanskem občnem zboru Je štelo društvo društvenikov in naročnrfedV 2251. Od onega časa do sedaj je pristopilo 430,. (med temi 2 ustanovnika), a odstopilo 404 društvenikov, *ako da Šteie društvo danes ; 2277 udov in naročnikov.
V tekoči dobi sta se ustanovili dve : novi podružnici in sicer ena za Št. Tomaž in druga, nekaka osrednja podružnic? z zalogo za gornji Kras v Sežani. Z ustanovitvijo te poslednje podružnice se je dosedanje gornje kraške podružnice centraliziralo. S tem, da se je postavila v Sežani druga zaloga, omogočila se je kraškim kmetovalcem dobava zanesljivih kmetijskih potrebščin, do katerih prej tamošnji prebivalci niso bili v stanu priti, ker so bili preveč oddaljeni od zaloge v Gorici.
Sedaj šteje društvo^36 podružnic in sicer: na Krasu f5, na Vipavskem 11, v Brdih 1 in na Tolminskem 9. iKakor je pokazala dosedanja praksa, bo najboljše, da se centralizirajo v bodoče razen gornje-kraških tudi odstale podružnice in postavijo društvene zaloge v raz.rih goriših slovenskih pokrajinah.
Lansko leto je znašal denarni promet 145.977 K 67 v, v tej ddbi pa znaša 179.399 K 79 v več, t. j. 325.377 K 46 v. Ze z ozirom na denarni promet sam se da to-¦ rej sklepati, da se je tudi promet s kmetij-
skimi potrebščinami znatno z viša!, po- I sebnp pa kar se tiče umetnih gnojil. I V lanskem letu se je prodalo namreč I nad 54 vagonov umetnih gnojil, 1 vagon I žvepla, 37:. vagone modre galiee, V« I vagona živinske soli, ya vagona klajnega I apna, 4l/2 vagonov raznih krmil, to- I rej približno 64 vagonov. Poleg tega se je I prodalo '1 kv gumijevih trakcev, 5 kv I sredstev za pokončevanje mrčes in 18 kv I raznih semen. Nadalje se je prodalo kakih 50 oral 17. gnojničnih sesalk in več raznega drugega kmetijskega orodja.
Tu navedena množina prodanih raznih kmetijskih potrebščin kaže,   kak napredek je zavladal na polju kmetijstva v slov. delu Goriško-Gradiščanskei   odkar se je ustanovilo to društvo. I        Sicer pa čaka to društvp še vzlie te-I mu, da smo napravili že toliko   lepih   in uspešnih korakov, še drugo, važno delo, | t..j. poučiti bo treba naše kmetovalce in j sicer one, ki še dandanes ne vedo, od česa edvisi cena kmetijskih .potrebščin, v tem J prav temeljito.
PreprD.t* jih bo treba, če jih hočemo varovati &ode, da se ravna cena nekaterih kmetijskih potrebščin po dobroti t. j. odstotkih vsebujočih hranilnih snovi in ne po množini blaga. Naša dolžnost mora biti, u-> čuvamo naše kmetovalce, brezvestnih I sleparjev., ki jim vsiljujejo včasih razno malovredno blago, kar se je žalibog letos že zepet pripetilo. Poučiti jih bo treba temeljito, da ne bodo kupovali za drag denar, kakor se navadno pravi ,; »Mačke v žaklju« in zametavali s težavo pridobljenih nevcev po nepotrebnem. Da zagotovi društvo svoje društvenike glede ^dobrote .gnojil, krmil itd., kupuje vse potrebščine le pod pogojem, da mu prodajalec jamči za gotovo množino odstotkov in pošlje vsako tako blago takoj ob prejemu v preiskavo. V slučaju; da blago pogojem ne odgovarja, sr kar naravnost zavrne.
Društvo je šlo tudi v lanskem letu, kolikor je bilo le mogoče društvenikom na roko glede plačevanja vzetega blaga. Letošnja bilanca izkazuje sicer'precej dolga za prodane kmetijske potrebščine, ali pomisliti je treba, da je temu mnogo kriva lanska slaba letina; nadejati pa. se je, da bedo ti dolgovi če ne poprej',' gotovo pa po trgatvi poravnani.
