Platona ▼
•Hm
mI»
Leto XXm., št. 140
Ljubljana, četrtek 24. junija 1943-XX1
Cena cent. 80
Upravništro: Ljnbljana, Poccinijevm alica 5.
Telefon k. 31-22, 31-23. 31-24 Inseiatni oddelek: Ljnbljana, Pacuuljen ■lica 5 — Telefon št. 31-23, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 4Z Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu št 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
fcKLJUčNO ZASTOPSTVO za oglase i* Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pnbbliciti Italiana S. A. MILANO
azen p <
Naročnina znaša mesečno Lir t&j—v za iwmiMtw vključno s »Ponedeljskim J» tromc Lir 36.50.
Uredništvo : QiU1«k. Paccinijeva ulica št. 5. — Tddoa štev. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi »e n« vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la psb-
bliciti di provenienza ira liana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO-
Forte attacco ad un convoglio nemico.
Un piroscafo da 12.ooo tonn. aHondato, un altro da
7.000 tonn. danneggiato, un terzo mercantile sllurato nel gol£a dl Tunisi — U porto dl Biserta ed importanta ebbiettivi a sud di Gia£Sa (Palestina) bombardati
H Quartier Generale delle Forze Armate J e Messina di eni ha dato notizia il Bollet-
comunica in data di 23 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1124:
Nostri aerosiiuranti hanno attaccato un convoglio nemico lungo le coste delTAfrica settentrionale affondando un piroscafo da 12.000 tonn. e danneggiandone un altro da 7.000; un terzo mercantile veniva silurato nel golfo di Tunisi.
D porto di Biserta ed obbiettivi stradali e ferroviari a sud di Giaffa (Palestina) sono stati bombardati da nostre formazioni aeree.
Velivoli avversari hanno effettnato azioni di bombardamento e mitragliamento su Sa-lerno, Castel Vetrano, Milazzo e Olbia, Sono segnalati danni e perdite a Salerno. Le batterie contraeree di Olbia facevano preeipitare in fiamme un apparecchio ad oriente di Castel Sardo,
Durante le incursioni su Reggio Calabria
tino n. 1123 due quadrimotori ri.suita.no
abbattuti dalla caccia nazionale.
*
Nota: Nelle azioni di siluramento citate dal bollettino odierno si sono particolar-mente distinti i seguenti piloti: Tenente Veroni Orlando da Milano e Sergente Maggiore Cozzi Carlo da Olgiate Olona (Va-rese), che hanno affondato 12.000 tonn.
Tenente Malgoli Ruggero di Milano e Sergente Spina Vincenzo da Milano che hanno coipito il mercantile da 7.000 tonn.
Nelle incursioni su Salerno di cui da notizia il bollettino odierno si deplorano tra la popolazione 41 morti e 57 feriti.
Le perdite della popolazione a seguito del-l'azione nemica nella zona dello stretto di Messina di cui il bollettino di ieri sono state complessivamente accertate a Villa S. Giovanni e a Bagnara Calabra 5 morti e 55 feriti.
Močan napad na sovražni konvoj
12.ooo-tonsM paraslk potopljen, 7.s©o-tcnsk! parnik poškodovan in en trgovski pamsk tsrpediran v Tunaikesn zalivu — Pristanišče 3lzerta in važsii disji južno cd Jaie
v Palestini bombardirani
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. junija naslednje 1124. vojno poročilo:
Naša torpedna kitala so mapadla sovražni konvoj vzdolž obale severne Afrike in potopile 12 000 tons ki parnik in poškodovala nekega drugega 7000 tonskega, tretji trgovski parnik je bil torpediran v Tuni-škem zalivu.
Ntiše letalske slnipine so bombardirale pristanišče Bizerta ter cestne in železniške cilje južno od Jafe v Palestini.
Sovražna letala so bombardirala in obstreljevala, s strojnicami mesta Salerno, Castelvetrano, Milazzo in Olbijo. V Salernu beležijo škodo Jn ijigube.
l^Totiletalske baterije v Olbiji so zrušila v plamenih eno letalo vzhodno od Castell Sai-da.
Med letrJskimi napadi na Reggio Calabria in Messino, o čemer je poročalo vojno
poročilo št. 1123, so naši lovci sestrelili
dve štirimotorni letali.
*
Pripomba: V torpednih akcijah, ki jih omenja današnje poročilo, sta se posebno odlikovala letalca: poročnik Veroni Orlando iz Milana in narednik vodnik Cozzi iz Olgiate Olone (Varese), ki sta potopila 12.000 taa ladjevja,
poročnik Malgoli Ruggerro iz Milana in narednik Spina Vincenzo iz Milana pa sta zadela 7000 tonski trgovski parnik.
Zaradi letalskih napadov na Salernoi o čemer poroča današnje vojno poročilo, je obžalovati med prebivalstvom 41 smrtnih žrtev iin 57 ranjenih.
Izgube prebivalstva zaradi sovražnega napada na področje Messinske ožine, o čemer je poročalo včerajšnje vojno poročilo, je bilo skupno ugotovljenih 5 mrtvih in 55 ranjenih v Villi San Giovanni in Bagnari Calabri.
ifa bajna Sroata
Olbia, 21. jun. s. Ko sem prispel z letalom, je bil mali tTg Olbia skoraj popolnoma prazen. Globok mir in tišina sta kraljevala nad hišami. Ta tišina ni tišina živih, marveč tišina mrtvih reči, kraljujoča med porušenimi hišami nad globokimi rupami, ki so jih izkopale bombe, nad podrtimi zidovi, ki :ao jih preluknjali merilni izstrelki. V zraku je ležal občutek samote, občutek obsežnega, obširnega vodega in strogega molka, ki ga je le sem pa tja prekinial topot konja, vpreženega pred mojim vozom. Ko sem se tako vozil po malih zavitih cestah med odlomki skrivi j enih železnih postelj ter med siromašnimi ruševinami, me je prevzela globoka in poboim ginjeno*t. Vajna se mi je predočiJa s svojim pravim obrazom, s svojim obrazom tragedije, sovraštva in slepega divjaštva.
V Olbiji ni ostalo drugega kakor majhna postaja karabinerjev. Vse drugo je zrušil in pokončal in spremenil v kup ruševin prvi izdajalski in besni nalet sovražnika. Nizke in skromne hišice, ki so se tiščale okoli cerkve, so postale kup ruševin, kup nesrečnih gorečih ruševin. Na svojem sprehodu sem srečaval vojno in se mi je zdelo nepojmljivo, kako ae je mogel sovražnik povzpeti na tako višino zločinskga divja« štva.
Toda ruševine malega trga se še vedno kade, ameriški letalci pa z enakim besom obnavljajo svoja zločinska dejanja. Vračajo se v Olbijo, ki je že pokončana, porušena, vračajo se nad njo z novim srdom. Mala skupina hišic, ki obkrožajo cerkev, je vnovič cilj sovražnega srda in globoki molk prekinja grom eksplodirajočih bomb, ki zavijajo mali porušeni kraj v goste oblake prahu. Ako je vojna vojna, mora imeti njeno početje vsaj nekak pomen in nekak konec. Kdor ruši zaradi rušenja in uničuje že uničeno, ni samo zločinec, marveč naravnost bedak. Ce pa v Olbiji kakor v Porto Torresu, v Al« gheru, v M-arcomeru, v Oristanu in v Caglia-riju ter v vseh drugih manjših in večjih središčih Sardinije razbijajo bombe hiše, cerkve, šole, bolnišnice, pohabljajo nedolžne otroke ter pripravljajo prebivalstvu tragične trenutke življenja zato pa ne morejo zadušiti ponosa in duha sardinskega ljudstva, ki je žilavo in trdo, kakor so gorska tla, na katerih živi že stoletja. Ljudje popolnoma nalikujejo tej deželi. So težki. molčeči in brezprimerno ponosni. Če govoriš z njimi, se ti zdi. da si se približal plemenu, čegar glavni znaki so dostojanstvo, ponos ter izredno razviti smisel za čast. Vajeni so tveganja, velikodušne tekme in smelosti ter so si v stoletnih borbah ojačili telo in okrepili pogum. Sardinec veruje v Boga in zaradi tega ne pozna bojazni. Prav tu v Olbiji sem med sovražnim poletom kakor že prej v Chilivaniju in MacomeTU ugotovil, kako majhen je psihološki učinek, ki ga povzročajo barbarski napadi ameriških »Liberatorjev« pri tem ljudstvu. »Jaz se najrajši ne spominjam mrtvega«, mi je dejal neki oče, ki je videl, kako je poginil njegov sin pod razvalinami, »kajti njegovo kratko podzemeljsko življenje mi ga kaže v sanjah še vedno kot mladega bojevnika pri delu, ki ga ni dovršil.« Naj sovražnik ne pozabi tega. ako bi ei delal kake utvare. Sardinija, ki jo obstreljuje s strojnicami in obmetava z bombami, ki ji uničuje zgodovinske spomenike, je vsa v prvi bojni črti. Sardinija ni to, kar misili sovražnik, pestra in čarobna pokrajina tujskega prometa,
marveč je zmagovalka nad Saraceni. Sardinija je tista, ki je l- 1792 ponosno odbila napad francoskega brodovja. Sardinija je tista, ki je nudila svojemu kralju, ko je moral pred francosko revolucijo zapustiti Piemont, zatočišče.
Zgodovina se ponavlja in kakor takrat bo tudi to pot doseglo zmago junaštvo stare dežele in starega plemena. Od Olbije do Caglia-rija je vsa Sardinija, kolikor sem jo videl, ena sama bojna fronta. (II Popolo d'Italia.)
Rim, 22. jun. a NeroSri veleposburk t. Ma-ckensen je v poslaništvu sprejel imejitelja zlate kolajne Eksc. Amikara Rossi ja, državnega podtajnika v predsedništvu ministrskega sveta kateremu je izročil veliki križ reda nemškega orla, ki mu ga je podelil Hitler. Nadalje je izročil pod tajniku PNF Alessandrti Tarabmiju zaslužni križ I. razreda z zvezdo ter visoka nemška odlikovanja nadaljnjim hierarhom PNF v priznanje tovari&ega sodelovanja ▼ okviru fašistične in narodno-socialistične stranke.
Potovanje Fllova po TraciJI
Sofija, 23. jun. s. Predsednik vlade Fi-lov je na svojem inšpekcijskem potovanju po egejski Traciji izjavil, da je zelo zadovoljen z razširjenjem in utrditvijo bolgarske oblasti na tem področju. Razen tega, je dejal, se tu dela z vso silo, da bi se zboljšal gmotni položaj prebivalstva.
dogovor Bolg&rsko-Sinančni pravni
Sofija, 23. jun. s. V Zagreb je odpotovala bolgarska delegacija, ka bo sklenila pravni dogovor med Hrvatsko in Bolgarijo.
Opozicija proti Curtinovi vladi v Avstraliji
LOrenzo Marquez, 22. junija, s. Iz Can>-
berre poročajo o nekih optimističnih Cur-tinovih izjavah o vojaškem položaju Avstralije zlasti glede tega, da se v sedanjem času ne da z uspehom napasti avstralska celin". Te besede so pa v krogih opozicije izzvale veliko nezadovoljstvo, ker smatra-jo predsednikove izjave za zelo neprevidne, zaradi česar so opozicijonaid vložili v zbornici predlog o nezaupnici vladi. Cur-tin očividno pozablja, da se drži na oblasti samo zaradi glasov dveh neodvisnih poslancev, s katerimi je 1. 1941 komaj dosegel večino v zbornici. Prav za prav bi imel predsednik mnogo razloga, da se boj vprašanja zaupnice. Zato je izjavil na konferenci tiska, da ne to odredil začetka zasedanja zbornice, dokler predlog o nezaupnici ne bo umaknjen.
Naralčafoše pomanjkanje živil na Sre&iasem vzhodu
Ankara, _ 22. junija, s. Angleškoameriški svet za oskrbo Srednjega vzhoda, ki posluje v Kairu, je javil posameznim zainteresiranim državam, da morajo poslej določiti načrt za notranjo in meddržavno razdelitev dobavljenih živil, kajti letos ne bosta niti Velika Britanija niti Amerika izvršili nikakih dodatnih dobav. Egipt, ki je bogata dežela Srednjega vzhoda, bo moral naznaniti vse svoje živilske zaloge anglosaškim cblastem, ki bodo določile količine, potrebne za pomoč drugim državam.
Krvavi izs^eJl v Detraitsi
Buenos Aires, 23. junija, s. Med 23 žrtvami izgredov v Detroitu je bilo 20 črncev. Aretiranih je bilo 1300 prebivalcev, ki so obdolženi, da so sodelovali v krvavih pretepih. 85 odstotkov teh je črncev, župan v J^etroitu trdi, da so izgrebe povzročili črni delavci, ki so prišli iz južnih držav.
Dve leti vojne s
Cilj osnih sil je slej ko prej, da se osemo^ši boljševizmu
uničenje evropske omike
Berlin, 22. jun. s. Kaj bi bilo danes z Evropo, če ne bi pred dvema letoma pro-tiboljševiška križarska vojska narodov Osti in njihovih zaveznikov prekoračila vzhodnih mej kontinenta in zadala prvi hud udarec sovjetski množici, ki se je pripravljala za napad. To je glavni predmet obšiirnih poročil vsega tiska v Nemčiji, ki se spominja druge obletnice protiboljševiške vojne.
»Volkischer Beobachter« piše, da so se evropski narodi zedinili v borbi proti skupnemu sovražniku, ki je hotel uničiti tisočletno zapadno civilizacijo. Borba se je v nasprotju s pričakovanji sovjetskih vojaških šefov sprožila in se nadaljevala na sovjetskem ozemlju in ne v središču kontinenta. Izgube, ki so bile nasprotniku v teh dveh letih zadane, so strahovite. Borba se nadaljuje, žilavo se pobija sovražnik, ki ga podžiga gnev in ki ga podpirajo znatne dobave z vojnimi potrebščinami. Proti njemu se upirata hrabrost in sposobnost nemških jn zavezniških vojakov, katerim se bo zmaga gotovo nasmejala, čeprav se morajo včasih boriti s številčno premočjo.
To je kategorični imperativ za vse narode Evrope, piše »Borsenzeitung«, ki so že cd pričetka zaslutili nevarnost. Boljševizem smatra Evropo za področje, ki bi mu lahko odprlo pot do njegovih ekspanzijskih
stemljenj na svetu. »Beutsehes Allgemeine Zeitung« piše, da sedaj ni več mogoče razlikovati in ločevat! nasprotno koalicijo kot dve določeni celoti. Anglosaško-ameriška plutokracija in boljševizem enako ograža-ta Evropo in sta soglasna v načrtih za pod-jarmljenje Evrope. Trojica Churehill, Roosevelt. Stalin je sedaj tako tesno povezana v tovarištvu, da je sleherna vojna akcija čet Osi in zaveznikov ne glede na številna bojišča vedno in splošno v prid skupne stvari ter predstavlja zato odločilen korak k zmagi evropske skupnosti. Podobne komentarje čitamo v listu »Zvvolfuhrblatt« in v listu »Morgenpost«, kj pribijata že izražena načela političnega sodelavca nemške poluradne agencije in omenjata, da je tudi danes kakor pred dvema letoma cilj, ki ga je treba doseči, preprečenje uničenja evropske omike z moskovskim barbarstvom.
