fit-79. V Gorici, v torek dne 19 avgusta 1913. bbaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Slane tia^leto . jp| 4 . . . „ 3*50 Posamične številke stanejo t .. . . « yin.t ^ l!a naročila bres doposlane naročnine se se oziramo. mj i-------------1.. . Tečaj XLI!T. Telefon št. 88. >Vbb za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. UL Urednlfitvo se nahaja v Gosposki ulici U. 7 v Gorici v 1. nadstr. na " UpravnlStvo se nahaja v Oosposki ulici Št. 7* v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi is poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi Večje črke po prostoru. Reklafce ,in spisi v uredniškem delu j) vin. vrsta. — Za obliko in vsdbino oglasov odklanjamo vsataf odgovornost. Gorica, 19. 8. 1913. Strel iz revolverja. »Pri njegovi žarki luči bi mogli spoznati naši vodilni politiki, da je res že dvainajsta ura, v kateri kliče ves jugoslovanski narod za avstrijskim državnikom, ki 'bo imel dovolj razuma in dovolj poguma, da razreši jugoslovansko vprašanje. Ta strel na) tisočero odmeva po 'ušesih onim, ki so gluhi, da nočejo slišati vzdihov jugoslovanskih src po svobodi, po pravic i. Jukič\ Pototujak, Dojčič. To je druga stran medalje, na koje prvi stoje imena Kossuth, iK'huen-Hedervary, Lukaes, To~ mašič, Rauch, Ouvaj, Skerleez... Ne pade »nam ma um, da bi hvalili atentate kot take, da bi odobravali dejanja proti osebi vladanja aH njegovega namestnik!*. Toda kroglja, ki jo je izstrelil osemnajstletni (mladenič včeraj, na cesarjev 83, rojstni dan, po zahvalni maši pred zagrebško Markovo cerkvijo na kraljevega 'komisarja Skerlecza, ni bila namenjena »kraljevemu« komisarju, marveč komisarju sistem a, eksponentu tiranske politike Hedervarvjev in Tiszov in njihovih tadariev, činovnikov, feld-vebfjpv in kreatur. Me udajamo se iluziji, da je s tem strelom ta sistem strt. Toda kdor ima nšesa za sluh, naj sliši, ikdor ima oči za vid, naj gleda! Tako ne gre več naprej! V Avstriji je že zdavnaj prišel čas. da preneha politika tiča moja, ;ki skriva svojo glavo v pesek, da bi ne videl nesreče. Strel na zagrebškem Markovem trgu, strel na dan 18. avgusta, ta strel mora odmevati ne le do Peste, ampak tudi do Dunaja! In če ne? Bojimo se, da — toda ne; upajmo, da se vendar najde izhod, prodno bo prepozno! Vsi narodi so v trenutkih skrajne sile imeli v sebi može aH mladeniče ali celo ženske, — da so dali duška svojemu gnje-vu proti tiranu, svoji volji za svobodo. Kotecbue je padel, Maratu je zabodla Charloita Corday nož v srce, Karbonarji so pomagali odrešiti domovino, Napoleon 1. in lil. in Nikolaj II. so se tresli pred neznanimi napadalci in Pleh\ve je padel pod bombo---- Zarotniki so pomrli v ječah, Samouprava učencev na angleških ljudskih šolali. Samouprava učencev znači celotno ali delno vodstvo šole potem učencev. Je v nasprotju z dosedaj navadno metodo šolskega vodstva potem doraščencev, ki je zahtevala kot glavno čednost učenčevo pokornost. Kakor ima ta gotove prednosti in dobrine, vendar zahteva premočno pevdarjanje iste žrtve na individualnosti otroka in na poslabšanju originalnih darov. Ti slabi vplivi šolske discipline bi se v večji meri očitovali, ako bi otrok ne zapustil zvečer šolo in prišel v povečini svobodnejšo atmosfero domačega kroga, kjer ni le del celote, ampak se tudi neguje njegov individualni čut, se toplo in srčno sočustvuje z njegovimi nagnenjj. Tudi pri procesu naučenja se preveč zaihteva osvojitev od zunaj diktiranega znanja, ka-ker pa dopadenje na učen)iu Čeprav bi ibile potrebne, da bi te razmere zboljšale. obširneje in dalekosežnejše pedagogične reforme, vendar lehko dosežeš vrednote samodoločevauja učencev, v kolikor gre na zunanjo šolsko disciplino, s pomočjo izobrazitve »samouprave« šolske. njihovo delo pa ni umrlo; strt je bil absolutizem in korupcija, zbudil se je .narod k demokraciji in svobodi in imena muce-., nikov izgovarja narod s hvaležnostjo • in spoštovanjem. Jukič, iPotočnjak, Dojčič. Dvignili so svojo roko na človeka, toda napadali so sistem. V enem letu trije atentati! To govori knjige! 'Kako strašen mora biti absolutistični pritisk, da rodi med zaspanim narodom tri mladeniče, ki sebe žrtvujejo ječi, da bi priborili narodu svobodo! Trije streli! Ti morajo odmevati tudi po vseh jugoslovanskih dušah in vzbuditi odmev, ne le sočutja, marveč gnjeva in svobodoljubna in odpora proti (krivici. Nemški >narod slavi stoletnico svojega osvobojenja. Včeraj so se balkanski Slovam otresli petstoletjnega turškega jarma. 