Od zadnjega občnega zbora je priredilo društvo razne poučne shode in sicer: Poučni shod v St. Tomažu o priliki ustanovitve tamošnje podružnk \ poučni shod v Biljah, nadalje poučne shode o mlekarstvu na Livku, v Staremselu, na Kamnem, v Tolminu in Cerknem. Priredilo je nadalje že lani en shod in zopet letos v maju drugi poučni shod tičoč se konjereje in si-jcer o priliki   ustanovitve   konjerejskega j društva v Tolminu. Poleg tega je razdelilo med društvenike več   poučnih   brošurie, spisov in letakov brezplačno. Da društvo s pomočjo svojega osrednjega odbora in odsekov marljivo deluje, nam je lahko že to dokaz, da ga upoštevajo kompetentne oblasti kakor glavnega zastopnika za kmetijstvo v slov. delu Goriško-Gradiščanske. Kajti društvo se udeležuje -po svojih I zastopnikih skupnih sej pri c. kr. poljedelskem ministerstvu na Dunaju, pri tukajš-I njem deželnem odboru, ko se gre za re-I šitev gospodarskih   vprašanj in ima tam j [.glasovalnopravico. Udeležilo se je po svo- j I jem zastopniku tudi premiranja hlevov in j j gnojnikov, kakor tudi premfranja goveje j I živine.                                    ;I                 j
I Glasom odloka vis. c. kr^ poljedelske^ j I ga ministerstva od 20. januarja 1911 Štev^ K 1804/416 sta bila imenovana na predlog j društva v veterinarski svet na Dunaju I dva društvenrka in sicer eden kot član te-I ga sveta, a drugi kot njegov namestnik. I Razen tega se je oziralo c. kr. okraj-jno glavarstvo pri sestavi komisije za li-I cenciranje bikov tudi na društveni svoje-I časni predlog. Društvo je prejelo v tekoči I dobi naslednje podpore in sicer: Glasom I nakaza cd 4. marca 1911 je prejelo za krit-I je upravnih troškov, namreč za leto 1909 I K 4000 in za leto 1910 K 4000, toraj skup-I no 8000. Nadalje je izplačal goriški deželni I odbor podporo, ki jo je naklonil svoječas-I no društvu goriški deželni odbor in sicer I za kritje upravnih stroškov K 5000. t S tem bi bilo resoluciji, ki je bila spre-I jeta na lanskem občnem, zboru glede pod-I pod za kritje upravnih troškov, kolikor to-I liko deloma ugodeno.
PraJkl mestni svet Češkim startom. •
Praški mestni svet je z ozirom na sko- I
rajšnji začetek šolskega leta izdal sledeči I
oklic:                                                        I
Češkim starišem!                                I
Največji greh, da naravnost zločin za- I
krive stariši na svojih otrokih, ako jih po- I
šljejo v šolo, katere učni jezik je drug, ne I
pa sladka materinščina.                             I
Češki otroci, spadajo edino te v če- I
ško šolo.                                                   I
I       y drugi šoli se češki otrok le duševno j
pohablja, moralično in nacionalno otopi in I
[ se nič ne nauči. Ne nauči se niti tujega, niti I
[ svojega materinega jezika. Ne pridobiva I
si pa tudi zrtanja za življenje, kajti ne ra- I
zttme, kar učitelj razlaga. Koristna vzgoja j
in izobrazba je možna le  tedaj, ako je I
učni jezik materini jezik otrok.                j
Češki otroci spadajo edino le v če- I
I "le šole.                                                           I
I        Ako bi kdo pohabil svojega otroka i
na rokah in nogah, bi storil zločin. Veliko K
I hujši čin pa je, ako zaslepljeni stariši da- I
I jajo svoje otroke duševno mučiti in po- I
J kvariti v šo': *.  -ijim učnim jezikom. Taki I
I stariši hudo ;;r«r.še na svojih otrokih, greše I
pa tudi hudo na svojem narodu, ki se še I
, vedno bojuje za pravice svojega jezika. I
j        Češki otroci spadajo v češko šolo!     j
i        Zato stori vsak svojo človeško in na- j
rodno dolžnost in poučuj z vsemi sredstvi I
pne obžalovanja vredne, zaslepljene sta- I
riše, ki hočejo ob priliki bližnjega vpiso- I
vanja svoje otroke, ki se ne morejo bra- I
niti, odvesti v drugo nego češko šolo, da
jih. izroče zopet trpinčenju in pogubljenju
na duhu. čutu in telesu I
Tako mestni svet kraljevega stolnega mesta Prage.
Slovenski stariši! Mislite si povsed namesto »češko« — »slovenski« in storite tudi vi tako, kakor kliče mestni svet pra-prški češkim starišem: i Slovenski otroci spadajo v slovensko šolo!
j Naročajte, ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - - I
Tolstovrško slatino,
' ki je edina sloveliska ter najboljša zdra> | vi hm in namizna kisla voda. Od vsa* j kega zaboja p'ača podjetje v narod »te j namene 20 vin.,   kamor   naročnik do-
t loči. — Naslov: Tolstovrfka slatina.
j pošta Gušlanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče.
Svoji k svojim!             Svoji k svojimi
Družba sv. Cirila in Metoda.
Veliko ljudsko veselico priredi podružnica sv. C. in M. za Tolsti vrh in okolico na Koroškem na praznik dne 8. sept. v gostilni Tolstovrške slatine (pri g. Osetu) s sledečim sporedom: L Pozdrav*. 2. Petje in tamburanje. 3. Slavnostni govor (govori g. Ante Beg, potovalni učitelj C. in IVI. družbe v Ljubljani). 4. Šaljiva igra: Kmet-Herod, ali gorje mu, ki pnie dijakom v roke. 5. Pevski in tarnburuški zbor iz Slov. Gradca. 6. Prosta zabava s petjem, tamburanjem. šaljivo poŠto, licitacijo itd. Cisti dobiček je namenjen »C. in M. družbi« in »Dijaškemu domu« v Celovcu.