Monakovo, 22. jun. s. »Miinchener Neu-este Nachrichten« se spominjajo druge obletnice vojne proti Rusiji jn spremenljivega
poteka vojnih dogodkov teh dveh let borbe. List naglaša, da je Hitler 1. 1941 odložil napad na Anglijo, da bi onemogočil napad sovjetskega orjaka, ki je imel namen zahrbtno napasti Evropo. Ta Hitlerjev ukrep je evropski celini prihranil mnogo težkih nesreč. Boljševiki, pravi list, so bili pripravili pravo zasedo Evropi in potrdilo o tem so dali dogodki prve vojne zime, ko so nemške čete v 10 silnih bitkah uniiile ogromno rusko vojsko prve linije, prišle do vrat Mcskve in Petrograda ter se znašle pred novo takisto silno rezervno vojsko Rusov. Ta se je borila z novim orožjem m je uporabljala nova bojna sredstva, ki si jih je bila pripravila v letih miru v najgloblji tajnosti-
To kritično stanje pa je bilo premagano s težkimi žrtvami in prodiranje se je nadaljevalo v poletnih mesecih. Naslednjo zimo pa so Rusi zbrali vse svoje razpoložljive sile ter skušali prevrnit; vso vzhodno
fronto. Tudi to pot je bila kriza premagana in danes stoji vzhodna fronta nasproti rdečemu besu kot nepremagljiva trdnjava. Ni dvorna, da se bo borba obnovila za dosego odločitve brez vsakega kompromisa. Boljševška grožnja na vzhodni fronti mora biti popolnoma odstranjena, pravi list, zato moramo biti pripravljeni, da se bijemo proti sovražniku, čigar sil ne precenjujemo. pa jih tudi ne smemo podcenjevati. Sovražnik je v preteklih dveh letih pretrpel grozovite izgube ljudi in vojnega blaga, ki so zmanjšale njegovo moč. Treba bo'še velikih naporov in žrtev, toda te nas bodo privedle do zmage.
Bern. 22. jun. s. Vest, ki jo je razširil list »Dailv Express«, je spominske vrednosti za dve leti rusko^nemške vojne ter dragocena priča točnosti številk, ki jih je objavil Berlin. List izjavlja v dopisu nekega sodelavca, ki ie prebival 15 mesecev v Rusiji, da je Sovjetska zveza izgubila v dveh letih vojne 30 milijonov ljudi, vštevfi mrtve, ranjene, ujete itd. Dopisnik je odgovoril lažnim trditvam anglikanskih škofov, ko je izjavil, da bi bila popolna zmota smatrati, da uradna Rusija lahko postane zopet krščanska, in je dodal, da noben član komunistične stranke ne bo nikoli mogel po»
stati kristjan.	_
iiiHfifltniiftUHHiHiniiniHiici ur i it niiiinfimmmnfmiiiimimminnmmniiiiHiimfimismffimmHmnmi^
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Prihod Visokega komisarja Ekscelence
dr. Giuseppa Lombrasse v Ljubljano
^T'	S''-'
■ '■ " ■ f. i :■
Eksc. dr. Giuseppa Lombrassi, novemu Visokemu komisarju Ljubljanske pokrajine, ki je te dni prispel v naše mesto — vdani pozdrav z najtepžimi fetjainl
prebivalstva pokrajine.
udi letalski spopadi
v zapadni Evropi
Sestreljenih je bilo 92 sovražnih letal — Odbit napad na
nemški konvoj
Iz Hitlerjevega ^Davnega stana, 23 jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročno:
Z vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju.
Letalstvo je napadalo letalska oporišča in oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju ter zažgalo v Finskem morskem zalivu tri obalne prevozne parnike.
Angleške ta ameriške letalske sile so izvedle včeraj in preteklo noč več težkih napadov na mesta v zapadni Nemčjji in v zasedenih zapadnih predelih. Posebno v stanovanjskih okrajih mest Oberhausna in Miihlheima (Porurje) so nastala znatna razdejanja. Prebivalstvo je imelo večje izgube.
V popoldanskih urah dne 22. junija je na morju pri Sheweningenn močan oddelek angleških bombnikov in torpednih letal brezuspešno napadel nemški konvoj. Zaščitne enote ter protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah so sestrelile 7 napada-jočih letal. Konvoj je prispel polnoštevilen v namembna loko.
Vseh je bilo med napadi včerajšnjega dneva ta zadnje noči po doslej prispelih v©, steh zopet sestreljenih 92 sovražnih letaS, med njimi najmanj 75 štarimotornfli bombnikov. Izgubljena so bila 3 lastna letala.
Nemška bojna letala so bombardirala t noči na 23. junija posamezne cilje na področju Londona.
Žrtve letalskega napada na Le Creusotove tvornice
Berlin, 23. jun. s. Doznava se iz pooblaščenega vira, da je število žrtev zaradi britanskega bombardiranja proti tvornicam Le Creusot narastlo na 276 mrtvih. Ta številka pa se bo verjetno še povečala, kajti mnogo trupel je še pod ruševinami
Ob Južni Afriki potopljen angleški parnik
Lorenzo Marquez, 22. junija, s. Iz Kap-
štata poročajo, da je podmornica Osi potopila pred pristaniščem angleški parnik. Samo del posadke je bilo mogoče rešiti.
Hud potres v Turčiji
Nad 7000 ranjenih — število smrtnih žrtev še na
ljeno — Veliko razdejanje
Ankara, 22. junija, s. Po nadalnjih vesteh glede potresa v nekaterih turških področjih se doznava, da znaša število ranjenih 7000. Mrtvih še ni bilo mogoče prešteti. Iz področja Adapazarija so ranjence prepeljali v Izmit in jih spravili v bolnice in šole. Kakor vedno po velikih potresnih sunkih, so tudi to noč divjale nevihte, ki so še poslabšale položaj prizadetih. Doznava se nadalje, da so občutili lahke potresne sunke skoraj v vsej Anatoliji. Zelo hudo škodo so utrpeli tudi kraji Keyde Hendek in Arifije. Koliko žrtev je bilo v teh krajih, se še ne ve. Tudi v Ankari, Smlrni in Boru so čutili močne potresne sunke. Telefonske zveze med Carigradom in prizadetimi kraji so še vedno prekinje-nje. Opozovalnica v Carigradu je objavila, da je bil potres mnogo jačji, kakor potres, ld je pred tremi leti porušil mesto Elsindžan.
Carigrad, 22. junija, a. Po zadnjih vesteh, ki so prišle iz krajev kjer je bil potres, naj bi doslej našteli 1304 mrtve. Mnoga trupla so se pod ruševinami.
Ankara, 22. junija, a Ob potresu, ki je opustočil nekatera ozemlja Turčije, poroča posebni dopisnik anatolske agencije iz Adapazarja naslednje: 2e po prvih vesteh se zdi, da je nesreča mnogo hujša in obsežnejša, kakor so mislili prvi trenutek. K Adapazarjji po le redka poslopja ostala
neprizadeta. Guvernerjeva palača ter mnogo javnih in zasebnih poslopij je le še kup razvalin. Mnogo je mrtvih. Doslej do šle vesti pravijo, da je samo v omenjenem mestu nad 200 mrtvih, ranjenih pa nad 245. Tudi okoliške vasi imajo mnogo žrtev. Potres so zabeležili tudi v pokrajini Hendek. V samem mestu istega imena je najmanj 100 mrtvih in kakih 30 ranjenih. Vlada je v prizadete pokrajine poslala mnogo pomožnih vlakov, ki so ranjence prepeljali v Carigrad in v I&mid.
Davvies o bedi v Rusiji
Buenos Aires, 22. junija, s. Na neki konferenci v Colombu (Ohio) je imel bivši ameriški poslanik v Rusiji Davvies govor, v katerem je trdil, da bi bili Anglosasi brez ruske pomoči v zelo slabem položaju. Tako tudi brez Rusije ne moremo delati načrtov za trajen mir, je dejal govornik. Govoreč o notranjem položaju v Sovjetski zvezi je povedal Davvies, da se v notranjosti Rusije razločno opažata bolest in žalost naroda. Vojaške in civilne izgube se štejejo na milijone. Skoro vsaka družina je izgubila kakega svojega člana. Omejitve vseh vrst so zelo težke in racioniranje živil je silno strogo. Govoreč o Stalin gradu je Davvies dejal, da se ne morejo popisati strahote, ki jih odkriva pogled na mesto.
Usodna Izbira: zmaga aH boljševfska zmeda
Zaupanje berliMiiih cirazcvalcev v ugoden razvoj vojne
Berlin, 23. jun. Zmaga ali boljševiški kaos, to je usodna izbira, ki se od pretekle zime svarilno pojavlja kot opozorilo na letakih v vseh nemških mestih. In to je tudi vodilni ton nemških komentarjev ob drugi obletnici vojne na Vzhodu. Na drugi strani pa manifestacije, ki so bile ob tej priliki v anglosaškem taboru, še bolj poudarjajo pred očmi evropskega sveta usodno alternativo, in sicer tako jasno, da tudi berlinski opazovalci na to opozarjajo.
Te manifestacije so namreč potekle v znamenju odvratnega prilizništva, ki se izraža v ponižnem poklekanju, v slavospe-vih, ki so polni občudovanja in vdanosti za boljševizem in ki v bistvu na pretresljiv način odkrivajo, kako se Angleži že zavedajo svoje nemoči nasproti Moskvi in kako so se že podvrgli Stalinovi volji. V Berlinu je jasen občutek, da hočejo britanski voditelji s tem pretiranim poveličevanjem sovjetskega vojaškega doprinosa opravičiti pred javnostjo politične koncesije, ki so jih morali napraviti Stalinu in ki se morejo označiti kot veleizdajo v škodo Evrope.
Na te priliznjene manifestacije je Stalin tudi to pot odgovoril s hladnim curkom, ko je spet opozoril zaveznike na dolžnost, da naposled vendarle otvorijo drugo bojišče v Evropi. Namig na to, in sicer precej nesramen, je v izrednem poročilu, objavljenem v Moskvi, ki na svoj način podaja bilanco teh dveh let vojne. Moskva namreč poudarja dobesedno: »To je ugoden trenutek, da se otvori do.igo celinsko bojišče in ruski narod je prepričan, da bi moglo drugo bojišče danes naglo voditi k skupni zmagi.«
Vse druge trditve v izrednem poročilu so prave nesmisli o nemških izgubah: 56 tisoč topov. 42.000 tankov in 34.000 letal, namreč približno iste številke, ki po nedavnem uradnem poročilu predstavljajo boljševiške izgube. V Berlinu smatrajo, da se ne izplača demantirati te nesmiselne trditve. Isto velja tudi glede ostalih številk. Po moskovskih trditvah bi sovjetske izgube orožja ne znašale niti dve tretjini nemških izgub. Rdeča vojska naj bi bila izgubila med mrtvimi in ujetimi no 4,200.000 mož nasproti 6 milijonom in pol mrtvih ali ujetih Nemcev.
Vojaška razmotrivanja, ki jih je mogoče čitali v nemških listih, poudarjajo. da je nasproti tako močnemu sovvažniku, kakršen je boljševiški, trajanje vojne podrejenega pomena. Važen je le končni izid in v tem pogleciu ne more biti nobenih dvomov. Neki list spominja, da so nemške vojske v zadnji svetovni vojni uklo-
nile Ruse šele po treh letih in pol borb, ko so uresničile neprimerno manjše teritorialne uspehe kakor v teh dveh zadnjih letih. Res je. da' so boljševiki v zadnjih zimah dokazali, da so se zelo mnogo naučili od nemške strategije, vendar je bistveni činitelj sovjetske strategije ostala množica, obenem s pretresljivim in strahotnim zapravljanjem ljudi in vojnih potrebščin. Tako piše »Deutshe Allgemeine Zeitung«. da sta poslednji dve sovjetski zimski ofenzivi veljali boljševike več kakor prvi dve nemški ofenzivi. Jasno je, da se to krvoločno izrabljanje ljudi ne more neskončno nadaljevati. Borba na vzhodu že dolgo ne pozna onega naglega ritma in čudovitega zaleta prvih nemških vojevanj v tej vojni. Ako hočemo obvladati boljševike, piše list, se moramo oborožiti z energijo in hladnokrvnostjo, predvsem pa z vztrajnostjo in potrpežljivostjo.
»Borsenzeitung« piše: Mi vsi se nagibamo k temu, da presojamo položaj na vzhodu z vidika obeh zimskih ofenziv, to pa je zmotno. Upoštevati moramo splošni položaj borbe in primerjati današnji položaj s položajem z dne 22. junija 1941. Iz te primerjave je razvidno, da je splošno stanje povsem jasno nam v prid, navzlic utr-pelim udarcem, razočaranjem in izgubam.
Najmogočnejša vojska, ki jo je svet kdaj koli videl in ki se je dve leti pripravljala. da bi navalila na Nemčijo in vdrla v Evropo, je bila vržena kakih tisoč kilometrov nazaj. Britanska propaganda misli, da lahko spominja na razna nemška prerokovanja, ki da so jih sproti ovrgla dejstva. Minister dr. Gobbels je že pred nekaj dnevi zapisal v reviji »DasReich«, da nihče ni nezmotljiv. Sicer pa, pripominja »Nachtausgabe«, nismo nikdar izjavili, da hočemo potisniti sovjetsko vojsko do Urala ali v Sibirijo. Nemško poveljništvo se ni nikdar mislilo utopiti v ogromnem ruskem prostoru, pač pa se je z nemške strani vedno slišalo, da je treba nadaljevati borbo, dokler ne bo boljševizem prenehal obstojati kot vojaški činitelj in kot grožnja za Nemčijo in celino. Ta cilj še ni dosežen. Ta naloga še vedno zahteva uporabo vseh razpoložljivih sil in nove velike žrtve, toda zelo smo se že približali cilju. Sovražnik je v položaju oblegane vojske, ki je navzlic slučajnim zmagam prisiljena obupno se boriti, da si o-hrani svoje življenje. Zato bi bilo otročje, ako bi se vpraševali, kje bi morda že bili danes, ako ne bi bilo Stalingrada in ostalih neuspehov, ki so neizbežni v vsaki vojni Bolje ie, ako se vprašamo, kje bi bili, ako bi Hitler 22. junija 1941 ne bil prehitel sovražnega napada. (»Piccolo«.)
Bolgarija pod orožjem
Kaj M se zgodil®, ako bi sovražnik skušal vdreti na Balkan
Emilio Ceretti, sofijski poročevalec milanskega lista x>Il Popolo dTtalia«, je objavil te dni naslednji dopis, opremljen z gornjim naslovom:
»Ko naši sovražniki n vs1, ki ne poznajo položaja, govore o Bolgariji, se raduje-jo, da prikazujejo komunistično nevarnost kot nekaj zanesljivega in neizbežnega, skoro kot neke vrste organsko, podedovano in ugotovljeno slabost, toda., kdor živi v Bolgariji, kdor od blizu proučuje ž'" vi jen je te države jn vtakne svoj nos v njene domače zadeve, si počasi ustvari o vsem precej drugačno idejo in tedaj razume, da je mnogo bojazni in skrbi v tem pogledu pretiranih, da ne rečemo celo povsem neverjetnih. Kake posebne boljševiške nevarnosti v Bolgariji ni. Kvečjemu bi lahko rekli, da ie še vedno nekaj majhnih skupin anarhistov in prevratnežev, ki jih podpihuje Moskva in ki so doslej povzročili kak nemir, toda
proti njim se je boril in se še nadalje bori ve3 zdravi del države.