'Danes je vrsta na nas avstro-ogr-skih Jugoslovanih, najprej pa na Hrvatih. Prvi znaki so -že tu, vidijo se, slišijo se, čutijo se. Ali bodo še dolgo kopičili goriva okrog soda smodnika? Bal bog, da sreča avstrijske 'drža vnike pamet, še v zadnji uri, — dal 'bog, da 'je bi! ta atentat zadnji! Maj pride Gorice i vrsto. »Corriere«, glasilo italijanske liberalne stranke, ki je doživela ob baš minulih deželnozbonskih volitvah tako občutne poraze ter more iz njih -sklepati, 'kaka usoda jo sploh čaka, strepeta pri misli na občinske volitve v Gorici. Da bi pa liberalni italijanski volilci preveč ne obupa-vali in ne bi mislili, da more zmagati združena ¦opozicija v »goriškem mestu, se opogumi pa pravi: a kaj, pri deželno-zborskih volitvah je pomagala italijanski ljudski stranki vlada, pomagali so jej Slovenci, toda v Gorici sami je malce drugačno razmerje med strankama kot pa v Furlaniji. »Corriere« se povspne ponosno pa pravi, da v Gorici je italijanska liberalna stranka v absolutni večini — kaj jej torej more italijanska ljudska stranka, kaj Slovenci, .kaj vlada, če tudi bi nastopala nasilno, kakor je, po mnenju »Corrie- Gotovi elementi take samouprave i:o sicer že danes dane v angleških in tudi tujih šolah. Učitelj zahteva od dečkov in deklic izpraševanje gotove snovi, začasno nadzorstvo v šoli, tudi polaga že danes sposoben učitelj veliko vrednost na stvoritev javnega mnenja v šoli. V velikih angleških javnih šolali obstoja že sedaj naprava, da izbere učitelj učence, ki fun-girajo kot takozv. kapitani. Precejšnje pravice in moč je v njih rokah, in zahteve istih se po -navadi ravno tako, če ne boljše, izvaja in posluša kakor pa one učiteljev. Večkrat imajo celo pravico, da nalagajo nasprotnim mlajšim učencem telesne kazni, toda v tej smeri je opažati, kar je le zelo razveseljivo, splošna, velika rezerva. Ta dejstvenost teh kapitanov v angleških šolah se raztega sicer bistveno le do športnih prostorov in igrališč. Ako pa pomislimo, kako so izpeljana ravno ta polja angleškega šolskega življenja, smo lehko ponosni na (to, da se- razodeva v teh otroških vajah tako lep dar do samouprave. Ti kapitani vsebujejo v kali vse one nlomenskc prednosti, na katerih sloni celotno angleško državno bistvo. Akoravno se je že v preteklosti skušalo v nekaterih privatnih šolah razširiti ra«, zlasti pri volitvah v veleposestvu. »Corriere« se dela pogumnega in zaključuje: i da ker je pravica na njihovi strani, oni se borijo za pravico, zato morajo tudi zmagati proti krivici in nasilju. No, na papirju je lahko zmagovati, na volilnem torišču pa gre bolj 'trda, kaj sne, gospodje prvaki italijanske liberalne stranke? Italijanska liberalna stranka se pripravlja torej z vsemi svojimi še ostalimi jej močmi na občinske volitve ~v Gorici. Njeno glasilo povdarja: v Gorici smo močni, tu je dolga (falanga dobrih meščanov, ki se vojskujejo za italijamstvo in te falange ne more mikdo prodreti. Nehote priznava »Corriere«, tako ponosno povdar-jajc svojo silo v goriškem mestu, da v Furlaniji že nima italijanska liberalna stranka ničesar iskaiti. Volitve iz splošnega volilnega razreda, iz kmečkih občin in končno iz veleposestva, da ne govorimo o volitvah iz skupine mest in trgov, so pokazale jasno, da italijanska liberalna stranka je izgubila vso svojo nekdanjo zaslombo — le v Gorici se še drži, le tu je, po zagotovilu /Corriera«, italijanska liberalna stranka v absolutni večini, le tu je še «e-prodirljiva falanga* italijanskih liberalnih voHleeV. Zato pa upa že naprej na sijajno zmago pri letošnjih občinskih volitvah. Prerokovati, kdo zmaga pri kakih volitvah, je nevarna reč; morda pa se posreči res italijanski liberalni stranki zmagati tudi letos pri dopolnilnih občinskih volitvah v goriškem mestu, Saj če ne zmagajo topot, potem so poraženi načeli črti,potem bi jim ne kazalo drugega, kot položiti vse mandate, katere še imajo, in stranke bi bilo konec___ Minule so deželnozborske volitve in bližajo se občinske volitve v goriškem mestu. Novi boji! Pozna se iz pojavov iz vrst italijanske liberalne stranke in njenega glasila, da porabijo italijanski liberalci vse svoje moči, da bi zmagali. Vsa poštena in nepoštena sredstva bodo rabili, trosili denar, terorizirali itd., napno vse sile v svrho zmage. Ne vemo, kake volje so volilci italijanske ljudske stranke in nemški volilci, to vemo pa in to hočemo, da se mi Slovenci v goriškem me- idejo samouprave tudi na druge strani šolskega življenja, je prišlo novo gibanje za samoupravljanje učencev iz Amerike. Tam se je ustanovilo v Freeviile, predmestju Ne\v Jorka, neke vrste šolsko državo, ki »• upravljajo učenci, dečki in deklice v starosti 12.