Briška C. M. podružnica v Biljani. — Na prošnjo družbe same sem vposlal podpisani istej naslove nekaterih briških rodoljubov, katerim se potem vpošlje družbeni koledar. Prosim radi tega vse one, katerim bode koledar vposlan, da bi istega ne zavrnili, temveč obdržali. Saj cena je itak i malenkostna, vrhu tega pa moramo imeti | pred očrni naše obmejne brate, — Viljem j Sfiligoj, t. č. blagajničar briške C. M. podružnice,                               i,        r "^
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja
Iz Ajdovščine. - Pred par tedni je pridbčil »Novi Čas» dopisič o »zborno uspeli sokolski slavnosti v Ajdovščini. Da je to pisala posvečena roka, dokazujejo brezštevilne nesramne laži v dopisu, katere so vredne edino-le sv. alojzijsko- nedolžnih farovških prebivalcev in njihovih
privržencev. Niti na misel mi ne pride, oV bi pobijal one laži. Čemu tudi? Saj so tiso-. či ljudij videli, kako je bilo in med njimi nemalo najzvestejših farovških trabantov kateri so morali sami priznati, da je biki ravno narobe, kakor pa laže gospod v »N. C«
Danes sem se oglasil le, da navedem originalen dokaz, kateremu ne more niti najboljši jezuitski Iažnik oporekati, ampak priznati, da se je dopisnik nesramno zlagal. Evo: V dopisu je med drugim bilo tudi rečeno, da je godba igrala pred sokolskim sprevodom prav mimo cerkve v Času službe božje. Slučaj je pa hotel, da je čakal na sprevod ravno pred cerkvijo tudi neki gospod amater-fotograf, in ko je videl t;i irnpozantni sprevod, se niu je zahoteb vjeti istega v svojo škatlo, in res — hop —- je že bil notri. Sad tega hop-jemanja sem ime! jaz priliko videti' v obliki fotografije, in glej vraga, na isti se vidi čelo sprevoda s celo godbo, katere vsi člani nesejo svoje inštrumente v povešenih rokah, kar znači, da mimo cerkve godba ti i igrala. Res originalen dokaz, kaj LoJ?v? katerega si lahko 'blagovolite ogledati.
(j. Lojze, na vsa vaša in vaših sorodnih duš hujskanja, izzivanja in izbruhe onemogle zelene jeze nismo in tudi ne b<:-demo odgovarjali, le sedaj, ko ste ravnokar edšel od nas in ste zapustil to trmasto in neubogljivo r.včjo čredo, sem omeni! zgornji slučaj vam kot cahodnico v slovo (pa ne lastovkam), da vas opomnim na pregovor: »Laž ima kratke noge«, četudi i prihaja iz posvečenih ust. Srečno pot! Ohranite nas v-prijetnem spominu!
Iz tržiškega okraja.
Devin, dne 4. septembra 1911. — V četrtek je po velikem stoku in joku končalo žalostno mešetarenje   devinsk^ nesreče,   zapustil je našo vas   širokoznani zdražbar Švara. Radost cele občine je bila t#ka, da je celo klerikalni Coija (ta je »prano daputato del monacipio di Duino ) kakor se je podpisal pod neko pobotnico nekega ubogega tržaškega kolesarja, ki [ je bil tako nesrečen, da je prenaglo vozil I ravno pred očmi tega »daputata«. Dal je I v znak splošnega veselja razobesiti tro-I bojnico na »Občinski Dom«. Čudili so se I nekateri koraku tega podrepntka, nekate-I rim se pa ni zdelo to prav nič čudno, ker I so vedeb', da je kaplan Švara z ono zme-I šnjavo o siru in pepelu pri Sv.   Ivanski K posojilnici spravil ves posojtlnični odbor I v tako zadrego, da jih bodo še dolgo časa I srbele te »grinte«. In ta »daputato« je tudi i predsednik »Slov. izobraževalnega društ-I va »Adrija«. A naše ljudstvo tako izobra-I žuje. da je en ud tr^a društva koj v za-I četku   izobraževanja   pomazal z blatom I plakate družbe sv. Cirila in Metoda. Skau-I dal!
I Omenjamo še, da smo videli vihrati I še drugo zastavo redke posebne oblike, I kakor so pri nas vreče navadno bolj *ii-I žolkaste« barve. Zastava je bila sicer ra/,-I obešena v znak žalovanja, a žalujoči ka-I planovi hlapci niso tega razumeli, Tekali I so zato do vseh oblasti] naj bi dale od-I straniti to zastavo. A je bflo težko in ne-I mogoče, ker je bila premočno pritrjena j na kol. Žalostno sicer a vendar resnično. Ida nima župan toliko moč! da bi dal od-] straniti take male nedostatke, saj mu je I dal kaplan pri klerikalnem popivanju in I pojedini popolnoma vso oblast v roke. To I oblast je pa menda župan malo časa oh-1 ranil, čeravno je bila svečanost tega mo-I menta tako velika da je kaplan preslišal I zvonenje, ki ga je vabilo k molitvi za dež. I katero je n oral opraviti g. dekan, kaplan I je sicer slišal zvonenje in je celo omenil-I da mu je na taki družbi več ležeče kakor I da se pojde k molitvi. I Imela se je vršiti tudi žalovalna ve-I selica vseh kaplanovih dolžnikov in pod-I repnikov ali se je iz sanitetnih ozirov in i ker se ni mogel radi žalosti klerikalni I »capo« naučiti pozdravnega govora ino-I rala preložiti na nedoločen čas. Priprave j so v najboljšem tiru. Program naznaninu* I pravočasno. A vabimo vže danes vse one. I kateri niso še videli »Bulfalo Bili«, da pri* j dejo v Devin, ker bo pri tem namreč več kričanja in vpitja, kakor pri onem umeri-kanskem cirkusu. Turško prekllnjevtui^ imajo v rokah vrli možje »Slov. Ljudske Stranke« in upamo in tudi smo gotovi, da to izvedejo popolnoma z odliko, saj in#' jo vsaKo nedeljo vaje. »Sir in pepel«.