Država je trdna, v rokah ustanov in vlade, ki ne dopuščajo nikakih dvomov Kakor znano, je Bolgarija, ki je sicer v vojni z obema anglosaškima velesilama, še vedno v normalnih odnosih z Rusijo in sovjetsko poslaništvo še vedno posluje v Sofiji, toda to dejstvo in ckolcost, da je Bolgarija nasproti Ruaiji vodila doslej posebno politiko, še ne dopuščata kakih samovoljnih domnev, niti ne smeta inozemskemu opazovalcu vsiljevati kakih napačnih vrednotenj.
Necbveščeni v dobri veri ali tisti, ki imajo interes na zavijanju stvari v slabi veri, kaj radi zagreše zmoto, da hočejo istovetiti nagonsko rasno s'mpatijo bolgarskega naroda za največji slovanski narod z domnevno simpatijo do boljševizma. Ti dve stališči je treba loč!ti, saj sta si celo v popolnem nasprotju, in stoletna hvaležnost naroda, k; mu je' svobodo podaril car. se povsem ujema z novim — in prav tako občutenim — sklepom, da se upre razširjevanju t'stih sil, ki so izdale in ubile carja. Kakor bi tudi sedaj rade izdale in pobile in sicer s približno istimi sredstvi narode Evrope.
Spoznal sem mnogo mladeničev v Sofiji, ki so se napili ruskih klasikov, ki so popolnoma govorili rusko in ki so bili znani kot vroči Slovani, toda pripomniti moram, da sem prav med temi mladeniči, med to duhovno smetano dežele, naletel na najbolj odločno protlsovjetsko zadržanje, na najbolj bistre glave, na ljudi, ki so najbolj samozavestni in najbolj nepopustljiva.
Sovjetsko poslaništvo je leta in leta delo- j valo v Sofiji in ae tmdilo, da bi izkoristilo zase tradicijonalno prijateljstvo bolgarskega naroda do Rusije. Sovjetski emi-sarji. kj so jim b!le zaupane bolj ali manj dovoljene misije, so se na vso moč trudili, da hi bolgarski narod pozabil, da "'ta Rusija in Stalinov režim dva nasprotujoča si pojma. Moskva je žrtvovala mT-ione in cele tone propagandnih brošur, ki so se razdeljevale, ko je to še bilo dovoljeno, toda Bolgari se niso pustili preslepiti in so hodili še nadalje svojo pot. Ta pot je ravna in vojna jo je še razširila-
Komaj leto dni po izbruhu vojne je Bolgarija dosegla svobodo oboroževanja. Vojska, ki je bala dvajset let razkosana, se je komaj zopet pojavila, vendar ji je bilo od spomladi 1. 3941 dalje zaupanih nmego raznovrstnih nalog, ki jih je ta mlada bolgarska vojska častno izvršila. Najprej varovanje nekaterih predelov Srbije, potem zasedba makedonskega ozemlja in Traciie, zopet priključenih domovini, nato pa še previdnostno ojačenje meje proti Turčiji Danes je bolgarska vojska, čeprav še ni bila preizkušena v ognju, vendar že dovolj uporabljena in potrjena v izvršitvi pomembnih postranskih nalog, na višku svoje meči. In ta vojska je še nedotaknjena, nad vse trdna ln mnogo obetajoča rezerva Osi na tem zelo občutljivem področju Evrope.
Zares, bolgarska vojska je danes čuva-rica Balkana, ona lahko jamči red in mir na polotoku nasproti vsakršnemu notranjemu ali zunanjemu pojavu. Zunanji dogodek, ki mu seveda v Sofiji posvečajo posebno pozornost in ki se najbolj neposredno tiče države, se tiče možnosti angleško-ameriškega izkrcar ja na balkanski cbali. Navzlic tehnjčnm težavam, ki ne govore za operacijo te vrste, to možnost proučujejo in jemljejo v poštev, kar pa je še pomembnejše, nanjo se moralno in materialno pripravljajo, da bi ji bili kos. Prav v zaključni fazi vojne v Tunisu. ko so v voja-škh in političnih krogih začel,- misliti na možnost anglosaškega izkrcanja na Balkanu, je bolgarski minister za javna dela Va-silev imel govor, v katerem je potrdil, da ;e mesto Bolgarije sedaj in v bodeče, v vsakem primeru, v rožnatih kakor temnih dneh, na stranj Italije, Nemčije in Japonske. Izven dvoma je, je dejal minister, da bo Bolgarija, ako bi se angleško-ameriške
čete skušale izkrcati na Balkanu, zgrabila za orožje in bo takoj postala glavno bojišče. V tem primeru bo bolgarski narod skočil na noge in se vrgel proti sovražniku kot en sam mož.
Med tem sem že videl na lastne oCi mnogo priprav, toda iz razumljivih razlogov ne morem o tem mnogo poročati, prav gotovo pa je, da ukrepi previdnosti, ki so jih podvzeli Bolgari in Nemci, ki z njimi sodelujejo. da bi se zaustavil morebitni napad na tem področju, prav nič ne zaostajajo za onimi, ki so bili izvršeni na drugih bolj izpostavljenih delih Evrope. Gre za vojaške in socialne ukrepe, za popolno očiščenje ozemlja prav tako kakor za odstranitev vseh makedonskih in trac'jskih Židov ter množ;čne aretacije vseh sumljivih elementov. Sicer pa, kdor si ogleda dela na tem utrjenem področju in kdor je v stikih s četami, ki so na teh utrdbah, bi utegnil misrti, da se vojna na teh mirnih obalah lahko nenadoma pojavi. Tako so se vsi z vnemo vrgli Da delo in so v nekaj mesecih mrzličnih prizadevanj ustvarili, kar bi se v normalnih časih lahko zgradilo šele v letih. Zato lahko rečemo: čeprav bi sovražnik zares prišel s te strani, mora računati s tem, da ga tu čakajo vojaki.
Badlo Ljubljana
ČETRTEK, 24. JUNIJA 1943/XX1.
7.30; Pesmi in napevi. 8.00: Napove:! časa. — Poročila v italijanščini. 10 30: Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu.. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrh. Povelj. Oborož. Sil v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Lahka glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Nove plošče »Cetra«. 18.00: Janežič Franc: Zatiranje bolezni in živalskih zajedalcev na krompirju — predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.40: Iz znanih oper; Donizetti: »Don Pasquale«. 21.10: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Koncert vodi dirigent Domenico De Paoli. 22.45: Poročila v italijanščini.
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ,<Jutrov" oglasni oddelek!
Ducejeve nagrade
za rojstvo dvojčkov
Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Hočevar Baltazarju in Ivani v Višnji in zakoncema Gole Karlu in Ani v Gorenji vasi o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir.
Razširjenje zakonov na Karpatsko Rumunijo
Bukarešta, 22. junija, s. Ob drugi obletnici vstopa Rumunije v vojno je bil razširjen civilni zakonik in trgovinski zakonik za Karpatsko Rumunijo.
Statut Transnlstrije
Odesa, 22. jun. s. Dekret, ki ga je podpisal maršal Antonescu o novem statutu Transnistrije, je vzbudil navdušene manifestacijo veselja jn hvaležnosti med pre-bivalstv jm. V Odesi se je prebivalstvo zbralo pred vladno palačo v zahvalni manifestaciji, ki je dolgo trajala. Z novim statutom je Rumunija izbrisala vsa znamenja boljševiške oblasti na tem področju.
Kazen za poneverbo
živilskih nakaznic
Rim, 22. junija, s. Neki Rovida Aldo, uradnik pri občinskem živilskem uradu v Cataniji, je v svojem uradu poneveril okoli 800 živilskih nakaznic ter nekoliko žigov, ki jih je prodal svojemu sokrivcu Giuseppu Olivieriju. Ta je živilske nakaznice deloma spravil v promet, vendar pa mu je oblast zaplenila še kakih 500 neporabljenih. Pred posebnim sodiščem za zaščito države je bil Rovida obsojen na 8 let in 2 meseca ječe ter 8000 lir globe, Oli-vieri pa na 6 let in en mesec ječe ter 2500 lir globe.
Gospodarstvo
Maksimalno prebivalstvo naše zemlje
GLEDALIŠČE
DRAMA
četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari ln mladi. Red četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob i8.: Jorijeva hči.
Red B.
*
A. Medved; »Stari in mladi«. Igra iz našega kmečkega življenja, ki p:kaže dramo prevžitkarja in nehvaležnost njegovih otrok. Dejanje kaže stremljenje mladega rodu po udobnem življenju brez truda in dela. Posledice vodijo v nasprotje s paragrafom. Osebe: Jamnik — Lipah, France — Presetnik, Mica — Starčeva, Meta — S;mčičeva, šepar — Gale, Tine — Verdc-rik, Alena Gabrijelčičeva, Kragelj — Košuta, Blaže — Gorinšek, orežnrika — Bene-dičič, Blaž. Režiser: Milan Skrbinšek. Ab»-nente rei5a četrtek opozarjamo, da bodo imeli to predstavo izjemoma v četrtek na praznik zaradi bl žnjega sklepa dramske sezone.
G. D'Annunzlo: »Jorijeva hči.« Pastirska tragedija v treh dejanjih. Pre ved; dr. A. Gradnik. Dejanje je zanimivo po svojem folklornem okolju; godi se v Abruzzih med kmečkim ljudstvom, katerega prvobitne nagone krotijo vera. tradieja in mistika. Dva mlada človeka, ki stojita po svojem mišljenju in čustvovanju izven človeških zakonov, ki jima branijo združitev, bojujeta v sebi in na zunaj boj za zmago njune ljubezni. Višek drame je zloč'n, storjen v obrambi sočloveka in zanj doprirešena največja žrtev, življenje, v blagor njegove rešitve in sreče.
OPERA
četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven.
Cene od 28 L navziol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota,, 26. junija, ob 18.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene ol 24 L navzdo'. *
Odpovedana predstava Massenetcve
»T h a i s«. Zaradi nenadne obo.elosti Valerije Heybelove se današnja predstava »Thais« ne more vršiti. Namesto te opere bodo peli Puccinijevo »Madame But-terfly«.
Danes Puccinijeva »Madame ButterflJ'«
z Ivanko Ribičevo v naslovni partiji. V današnji predstavi bo pela Cho-cho-sano Ribičeva, tokrat prvič skupaj z Lipušč-kom kot Pinkertonom. Ostala zasedba je sledeča: Suzuki — Karlovčeva, Kate — Stritarjeva B., Sharpleg — Popov, Goro — Rus, Yamadori — Dolničar, bonec — Lupša. komisar — Gregorin, uradnik — Škabar. mati — Škrjančeva. Dirigent: D. Zebre; režiser; C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti; scenograf: A. Forige.
Za »Thais« kupljene- vstopnice veljajo za današnjo predstavo »Madame Butter-fly«.
Vprašanje, koliko ljudi lahko prehrani naša zemlja, če se izkoristijo vse gospodarske in tehnične možnosti, predstavlja osnovni problem antropogeografije, ki zahteva upoštevanje fizično-giografskih kakor tudi številnih gospodarskih in političnih vprašanj. Vsak poizkus, izračunati z zadostno točnostjo maksimalno možno število prebivalstva naše zemlje, mora voditi do spoznanja, da je možna le .približna cenitev.
Težave imamo že pri določitvi naselitvenega prostora, ki se ceni na okrog 130 milijonov; kvadratnih kilometrov od skupne površine 150 milijonov kvadratnih kilometrov. Jasno je, da. pretežni del arktičnega in antarktičnega ozemlja s 14 milijoni kvadratnih kilometrov ne pride v poštev za naselitev ali samo v biezpomembnem obsegu. Tudi mnoga druga področja naše zemlje po naravi sami ne morejo nuditi človeštvu prehrane.
Drugi moment nesigurnosti je vprašanje, v kakšnem obsegu je pričakovati, da se bo človeštvo nalsilje množilo. Razvoj v prejšnjem in v tekočem stoletju kaže v tem pogledu prav zanimive slike. Po ugotovitvah A. Fischerja je znašalo skupno število prebivalstva naše zemlje leta 1800. 775 milijonov, leta 1850. je nairaslo na 1075 milijonov, leta 1900. na 1564 milijonov, pred izbruhom sedanje vojne pa se lahko ceni na okrog 2250 milijonov. Od leta 1800. se je prebivalstvo naše zemlje potrojilo.
V prejšnjih stoletjih se prebivalstvo ni tako naglo razvijalo, predvsem zaradi raz-sajanja kužnih bolezni in nezadostne higiene, pa tudi zaradi številnih vojn Prve količkaj zanesljive podatke o prebivalstvu imamo iz rimske debe. Za leto 69. pred našim štetjem so izračunali, da je Italija štela okrog 4 in pol milijona prebivalcev. Ob smrti cesarja Avgusta je bilo v Italiji in Siciliji 6.6 milijona prebivalcev, v Španiji 6 milijonov, v Galiji 3.4 milijona, v cu-ruvskih državah komaj 2 milijona in na grškem polotoku okrog 3 milijone. Skupaj je t.-ikrat živelo na vsem evropskem delu rimskega imperija, le okrog 23 milijonov prebivalcev, v Aziji, kolikor je pripadala rimskemu imperiju, 19 in pol milijona, v afriškem delu rimskega imperija pa 11.5 milijona, tako da je ves ogromni rimski imperij takrat štel le 54 milijonov prebivalcev.
Za srednji vek so cenitve težavne j še in je gotovo, da sc je takrat število prebivalcev zmanjšalo spričo neurejenih razmer v dobi preseljevanja narodov, in zaradi vojn in kužnih bolezni. Prebivalstvo Nemčije i se je n. pr. v tri leset letni vojni zmanjšalo j na polovico. Leta 1618. je bilo v Nemčiji ekreg 25 milijonov prebivalcev, leta 1648. pa komaj 12 milijonov. Francija je v rimski dobi štela 6 co 7 milijonov prebivalcev in v dobi Karla Velikega 8 do 9 milijonov. V Italiji je bilo še ob pričetku 18. stoletja le 11 milijenov prebivalcev, v Španiji pa ob koncu srednjega veka prav ta.ko 11 milijonov; to število pa je ob koncu 16. stoletja
padlo na pičlih 7 milijonov. V Angli# je bilo še do 14. stoletja komaj 2 in pol milijona prebivalcev in je to število šele v 17. stoletju naraslo na 5 milijonov.
V starem veku je bil Egipt najbolj gosto naseljena dežela, saj je v dobi cesarja Avgusta živelo v Egiptu na področju 28.000 kvadratnih kilometrov 5 milijonov prebivalcev, to je 179 na kv. km, kar je za takratne razmere ogromno število, če upoštevamo, da je v evropskem delu rimskega imperija živelo povprečno le 10 prebivalcev na kvadratni kilometer (v Italiji 24, v podunavskih deželah komaj 5). Tudi po današnjem merilu bi stari Egipt lahko prištevali med najbolj gesto naseljena področja, kajti danes živi na kvadratni kilometer v Belgiji 273 prebivalcev, v Angliji 195, v Nemčiji 144, v Italiji 140 itd.
Kako se bo v bodoče razbijalo preOivaJ-stvo na naši zemlji je, kakor rečeno, težko presoliti. V zadnjih desetletjih se opaža po izrednem dvigu v prejšnjem stolet-ju zopet počasnejše naraščanje prebivalstva. Na drugi strani ps je upoštevati še og~o rine neizkoriščene možnosti za pridelovanje živil, zlasti v tropskih in substropskih deželah. Bodoči razvo gospodarstva, industrije in prometa bo omogočil preži ljanje še znatno povečanega števila prebivalcev, kakor doslej, zlasti z izkoriščanjem tropskega pasu, ki daje danes komaj eno šestino dobrin svetovnega gospodarstva, čeprav je v tem pasu mogoče doseči spričo ugodnih klimatskih razmer dvojni, če ne trvjni donos na enoto površine. Nadaljnje možnosti nudijo obsežne neizkoriščene površine step-skega značaja, ki nudijo še ogromne možnosti za pridelovanje živil in drugih pridelkov. Kaj se da doseči pri razmeroma slabih naravnih pogojih je zlasti pokazal primer italijanske kolonizacije v Libiji. Po ugotovitvah nemškega strokovnjalca Her-manna VVagnerja odpade manjši del celotne suhe površine na gozdno in kulturno površino in večji del na površino stepskega in puščavskega značaja.