—18. let. ravno tako, kakor sploh, tipično amerikansko mesto. Po navadni volilni metodi izbirajo učenci župana, občinski svet, sodnike, policijske uradnike itd., vsem tem osebam teče primerna pU»ča. Šolska država objema razen šole delavnice, restaurante, stanovanja in vse vodijo sami učenci, iudi je njih delo odnosno plačano. Celotno -vodstvo je v njih lastnih rokah, nad njimi je le apelna instanca, nadzorstveni svetovalci, ki eventucino revidirajo odločitev sodnikov in džureje. Spiska država ima tudi lastne' 7?r,QTC, in.delmkvente se z isto resnostjo, aruie, kakor v javuiih zaporih. ¦Kakor znano, se je poizkus s takim učinkom obnescl, da so romali iz vseh krajev Amerike v Freeviile obiskovalci, da so po tem vzorcu (ustanavljali v drugih delih Amerike enake šolske države. Amerika lina jih že 8. Pred 2 leti je predaval g. Osborne, član nadzorstvenega sveta v Freeviile, v »Londonu pred .izbranimi pedagogi o možnosti, da bi se to napravo preneslo na Angleško. In dejstveno se je stu pripravimo pošteno na občinske volit-' ve. Pokazati hočemo, da smo tu (in da smo tu, v Gorici, to znamo pokazati Italijanom prav občutno, kakor svedočijo to posebno letošnje deželnozborske volitve), da se borimo za zastopstvo v mestnem svetu, kjer nam pritiče primerno število mandatov, in da nočemo več samo davke plačevati, v mestnem zastopu pa bi ne imeli nobene besede. »Corriere« se 'hrupi že naprej z zmago italijanske liberalne stranke. Naj se le hrupi, ga že mine hruperfle — le (pošten mestni statut za "Gorico naj stopi mesto sedanjega v veljavo! Ali smo Slovenci res povsem brezpravni in aili moramo držati vselej jezik za zobmi, kadar nas tepo? Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu je »zavod, ki se bo imela ž njim iznova pečaiti muša javnost. Dne 30. junija 1913 se je vršil občni zbor deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. iPri slavnostnem zborovanju je maš ugledni meščan — svetnik Trgovske obrtne zbornice ig, Fr. Ks, Stare, sobni slikar v Ljubljani, v interesu •domače industrije in obrti delavcev kakor delodajalcev »povzdignil iglas in javno kritiziral postopanje delavske zavarovalnice t 'zoper nezgode v Trstu napram slovenskim ponesrečenim delavcem in napram Slovencem sploh. »Kritiziral je to, kar so neštetokrat v še hujši obliki kritizirali vsi naši časopisi brez razlike stranke. ' Dosedaj delavska zavarovalnica ni tožila me časopisja in sploh še popravka v tem pogledu ni poslala, pač pa so vložili sedaj proti g. Fr. Ks. Stare tu delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trsti* sama, dalje ravnatelj g. Carlo Colenc in predstojnik g. Henrik vitez Zahonv tožbo radi raztžaljenja časti radi njegovejga govora dne 30. junija 1913. Samo po sebi umljivo je, da too g. Fr. Ks. Stare skušal za svoje trditve nastopiti dokaz resnice. sklenilo, ustanoviti na Angleškem strokovno šolo, ki bi slonila na principih Ge-org Junior republike (to je ime Freville-ske šolske države). Fanna se je že kupila v Devonshire in pripravila. Vsi ti pa so bili poizkusi z doraščajo-čimi mladimi ljudmi. Gre pa za problem samouprave ljudske šole, torej z dečki in deklicami pod 14*. letimi, ki natorno me morejo do tako dalekosežnih obveznosti. Iz potrebe po novih metodah šolske discipline na mesto starih, premaganih, sta nastala dva amerikanska sistema: metoda šolskega mesta in po John T. iRav, vodji Crear-'šole v Chicago, imenovani Rav-sistem. Metoda šolskega niesta obstoja v tem, da voli vsak razred kot mestni okraj uradnike kakor je v navadi v mestnih okrajih. Celotno šolsko mesto ima župana, mestni svet, sodnega -prezidenta, policijske uradnike, posamezne sodnike, zapore, sodnijske Obravnave, obsodbe in skalni. Otroci volijo vse uradnike sami,; ravno tako /kakor v javnem življenju Amerike, in tako se cisto prirodno uvajajo otroci v uporabo glasovnice, ki jo imajo pozneje oddajati na tako odločilen ma&in. Bivstve-ma prednost metode obstoja.V tem, .da.se-.pripravlja -mlade državljane in občane na bodeče javno delovanje. (Konec, prih'0 : Prosimo in1 poživljamo vso slovensko jav.nost in vse imteresirance, da sporočijo konkretne slučaje, v katerih se jim je godila ¦kakorŠnafcoli krivica od strani delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, na naslov g. dr. Frana Nova.k a, odvetnic v. Ljubljani, kije prevzel zagovor g. Fr. krepkega obrtnega in trcov&koga p-)ra?čaja: oskrbuje za pridne dečke mestna pri primernih trgovcih in obrtnikih ter obdrži te učesnee in pomočnike ves čas v evidenci. Društvo ustanavlja ali podpi-ra ustanavihinic poljedelskih zadrug in je najboljši padpormik »Zveze srpskih za-dnnr«, ki hitelo že 55 članov po petletnem obstanku. Društvo izdaia tudi poimeseč-";1< »Srpska Zora« z zelo raznovrstno po-dučno in gospodarsko vsebino, — Slovenci se na bratih Srhih lahko vzglednjemo! Balkan. Novi zemljevid balkanskega polotoka. Mir na Balkanu je sklenjen in razmerje med posameznimi državami na Balkanu je 'tako-le: T u r č i j i ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoče 170.000 kvadratnih kilometrov, z. več kot 6,000.000 prebivalci, samo še ozemlje, ki rreri približno 20.000 kvadra lin ih kilometrov in šteje 1,400.000 prebivalcev. Kaj bo z Odrrnom in onim ozemljem v Traciji nad črto Midia-Lnos, ki ]c sedaj zasedeno že zopet po Turkih, se še sedaj ne ve nič natančnega. Vele-vlasti