Iz tolminskega okraja.
Rokodelsko bralno, društvo v Tolminu priredi jutri, -dne 8. t. <m. ob 8*15 zveč. igrokaz v 4 dejanjih »Moč ljubezni*. Spisal Viljem Kavčič. Pevskt točke uglas-hi! V. F. Igra je nova in jzvirna. Pri igri nastopi nad 30, cseb.   Užitek občta biti
cev jih kliče, da posetijo obilnem številu in s tem pokažejo igralcem, da se res zanimajo za njih napredek.
je bila po voljna in s postrežb^ sv Učena smo bili zadovoljni.                *          X. ¦
Na Kostanjevico je šla procesija prosit Mater Božjo, naj da tako"potrebni dež. Potrebna bi bila procesija na goriški mu-nicipij. Ker že toliko pričakujejo od procesije, naj bi šla na municiprj in tam poklicala sv. Duha, da bi razsvetlil očeta žu-
dober^Mžnfigg•jn^h.;ggydnili • l&haitttJ ffanfl.jsu-očste svejs&alce, da bi dali mestu tljo"to'"predstaVo v 1 vode. — Suša je po vodnjakih, pitno vodo
: Domače-vest?.
Osebne vesti. — Gosp. inženir Matej Kosmač, ki je nekaj časa služboval na tukajšnji slovenski deželni kmetijski šoli, je sprejet v službovanje pri stavbenem uradu kranjskega deželnega odbora v Ljubljani.
Za sekundarija v tukajšnji deželni umobolnici je imenovan g. dr. J ust BaČcr iz Ajdovščine.
Za predsednika kuratorija deželne hiipotečne banke v Gorici je imenovan po smrti dr. vit. Eg..i'erja dr. Ad. Golob.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da prične redno vpisovanje učencev v društveno šolo za klavir, gosli in petje v petek, dne 15. septembra t. I. in traja vse dni do vštevši'.soboto dne 2.1 septembra t. I. od 10. ure dop. do 1. ure pop. v društvenih prostorih ulica Sv. Ivana št. 7. —¦ Radi boljše določitve učnih tir je v interesu učencev, da se oglasijo za vpis v navedenih dneh, pri poznejših prijavah se bo moralo ozirati na razpoložljivost časa.
Izredni občni zbor dne 17. junija t. 1. je določi! za leto 1911 12 članarino stari-šev 1 K na mesec, vpisnina za vsakega učenca letno 1 K; učiiina za posamezne predmete: teorija (obligatno) 2 K za semester, klavir 4 K mesečno, gosli 4 K mesečno, solopetje S K mesečno. Za ., tuelne druge predmete se določi uč-i-; ..-» dogovoru. Odbor.
^ veliki nesreči, ki se je pripetila v-? .< v torek pop. ob 3. za poslopjem »čilskega učiteljišča, je mogla »Soča«, ki je izšla ob 4. uri, poročati prva na kratko. Nesreča se je pripetila pri gradnji stopnic ža;šilo. Oder je bil visok. Navadno je bilo delavcev do 20. v torek jih je bilo 6. Pod težo traverz, katere so potegnili na oder, se je ta porušil in nastala je nesreča. Takoj mrtev je bil Ivan Klančič iz Ločnika, star 18 let. Črepinjo je imel razbito, možgani so se mu cedili nad desjiim očesom. Drugi ponesrečenci so: Komel Andrej 27 let star iz Lok, Anton Bizjak 34 let star iz Št. Petra, Mar-ktS Alojzij iz Gor. Vrtojbe, star 19 let in 21 letni H. (iri iz Pare. Markiča so peljal5 domov, ker je manj poškodovan, drugi pa so močno poškodovani, zato se nahajajo v tukajšnji bolnišnici. Nesreča je vzbudila obče sočutje po mestu. Vsakdo pa se je spomnil pri tem nesreč v ulici proti So-šlfemu mestu in na PJacuti. V obeh krajih nemarnost, kak je pravi vzrok pa za to novo nesrečo?!
Občinske volitve v Rihembergu se bodo .vršile dne 19., 20. in 22. t. m. Obeta se velik boj.
V Gorici je umrl c. in. kr. major Fran Fajdiga. star 46 let: služit je pri 8. artil. polku. Truplo so prepeljali v Gradec.