Za presojo koliko prebivalcev lahko prehrani naša zemlja, pa je važno tudi vprašanje, v kakšni smeri se bo razvijal življenjski standard, kakšen bo naprelek pri vzgoji kulturnih rastlin, odnosno v kakšni meri bo mogoče še dvigniti donos kmetijskih pridelkov s sodobnimi sredstvi dviganja kmetijske proizvodnje. Tudi teoretično še nismo dosegli meje, do katere se da dvigniti donos zemlje. Upoštevajoč vse te okolnosti prihajajo razni znanstveniki do števili:, ki se piecej razlikujejo. A. Penck ceni, da bo lrihko naša zemlja preživljala 8 do 9 milijard ljudi, A. Fischer pa prihaja le do maksimalnega števila 6.2 milijarde. Upoštevajoč gornje številke lrhko pridemo uo zaključila, da se bo prebivalstvo naše zemlje lahko še potrojilo ali po-četvorilo. Praktično gledano pa je probiem preživljanja rastočega števila prebivalcev naše zemlje bolj gospodarski in politični problem, kakor naravoslovni in tehnični.
Gsspsdarske vesti
= Letošnja letina v Italiji je prav dobra. V južnem delu Italije so žito že poželi. v ostalem delu države pa je žetev že v teku. odnosno se bo v kratkem pričela.
V	mesecu maju je bilo vreme za žito izredno ugodno. Predvsem je bilo dovolj padavin. Zato ima letošnja pšenica prav visoko specifično težo. Da se oddaja žita čimbolj pospeši in poenostavi, je kmetijsko ministrstvo z denarnimi zavodi sklenilo dogovor, po katerem bodo kmetje, ki oddalo svoj pridelek pri državnih zbiralnicah za žito. lahko vnovčili tako imenovano boleto pri poljubnem denarnem zavodu v dotični pokrajini, medtem ko so mogli doslej vnovčiti boleto le pri določenih denarnih zavodih. Čeprav še ni mogoče Dodati končne sodbe o letošnji letini, ne more biti dvoma, da bo letošnja žetev pšenice mnogo boljša, nego je bila lanska in da Italija ne bo notrebovala v prihodnjem žitnem letu nobenega dovoza žita iz tujine.
= Ustanovitev konzorcija uvoznikov rib. Iz R'ma poročajo, da je bil ustanovljen konzorcij uvoznikov rib (Citi) z nalogo, skrbeti za uvoz svežih rib in ribjih konzerv, upoštevajoč potrebo dejanskega trga.
V	tem konzorciju so združena vsa podjetja stroke, ki so dala na razpolago tudi glavnico. V upravi je devet članov, od katerih imenuje tri konfederacija za trgovino,
Nastop šolskih pevskih zbarov v radiu
V	Italiji so vsako šolsko leto pevske tekme šolskih pevskih zborov, ki imajo obvezni pevski pouk. Izvedba teh tekem je poverjena vsepovsod Zveznemu Povelj-ništvu G.I.L.-a. Že v lanskem šoiskem letu so se pevske tekme uvedle tudi v naši pokrajini in je Visoki komisar poveril izvedbo pevskega natečaja mladinskih pevskih zborov ljubljanskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol Zveznemu Povelj-ništvu G.I.L.L.-a.
V	lanskem šolskem letu so tekmovali posamezni mladinski zbori s programom, ki je bil že vnaprej določen, v tekočem šolskem letu pa so pesmi izbrali voditelji mladinskih zborov sami. Tako so izvajali poedini zbori dve do tri pesmi, ki so bile po umetniški vrednosti uvrščene v tri kategorije.
Pevski natečaj se je vršil v mesecu maju pred ocenjevalno komisijo. Namen natečaja je bil v glavnem ugotovitev, na kakšni stopnji je pevski pouk v posameznih šolah in v koliki meri so mladinski zbori zmožni izvajati narodne in umetne pesmi in kolikšen je napredek poedinih šol v pevskem pouku od leta do leta. Zato se ti pevski natečaji ne vrše pred javnostjo, temveč interno. Prvo ocenjeni pevski zbori in njihovi voditelji prejmejo nagrade, vsak pevski zbor pa diplomo priznanja.
Da pa se vendar pokaže javnosti uspeh truda in prizadevanja posameznih mladinskih zborov in njihovih voditeljev, so se odbrali nekateri zbori, ki so izvajali pri natečaju značilne narodne pesmi in so se posebno odlikovali, da bodo ponovili svoj nastop v petek, 25. t. m., ob 18. za radijski prenos.
Nastopili bodo mladinski zbori poedinih 3ol v nasjednje mredu:
1. Mladinski zbor III. mešane ljudske šole — Moste z narodno: »Lipa«, »Jest pa imam konjča belega«. Vodi učit. Spazza-pan. — 2. Mladinski zbor II. deške ljudske šole - Graben z E. Adamičevo: »Jur-jevanje«. Vodi učit. Pirnat. — 3. Mladinski zbor II. mešane ljudske šole - Zgornja Šiška z narodno: »Kaj sem si prislužil«. Vodi učit. Klemenčič. — 4. Mladinski zbor
I.	dekliške ljudske šole - Graben z narodno: »Jutranja«. Vodi učit. Schubert. — 5. Mladinski zbor dekliške vadnice državnega učiteljišča z Mav: »Igra« in »Jurčev zidar«. Vodi učit. Venzajz. — 6. Mladinski zbor L mešane ljudske šole -Vič z narodno: »Spomladi vse se veseli«. Vodi učit. Paternost. — 7. Mladinski zbor
II.	deške meščanske šole z narodnimi: »Moj očka ima konjča dva« in »Splavar-ska«. Vodi učitelj glasbe Lahamar. — 8. Mladinski zbor II. dekliške meščanske šole z narodno: »Jezusu pušeljček«. Vodi učit. glasbe Lahamar. — 9. Mladinski zbor meščanske šole Lichtenturn z M. Tomčevim: Šopkom narodnih pesmi«. Vodi učit. s. Aljančič. — 10. Mladinski zbor klasične gimnazije z Vodopivčevo; »Ptici«. Vodi učit glasbe Cerar. — 11. Mladinski zbor škofijske gimnazije z narodno: »Tri tičice«. Vodi prof. Tome. — 12. Mladinski zbor uršulinske gimnazije z Premr-lovo: »Jezus je rože sadil«. Vodi M. Men-cin. — 13. Mladinski zbor III. realne gimnazije z narodnimi: »Tam gori za našo vasjo« in »Škrjanček«. Vodi prof. Schwei-ger. — 14. Mladinski zbor I. ženske realne gimnazije z narodnimi: »Ta tičica lepo poje« m »Zvonovi«. Vodi prof. Novak. — 15. Mladinski zbor I. moške realne gimnazije z Gerbičevo: »Pastirček«. Vodi prof. Juvanc.
nadaljnje tri konfederacija za Industrijo, poslednje tri pa imenuje osrednja organizacija zadružništva.
= Razdelitev bivšega jugoslovanskega rečnega plovnega parka. Iz Budimpešte poročajo, da bo Madžarska dobila večje število dunavskih ladij, ki so pred prvo svetovno vojno pripadale Madžarski in so bile leta 1918 prideljene Jugoslaviji. Med temi ladjami je znani luksuzni parnk »Ka-radjordje«, ki jc prej nosil ime »Fran Josip I.« :n bo pod starim imenom zopet uvrščen v madžarski rečni plovni park.
= Nemški oskrbovalni predpiši. Vodstvo nemžke strokovne skupne za usnje in ga-laterijo je izdalo predpise o predaji kov-čegov. Tvornice, ki izdelujejo kovčege, morajo blago prodat; predvsem trgovcem v bombardiranih mestih in tudi trgovci de-tajlisti so dolžni blago prodati predvsem osebam, ki so utrpele škodo zaradi bombnih napa.dov. V bodoče se sme izdelovati samo pet vrst kovčegov.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Ribiči z otoka Hvara so v zadnjih tednih zabeležili izredno obilen lov7 sardel in so morali pretežn; del lova vložiti v sol, ker ni bilo možnosti blago odpremiti do potrošnih središč. Doslej so odpremili z otoka Hvara šest vagonov sardel v Hrvatsko. — S sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena Tekstilna d. d. z glavnico 5 milijonov kun, ki s« bo bavila s proizvodnjo in prodajo tek-stinega blaga. — Prva daimatinska trgovinska družba v Dubrovniku je dvignila svojo glavnico od 2 na 4 milijone kun. — Kakor smo že poročali, je Prva hrvatska štedionica zabeležila v lanskem letu S.3. milijona kun čistega dobička, skupaj s prenosom č-fetega dobička v prejšnjem, letu pa znaša čisti dobiček 10.5 milijona kun. Občni zbor delničarjev je sedaj sklenil plačati za lansko leto 4% dividendo na glavnico 95 milijonov- kun. Splošni rezervni sklad zavoda znaša 20.8 milijona kun, posebne rezerve pa so izkazane v višini 55.6 milijona kun.
= Davčni vijak \ Zedinjenih državah.
Včeraj smo poročali, da je bil s pičlo večino 202 glasova proti 194 v reprezentančni zbornici sprejet zakon, ki uvaja odte-govanje dohodnine pri delavcih in nameščencih. S tem pa še ni zaključena davčna razprava v zbornici. S. 1. julijem se prične novo proračunsko leto, za katero zahteva ameriški državni finančni urad nadaljnje davke za 16 milijard dolarjev. V zbornici se opaža močan odpor proti tej novi zahtevi, češ da se pred volilci ne da zagovarjati nadaljnje privijanje davčnega vijaka. Državni finančni urad pa ugotavlja, da davčna obremenitev v Zedinjenih državah še ni dosegla one višine kakor v Angliji, čeprav se je davčni donos že v izrednem obsegu dvignil. Leta 1938-39 so prinesli davki 5.7 milijarde dolarjev, leta
1941-42	pa 13.1 milijarde dolarjev, medtem ko se ceni, da bo donos davkov v letu
1942-43.	ki se konča ob koncu meseca, dosegel 23 milijard kar baje predstavlja šele 18 °/« narodnega dohodka. V prihodnjem letu se bo donos brez uvedbe novih davkov verjetno dvignil na približno 33 milijard dolarjev, kar bi predstavljajo 25% verjetnega narodnega dohodka. Z novimi davki v višini 16 milijard pa bi celotno obdavčenje doseglo 35 °/o pričakovanega narodnega dohodka, pri čemer bi odstotek obremenitve skoraj dosegel ono višino kakor v Angliji.
Ing. Franci Ur bas:
Naša rodbinska in hišna imena
Prijetna so imena Rajan. Rajar :n Raj. pa naj že ;majo svoj izvor od raja = paradiža, nebes ali pa od raja = plesa.
Naš človek se je menda vedno rad pošteno povese!il in včasih rajal. Že ziljanski Visoki raj pričenja tako lepo:
Bug dej ne dober čas ta pervi raj začeti.
Pa niso takrat rajali toliko v izbah, kakor nam že Valvasor pove. ampak na prostem m ob belem dnevu pod zeleno lipe. Ni ie veljalo: pc/ka je vkazana, tla so namazana. Naša narodna pesem nam sama točno opiše taksen raj. ko pride kralj Matjaž kot kakštr prešeren mladec na raj:
Turčije v sredi globoke stoje tri lipe zelene. Pod pervo konjče st—-o. na raj se berhk' obla; jo; pod drugo raj prodavajo, pod tretjo kroglo rajajo
Pa si je kupi! in plačal raj takle fantič, da je zijala in strmela cela družba.
Kraljic pri mizi rumeni tako jim pravi, govori: »Gospodje, ne zamerite, po čem vi raje prodate?« Kralj seže v aržet ždani po zlat rudeče-rumeni. Po mizi mu ga zatoči, de po nji trikrat obleti.
No. marsikatera si je na tihem želela brhkega in ponosnega mladeniča, ko se je nameril k mladenkam zbirat svojo rajavko:
Pa grede si devejko zbrat in reče goscam zajigrat. Si mlado zvol' Alenčico. Ročice si podajata, jo pervič krog zarajata.
Ali je mogoč še lepši in bolj točen opis, kako so nekdaj rajali ped cvetočimi lipami?
Kakor so sicer zelo lepa slovenska imena Rubnik in Rubežnik, pa niso prav nič prijetna za naše uho, kadar nas prideta rubnik — rubežnik rubiti v h'šo.
Ruha in Rom so naša imena, katerih pa mi menda ni treba razkladati.
Ruj ima svoje ime iz rastlinstva, pa ga omenim, ker označuje izraz številno in važno skupino drevja, ki nam daje čreslovino. barvila in drevesni vosek.
Sveder, Sitar, Seljak (Selak), Seljan (Selan). Skala. Skale. Skalar, Sluga, Scdar, Stopar, Stre-har. Sok, Skaza. Stropnik, Sedlar, Strugar Stro-jar, Skledar. Ssdar, Skodlar, Smrekar in še nekaterih drugih naših imen mi ne kaže razkladati.
Sajavec, Sajovic, Sajovec menda pomeni sa* jastega. črnega in sajastopoltnega človeka. Pa neki bolezni tudi tako pravijo. Zrelemu lešniku pravijo sajavee. Saj pravijo: lešniki so že sajavi — lešniki so zreli, da se ružijo iz češulje in seveda lepo temno porjaveli in sajasto-barvni. Tudi temnemu, sajastobarvnemu topa-zu pravijo sajavec.
Sevnik je ročni koš z locnjem katerega nesi sejalec in zajema iz njega polna prgišča semena.	.	.
Stružnik je ime različnih orodij, s katerimi družimo ali stržemo. Usnjarji in strojarji pra= vije plohu, na katerem golijo kože. stružnik. Za tuje rašplo je naše pravo »n lepo ime stružnik. Stružnik ali tudi navadno stružnica pravijo strugarji svoji strugarski delovni mizi. Mi' zarji pa rekajo svojemu dolgemu stružcu (spe-halniku) stružnik (Fiigebank). Stružnik je te' daj stružil.
Lepo domače ime Skutmk pomeni košaro za skuto. Nezrel lešnik s še mehkim, vodena-stim in skutastim jedrom se imenuje skutnik. In posinovljencu ali tujemu otroku ki ga redimo in dojimo, pravimo skutnik. To slednje je dalo najbrže ime na-im Skutnikom
Smole. Smolar, Smolič, Sm&iovtc Smolmk in Smolnikar so vsi dobili ime od smole. Pa je smole čevljar ali od smole pomazar človek; smolar samo nabira smolo; smolič je smoli! sode ali kaj drugega s smolo; smolovec pravijo neki rastlini in tudi smolnemu olju m teru; smolnk pa pravijo nekod kolomazu, pa označuje tudi posebno kamenino.
Spoštovan rokodelec je bil studencar. ki je kopal, zidal in stavil vodnjake. Po tem opravku imajo ime naši Studenčarji.
Sirčič je hlebec sira, pa pravijo tako tudi siriščniku ali sirilu, onemu fermentu. ki je v telečjem želodcu in povzroča širjenje mleka-da se stvori sirnma (kazein).