sicer vplivajo grozeče na Turčijo, naj odrine čez črto Midia-Bnos nazaj, a kakor znamenja kažejo, se širolcohlači Turek ne "bo dal z lepa spraviti iz Odrina in Tracije. Bolgarija odstopi Rumuniji ozemlje Turtukan-JDobrič^Balčik, ki meri okrog 7000 kvadratnih kilometrov in šteje ?00.000 prebivalcev. Dobi pa: ostali del '•drinskega okrožja s 23.500 kvadratn. ki->metri in f>50.000 prebivalci, del solun-':'biyalci. Ako odštejemo ono ozemlje, ki •f je morala odstopiti Rumunski; se je Bolgarija povečala za 33.000 kvadratnih kilometrov, in bo štela 800.000 prebivalcev več, kakor pred vojno s Turčijo. Bolgarija "ahteva za-se 'Kavalo, katera ,ima vele-'ažiK> trgovsko pristanišče in šteje 20.000 febivalcev. Avstrija, Rusija in Italija ';odo skoro gotovo skušale sklenjeno mejo tako v prid Bolgarom spremeniti, da bi Kavala slednjim pripadla, a trmoglavi Grki gotovo ne bodo hoteli v to privoliti, ker lahko spremenijo Kavalo v močno bojno tako. Bolgarom po tem takem ostane samo 110 kilometrov dolgo morsko obrežje ob Egejskem morju. .Srbija dobi: večji del kosovskega vilajeta v izmeri 18.000 kvadratnih kilo* metrov s 620.000 prebivalci, del bitoljske-ga vilajeta v izmeri 9000 kvadratnih kilometrov s 320.000 prebivalci in del so-. tonskega vilajot, v izmeri okrog 5000 kvadratnih kilometrov s 170.000 prebivalci. V celem dobi Srbija 32.000 kvad. kilometrov z 1,110.000 prebivalci. Srbiji ostaneta mesti Kočami in Štip, kateri so hoteli im?ti Bolgari, a Strurnico so Srbi v zadnjem trenutku vendar-Ie pustili Bolgarom.; Čtnagor a ckibi del novopazar-skega sandžaka, zemlje okrog Gusinja ini Plave, Peč, iDjakovico in del skadrskega vilajeta, kakor 'ga je določila poslaniška konferenca v Londonu, torej v celem ikrog /000 kvadratnih kilometrov z 230.000 prebivalci. Grška dobi: otok Kreto, Epi«, del južne Macedonije, Solun z ozadjem, Seres, Dramo m Kavalo s 45.000 kvadratnih kilometrov in 1,520.000 prebivalci. Poleg tega dobi še Grška večino Egejskih otokov. Pod Grško pride okrog 400.000 Slovanov. Nova kneževina Albanija so obsegala večji del skadrskega vilajeta, severni del janinskega vilajeta in dele bitolj-skega in .kosovskega vilajeta, torej ozem-Vc, ki bo štelo o1 bili nam. 'svetnik Rebek. predstojniki raznih c. kr. uradov, župan Domlng. dež. odbor so zastopali Berbuč, dr. Stepančič, i\r. Perttarin, dr. Pinavčig. General Seotti iih je podravH. Po maši se je izvršilo defili-ranfe. V Stolni cerkvi je bila maša ob 10. nri dof>. Daroval jo ie nadškof in kiiesc. Popoldne je bil na vrtu • Siidbahna« banket, pri na.nitniei na cesaria so za donel i streli iz topov na gradu. VeČti tisti slavijo tem povodom cesaria v daljših člankih, povdarjaie njegovo UFrotiubp^st m ocen jeva ic v izbranih lic-setfah dejstvo, da nam ie cesar ohrani mir glede* na dogodke na Balkanu, Zvesii s'oven>*ki narod je včerajšnji dan praznoval 7 odkrito ljubeznijo do cesarja. Smrtna kosa. — T 'mri je včeraj »h K«. uri dopoldne v Solkanu g. Ivan M a K u c. profesor v pokolu. Pokol je uži-aj več lej doma v Solkanu, kier ie bil zlasti z\est član in sotrudnik Slov, Čitalnice. Naj noči va v miru! V soboto so pokopali v Gorici evan-••••etjskcga žun-ntka in seniorja W. S c h m i d ta. ntohu ki se ;e živo zanimal za zgodovino reformacije in protirefotma-ciie v slovenskih deželah ter spisal tudi več sestavkov po zgodovinskih virih. V »SoČI« je svoj čas priobčeval spis »Cvan. KeliJ v Vipavi in okoli Vipave«. Takca gradiva ima nabranega polno; naj bi pri , v ka^ke vešče roke. 1'o.kojnik je poznal , visoko cenil žilavost in nadarjenost s?:> venskega naroda. Blag mu spomin! Premeščen je iz Trsta v Ljubljano k državni policiji koncipist Srečko Brezigar. Cvetlična dneva 7. in 8. septembra. — Kakor je bilo že naznanjeno, se bosta vršila cvetlična dneva 7—8 septembra p t vsej Goriški. Prihodnja seja odbora zy cvetlična dneva se bo vršila danes pri Jelenu ob 9. zvečer. Vsakdo, ki ic voljan sodelovati, je vabljen na ta sestanek. Do! .-čilo se bode poverjenike po vsej deželi t • se jih naprosi, da v svojem kraju in o!- -lici izvrše s sodelovanjem svojih znane in prijateljev to delo. Prepričam mo, da tnhče ne bode odtegnil sodelovanju pri C ločenih cvetličnih dnevih, ki so namenjeni v prvi vrsti za podporo revnim goriškim dijakom. Vsi dijaki, sedaj na počitnicah na deželi so "•»rir^cni, da vsestransko podpirajo delo t.žjega odbora v svojem kraji;. Prodajalo se bode umetne cvetlice, najmanj' po 10 vinarjev kos. Vse :nadaljne odredbe se objavijo v časopisih. Kongres narodnih strokovnih organi-zacij, na kateri so došli Tržačani s posebnim vlakom, se je vrši! v Ljubljani 15.. K), in 17. t. m. Radi pomanjkanja prostor;« •ie moremo danes obširneje pe-hhiti •» kongr >». vse važno pa sporočimo v pe-sebn« :u članku v prihodnji številki, \ predsedstvu je hi! tudi naš rojak g. d*. H r e r. i g u r. ki je referiral o slovenski tr '."hmih "ni iir.lustriji. Poročilo njegovo je b;-!o jako !'b*ežno it; temeljito. Lanthierijeva palača v Gorici. /nam Lanth;erijevo j>a!ačo v Gorici h-.