Železničarski shod. —- V nedeljo 3. t. m. so imeli železničarji shod na Solkanski cesti v gostilni g, LiČena (Trpinova hiša). Razpravljalo se je o stanju prožnih delavcev, kateri imajo res sramotno nizke plače pri tej draginji. Prišlo je tudi na vrsto želez, konsumno društvo, ki je odločno protestiralo proti nepostavni izvolitvi odbora, ker celi odbor tega društva ie nemški, članstvo pa sami Slovenci, zato se je zahtevalo, naj se prvi odbor razpusti in naj člani izvolijo nov odbor, v katerem bodo imeli tudi Slovenci svoje zastopnike in odbor naj se voli, kedar je število članov zadostno, da se zadruga tudi lahko ustanovi. Uposlala se je tudi resolucija na ravnateljstvo drž. žel. v Trst, v kateri se zahteva odločno razpust prvega odbora in volitev novega odbora. V to svrho hode Še dne meseca oktobra javni shod, na katerem se bode dalo delavcem na znanje, kaj je direkcija ukrenila v te} stvari, poprej naj se nikdo ne upiše, dokler ni stvar rešena. Udeležba na shodu
zapirajo, Goričani pa vse to mirno prenašajo, noben se ne zgane. Kje drugje bi presneto demonstrirali proti takemu za-nikernemu municipiju, kakoršen je goriški.
Kaj zahtevajo železničarji? — V vseh večjih železniških središčih v Avstriji so bila te dni železničarska posvetovanja, na katerih se je razpravljalo o splošnih glavnih zahtevah. Te so: za uradnike zvišanje stanarine kakor .za častnike, za podurajd-nike in služabnike zvišanje plače stanarine in doklad, za delavce zvišanje mini-nalne plače, .plačna avtomatika, stalno-nameščen je v določenem roku, delavni red. ureditev dopustov in voznih pobolj-Skov. — Za jesen se pripravljajo reči, iki utegnejo imeti nedogledne posledice, ako se zahtevam železničarjev ne ugodi.
Spoštuj nedelje in praznike! — »Gorica« se je obregnila.ob opekarno pri Šem-polaju, češ. da tam neprenehoma gori, naj si bo nedelja ali praznik, je to prav? Ali ga ni paragrafa zoper tako oskrunjeva-nje dnevov Gospodovih? Bog je zapove-dal: »Šest dni delaj in opravljaj svoja opravila, sedmi dan je Gospodov dan.« Tako piše »Gorica«. Ali v resnici je tej brezbožni hinavki malo mar za spoštovanje nedelj in praznikov. Ona ve, da so v nedeljo med mašo Št. Andreški čuki noreli s svojimi konji po Velikih Rojah pa se ni nad tem nič zgražala in naznanila je, da bo jutri na praznik Device Marije (v isti številki to naznanja, v kateri se zgraža nam Šempolajem!) velika konjska dirka. Ali se s konjsko dirkp, to je z mučenjem uboge živali, ki gara in dela cel teden, časti Marijin praznik? Ali ni to oskrunje-vanje Marijinega praznika?! »Gorica«, govori!
»Glasilo goriškega liberalnega učlteij-stya«Je postala sedaj »Soča^ po sodbi ljudij krog »Gorice«, katerim se niso še skisaii možgani. Kar glasilo učiteljstva je sedaj »Soča«, kadar kaže »Gorici«, pa prže, da je liberalno učiteljstvo proti »So- ' či« in da stoji učiteljstvo daleč proč od nje. — Učiteljstvo pravzaprav ni v nobeni stranki, pristašev narodno - napredne stranke med učiteljstvom je malo; agrarci so bili, nekako oficijelno so bili proglasili pristop k tej stranki; odkar je pa ni več, potem molči učiteljstvo in stoji izven strank po ogromni večini. — V gonji proti gg. Kr. in M. je »Gorica« priobčila dopis peresa liberalnega učitelja; vsaj rekla je tako. Ali bi bila morda ona rada glasilo liberalnega učiteljstva goriškega«?
Suša. — Splnce pripeka in popolnjuje škodo, katera je taka, da gleda gorje izza vseh voglov kmetske hiše zlasti v nižini in po Krasu. —'Procesije so bile, pobožne procesne, ali pomagale niso nič.
»Marijine device« v Št. Andrežu prav dobro napredujejo. Tako je, kakor pov-sodi po Marijinih društvih. Tam se dekleta nauče tistega zopernega pobožnjaŠ-tva, za katerim se skriva greh. Tako dekle ?z Marijinega društva zapade ob prvi priliki »grehu«. Tako je v Št. Andrežu -kot drugodi. Klerikalci lepo molčijo, ter se nič ne zgražajo. Zgražajo se radi nad čislimi in nedolžnimi ljudmi. Izprijenec ne more delati drugače.
V članek »Iz učiteljskih krogov« v »Soči« se je zagnala »Gorica« po svoji stari falotski navadi. Clankar v »Soči« govori stvarno in svetuje starišem: kmetom, posestnikom, rokodelcem in obrtnikom, naj ne pošiljajo svojih hčera na učiteljišče, ker dandanašnji dobijo dekleta težko službe, osrečijo pa jih lahko na Iožji in cenejši način.....Lump v »Gorici« podtakne tu Člankarju hitro,- da' hoče, da naj pošljejo stariši svoje deklice v Aleksan-drijo... Izprijenec sodi, kakor more soditi. Zapisati more v »Gorici« kaj takega le človek, ki ima med svojimi otroki naj-slabše vzgojene. Pika.