Sirnik je košara, pletenica za sir ali pa kotel, v katerem pregrevamo mleko, ga širimo in predelujemo v sirnino. Nekdaj je bilo širjenje in izdelovanje sira pri vsakem našem kmečkem gospodarstvu nekaj navadnega. O plačevanju raznih dajatev v naravi kaj pogosto beremo.
KULTURNI PREGLED
koliko sirov je bilo treba kakšnemu zavezancu
oddajati svoji go&poščini,
Slanec pravijo studencu, izvirku s slano vodo. Slanič pa je potomec Slane.
Strel in Strelec imata svoje ime od streljanja. Strel ne pomeni samo strela s puško, lokom itd. ampak tudi še lov, lovljenje. Pregovor pravi: kmet na strelu = lovu, polje v plevelu. Pa je stre' tudi strehi material: nimam niti enega strela več; imam samo še dva strela, dva naboja.
Strgar je vsak delavec, ki kai strga, pred* vsem velja to seveda za dimnikarja. Izdelovalcu žlic, žličarju pravijo strgar, ker strga s strgarkom = žlicarskim strgarskim nožem žlice in drugo leseno robo.
Skok pomeni skok = dajanje skakanja ali tudi daljavo. Pravimo: nekaj skokov daleč = nekaj korakov daleč. Pa označuje način teka, jahanja: dirja, jezdi v skok (napek v galop). Skok označuje dalje tudi način m potek oprav-
ka, dela: to nam gre v skok = to nam gre urno, hitro, spešno. Pregovor pravi: kjer je dosti rok, tam gre delo v skok. Končno pomeni skok toliko kakor opravek, posel, opra* vilo: še nekaj skokov uredim (opravkov), pa bom takoj nazaj.
Skrit pravimo manjšemu slapu, pa je skok toliko kakor padec vode: ta struga ima močan skok = padec. Seveda je skok tudi stegno, pa tudi krak pri raznih živalih; ocvrti žabji skoki so priljubljena poslastica. Nič čudnega ni. da je dobila žaba. ki nam daje okusne skoke za jed, ime skok.
Če ni dobil naš Skok imena po živali, pa more njegovo ime pomeniti samo urnega, pridnega in delavnega človeka, kajti večkrat sem slišal naše kmečke ljudi reči: Kdaj je še len-ček = lenuh skoka ujel?
Skočir je vročekrvnež. ki skoči in poskoči že zaradi vsake smeti in malenkosti.
vedno mojstrovino. Nihče ni še napisal nekake filozofije Martina Krpana; nihče ni pokazal, ali in koliko se v tej po poli mitični, po poli realistični slovstveni osebi odraža karakter slovenskega človeka, koliko je v nji skrit svojski ljudski pogled na svet. slovenski čut za življenjsko realnost, naša trdovratna ljubezen do domače zemlje! Tudi don Kihot je smešen, morda celo blazen in vsekako hudo čudaški možak, ki uganja razne norčije in takisto prihaja navzkriž z zakoni kakor naš Martin Krpan s svojim tihotapstvom soli. Vzlic temu vidijo Spanci v njem vteleše-nje svojega nacionalnega značaja, prototip idealizma, ki se viteško žrtvuje za svoj ideal. Ali ima naš Martin Krpan v svoji grotesknosti in v svoji zdravi kmečki moči in premetenosti tudi neko, za naš narod značilno etično potezo? Ali bi ne mogli govoriti o njem kot prototipu naše žilavo-
sti in našega življenjskega realizma? *
Če prebiramo Levstikovega »Martina Krpana«, nas vedno znova osvaja tisti kleni epični stil, ona samorašča beseda in prav iz tisočletnih ust kmečke govorice posneto izrazje, pred katerim obedi ves naš s tujo učenostjo prepojeni izraz Potrebna bi bila posebna slogovna razčlemba Levstikovega stavka, ki je dosegel prav v »Martinu Krpanu« tak višek, tako kla-sičnost slovenske epične besede, kakor jo je vezana beseda našla samo v Prešernovi poeziji. Vsekako zanimiv primer, kako se takoj v začetku naše novejše i:'te-rature stavijo takile granitni stebri, na katerih sloni potem vse drugo.
O postanku in pomenu »Martina Krpana« je povedal kritik in pesnik dr. Tine Debeljak v uvodu vse potrebno in tako tuui nepoučenemu olajšal slovstveno vrednotenje teksta. Mislim pa, da je »Martin
Grossi calibri lungo il vallo mediterraneo —
Pod gornjem naslovom objavlja dunajski dnevnik iz Beograda poročilo svojega dop'snika o političnem in goepcdaiskom položaju v Srbiji in med drugim piše:
Vožnja z avtomobilom po Balkanu se zdi marsikomu bolj tvegano podjetje, kakor potovanje v ksk: drugi evropski državi. Toda temu ni tako. Po zaslugi organiza-c'je Tod so ceste na vsem Balkanu v izvrstnem stanju. Legende angleško-ameri-ških agitatorjev o nevarnostih, ki prete vsepovsod potnikom od partizanov, četni-kov in d-ugih prevratnikov, pa se izkažejo le kot pobožna žel;'a njihovih raš rjeval-cev. Na vožnji v!di potnik, da so polja dobro obdelana in da obetajo bogato žetev Po izkušnjah zadnje zime so kmetje spregledali svojo napako in zemljo bolje obdelali kakor lan1. Pcsebno mikavna za kmete je čr.-a borea, kjer se prodajajo pše-nična in koruzna moka, svinjska mast, slanina in jajca po neverjetno visokih cenah. Nedjčeva vlada z vsemi sredstvi zatira take izrodite.
Poleg izvrševanja porcijske oblasti ima srbska državna straža in še posebej srbski prostovoljski zbor, ki ga sestavljajo pri padniki Ljotičevega gibanja, tudi nalogo uničevanja po gozdovih skritih tolp. Zlasti ljotičevci so se s fanatizmom vrgli v borbo proti boljševizmu. Sovražno razpoloženje Ljot ča in njegovih pristašev preti boljševizmu jc ljotičevce duhovno združilo z narodno-socialistično Nemčijo in fašistično Italijo. Ljotičev pokret gre danes v Srbiji svojo pot: podpira vlado generala Nediča, čeprav nima nobenega svojega predstav-n ka v vladi. Strumna organizacija srbskega prostovoljskega zbora ir. odl;čna vojaška izvežbanost čudita zadosten dokaz o d sciplini. ki io imajo l"'otičevci. Gibanje je tembolj borbeno, ker izhaja iz č stega prepričanja o škodljivost- boljševizma in j3 zato med srbskim narodem zakoreninjeno.
na raepol?go predsednik Združenja javnik nameščencev Ljubljanske pokrajine.
Novi cdbor je takoj začel reševati najvažnejša in najbolj pereča vprašanja, ki jih 'ma v načrtu Društvo stanovanjsk h najemnikov. Navezal je stike z merodajni-mi oblastvi, ki so obljubila svojo pomoč. Zlasti mestna občina je pokazala polno razumevanje za težnje stanovanjskih najemnikov, čijih zastopnike je sprejel tudi župan general Leon Rupnk, ki j'm je zagotovil pomoč mestne uprave in je društvo tudi gmotno podprl.
Krpan« eden redkih slovenskih literarnih umotvorov, ki nas lahko brez posebnega uvoda zagrabijo takoj s prvimi stavki in za katerimi nam ostaja tisti svojski vtisk kakor ga ne dobimo iz nobene, umetniško še tako močne tuje knjige. Je to čar malce arhaiziranega in vendar kakor domača raševina trpežnega, močnega sloga in jezika, čar slovstvene patine, podoben Prešernovim pesmim, in pred njo čutimo to. kar čuti Italijan pred stranmi Danteja ali pred samosvojo prozo starih pripovednikov. Debeljaku pomeni geslo »Več Levstika« vrnitev k slovenskemu duhu v umetnosti. »In zato«, piše ob koncu uvoda, »ker se danes zopet odmikamo tuj-stvu v pripovedništvu in njega skrajnostim v duhu in oblikovanju, se primikamo domačinstvu. zdravju, optimizmu in dobroti: zato nam pomeni Levstik živo domačo tradicijo, ki nam more še danes nekaj dati in uravnovesiti s svojo umetniško polnostjo našo zrahljanost, našo novo odmaknjenost od duhovnega jedra našega naroda...«
Potemtakem smemo biti brez pretiravanja veseli, da smo dobili Levstikov nepre-sušni literarni kruh v posodi, ki nam vzbuja pravo bibliofilsko zadoščenje. (Sicer pozor na bibliofilstvo: tudi tega se skuša polastiti špekulacija in nam izpriditi vzore našega knjižnega kulta in okusa!). Velik format kakor pri mašnih bukvah, debel, fin papir, krasen. monumentalno_ odmerjen tisk. priloga v večbarvnem tisku, učinkovita kompozicija strani z Levstikovim tiskom, obrobne, rdeče natisnjene miniature risb, ki so v drugem delu knjige reproducirane v črno-belem tisku, okusna celotna oprema in posebej še vezava, vse to uvršča »Martina Krpana« v tej biblio-filski izdaji med najlepše slovenske knjige.
Lojze Per ko, ki je izdajo ilustriral in opremil, bi zaslužil posebno Študijo. Vse-
Težki kalibri vzdolž sredozemskega nasipa
V Srbiji so namreč pristaši boljševizma svojo igro dcigrali.
S tem pa še ni rečeno, da ni del srbskega ljudstva še vedno prepojen z iluzijami. To potrjujejo pristaši uporniškega generala Draže Mihajlcviča, ki je eksponent londonske emigrantske vlade. Toda ta je vse preveč slaboten, da bi mogel nastopiti javno proti zasedbenim oblastem ali proti Oboroženim silam srbske države.
Nedaleč od Beograda, v srcu Sumadije, stoji prekrasna, iz belega marmorja zidana zadužbina kralja Aleksandra. Tam počivajo vsi člani dinastije Karadjordjevičev, pod eije gospostvom je Srbija najbolj cvetela in imela največjo moč. Lik kralja Aleksandra, ki ie bil leta 1934. v Marseilleu umerjen, je vzor generalu Nediču. Kralj je hetel močno državo in je tudi svoje avtoritarne načrte uresničil. Po njegovi smrti pa se je začelo razkrojevalno delo, ki je v marčevem puču 1. 1941. slavilo svojo zmago. Ta »zmaga« pa je bila za Srbijo poguba, ki se lahko primerja z največjimi katastrofami srbskega naroda.
Pot od grobov srbskih kraljev v Topoli proti jugu vodi na Kosovo polje, kjer so pred približno 500 leti Turki premagali vojsko srbskih knezov in dobUi potem več-stoletno gospostvo rad Balkanom. Na Ko-sovem polju, ki spada danes večji del pod Albaivjo. leži pokopan drug velik srbski junak Miloš Obilič, ki je po izgubljeni bitki zabodel zmagovalca sultana Murafca. Njegov grob stoji samoten in zapuščen. Napis na njem je razbit. Obelisk je zgovorna priča propada srbske moč; na Balkanu. Ne daleč od tod sta dva turška grobova: veličastno zadnje domova r: je sultana Murata in njegovih vojskovodij Sulejmana paše in Gazi Mezana.
Čudovito je, da praznuje srbski narod dan svojega največjega poraza na Kosovem polju kot narodni praznik. S tem naj bi se ljudje spominjali na prirodnj zakon obnavljanja in na vedno znova rastoče sile človeštva. Srbi vedo iz svoje zgodovine, da se imajo za svoje življenje in za svojo državo zahvaliti samo svojim lastnim močem.
Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti.
kako čaka našo umetnostno kritiko dolžnost, da oceni ilustrativni donesek mladega slovenskega slikarja, ki se je s svojim »Martinom Krpanom« uvrstil med tiste slovenske ilustratorje, ki so doumeli lepoto tesnejše vezi med knjigo in podobo. Ta slikar, ki z zdravo stremljivostjo kljubuje vsem oviram in hodi trdo pot svojega umetniškega razvoja, je sam Notranjec in se je prav na rodnih tleh inspiriral za podobo slovenskega kmečkega silaka in viteza z Vrha pri Sveti Trojici. Perko je narisal nekaj nad 50 glavnih ilustracij k Levstikovemu tekstu; reproducirane so na posebnih prilogah in njih miniaturne na-značitve ob robovih teksta prikazujejo scene in poglede, ki so v drugem delu izdelani v obsegu 23X17 cm. Motivi se naslanjajo naravnost na Levstikovo besedilo. Ilustrator pronica v plastično nazornost teksta s svojim jasnim pogledom in ustvarja tu krajinske podobe, tam figuralne kompozicije, vse v enotnem risarskem slogu in ob približnem varovanju Krpanove fi-ziognomije. Le-tej je dal tipizirano podobo močnega, čeprav bolj koščenega ko debe-lušastega kmeta, voznika in tihotapca, ki ga zemlja kaj prida ne redi in si — kakor še danes velik del slovenskih kmečkih ljudi — služi po strani denar. Tako je Lojze Perko v podobe prenesel Levstikovo epiko, in najsi klenost slik zaostaja za žlahtno težo pisateljeve besede, je vendar prispeval vsega uvaževanja in hvale vreden delež k poveličanju Levstikovega epičnega teksta m k slovesu slovenske knjige.
Jufes Letnaitre '
Nedavno se je francoska kulturna kronika spominjala devetdesetletnice rojstva že 1. 1914 umrlega slavnega kritika Julesa Lematra, k; ga štejejo med izrazite predstavnike francoske impresionistične kriti-
„Marfin Krpan" v novi izdafi
Pravkar je izšla bibliofilska izdaja (Slo-venčeva knjižnica) Levstikovega »Martina Krpana«: enega najbolj samoraslih, iz dna naše narodne duše zajetih tekstov slovenske literature. Če je med prejšnjo vojno ta korenito slovenski pripovedni tekst izšel v ilustrirani izdaji za mladino, smo ga dobili zdaj kot bibliofilsko opremljeno knjigo, kot izdajo za s'.ovensk0 meščansko hišo. V tej izdaji je postal »Martin Krpan« knjižna posebnost in umetnina, ki bo mogla pričevati še zanamcem o našem odnosu do Levstikovega — literarno tako dragocenega teksta.
Ko človek po dolgem času, izpolnjenem s prebiranjem sodobne in zlasti še tuje literature, vzame v roko »Martina Krpana« in ga na dušek znova prebere, mu je tako kakor nekomu, ki je prečul noč v družbi navonjenih dam in elegantne gospode. ob izbrani jedači in pijači. Ves utrujen in naveličan stopi v mlado, zalo jutro, vdihava čist zrak in se naposled pri vrelcu napije osvežujoče studenčnice, ki je pritekla naravnost iz zemlje. Iz umetnega in izumetničenega sveta je stopil v svet naravne preprostosti, v svet, kjer je življenjska substanca prvinska in nepotvorje-na. zato pa učmkujejo vse stvari na nas kakor da s0 pravkar prišle iz Stvarnikove roke.