> čc'':> podreti. ZgoJjivinski dei te paiaču v-Pf.-ru.ši v svrho, da se /gradi tam no*,: cesta. Ali vedo lastniki te najstarejše u-tnetne zgradbe Goriškega mesta, da d;' palače, ki se ima podreti, je prav mu d«.:. v katerem so bivali najrajši grotje, ko v iiueli palačo Lanthicrijevo v .sv »jt pose vi;.' c^tar-t p:dača izgubi s porušenjem otstt. iijeiu/n dela hannotrjo v a:iiitekturi -prijatelje umetnosti se vpraša, zakaj se ti e n a pravi t a m širok e g a f e p t -g a p i e h o d a, -kakorsjie ;maj«» ve'«H-. -. mesta *i:i kakoršen >t Ja v vsej lepi popo*-unsti napraviti tudi pri onem delu pahči. ki se ima podret:, Daje so ptedJo/eni t:s.' že U.stvarni načrti. Prehod hi bil »lepša\ ¦ nove ceste. jy*rnšenje, j>od obstoječ.-"? razmerami, 1» bilo ravno nasprotno, i mora priznai; vsakdo, ki ivanu palačo :¦. si napravi svojo sodbo ?w hca :jk"^'. i astn*ki palače ?ia? ^?s!a^sju ta svari: glas ter napin vse >i!c, J.j se i/poslji;e' preh;:d. Mes*r Goiišk:» ;ii» bo hv^fe/no ¦ to. - • X. lu Narodni muzej s.> darovati. I, •. Ivan Kavčič, višji oticija! ju/, /e*. v p.. ' sloveruki.-aemškst-itahjanvA? slovar in ' srebrnih novjev, (med tem: i žeto rede:-'. J. G. I.eop. Pre/igar. sfikar v Piavth, .' stara vrča tczdeiek m.\\d.mje tovarne -Kanalu), .*. Vu Cvetku Faga»e'.j. aZMv',) ¦ l"Mcn» '1'rehušt, 1 stare \-t!fce in Ic^ar*-grb, -I. G. Anttm Pon. k!««buCMr v (i*»f- . Z trakroreza v AvirjUn 5. O. \\rt\t Hr,., učUcli^inik UL tečaja, 45 nmcev. (>dt:«r »(ior3.4ke Slovenec Mladine na/iian!:i sv-Htu č';»:tf:». da se h-.» v rv' ¦ redni občni -'-bo- Jra^sva pri$Kidnf'* "' Je!jo. dne lA. a\gu>ta ub !»'¦ „- urt p-. • p: 'dne v pr4ist«irih !; iiela •¦Zi.it: }t'r*t ua>tcJiiio t.>čk-.> dnevnica reda: -S^-iticmha dntsfveHilt pravit-. \'s;ed va/ss- • dnevnega fed.i se pr&s\ da >e vv č' ' .-i^;(>v > uJe!e?.e izrednega '.^ zastopane različne dr/a re pn svojih odposlancih. I*r\i dan so tekmovali za rtaj-daljšo vstrainost v zraku :n sicer za veliki darilo Puna.fekeitt mesta. Tekmovala Nta &i. Palliers s .slovitim zrakoplovcem Poland (hrr>s. Prugl dan: tekmoval je Maiirizio Clievilkir.l," ki je s svojim pre-Samenlm \v !t*J«;m vznemiri! celo množico 'VJaLi-v. Videli bomo tudi ponesrečen po-Vt fr.-itictza Marty. Tretji dan: poleti J:i»mm\! Perrevnn na zrakoplovu Hleriot k»« /nng>v i!ec tekme, darilo vojnega mi-ttktrrstv;!. Četrti iti peti dan predstavlja! se h:Jt* pri prliirJnji predstavi. Ponesrečil Se železničar 26-letni Andrej M;!kv na dr/avnem *iwU> je hotel ski>p>ti dva vagona« jo st.Vi! / desno mvs,.\ mko m.srečno, da mu \*\ \v /mcikaH I*rc:u*s!i so ga takoj v bol- (KSttiCO. V r'*f Spomin na Hrajlež. ifi-letni Jakob SVk"i*!»'\ I/. l*o!!i'»vc^a Lra.lca je .služil-v fir,»io?i* vrčkom hotelu. Obtožen je -bil. Ja :c )t\r.i-,!v! g'^pej Heleni Hofirnami-l';?,. \. I jritim pa i«»»» K. I udi ¦•o\«'V*i drugega k opeharil z*i s K. Pe-'¦¦.'enk le .-h^n-cn radi tatvine na 1U mese-•vv k-'ke Ječe s pc.vt;. Ps»ljLo ča*a bo mislil «m OaJeJ. Brc/ »redftev. Policija v Gorici je ¦ f.&ln nekega :>!oi.i:u Sirka, ki je bajt :^-waUy j:-.i l:i'k. d' :na nekje »r« Ptuju. N^^-c^i1; -i."-vek k: Iv' brv/ vsakih srod-"<:u. m \ki/2u\ Novortetno pa, koliko tak;h '\f..l'< .1'^.K* V (rCJCO. Nc*rvCa w\. zidarskem delu. Ni ga \m«i ;; d/'*, p:' k.itcem bl bi'« t.ii:k>) ne--^vč 'i.-.v-.r ¦}r, /¦.JLtrAn.m. Zidar Pran Ka-* t:.»•'; v ti-tr;»;i :e p;?r; Je!a z višine ^ m. •>''•* ?» - v t"i > riJs-1« :er cSbP se drage r ,u\r' §V- v,?s 'y;CMj, Nesrečnika \t prcMes': Kmečko izobraževalna društvo v Lokov cu :'»r:.r-».'.; J::C f-t. i. ni. drašHcm ple.i :- VA.rrjti -Neka t^-ftHfia punica. Mr|;a Koren, •'¦•?(¦,» ¦/ K;\m.;,s, se je :ia!iaja'a v liorv; ." ^^./ ^"vJ^v. IVihcija »o ie kmalu tJ.k*-'. ' ? **..h»: r.j ^ .x'V's J>>mov. I^Knana Je ??. Gor;ce :*eka Marija Si-"'Č ". \ ¦¦-*. ;bc. Pa M '"/ Mi/nie Vrtojbe ne i!"-s'-; -¦-;> J.i- v d?H tudi te d:il Samomor* — V Svjčo le skočila v /!;i-'".V.-j *i:'v?.' >Lf\i!e v iMsrt slabe finančne ¦ :'.'•'.¦rt*. Zapasč.. ^::n nepreskrbljene naznanili zastopniki pokroviteljnin in delegati, jih mora tudi podružnični nrvome-stnik na zglasnioo vpisati. Vsem drugim kojih naslovi so zanesljivo znani, so.se poimensko aglasnice pravilno spoiiolnje-nc poslale po pošti na dom. — Prečitajte vodstvena pojasnila in ukrepe na »glasnici. Kdor želi kakih nad.iljinh -informacij, '|Kj*>fe<*l>Ui$- dtU?^ttptembfa,JUi družb.ino Itfšarno. ' • DOPISI. Narodna obramba. IVi/or! — /.t veliko skupščino dra/.bc ^ :\".s 9*. \Vk;-.Ja >o zgJasnicc in gla-:i:»ic «lp >siane vsem podružnicam, de- ¦**'¦"*"¦ '-J' v »kr.