»Gazzettino Popolare« je začasno prejenjal izhajati. Prihodnja številka izide najbrže v soboto. Odslej bo izhajal i list začasno le trikrat na teden,
Utonil je v Soči 19 letni Alojzij Bre-mec iz Lokavca. Služil je pri Fr. Bregan-1u v'ulici Cordaiuoli. Šel se je kopat V Sočo kot -navadno. Neka gospodična Antonija Tavčarjeva je videla truplo v Soči ter povedala to dijakoma Alojziju Res in H. Rivi, ki sta potegnila truplo iz vode.
Nesreča v cerkvi. — V Sežani je imel očistiti v cerkvi~24..letni Fran Škrinjar ve-., liki lestenec sjedi cerkve. Na lestvi je zgubil ravnotežje, se oprijel lestenca ter padel ž njim vred na tla. Prebil si je črepinjo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Lestenec je bil k nesreči slabo pritrjen. :                                        :
Rokodelsko podporno društvo v Mirnu b'b imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 10: f.m. ob 9. uri zjutraj v občinski dvorani. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Tatvina v Gorici, — V torek zvečer med 10' V in 11 uro so prišli neznani zli* kovci v klet hiše št. 45. v ulici Bariera ter tam« vse prebrskali in odnesli 10 steklenic raalinovca,- popili par litrov vina,, ki je hilfrvsodii. Od tu so šli v drvarnico, kjer so bile kokeši, da bi še tam poskušali svojo srečo pa so bili prepodeni. Stvar je naznanjena policiji.
Fantje v Kanalu prirede v nedeljo dne K), t. m. javni ples.
Bicikelj je pustil nekdo pred delavnico čevljarja S. Zorzinija na Travniku. Ker le in bilo nikogar po bicikelj, je peljal Z. bicikelj na policijo; ima štev. 23503 iz tovarne Pucn. Najbrže je bil bicikelj ukraden.
Odprti lekarni. — Jutri na praznik popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Tromba.
Iveza narodnih društev.
Društvo »Cingraf« v Gorici. — Ustanovni občni zbor Slov. izobraževalnega društva »Cingraf« se bo vršil v gostilni Petra Bi tožnika, ulica proti Novemu mostu št. S. jutri dne 8. septembra t. I. Ob 10. uri predpoldne. Odbor.
»Godbeno strelsko društvo v Lokah« naznanja vsem članom, 'bratskim društvom, prijateljem streljanja in zabave, da se je .moral vspored predrugačiti vsled stelišča.v Panovcu, ker ni porabno do srede, oktobra. Vrši se veselica v. Kron-bcrgii pri g. Franu •Kcinelu. 1. Ob 3V» pop. streljanje z vojaškimi puškami.na tarčo za dobitke, dobitki so 3; 2. Streljanje na leteče plošče, dobitki 4; 3. Izvirna-izvedlji-va lovska laž; 4. Razdelitev dobitkov; 5. Petje; 6. Srečkanje; 7. Umetni ognji. Po veselici ples. K streljanju imajo pristop člani kateregakoli lovskega - strelskega društva.
Bralno kmečko društvo »Lijak« na Vogerskem naznanja, da je veselica, ki se je imela vršiti dne 10. septembra t. I., odr ložena na teden dni pszncje t. j. na 17. t. <m. O tem se obveščajo vsa sosedna društva, ki so ob enem raprošena, naj se veselice dne 17. t. m. gotovo udeleže. Spored se priobči pravočasno. Toliko v naznanilo in blagohotno vpoštevanje! — _________          Odbor,
rrgsvskd-obrtne in gospodarske testi.
Nakup sena .-— C. in kr. vojaško pri-ski bovalno skladišče bo vkupovalo na roko Troti takojšnemu plačilu seno in slamo in sicer vkupi septembra 470 kv sena, 280 kv slame za steljo in 35 kv slame za postelje, v oktobru 250 kv slame za steljo, v januarju 1912 sena 1530 kv, slame za steljo 140 in slame za postelje 180 kv, v. februarju 1500 k v sena, 130 kv slame za steljo in 135 kv slame za postelje.
Natančnejša ustmena in pismena pojasnila da vsakemu c. in kr. vojaško pri-Skrbovalno skladišče v Gorici (Verdijevo tekališče št. 12).
Sladkor se je podražil, in sicer za 4 v pri kg.          _________
Politični Drecrled.
Vojni minister Schonaich je demisi-joniral.
Gautsch v Budimpešti. — Ministerski predsednik Gautsch se je mudil v Budimpešti, kjer je govoril z ogrskim min. predsednikom, med drugim tudi o mesnem vprašanju.
Podlaga za nova pogajanja v mesnem vprašanju bodo obstajala v tem, da se Avstrija odreče uvozu argentinskega mesa, Ogrska pa privoli uvoz mesa jz balkanskih držav.
V ogrski poslanski zbornici   je ute^
cijo, a«,, ene^sme dovodi jstalnega^vo-, za argentinskega mesa, nima.pa rjič; proti'..: posamičnim pošiljatvam' v namen, da se 'dene regulirajo,                            ,   .,
Deželni zbori. — Sklicani bodo v tem mesecu na .kratko zasedanje najbrže dež. zbori: kranjski, koroški, predarelski, tržaški, koroški, šolnograški ter, gonije in nižjeavstrijski.