Tako razpoloženje se nas torej loteva po čitanju Levstikovega »Martina Krpana«. Njegova beseda de našemu duhu kakor razvajenemu in trudnemu telesu voda iz vrelca. Zdi se nam. da smo sprejeli vase nekaj, kar je kos same narave, namreč duhovne narave slovenskega ljudstva. Fran Levstik je v srečnem stvarjalnem zagonu ustvaril iz iste snovi, kakor je prej ustvar-
jal naš kmet svoje epične junake, zgodbo o Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti Trojici, možu, ki je pobil strašnega Brdavsa n3 cesarskem Dunaju, si pridobil cesarja, izigral dvorno gospodo in se nato zadovoljen vrnil v domači kraj, da bi »zopet slišal zvon. ki poje na Vrhu pri Sveti Trojici«. Epični junaki narodne pesmi so nositelji ljudskih vzorov, poosebljenje ljudskega hrepenenja- skriti maščevalci socialnih krivic in užaljenih človeških čustev. Vanje polaga ljudski kolektiv svoje sanje in nadeje. Fran Levstik je tenko prisluhnil temu pesniškemu snovanju preprostega človeka, v katerem se prav kakor v Prešernu ali v Levstiku spontano oglaša nagib umetniškega snovanja in izražanja; prisluhnil je vekovitemu toku ljudskih pesniških stvaritev, ki hodijo nenapisane skozi rodove in postajajo iz inspiracije preprostega, anonimnega nadarjenca splošno narodno blago, in je ubral po njegovem svoj epični mit o korenjaku z Vrha pri Sveti Trojici. »S Krpanom je Levstik zajel kretnjo slovenskega kmeta«, piše v lepi uvodni besedi Tine Debeljak, »njegov jezik in njegov način pripovedovanja, ki je zelo podoben narodni pesmi: čista epika s poudarkom na dejanjih, dogodkih in nazornosti, humorju in groteski ... pa tudi kmečki samozavesti in moči, ki je oa izrabiti ne zna in noče za velike stvari, pač pa za svojo lastno majhno korist.«
Martin Krpan kot naš literarni mit, kakor je. postavimo. Špancem Cervantesov Don Kihot! Res da je te naše proze za bore šestnajst strani v razkošno natisnjeni izdaji, vendar obseg ni odločilen: važen je duh, ki preveva Levstikovo pripo-
ln sonce ob kresu
Pomlad je odšla, naj živi poletje!
Meteorološko smo sicer nastopili poletje že s 1. junijem, toda zvezdoslovc', ki polagajo večjo važnost na sončno odnosno zemeljsko pot v vsemiru, so zap:sali v koledarje in pra-tike, da velja 22. junij za prvi dan poletja. Sonce je v jutru tega dne stopilo v znamenje raka in doseglo najvišje stanje nad severno poloblo. Poslej se bo polagoma nagibalo na jug ter poklanjalo zmerom več toplote in svetlobe prebivalcem južne polovice zemlje, kjer so pravkar sredi svoje zime
Visoko vzpet je sonca lok čez avet. Vid gleda skozi noč, Krstnik zavzet z očmi prižiga v mraku bajni cvet.
Tako je Oton Župančič opisal lepoto kresnih dni. Zgodilo se bo letos kakor redkokdaj, da bo — kakor pravi stoletna pratika — »Janez Krstnik molil Rešnje telo kleče«... S kreso-vanjem so med Slovenci združene številne pra= stare šege. Pa tudi ljudskih rekov je kres bogato deležen. Najbolj znan je jedrnati rek. da se o kresi dan obesi. A tudi delo se vmesi cb kresi. O kresu je tako dolg dan — pravijo Dolenjci —, da človek, če se skrči — vanj trči, če se stegne — pa vanj dregne. Do kresa naš človek suknjo oblači, po kresu jo s seboj vlači. O kresu se mora vrabec v prosu skriti.
Pred kresom je treba pros:ti naj dež" potem prositi treba ni. . Kar se slednjega tiče, nam je bilo letos ustreženo, skoraj še preveč. Poletje samo se je uvedlo s hudo nevihto, ki je razsajala v torek p ono1 dne. Po zelo lenem dopoldnevu so se začeli armaditi črn: oblaki in popoldne se je sprostil? nevihta s strahovitim bliskanjem in treskanjem. Spet je po-
šteno lilo. Toda nad nalivom bi ne godrnjali — nesreča je bila tem hujša, ker je marsikod silovito klestila toča. Že dolenjska plat Ljub« ljane je bila prizadeta od toče, še vse huje pa je moralo biti dalje na Dolenjskem in na Notranjskem. V Ljubljani je nevihta trajala dobre pol ure. Morda je tudi strela zahtevala svoje žrtve. Iz Most nam poročajo, da je neki gospodar vedri] pod kozolcem, kjer ga je oplazila strela, vendar se ni onesvestil, čeprav ga je vrglo izpod kozolca. Čutil se je ves v ognju, k sreči pa mu je strela samo prežgala hlače in ga opekla po levi nogi. Mož je bil zelo vesel, da se je tako srečno končalo in da bo lahko še dalje hodil na polje.
Sicer pa se ne primeri redko- da okrog kresa nastopajo nevihte. Že pogostokrat smo lahko tožili o mrzli pomladi in o deževnem nastopu poletja. Prav posebno hudo je bilo leta 1936., ko' so razsajale silne nevihte, strela je zahtevala več žrtev, zlasti v S!ovensk'h goricah, toča je klestila po poljih in vnogradih. najhujše uime pa so razsajale v celjskem okraju.
Kmalu po nevihti v terek preti večeru se je nebo spet zjasnilo in je pesijalo sonce. Naj« višja temperatura tega ocpnrnega in nevhtnega dne je bila 26 8° C. Ncč na sredo je bila sicer zaradi vetriča sveža vendar se ozračje ni preveč ohladilo in smo v sredo z jutra.: zabeležili 13.4" C. Mesto in vso Ljubljansko kctl no je zalivala gceta megla kakor sredi jeseni. Vendar nam ni bi!a nevšečna, ker nsm je tudi tokrat oznanila lepo vreme Barometer se je čez ncč dvigni! na 767 mm. Ko se je meg'a dvignila, ram je zas jal prijaven sončen poletni dan, kakršnih si zdaj vsi želimo čim več.
Sfan^vaslfiki impmIM sto. iteovall
Skromno je bilo število tistih, .ki so se odzvati vabilu Društva stanovanjskih najemnikov na občni zbor. čeprav ima organizacija takšen značaj, da bi morali biti njeni člani tako rekoč vsi stanovanjski najemniki, beg ve iz kakšnega razlega zanjo med Ljubljančani ni primernega zanimanja. Nekateri pa, ki poznajo delovanje društva in uspešnost njegovih intervencij, pa se še vedno z zaupanjem oklepajo pre-potrebnega društva, ki ga je priklicala v življenje dejanska potreba.
Zborovanje je ctvoril s pozdravom vseh navzočih podpredsednik pokrajinski arhivar, ki je ugotovil sklepčnost. Potem so zborovalci odobrili pismeni p >ziraiv Visokemu komisarju, Ivi jo voJSo kazal razumevanje za težnje	in vselej ugodil predatavkam glede stanovanjske zaščite. Nadalje je podpredsednik na kratko omenil, da je od ustanovitve društva minilo že enajst let in da je bilo v tem času mnogo storjenega na poprišču stanovanjske za»-ščite v prid skupnosti. V Ljubljani je 20.000 stanovanjskih najemnikov, pod čijih streho je najmanj štirikrat toliko družinskih članov, torej delavcev za skupne interese več kot dovolj, je potem dejal podpredsednik in nadaljeval z opisom delovanja društvenega odbora oi zadnjega občnega zbora. Razmerje med Društvom stanovanjskih najemnikov in hišnimi posestniki je bilo prav dobro. Večina hišnih posestnikov je razumela izreden položaj za radi vojnih razmer in šla najemnikom na roko. Potem je podpredsednik pohvalno omenil one hišne posestnike, ki so ostali pri starih najemninah i in se niso poslužili zakonito dovoljenega zvišanja, nakar je naslovil poziv tudi na najemnike, naj imajo stanovanja snažna in naj pazijo, da se ne dela škoda Na ta način se bo razmerje me! hišnimi posestniki in najemniki znatno izboljšalo in se bo dalo zadovoljivo urediti marsikako doslej težko rešljivo vprašanje.
Tajniško poročilo višjega računskega inšpektorja g. Ludvika štancerja jc vsebovalo podrobne podatke o administrativnem poslov: nju društva. Iz njih povzemamo, ca je cd zadnjega občnega zbora bilo 9 rednih sej. Vložni zapisnik izkazuje 83 številk, članstvo pa. se je pomnoži'o na 350. O stanju blagajne je poročal kapetan 'v pokoju g. Jožko Rcsina. Denarni premet je bil majhen. Doholki izvirajo po večini le od pristopnine in članarine, izdatke pa tvorijo pretežno upravni stroški. Za prihodnjo poslovno dobo predvideva, proračun 3600 lir dohodkov in prav toliko izciatkov. Zborovalci so proračun odobrili, čianarina pa je bila določena na 1 liro.
Za nadzorni odbor je poročal okrajni šolski nadzornik v pokoju g. Ani rej Skulj m predlagal odboru za njege-vo poslovanje razrešnico. ki so jo navzoči segasno odobrili.
Naslednja točka dnevnega, reda so bile volitve upravnega ixi nadzornega odbora. Ker ni bilo drugih predlogov, je bila izvoljena kandidatna lista, ki jo je ore .ložil odbor. Sprememba pravil, ki je bila tudi na dnevnem redu zborovanja, je bila zaradi podrobnejše priprave odgodena do prihodnjega občnega zboa-a.
Podpre lsednik se je navzočim zahvalil za udeležbo in jih pozval, na,j vsak v svojem krogu, vzbuja zanimanje za društvo, da bo delo še uspešnejše, kakor je bilo doslej. Novo izvoljeni odbor se je nato sestal k prvi seji, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Ivo Kisovec, za podpredsednico ga. prof. Vlasta Pacheinerjeva. za tajnika g- prof. David Zupan in za blagajnika g. Joško Rosina. Uralne ure odbora bodo vsako soboto od 4. do 5. ure, blagajnik pa bo posloval vsak dan od 9. do 12. v prostorih društva v Wolfovi ulici št. 10-11, ki jih je dal odboru blagohotno
rf i *
•■'M*-?.
Od Topole do Kosovega polja
Kronika
Prihodnja številka »Jutra« bo zaradi današnjega praznika izšla v petek popoldne.
*
*	Borba do zmage. Na rimskem Campi-Pogliu bo na Telovo govoril senator Gio-f^nni Gentile o nujnem nadaljevanju borbe do zmage. Govor bo ob 11. uri dopoldne.
*	Novi kvestor v Triestu. V Triestu je te dni nastopil službo novi kvestor comm. Rafaele Roberti iz Cosenze. Nekaj časa je bil v službi pri kvesturah v Reggio Ca-labriji in Parmi, potem pa je služboval pri ministrstvu za notranje zadeve v Rimu. V Triestu je Roberti nasledil kvestorja Mes-sano, ki ostane začasno na razpolago notranjemu ministrstvu v Rimu.
*	Italijanski delavci za Nemčijo. Pokrajinski fašistični ural industrijskih delavcev v Triestu nabira 50 delavcev za dela, ki jih izvršujejo italijanske gredbene tvrdke v Nemčiji na ozemlju šlezije. V prvi vrsti pridejo za ta dela v poštev delavci, ki so se mudili v Nemčiji in so sedaj brez posla.
*	MaJipierovo delo v Bratislavi. V mestnem gledališču v Bratislavi je bila te dni prva uprizoritev najnovejše opere skladatelja Francesca Malipiera »življenje — sen«. Snov opere je povzeta po zn:netm delu španskega dramatika Calderona de la Barce.
*	Proslava afriškega pionirja. Zavod za italijansko Afriko je priredil v comskem gledal šču proslavo afriškega pionirja Giuseppa Cuzzija, ki je bil najprej udeleženec v vrstah garibaldinskih borcev, ko pa je bil ranjen v bitki pri Volturnu, je odrinil v Ameriko. Ko je preizkusil v Ameriki vso pokl cc od pazn ka do kuharja in vratarja, je p I leta 1866. nazaj v domovino, kjer se je pridružil borcem za osvoboditev Črne gore, leta 1878 pa je odpotoval v Afriko kjer je vstopil ob Nilu v angleško službo. V borbi proti dervišem je bil zajet in odveden v suženjstvo, štirinajst let je preživel v tem trpljenju, potem so ga Angleži zopet osvobodili, niso ga pa za storjene usluge niti najmanj poplačali. Cuzzi se je proti koncu minulega stoletja zagrenjen vrnil v Milan, kjer je umrl potlačen leta 1923.
*	Potres na Turškem. Potresna opazovalnica v Ankari poroča, da so imelii nov potres na področju Bitinije. Posebno sta prizadeti naselji Arifije in Hendek. železniška zveza s tema krajema je porušena. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno.
•	Živa bakla. V Camporanu pri Neaplju je mehanik Angelo Nasi prenašal bencin. Bil je tako nepreviden, da si je med delom prižgal cigareto. Nenadoma je preskočila iskra z ogorka v bencin in nastala je eksplozija z usodnimi posledicami. Me-hniku se je vnela obleka in kljub temu, da se je otepal z vsemi silami, ni mogel rešiti svojega življenja. Zgorel je ob živem telesu.
♦	Zaključek kariere dveh »hotelskih podgan«. V Alessandriji so varnostni organi prijeli 29 letnega Avgusta Jaschija, po poklicu mehanika, in 32 letno Ano Crevati-novo, kj sta bila specialista za vlome v hotelih. Potovala str. širom Italije ter ople-nila nešteto hotelov v Turinu, Genovi, Rimu, Viterbu, Parmi in Veroni. Zato so jih kvesture vseh teh mest zasledovale, vendar precej dolgo brez uspeha, šele v Nizzi Monferrato, kjer je bila izvršena neka večja tatvina, se je posrečilo prijeti Jaschija in Crevatinovo. Tat in tatica sta kradla rjuhe, platno, odeje in najrazličnejše druge predmete. Sodišče je sestavilo zapisnik
vseh njunih tatvin ter je na podlagi dokaznega gradiva obsodilo Jaschija ra 4 leta in 9 mescev ječe in 3500 lir globe, Crevari-novo pa na 3 leta m 3 mesece ieče ter na 3000 lir globe.
*	Lev je ušel iz cirkusa. V bližini Pavije je postavil svoj šotor nek cirkus. Ko se je predstava začela, je občinstvo nenalno razburil krik: »Bežite, lev je ušel!« Nastalo je veliko razburjenje, ljudje so pritisnili proti izhodom, vsak je hotel priti na prosto. Cirkuško esebjp si je med tem prizadevalo, da pojasni, kaj se je zgodilo. Ugotovili so, da je eden izmed levov v trenutku, ko so ga po hodniku spustili v areno k nastopu, ppdrl ograjo in namesto da bi šel v areno, jo je ubral naravnost med občinstvo. Strež^ji, karabinjerji in vojaki so takoj podvzeli vse potrebno, da bi žival ujeli, kar se jim je v teku pol ure posrečila Med tem je lev na svojem pohodu ranil neko žensko, ki so jo morali zaradi hudih poškodb odpeljati v bolnišnico.