-Ai:e!itsn. P.islaP) se ni L* "'¦>. ' ivrih tiavtov; >:> neznani. Zglas- : • * '* irh »rele",« pt* jr«/nice, n:nruio c "raž:i.;.i: ^eč^r. t'če ga ima po-. .-'« ;'.i Viti svJpivant" od podružnič- .« ,\ cestnika m tajnika. Kjer se niso od 3—5 pop. v občinsko pisarno za odločitev samostojnosti obSfae, naj se 'vsak odzove, ker bi bilo to v korist občine Solkan, Admo-nt na Zgbr. Štajerskem. — Le- t. s je tu "mnogo slovenskih drvarjev, med njMiii r-iecej s 'Iolininskega. Tudi tu vedno dežuje. Slovenskim delavcem se med Nci»:c; uc godi posebno dobro. Včasih se pripeti kak prav neprijeten slučaj. Neki Tohninec se 'je radi slabega vremena zadržal v gostilni ter kesneje hitro mahal proti svoji drvarski koči z novoukupljeno flanelasto odelo ha' hrbtu, kar pribiti za njim orožnik in ga vstavi. Toda naš Tol-minec ni zna! nemški, — in bil bi brez dvoma aretiran, češ, da je ukradel odejo. če bi ga ne bil rošil iz zadrege slučajno do«li drug, ki se je z orožnikom sporazumel. Vsekakor neprijetno I iz komenskega okraja Iz Temnice. (Izid veselice). — Veselica, katero je priredilo bralno in pevsko društvo >.Jenko« iz Temnice dne 10. t. m. je uspela vsestransko povoljno. Odbor imenovanega društva si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se taniburaskeuui in pevskemu društvu »Svoboda'< iz NJenč «a prijazno sodelovanje in gmotno podporo. Naši vrli Renčani naj bodo uverjeni, da jih bomo o«» enakih prilikah po svojej moči podpirali. Iskrena hvala gospicanur Angeli Jug iz Trsta in Olgi Stepančič h Temnice za nabranih 11 K 40 v in za blagohoten trud z razprodajo cvetic s sku-pičkom K 14'4S. Darovali so sledeči p. u. gj.spodje: Neimenovani iz Trsta K 10, skupina tržaških planincev iK 10. Domin-ko, sodni svetnik, Komen, A-udr. Možek, mesar iz Komna, Dellaschiava, trgovec in gost. v Svetem v,si i>o K 2. Cotič, da v. uradnik v Komnu, Štrekelj. vodja kaznil-u:ee v Komnu, Slabanja. Sr.-kolska godba :/ Prvačiue. M. Stepančič, krčmarica i/ Temnice, Vinko Perman in J os. Harej iz lipe po K 1. Vinko SpaČai iz Temnice 50 v. neimenovani iz Skrbinc 40 v. Preplačali so sledeči gospodje: Pr. Vošojak v Gorici K 2. Srečko Stepančič, Temnica K 2, Ivan Stepančič, Renče K 1. Ponovno: Iskrena hvala vsem dobrotnikom! — Odbor. h cerkljanskega okraja. Prvi cvetlični dan podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Cerknem, ki se je vrši! 15. avgusta na Šmarno rožnico. se je razmeroma dobro obnesel. Nabralo se je IM K M vinarjev. Podružnični odbor iz-ieka ten' potom najiskrenejšo zahvalo darovalce**:, k-ipovalcein. posebno pa mbolo. katera «e vrši ob vsakem vemenn. Dobitki: I. tema 10 kron. II. tema H» kr:*n, 1. kvaterna 20 kron. II. k vasema 20 kron, cinkvina 40 kron, tombola 10!» kr:;n. Srečke se prodajajo po 20 v. — K oliilni udeležbi najuljudnejc vabi odbor. Iz goriške okolice Bralno in pevsko društvo v Št An-drežu priredi v nedeljo, dne 7. septembra javno tombolo v Št. Andrežu na dvorišču g. Marije Nanat (pri cerkvi). Dobitka: cinkvina 100 kron, tombola 200 krai. Srečke se prodajajo po 40 vin. Začetek toiribolc ob 5. uri pop. Pred tombolo m po tomboli se vrši ples, pri kojem svira godba iz Kojskega. Solkan. — Ker so že mnogo lot navskrižja in vedni prepiri me^ občinama Snlkan in Krcnibcrg-Loka, želi se od obeh *4r;':ii ir.čitev ter samcstr.jnost v županskih zadevah, ^e pred letoma se je naprosilo slavni deželni odbor, naj v to pri-vo'\ a sedaj končno, je prišlo dovoljenje. Občinskemu oklicu, naj pridejo vsi davkoplačevalci 25. t. m. od 9—-12 predp. in Gospodarske vest j. Važao za gospodar^J...— .U p ravna komisija c. in kr. vojnega skladišča živil naznanja, da se vrši javna ponudbena razprava za nakup sena, slame i,n drv v Krmilni 19., Tolminu 20., Kf»'iaridu 23. avgusta, v Ajdovščini 5., Vipavi C)., Kanalu 11., Kojskem (tudi za Bi-lian>< 12., v Oorici 13., Tržiča (tudi za Ronke) 15. in v Gradišču ob Soči 16. se p t. Natančnejši pogoji se izvedo pri c. in kr. vojaškem skladišču živil v Gorici, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, Tolminu, Gradišču, Tržiču in Postojni, goriški Trgovsko - obrtni ziboraici, in sicer zastonj. Naj se naši gospodarji te kupčije udeleže! Na zadnjem živinskem trgu v Gorici je'bilo 335 glav goveje živine in 500 pre-šičev. Sokolski vestnik. Telovadno društvo Sokol v Brjah priredi veliko poletno veselico v Kasov-Ijah v nedeljo 24. t. nt. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Volarič: »Izgubljeni cvet«, poje domači moški zbor. 3. *"* »Povži in Kraucclj — oba pijamca«, kuplet s sprem-licvaiTjcm klavirja. 4. Volarič: »Dekliški vzdihi«, solospcv s spremljevanjem ' 'klavirja. 5. Zaje: *S1ovcjicc i Hrvat«, poje domači moški zbor. (i. *** »Kateri bo?«, vesekv-gra v dveh dejanjih. 7. Volarič: ^Dekliška tožba«, solospev s spremljevanjem klavirja. 8. *** »Popotnik h Pa-•lesitiiKv, kuplet s sprcmljevaivjem klavirja. Ples. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 'k veselici 50 v in sedeži I K. Med vsporedojn in po vsporedu igra So-kolska godba iz Prvačiue. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Odpust rezervistov z južne meje. — ¦K odpustu rezervistov je vojno ministrstvo izdalo Še'naslednje odredbe: Vsi v Bosni, Hercegovini in/Dalmaciji razmeščeni ipohotni .bataljoni imajo moštvo posameznih stotnij znižati na 120 mož. Vsi rezervni gažisti in aspiranti ter kadetni aspi-rantl, ki $o bili v svrho delne dopolnitve armade poklicani v aktivno službo in so bili zaCasa krize iže štiri tedne in več v aktivni službi, sicer pa po 14-dnevni aktivni službi, — se prestavijo v neaktivno raz-, merje in odpuste. Aktivna službena doba, ki ni trajala več nego 28 dni, se jim zaračuna v\ eno orožno'vajo; .kar so služili čoz. ?8 dni, se jim vračuna v drugo orožno va'o; kdor je pa bil v aktivni službi nad dva nieseca, je oproščen vsake nadaljne orožne vaje. Rezervnim gažist-m, iki so _S'luž''i štiri tedne in več, vendar pa manj kot osem tednov, se ta čas zaračuna za en--, orožno vajo; tistim, ki so sV.žili osem tednov in dalje, se aktivna služba 'zara-čuni za dve orožni vaji. Važen odlok za poštarje iii poštarlce. Trgovsko ministrstvo ji bilo od cesarja pooblaščeno, da izda poseben odlok, ki določa, da so za poštarje in poštarice pri preračunanju službene dobe za odmero pokojnine, veljavne iste določbe kakor za državne uradnike. Ta odredba stopi že s 1. septembrom v veljavo. Notarskih mest v Avstriji je 1111; 29 mest je nezasedenih. V primorskih" deželnih je notarjev 43. Notarskih kandidatov ir bilo v Avstriji koncem leta 10/2. — 7S7. Kolera v Bosni se razširja. Mestni o-koljš Brčko pri Sarajevu je inficiran, v Ostri Luki, 10.km od Sarajeva, .s < je pojavila kolera, umrlo je tu in v drugih krajih več oseb za kolero. — Poročajo pa tudi iz Zcinuna o koleri in poročilo iz Bukarešta pravi, da je umrlo za kolero 1000 oseb. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kav tU v Oorici. TUlca: »OoriSki Tiikamar A. OabrScek (odgov. ]. P ubil t). Zalaga: Družba t» izdajanje Hrtov »Soca< In »Prlmorect. Kolesarska zveza. Koledarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 7. septembra t. 1. veselico združeni j z igro, pri kateri bo sodeloval pevski odsek :>So.kola« iz Podgorc. Zc več cenj. društev je naznanilo prihod k veselici. Razne vesti. Letošnji avstrijski manevri odpadejo. U vadba dvoletne vojaške službe. — Cesar je odredil z odločbo z dne 10. t. m., da imajo odpasti vsi napovedani manevri ra-zun manevrov na južnem Češkem in ra-zuii vaj v 3. in 5. armadnem zboru. Vsi k odpadlim manevrom vpoklicani rezervni-ki se ta'koj odpustijo. Istočasno je odredilo vojno ministerstvo, da se odpusti vse moštvo tretjega letnika, ki še služi. Njih šte-v:!o znaša približno 80.000 mož. Ti odpusti pomenijo, prvo stopnjo k uvedbi dvoletne službe. Prestolonaslednik — generalni inšpektor vse avstriiske armade. — Cesar je izdal lastnoročno pismo, s katerim imenuje prest-tonaslednika Franca Ferdinanda generalnim inšpektorjem celokupne armade. Vojaška pisarna prestolonaslednika se bo odslej imenovala: »Pisarna generalnega inšpektorja celokupne armade«. 1 ebt I §tecl{eopf«i»d lilijoo tt)leči>ato milo od tvrdko Bergmann & Co., Tetschen na Labi ostane nedosegljivo prej in slej v svoji ufinr" kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za nmno negovanje koZe in lepote. To spriCnjojo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva so po $0 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lilijna krema nManora", ki ohrani damam Čudovito režno roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. V Rihemberkt ob skladovui cesti, na najlepšem prostoru je na prodaj hiša s približno 1500 m2 vrta. Pripravna je za mizarsko obrt ali trgovino. Sodna cenitev znaša K 11.350. Reflektinrje naj podajo svoje ponudbe pismeno pri „Trgov-sko-obrtni zadrugi- v Gorici44 do 31. avgusta 1913. as Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem zaprl podružnico v Gosposki ulici. Izgotovljene obleke za gospode in otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI št. 11 (nasproti Iznoznemn trga). Z odličnim ppoštovniiiom'¦ I. f elberbaiim. Mali oglasi. H^JmaiJItt pristojbini stane 60 fla. Aio ja ofllas obnelnejil w titana »a ffl&ko besedo s tU. fajpripravnejle lnseriranje it trgovoo lo obrtnike. Zutfkoje manjiUi trgoTcav In obrtnikov ˇ Uoriel, *««nn on dttftll tfn celo 7. motu) nUn*- —-------»¦— nikjtr «• iM*ri7«]o. škod* nI majna*. On||rt s tremi posteljami in s hrano, primerno OUUfl za dijake, se odda s 1. sept. pri g. Alojziju Pošnic Via Št. Mamo št. 37, pri novi postaji državne železnice. Cnrcima ca tak°i učenko za v trgovini in 0|Jl3jlllG 30 pisarni pri Tvrdki F. Batjei Gorica, Stolna ulica štev. *. Letovišče Bohinjska - Bistrica Bohinjsko-jezero