Ujet vohun? — V Osištu pri; Topoli, Srbija, so vjeli pred nekolikimi dnevi, sumljivega človeka, kateri se je izdajal za učitelja iz Avstro-Ogrske, a ni znal- niti ene srbske besede. Pri njem so našli vojaške mape, vojaški ifotografični aparat in dr. Ko so ga pripeljali jia okrajno vlado, je bil »učitelj» tako preplašen, da ni hotel ničesar jesti, boječ se, da ga ne zastrupijo.     ,      .     '
Razne vesti.
Kako je prišlo do tega, da sta bila umorjena srbski kralj Aleksander in kraljica Draga, o tem priobčuje memoarje v belgrajski »Tribuni« A. Novakovič, ki se je sam udeležil zarote. Pripoveduje med drugim, kako je bil Aleksander insceni-ral atentat na svojega očeta kralja Milana, potem pa je iskal* zarotnike. Minister notranjih del Genčič se je branil sestaviti tako vlado, ki bi privolila Aleksandru že-nitev z Drago, aH kralj ga je začel preganjati in dobil je »ženitovanjsko minjster-stvo«. Oenčič je bil vržen celo v ječo po obsodbi radi žaljen ja Veličanstva;, pozneje je bil oproščen. Zarotniki so .imeli prvo posvetovanje v hiši Slovenca. S. Rosa; tam so se zakleli na svojo oficirsko čast in na orožje, da storijo vse, da se država reši Aleksandra.
Mesarji v Belgiji zapro mesnice. — V Bruslju je zborovalo nad 2000 mesarjev iz raznih krajev. V sprevodu so šli na živinski trg, da bi pregovorili tam svoje kolege, naj ustavijo delo. Nekateri so izjavili, da takoj zapro mesnice.
Kolera. — Na Dunaju je obolel za kolero otrok triletni M. Jaga. V Italiji se kolera širi in narašča nevarnost za Avstrijo. , 5G0.000 K za ukrajinske zasebne šole je v preteklem šolskem* letu daroval ukrajinski narod"'.'/ Galiciji. S tem denarjem se je vzdrževalo 6 zasebnih gimnazij, 3 , učiteljišča, 1 dekliški licej, 2 dekliški gimnaziji, 1 meščanska šola za deklice, in 2 ljudski šoli v Lvovu. Ce pomislimo, da vzdržujejo Rusini z nabranimi prispevki še celo vrsto dijaških zavodov, .se res moramo čuditi njihovi narodni požrtvovalnosti.
Hudiča so izganjali. — V kraju Bastia di Rcvolon blizu Padove v Italiji živi deklica Domenika Peroso, 22 'let stara, ki je božjastna. Ljudje pravijo, da je obsedena. Trije svetni duhovniki in trije menihi so šli k njej, da jo' oproste satana. Dekle je bilo v temni sobi, oči izbuljene, lase'raz-puščene; polivali so jo z blagoslovljeno vodo, s štolo jej je eden izmed duhovnikov gladil lice in roke ter klical: Pojdi ven, satan! Vse polno ljudi je bilo okoli hiše, peli. so litanije in čakali, kedaj skoči hudič iz uboge obsedene deklice. Hudiča ni hotelo biti, le nunci so šli iz hiše, ko so prej ukazali nesrečnemu dekletu, da ne . sme nič več jesti. Če se ne t>o 'hranila, potem morda zbeži lačni 'hudič od nje/ Da le ne skoči pod kuto kakemu onih nuncev, ki ga preganjajo!
Mali oglasi.
»j^manjSa pristojbina stene 60 v i a. Ako Je oglu obseincjM se raCnna ta vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inserlranje ta trgovce ia obrtnike.
Koliko je raanjSlh trgovcev in obrtnikov v Gorlol,
Eno ali dve
Inljnij  se sprejme na Iflltliji    stanovanje in   • Ifrano. ~- Kje pove naše upravaižtvo.            ¦
1 ali 2 na novo meb'ovani sobi
se odda v najem. Lega v sredini mosta, prost vhcd, zračno. Naslov.pove naše uprnvnlštvo.
Uama kjAa z obsežnim vrtom in velikim IlUlfl Hlod dvoriščem, s plfnovo in elflkjtfično vpeljavo — so proda. — Nasiov p6ve-.na&e upravnigtvp.___________,      _       ..   *
Uradniška družina stanovanjejj oziroma popolno oskrbo. — Naslov Mervifi Ed., Gorica, Corso Fr. Josipa fit. 23 (dvorigče). -       jj____
l Vookolanf Šolski vodja »sffi&sftr
hrano 2 do 3 dijake ,iz boljše družine. — Naslov pove" na§e upravuištvo
702?91
Šolske knjige
za vse šole
prodaj*
injipaa 1 flAH,
- »Trgovski Dom". -
Štev. 11.33.
Razglas.   ,
Županstvo v Rihemberku naznanja, da se bode vršila javna dražba za zidanje novo občinske klavnice dne IS. seplembm 1911 od 9. —12. ure predp. v občinski pirfnruici v Hihcruherku.