IZ LJUBLJANE
u— Nova grobova. Umrl je absolvent tekstine šole g. Evgen Beran. Na zadnji poti ga bodo spremili v č«trtek ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k sv. Križu. — V Dravljah je priml-nila pcsestnica ga. Antonija Kregarjeva, flpj. Zakotnik. Pogreb pokojnice bo v petek ob pol 17. iz hiše žalosti. Vodnikova cesta št. 66, na pokopal'šče v Dravljah.
u— Smrt blage matere. Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu je umrla ga. Marija Stefanci-osa, roj. Marine, po domače Kranjčeva mama, ki je rodila 9 sinov. Maša zadušnica se bo brala v petek 25. t. m. ob % 7 v cerkvi Srca Jezusovega.
u— Za privatnega docenta matematike je m'nuli teden filozofska fakulteta ljubljanske univerze izbrala g. dr. Toneta Vakslja, profesorja bivše Mestne ženske realne gimnazije. Ugledni naš rojak je priobčil več tehtnih razprav v inozemskih matematičnih revijah. Iskreno mu čestSta-mp k imenovanju na naš najvišji znanstveni učn; zavod!
u— Nov velik roman bo začel izhajati v prihodnji številki »Domovine«. Naislov mu bo Obsedenec«, napisal ga je L. Douglas. Snov je svojevrstna, nspeta in zanimiva, zato opozarjamo nanj tudi čitatelje »Jutra«. S 1. julijem se pridne novo polletje in ljubitelji kratkočasnega čtiva sto.e prav, če se naroče na »Domovino«, srn j je polletna naročnina le 12 lir. V številki, ki je pravkar izšla, je več črtic izpod peresa domačih avtorjev. Daljši, živahno napisani članek opisuje bitko pred 350 leti pri Sisku. Kakor vedno je tudi v tej številki objavljena velika križanka. Posamezna, številka »Domovine« stane le 60 cent.
u— Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije ima ra sporedu poleg tujih sklalb tudi dela domačih skladateljev/ Deva in Bravničarja. Nasr.oplta sluoa4" ij*ci 'Glasbene akademije ^tanič Jelka 'violina) in Stritar Nada (ko.oratumi sopran), prva iz šole priznanega goslača in pedagoga Jana Šlaisa, druga učenka mojstra Julij a* Betetta. Obe gojenki se odlikujeta po pristni muzikalnosti, odličnem tehničnem znanju in visoki glasbeni kulturi. Nastop bo v veliki unionski dvorani 25. t. m. ob 19. Prodaja sporedov v Matični knjigami (3 in 1 L).
u— četrta sklepna proJukcija Glasbsne akademije bo v ponedeljek 28. t. m. cb 19 v veliki unionski dvorani. Na sporedu so petje, orkestralni instrumenti, klavir in komorna glasba. Prodaja sporedov v knjigarni Glasbene Matice po običajnih ce.iaih.
u— Obvezno cepljenje proti tifusu vseh ljubljanskih peric ter lastnikov in uslužbencev obratovalnic z živili je končano in so se ga res pripadniki teh poklicev ule-ležili v prav velikem številu. Vsi, ki iz kakršnegakoli vzroka niso prišli k cepljenju z zaščitnimi^tabletami zoper tifus, bodo pa moraCi svoj izostanek opravičiti. Kakor prejšnja leta je pa tudi letos prostovoljno prišlo prav mnogo ljudi po zaščitne tablete, da se zavarujejo-pred to nevarno boleznijo. Tudi letos vsakdo lahko dobi zaščitne tablete ter jih mestni fizikat začne 2S. t. m. brezplačno deliti strankam. Mestni fizikat bo zaščitne tablete od 28. t. m. dalje delil vsak dr n od 8. do 9. ure v svoji ambulanci v pritličju M ah rove hiše.
u— Zadnje cepljenje proti daviei bo v petek 25. t. m. popoldne ob 16 v Mestnem fizikatu v Mestnem domu.
u— Praznično zdravniško dežurno službo bo vršil od srede od 20. ure do potita do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Iv., Rimska cesta 7.
u— Instrukcije. — Novi (Turjaški) trg št. 5. Italijanščine, nemščine, francoščine se hitro in praktišno lahko naučite v naših p®čitniških tečajih. Pripravljamo za sprejemne izpite na gimnazijo v tečaju, ki se začenja te dni. Starši! Prijavite svoje otroke! Enako pripravljamo 3- in 4-šolce za popravne izpite in malo maturo. Poučujejo strokovnjaki temeljito in vestno. Pojasnila in prijave mei 8. in 12. in med 14. in 16. uro: Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalca tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, šelen-burgova 3.
u— Najprimernejše darilo za dobre uspehe v šoli, za srečen izid mature, za gcd, za
ke. Lemaitre je bil v vrsti francoskih slovstvenih kritikov med prvimi, ki so se tuneli sprostiti teže in cmt jencsti Tainovega -pozitivizma in p-.-j4svit* nasproti vsem poizkusom »objektivizacije« umetnostnih sodb osebno mnenje. Bil je v prvi vrsti umetnik a s kritiki-portretit'. ima skupno to, da proučuje duševno s:'-nje p;sateljev naravnost po njihovem <" elu. — Lemaitre je leta 1884 dokončno za.-r < njal udobno pi ofesuro s peresom kritika v Revue Blue, ki ji je naslednje leto pridružil feljton v Journal des Debats in nato še v Revue des Deux Mon-dea. Nasproti dogmatičnemu Brunetaeru je zagovarjal inr-piraci]sko kritiko, katere najvišji smoter je v tem, da zasleduje s skrbno kultivirano intuicijo, kako se v stvar-jalni inteligenci umetnika deformira in po svoje, enkratno < blikuje življenjska resničnost. S tem pa ni rečeno, da bi se Lsma'tre izogibal vrednotenju. Prav z razčlenjevanjem stvarjalnega tipa, z upoštevanjem pisateljevih umetniških mežnosti je skušal z umetniške stvaritve dvigniti pokrov jn sneti vabljivo učinkovitost njene vnanje po-zlatitve. Takoj v začetku svoje slovs>tveno-kritičee poti je z napadalno ironijo smešil Renanov zapeljivi diletantizem in do dobra obglavil tedanjega najuspešnejšega francoskega romanopisca G. Ohneta. Tako je nadaljeval četrt stoletja, podpiran po izbrani družbi salona kneginje de Loynes, dokler se mu niso njegove študije zvrstile v mogočno stavbo dveh Lemaitrovih najbolj pomembnih del: »Les Contempc-rains« in »Impressinons de theatre«.
,4alostna komedija modernizma"
Ardengo Soffici, italijanski pisatelj, dvakrat ranjeni in odlikovani bojevnik iz svetovne vojne, je napisal v dnevniku »U Fopolo dTtalia« z dne 19. junija t. 1. članek »Giri d'orizzonte«, kjer obračunava z
literarnim strujarstvom v Italiji na tale izvirni način:
»Vsa ta žalostna komedija modernizma, dekadentizma, surrealizma, arcanizma ali hermetizma. rimbaudizma in vaškega mal-larmeizma, zaradi katerih se je prelilo toliko črnila po dragocenem papirju, ni v bistvu nič drugega nego neplodno dalo premožnih tepčkov, povprečnih di etantov, otrplih in brezposelnih, ki vsi brezčutni v veliki zgodovinski drami in sredi epičnih dejanj, v katerih vendar žive, ne vedo drugo početi, ko da se igrajo z besedami in celo brez tista ljubkosti in spretnosti, ki do neke mere opravičuje igro njih tujih učiteljev.
Pred dnevi je mlad bojevnik napisa«, da, če bi bili njegovi tovariši pisatelji m umetniki tam, kjer je bil on. se pravi: na bojišču, pred sovražnikom, bi se jim bila duša najbrž odprla za drugačna čustva, obogatela bi bila na mislih in fantaziji, bolj globoki, čisti, iskreni in človeški.
Vojna je večkrat tako zdravo vplivala na mnoge estetske vseznalce moje generacije: marsikdo, ki je šel vanjo kot estet v svojem jedru se je vrnil kot čisto drugačen mož. In je to tudi priznal!
Večina, o tem sem prepričan — pravi Soffici, — se povrne ozdravljena, okrepljena na duhu. To bodo pravi ljudje, pravi Italijani: in prav zato resnični in morda celo veliki italijanski ali evropski pesniki.
Ker s pplemiko se ne da rešiti nič. Najuspešnejša polemika je — že po samem svojem izvoru! — vendarle vojna.«
ZAPISKI Jose Ortega y Gasset
Nedavno sme zabeležili v okviju naše
kronike španski kulturni jubilej: 60-let-njco filozofa in esejista Joseja Ortege y Gasseta, ki ga šteje sodobna španska inte-
rni dan, za novomašnike, in za vsako _go priliko je bibllofilska izdaja Levstikovega Martina Krpana s Perkovimi ilustracijami.
u— Tschamba Fii Vam ne sfcfiva kože pred soncem, marveč Vam jo dela odporno in rjavo. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in parfumerijah.
u— Slike za osebne legitimacije, frona-ročila po posnetkih Fototurist sprejeme Čampa Anica, Wolfova 6. (Foto Bem).
»DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah Lir 2.50.
u— Obročkan kanarček, ki se je pred dobrim tednom zaletel v mestni tehnični oldelek v kresiji na Nabrežju 20. septembra, še vedno čaka svojega gospodarja v sobi št. 33 v II. nadstropju.
u— Velike povečane fotografije po vsaki slikj Izdeluje lično in solidno foto BEM, Ljubljana, Wolfova 6.
u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču na Japljevi cesti je podaril g. inž. BorLs črnigoj ioo l. Dobrotniku izreka mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu polpiranih.
u— Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška 8. Lastnik Lojze Jerančič mlajši.
u— Nesreče. Z lipe je padel in se potolkel po glavi 10 letni sin Žagarja Anton Smole iz Preserja. 22 letna služkinja Marija Kovačeva iz Ljubljane se je vsekala v levico. Levo nogo si je zlomila pri padcu 55 letna delavka Antonija Igličeva z Vrh-rike. 37 letno služkinjo Katarino Kcčcvar-jevo iz Ljubljane je pes ugriznil v levo nogo. 8 letna hčerka kočarja Marija Gradi-šarjeva iz Velik h Lašč pa si je prj padcu zlomila desnico. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Spodnje štajersko
Prvi deželni dvorec na Spodnjem Štajerskem so urei:,j v št. Pavlu pri Preboldu.
Tu so kmetom na razpolago razni stroji in sploh naj bi dvorec postal središče kmečkega življenja v tem okolišu. Kmet naj prinaša zrele pri lelke v dvorec, kjer jih lahko tehta na mostni tehtnici. V sprejemni dvorani prevzamejo pridelke, v priključeni rajfajznovki pa se izplača gotovina ali pa se vpiše v dobro. Kmetu se prihrani čas, ker se vse poslovanje razvija v dvorcu. V volilu mlatilnici se bo žito omlatilo na sodoben način, stroji pa se bodo izposojali za majhno odškodnino. Svečana otvoritev je bila v soboto in nedeljo. Prišli so mnogi povs/bljeni gostje in govoril je poleg drugih zvezni vodja Fjanc Steindl.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli 62-letna upokojenka Jožefa Frasova, 67-letni upokojenec Jože Drofenik in 24-letna delavčeva žena Alojzija Kajzerjeva, ki so jo prepeljali v Ribnico na Pohorju. V Smart-nem na Paki je umrla 80-letna gcstilničar-ka Antonija Stehlovnikova, rojena Pirto-škova.. Bila je na g'asu odlične gospodinje in so jo poznali daleč naokrog. V Poljfanab je umrla 581ctna Z isebnica Josipina Golobova, v Ljubečni pri Celju pa bivša gostilničar ka< Ana Ropanova, rojena Planinško-va. Nadalje je umrla v Mariboru 45-letna gospa Kati župčeva, rojena Haljaničeva.
V mariborsko bolnišnico so bili pripeljani naslednji poškodovanci: 61-letni posestnik Jože Potočnik iz Prihove je padel s strehe in sc poškodoval na obeh ramenih. 321etni Jože Plibeišek s Pohorja se je pri n odpravljanju drv usekal v levo nogo. 17-letni Rupert Cvetke si je hudo poškodoval levo nogo pri delu na stavhi. S kolesom sta se ponesrečila £-1-letni Pavel Kaniš in 60;etna vrtnarica Jožefa Petkova, oba iz Maribora. S samokresom si je 17-letni železničarjev sin Franc Kovačev v Studencih po nesreči prestrelil levico.
Trboveljski ki,io je bi- zadnji čas povečan in je dobil novo zvočno aparaturo. 18. t. m. je bila sveč:na predstava, pri kateri soi predvajali barvasti zvočni fiim »2enske so to jši diplomatih. Otvoritveno beseio je izpregovoril uradni ,-odja Kaisersfeld.
Izvršena obsodba. Ilakor smo poročali je 261etni Konrad Vilčnik 4. maja letos umoril in oropal Alojza Cimermana in njegovo hčerko Marijo Kovačičevo v Budini pri Ptuju. Kmalu po zločinu je bil prijet in zdaj pred mariborskim kazenskim senatom obsojen na smrt. Sodba je bila takoj izvršena.
Nesreče v celjskem okraju. Ana Vedeni-
kova iz št. Lovrenca pri Preboldu je na vožnji proti Letušu padla z veza, ker sta se splašila konja, in voz prevrnila. Ranjen-ka ima hude poškodbe na hrbtu. V Skalah je padel rudarju Baltazarju Avbušu težak kos železa na nogo in mu jo zlomil. 6-!etni Franc Leban iz Polgorice pri Laškem se je ponesrečil pri igranju v sobi. 44-letnemu
Janezu Primožiču s Polzele je pri podiranju dreves padlo ddjlo na nogo in mu jo zlomilo. 561etna Neža Pisemčeva lz Petrove vasi pa je padla po stopnicah, se hudo poškodovala po glavi in si zlomila nosno kost. 10-letni Anton Turk in 6-letna Silva Ca-dejeva iz celjske okolice sta se nevarno obrezala s koso. 3letna Frencka Dolšako-va iz okolice Kozjega pa se je polila z vrelo juho. Roza Stojanova iz St. Jurja ob južni železnici je s kolesom zašli po l tovorni avto in je obležala s hudimi poškodbami na glavi in nogah. 75-letni posestnik Franc Gozdni k iz Trnovi ja je palel na mokri travi in si pretresel možgane. 48-letni Karel Hrovat iz okolice Žalca si je pri režnju slame odsekal tri prste na levici, 251etni Karel Kovše iz Goren^ega pa si je na razbiti steklenici prerez"J žile na desnici. Vsi ti poškodovanci so bili prepeljani v celjsko bolnišnico.
Z Csrcsifekega
Imenovanje. Adolf Hitler je imenoval koroškega pokrajinskega vodjo in državnega namestnika dr. Friderika Rainerja za višjega skupinskega vidjo SS. Drž:vni vodja SS Himler je sporočil dr. Rainerju čestitke.
O »socializmu bodočnosti« je govoril na
Gocthcjevem trgu v Kranju ekvožni vodja Leo Kuss. Ztorovalce je opozoril na socialne ustanove, ki so bile ustanovljene na Gorenjskem ter je s tem primerjal »socializem partizanov«. Naglašal je, da si je Adolf Hitler zastavil velike socialne naloge, ki bodo uresničene po zmag slavnem koncu vojne.
Okrožna knjižnica v Kamniku je bila te dni izročena svojemu namenu. Deželni svetnik dr. Doujak je opisal težave, ki so bile združene z ustanovitvijo knjižnice. Manjše knjižnice v kamniškem okrožju bodo odtod prejemale knjige na posodo.
Matere na oddihu. V beljaškem kopališču so se letos prvič zdravile na državne stroške kmečke matere, ki trpe na revmatizmu, srcu ali živcih. 27 mater, odlikovanih s častnim križcem, je prišlo v zdravilišče. Te matere so rodile 185 otrok, 38 njihovih sinov je na fronti. Nadalje je bilo 120 kmečkih mater s Koroškega poslanih na oddih v Kranjsko goro.
Novi grobovi. V Dragomlju je bil pokopan Jožef Kepic, v Predaislju pa Marija Drempetičeva, Anton Basaj in Lovro ško-fic.