v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, 1V2 ure oddaljen od Oorioe. Alpska klima, izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. — Zmerne cene. — Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici napredek rade! NajenergiCnejSe In gotovo 80 zdravi sifilis s svetovnim sredstvom - I0RUBIN GASILE - Stotine adravntSklh potrdil potrjuje, da so uretralna »oženja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s honfetl Casile Konfeti Casile urejajo uriniranje, ae da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažnjejo peCenje in pogosto nriniranje; . edini korenito ozdravijo uretralna zoženjd (prostatitis, uretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje nrina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfotijev Casile K 4'—. Iorabln Casile, najboljSe protisifilitiCno in poživljajte kriCistilno sredstvo, ki se uporablja g cspetioft proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostobo'', ishias, vnetja žloz, poltnim madežem, izgubi scinona, polucijam, spcnnatoroi, eterili-teti, nenrasteniji, energiCen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3'50. Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akntne in kronične katarje, vaginitis, nrotretis^ endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 350. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalm izdelki CASFLE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Goriji v lekarnah Cristofoletti in Troniba. 6—1 Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah. g i m I m p»fc „Goriška ljudska posojilnica" ˇpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlŠI, Oosposks ulica it. 7, I, nadatr.) — Talafon it. 78. Bafioa polrne hranilnice Itev. 837.315. Na obenem zbor« dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 5 O Stalne veSje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica aama. Hr^-Hr-^ vlogre se «rr8jema1o od vsafcosrar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem otresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno indi dosedanje 5 Vi oz. 6% obresti od posojil. Glavni dalažl se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec. 1912.: Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,022.156 05. — Posojila: 898.203—. — Reservni zaklad: 125.235 36. — Lastno premoženje: 383.926.76. mi_________________________________ n&iJ^Mk Kupujte samo dvokolesa „Gei1ce" in, ^T|HHm| M so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše ISBHBE vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. [ ^^H Šivalni stroji Drlfllnal VlCfOfla so najprak-qp ticnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikauje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-"tr "^varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk , na Stolnem trnu i\. 9. GORICA. TRST, ViaS. Nlcold Štev. 2 Tehnični biro ureditev kompletnih industrijskih |f« ^ naprav vseh vrst in električne lučifv ;; in moči. V(~.'>": Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej Moric Hiile v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v Obertttrkheim pri Stnttgartn. Universalni strugalni stroji, okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje ko?in, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko. tf \\ ter grablfe in Obračalnike! z;i seno, čistilne in navadne mlatiinice, J| slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse j U druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih K cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem :; FR. STIIPICH V LJUBLJHNI ^ Marije Terezije cesta št. 1. ]\ HajOeCja ZalO0a Orodja In ŽeleZnlne ter stavbnega materijaia. f Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na U razpolago. Glavna zaloga Palma podpefnikov A. Druiovka Gorica, Rašteij l Zaloga usnja. -------- ODLIKOVANO —t— MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. i8. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - - Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stollce, okvirje, blazino in šnste. ......... Zaloga: Strugarskih in rez-barskih izdelkov. ...... %W6' Kemična tvornica Traisklrcheu pri Bnnajn LIEBLEIN & €.0 Cementna malta, beton, apmma malta »spravi I neprodorno za vodo samo 1 STBARIT (ofol. zavarovano)« Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. riepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima 50-100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). Editu prodaja in zastopstvo: F. P. Vidie & Komp. — Ljubljana. F. P. IfidiC $ K0t1iPM Ljubljana fouarna zarezanih sfreinlfeoo ponudi v vsaki poljubni množini fjODjno zarezani strešnik-zakrivač :- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! - Najpreprostejše, najcenejše In najtrpeineiie kritje streh sedanjosti. -: Na željo poSljemo takoj vzorce in popis, Spretni zastopniki se sprejmejo.