Prevdark in načrt sta razvidna do dne dražbe v določenih uradnih urah v občinski pisarnici.          ,                      i
Županstvo v Rihemberku,
dne 4. septembra 1911.
Župan:
Jože Pavlica.
Iščem
vzgojiteljico
|    svojima hčerkama.
Pogoj  je  znanje  Inščhie.   Ahsolvirane učiteljske kaiididnlinje zmožne poučevati I               klavir imajo prednost!
Plača in vse drugo po dogovoru !
j     Dr- Anton Schiffrer
I                     Ribnica — Kranjsko.
Čvrstega
in močnega osla
z opravo kupi takoj
V.Paar, hotelir na kolodvoru na Jesenicah.
! SoolksuDiemn f
= pnškar =
i i BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem
se priporoča za nabi; v o pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, liobert-pašk in klice? za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravlianje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem Času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel-u
Gorica       t :5f$na nlica 2-4. L3
Mehanična delavnica.     L? Predaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
.Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem  kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd.
Gorica - ulica Morelli št IZ - Gorica.
Anton Potatzky v Gorici,
naslednik los. Terpln.
N« sredi Raftelja 7,
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapeviliče slnberškega la drabaega blaga ter tkanin, pre|e la nitij.
POTREBŠČINE
m pisarnice, kadilce in popotnite
Najbolj&s Bivanke za Šivalne stroje.
potrebščine za krojaie in tevtjatie.
HTetfoJIce. — Rožni renči. — W»&n» knjižice.
lišna obuvala za ?sb letne čase. Semena za zelenjave, trave in dstelje.
Najbolje ofkrfcljeEa 2a!oga z« kramarje, ¦rroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih __________        ter na deželi,    t    »*   8
mmm
a pranje, navadni škafi, brente za vino, leseni cepi in navadni z a mas k i, asbestovi žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa za filtriranje
se dobi
» zalagi vsakovrstnih kletnih predmetov
E. Bregant
Gorica • nlica Morelli si, 12 - Gorica
Odlikovani pikirija in iladcitaa
Rflrol Draščik
v Gerici ea Keree v (lastei Mil)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežLO mm* po Jako zmernih cenah. **?
Mlaldperle
brez alkohola K   Edini izdelovatelj
napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — Postavno zavarovano.   - Zdravniško priporočeno.
moriti Lttu>, Brflnn-Hmiawltz,  -*OI
Hotel Sndbahn v Gorici
Telovadni trg
Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstvo imenovanega hotela s 1. septembrom t. I. gospodu Josipu Szalav, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana.
Prosimo slavno občinstvo, naj to velevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskem prometu in v povzdigo mesta Gorice, izdatno podpira
Trgovsko-obrtna zadrup.
Bogata zaloga železu, pločevine, jekla, žebljev, vijakov, vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače, ključavničarje, mizarje itd. — Straniščne naprave in vpeljave. — Strešna okna,    ^^      TT
-   -  strešne lepenke, traverse, cement, svin
-  cene in železne
-   -  cevi. - ¦
Pumpe, -žice in žične ograje. Razno kmetijsko o- -ulje. Velika izber kuhinjske 'n  hišne oprave kakor: pečij, šte--   -   -   -     dilnikov itd. itd.    -   -   -   -POSTREŽBA TOČNA IN DOMAČA.    --   -     Cene konkurenčne.     -   -   ¦ Prosim«, zahtevajte listke naše kontrolne blagajne.  -
Mo se obranimo želodčnih bolečin?!
Takim* boleznim, na  katerih  trpi dumbnasnje  človeSuo.  se pride  vspešno  v   okoi ter se jim more energično nasprotovati s tem, tla se pravočasno uporablja
Dr. Engel-nov nektar.
Kajti močan -Želodec in dobra prebava tvorijo   temelj   zdrave in   telesa.   Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' itn vspehih »loviti
Dr. Engel-nov nektar.
Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki Želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov, čato se priporoča vžitek
-------Dr. Engel-novega nektarja =====
vsem, ki si hočejo oh*aniti zdrav Želodec.
Nckiar jo dobro sredstvo proti Želodčnemu kai.uju. krču, boleCiuam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje aH stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. zahranjnje torej nespečnoi; d,:-ševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva po 3 K in 4- K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica. Kormin. (iradišče. Romans. Ajel. ('ampolongo. Itonke. Tržič. Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm. Palma, Cervinjan, Oglej, Fiumičel. (Jradež, S»žana. Vipava. Postojna, Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih Uoriško-Gradižčaiisko in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici '.i ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avatro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
= Dr.
Zahtevajte izrecno
Engel-nov
nektar.
Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sotavine so: samos -200, vino malaga 200, vinski štrkljaj nO, glicerina 100, črno vino 100. sok jerebike 100. čreSnjev s>k 200 brinje HO in mnogo drugih zeljiSč. Te zestavine se pomešajo.                                                  2


*>
Pozor rodoljubi!
Zahtevajte povsod naše igralne karte
»Primorka"
Prva  slovanska tovarna Igralnih kart v Ljubljani.
*
j^««««WW1i(W«W««9««W9««9«>9«9$99«99^
2582