Za mrtvega bo oglašen Jožef štu'ar, rojen 9. septembra 1901 na Jezerskem. Ze leta 1928. je odšel zdoma in je bil baje uslužben pri čaklu v škofji vasi blizu Celja. Ker za njim ni več sledu, je sodišče v Kranju oglasilo, da bo Jože štular po 31. decembru 1943 proglašen za mrtvega* Državna tekstilna šola v Kranju sprejema vpise in prijave za prvi letnik. Kakor smo poro5"ili, traja pouk ive leti in se bodo vzgajali tekstilni tehniki. Sprejemajo se gojenci, ki so dovršili meščsmsko aii ljudsko šolo in zadovoljivo obvladajo nemščino.
Tovarniški orkester v Tržiču sestavljajo gospa Strzelba (klavir), inž. Smollig (prva violini), ravnatelj ReLnisch (violina), Smol-le (brač) in dr. Elbert (čelo). Na nedavnem koncertu so izvajali klasične skladbe.
Vsi vodje krajevnih uradov in krajevni poverjeniki za zimsko pomoč v kranjskem okrožju so bili sklicani v Kranj. Uradni vodja Kmetitsch je govoril o njihovih nalogah, organizacijski volja Moser pa je dal navodila za zimsko pomoč in za zbirke v prid Rdečemu križu. Naglasil je, da je že zdaj treba storiti vse priprave za prihodnjo vojno zimsko pomoč. Naposled je govoril šolski poverjenik Schullin o političnem položaju in totalni vojni.
Iz Hrvatske
D2n narodnih žrtev. Iz hrvatskih listov povzemamo, da je bil 20. junij določen za dan narodnih žrtev. Ker je bila ta dan nedelja, se je vršila žalna svečanost naslednji dan z maš" trn i zadušnicami, izobesili pa so tudi črne zastave.
Odlikovani člani črne legije. Za Binkošti je bila v Livnu velika svečanost črne legije. Pcglavnikov odposlanec polkovnik Erih Lisak je pregledal oddelke, potem pa izročil odlikovanja. Z železnim tro-listom so bili odlikovani stotniki Avguštin Pogačnik, Silvester Jovancvič, Mijo Božinovič in Jos. Frijanič, nadporočnik Luka Medvilovič ter poročnik Stjepan Roščič. S srebrno kolajno za hrabrost je bil odlikovan poročnik Stjepan Huka. Bronasto kolajno s krono Kralja Zvonimirja pa sta dobila nadporočnik Stanislav Vrčič in poročnik Nurija
Siiliftarevič. Podeljenih je bilo še nadaljnja 200 odlikovanj podčastnikom in vojakom.
Obdarovani ranjenci. V soboto pred godom Poglavnika so članice Hrvatskega ust:6kegi gibanja obiskale zagrebške bolnišnice ter obdarovale ranjence in jim sporočile Poglavnikov pozdrav. xNova Hrvatska« zaključuje poročilo o tem takole: Vsi radi prenaš: jo svoje bolečine, ko vidijo, kako jih Poglavnik ljubi, kako nanje neprestano misli vsa Poglavnikcva rodbina in kako jim vrača ljubezen z ljubeznijo.
Gostič je gostoval na Dunaju. Preteklo nedeljo ie na dunajski Operi gostoval v naslovili vi»>gi Don Carlosa Josip G osti č. Obenem z našim rojakom sta pri predstavi gostovala tudi Rudolf Gonszar in Tornislav Neralič.
Natečaj za najboljše književno delo. Matica Hrvatska je razpisala natečaj za najboljša književna dela in sicer znaša nagrada za roman 50.000 kun, za zbirko novel pa 40.000 kun. Obseg ne sme biti manjši kakor deset tiskovnih pol. Rok za oddajo rokopisov je določen do 1. oktobra.
Predavanja slovitega nemškega h gienika in serologa. Pretekli torek in sreio je v Zagrebu predaval o zdravstvenih vprašanjih sloviti nemški higienik in serolog prof. dr. Hans Schmidt.
Svečana otvoritev fotografske r-zstave v BukareitL Pretekli teden je bila v propagandnem ministrstvu v Bukarešti ped pokrovi tel jstvom podpredsednika vlade in hrvatskega poslanika v Bukancšti odprta razstava hrvatske umetniške fotografije. Razstavo je odprl prosvetni minister p. of. Aleksander Marcu, že takoj pivi dan si je ogledalo razstavljene fotografije n.id 1000 obiskovalcev.
Ilatove popravijalnice čevljev. Ministrstvo za narodno gospodarstvo ie p izvaJo tvrdko Bato, da v Zagrebu in v večjih mestih pokrajine odpre p> previjal niče za čevlje, v katerih bodo hitro in strokovno po določenih cenah popravljali staro obutev. Tvrlka Bata je delala poskuse s posebno vrsto gumaste zmesi, iz katere je končno napravila podplate in pete, ki jih bodo nameščali na ponošeno staro obutev. Delavnice bodo odprli že v začetku prihodn ega meseca Razen v Zagrebu, kjer ima Bata sedem svojih podajalnic, bodo p pravi jalnice odprte tudi v vseh večjih mestih v državi. Lastniki bo i o dobili čevlje po petih dneh popravljene. Samo v Zagrebu bo mogoče na teden popraviti 5.000 parov čevljev.
Avtomobilska zveza Zagreb—S!jem<\ V soboto 19. t. m. je bila odprta nova avtobusna zveza med Zagrebom in Sljemenom. Avtobus obratuje redno ob ponedeljk;h. sredah, petkih, sobotah in nedeljah. Vožnja traja eno uro in stane 80 kun.
Svečana proslava lOOletnice Maksimira. Društvo Zagrebčanov je na svoji seji sklenilo, da bo na Marijin praznik 8. septembra svečano proslavilo lOOletnico obstoja mak-simirskega parita. Proslava bo pod pokroviteljstvom škofa dr. Stepinca.
Pregnanci se vračajo. »Hrvatski narod« poroča, da so pred dnevi odpotovali na svoje domove pregnanci iz nevesin;?kega in gatačkega okraja. Tudi v okraj Stolac so se pregnanci lahko vrnili; iz K< stara so jih I odpeljali v avtomobilih.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, kJ velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.P0 lire za kg; enotna pšen«čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka*2.20 lire; riž navadni 2.7C lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	K's, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenztnnc
mleko v dozah po-880 g 15.90 lire za dozo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skla dišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot mehki roblanci (žamanje), približno 1 ir dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline 4.10 lire za kg.
lektualna kultura med svoje prve predstavnike. Ortega y Gasset je danes evropsko znano ime. njegove spise prevajajo v razne jezike, v domovini pa je na glasu kot utemeljitelj sodobne španske filozofije in kct pisec, ki je s svojimi rr.odroslovni-mi. sociološkimi, literarno-teoretskimi razpravami daljnosežno vp'ival na literamo-znanstvenj slog in jezik v iberijskem in južnoameriškem španskem krogu.
»Pester Llo.vd« se je prejšnji mesec spominjal v obširnem članku tega vodilnega španskega intelektualca, omenjajoč njegov sedanii noložaj. V novi Španiji zavzema don Jc-se mesto načelnika nadnarodnega »Consejo de Hi*panidad«. njegove knjige ?e no-natiskuj;jo vedno znova. Zajetna knjiga »Obras de Jose Ortega y Gasset«, zajemajoča največji del njegove tvornosti, izide v kratkem v tretji izdaji. V Španiji, kier je filozofija močno zaostala, je prav? don Jose navadil ljudi prebirati fi"o-zofske spi^e. saj ie ta metafizični vi tali s t t-ko tes^o združ'l filozofijo in življenje, da so vsi obravnavani problemi pri njem re- zaživeli. Pred mnogimi leti je Ortega y Gasset objavljal pogosto članke v dnevnikih in ljudje so se za te številke kar pulili — pač nenavadna popularnost moža. ki se je duhovno gibal v območju nemških metafizikov in Eergsonove filozofije, v kolikor jih ni premagal s samosvojimi zasnovami in idejami. Dolga leta je Ortega y Gasset izdajal »Revisto de Occi-dente«, ki pa jo je državljanska vojna pobrala. ostala je samo njena biblioteka, v kateri izhajajo še nadalje pod vodstvom Ortega v Gasseta izbrana dela evropske filozofske, sociološke in zgodovinske književnosti.
Spanci s« debili šele pred deb*m letem
prvo izčrpno študijo o tem predstavniku svoje duhovne sodobnosti iz peresa prof. Ioaquina Iriarte) in zopet je značilno, da
je bila knjiga v nekaj mesecih razprodana. Ortega y Gasset sicer več ne deluje toliko kot pred državljansko vojno, ki je bila za vsakega Spanca gorjupa izkušnja in preizkušnja, vendar vpliv njegove filozofije vidno narašča. In ta filozof'ja pomeni močan priliv evropstva v špansko tradicijo, uvedbo novega načina mišljenja in novega, sodobnega izrazja v večnih problemih mcdroslovnega iskanja, pomeni kvas skepticizma in vitalizma v vsej španski duhovni kulturi.
Odlični Slovaki na tujem. Slovvakische Rundschau poToča o obsežni knjigi »Slovenski krv« (Slovaška kri), ki jc izšla nedavnp v Bratislavi in zasluži pozornost po svoji ideji. Ta knjiga jc namreč leksikon vseh t stih pomembnejših osebnosti, ki so bile slovaškega rodu. a so delovale v tujem okolju in si pridobile zaslug za tuje narode. Sestavljalec tega dela Erce (Celo Radvanvi) je zbral približno 3000 imen. Poročevalec o tem dokumentarnem delu pravi: »Čeprav Slovaška žaluje za temi možmi, je vendar ponosna, da so kot znanstveniki, umetniki in filozofi, kot zdravniki, kemiki, fiziki itd. proslavili slovaško ime in delo svojega duha.« Leksikon »Slovaška kri« se potemtakem tiče značilnega rroblema malih narodov, ki zaradi svoje politične in gospodarske šibkosti ali odvisnosti ne more ali ni mofel v preteklosti zanositi doma vseh svojih talentov in so si bili morali drugod iskati kruha ter so naposled utonili v tujih narodih. Ali ima narod iz čigar občestva so izšli, narod, ki jim je dal prednike in starše, pravico do njihovega imena?! Navedeni slovaški leksikon se je postavil na pritrdilno stališče in šteje vse te na tujem izgubljene Slevake v duhevno ebčastve slevaškega naroda. priznavajoč v krvi (prednikih) poglavitni znak plemenske pripadnesti. Zato živečih sodobnikov šteti med Slovake tudi tisti, ki se ne priznavajo več za Slovake, ne morejo
pa zanikati, da so doma iz slovaških kraiev m iz slovaških rodbin.
Glasbena dejalnost v vojnem času. Ns umetnostnih področjih vojna ni povzročila velikih sprememb, zlasti ne na glasbenem področju. V prvih petih mesecih letošnjega je bilo v Italiji 142 opernih »stagion« s 1509. predstavami. Med temi predstavami je bilo 7 krstnih predstav novih oper, 48 sodobnih in 192 repertoarskih ope»r ter 6 tujih opernih del. Ob istem času je bilo v Italiji 770 orkestralnih in 971 komornih koncertov. Tudi v tej sezoni so posebno uspevale »gledališke sobote«, katerih program naVaja 17 opernih in 25 dramskih predstav v provincL
Izšel je
junijski roman DK
AJLBA DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI"
S tem romanom si je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost pri občinstvu ln priznanje kritike, Je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst Jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam in okusu sodobnega bralca. Pestrost oseb in razno, vrstnih dogodkov, ki se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost te na zunaj privlačno.
V pedrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah in upravi naših listov. Broširani izvod vejja 13 lir, vezani pa 2$ »r.

-r ■


■SMStir9 -
SPOR T
Čuvajte športno opremo!
Koristna navodila za vse, ld se posvečajo športu
Te dni smo čitali nekje — menda v nemških l;st:h — zelo umesten peciv, naslovljen vsem športnim društvom in vsakemu posamezniku, ki goji katero koli športno panogo, naj skrbno pazijo na vsak še tako neznaten del športne c preme, ker jo je v teh časih težko dobavljati novo, nekaterih predmetov pa morda sploh ni več na trgu. Pobuda je vredna samo posnemanja in zato se nam ne zdi odveč, da neka.era navodila za čuvanje športne opreme pona-t'snemo tudi za naše čitatelje, kolikor so sami izvajajoči športniki.
Predvsem — tako začenja pisec s svojimi nasveti — je treba pazit; na vse predmete iz usnja, med njimi na žoge, Jevlje in. podobno. Vse usnjene predmete je treba negovati prav posebno skrbno, ker je nakup novih omejen na zelo majhno količino. ne glede na to, da so povrh še silno dragi. Zaradi tega za vaje jn treninge ni treba uporabljati najboljših komadov, temveč jih hraniti samo za nastope in tekme. Mokrih čevljev in žcg ne smerno kar odlagati v prvi kot in jih tam pustiti do prihodnje uporabe, kakor so to športniki »gojil1« zelo radi. Mokre Čevlje je treba takoj osnažiti, nato natlačiti s časopisnim papirjem ter jih za tem namazati s tenko plastjo kakršne koli maže za ohranjevanje usnja. Podobno je treba ravnati tudi z žogami, ki naj jih nekdo po uporabi csnaži in nato na lahko namaže s kakšno mažo. Pri tako shranjenih žogah ne bodo popuščali šivi, razen tega pa bo tudi usnje ostalo mehko in voljno. Majhna popravila je treiba izvršiti takoj, ne pa čakati, cla je škoda zmerom večja in je komad nazadnje sploh neraben. Gumijasti del nogometne žoge je treba tu in tam na tanko petresti 3 smukcem in to bo spet pomagalo, da bo »duša« vzdržala dlje kakor zanemarjena. Na žoge je treba paziti tudi tako. da jih ne brcamo z okovanimi čevlji, pa tudi nogometne čevlje je treba pred vsakim nastopom skrbno pregledati, če kje ne gledajo žeblji iz njih, kajti neredko dobi usnje prav zaradi tega hude poškodbe in je petem kmalu neuporabno.
Enako kakor za usnje velja seveda tudi za vsak del športne obleke, ki jo je treba stalno hraniti snažno, ne pa razmetati umazano in neočiščeno po kot;h, kakor je tudi rado v navadi pri nekaterih športnikih, ki se niso priučili reda -;n discipline. Tudi druge kose opreme, kakor na primer razne zaščitne prevleke za kolena, členke itd. je
treba imeti urejene in shranjene na hladnem in suhem prostoru.
Leseno ali železno športno orodje, kakor krogle, d'ske, kopja, zapreke in tega več, kar potrebuje športnik pri izvajanju lahke atletike, po končanem treningu ne sme obležati na travniku, temveč ga je treba spraviti ter zavarovati pred močo in vlago, ki ga kvari; železne vijake pri napravah, ki morajo le ostati na prostem, je treba namazati s posebno mažo, da ne rjavijo. Le skrbno negovane naprave bodo res trpežne in se nam ne bo treba neprestano jeziti nad raznimi pomanjkljivostmi na njih.
Prav tako je treba ščit'ti vrvi, skakalne vrvice, merila in podobne pripomočke pred vlago; kadar pa se že zmočijo, jih ne gre zalučati v prvo omaro, temveč najprej skrbno posušiti in šele potem spraviti na pravi prestor.
Dragocene predmete svoje opreme, in sicer plašče in zračnice na kolesih, morajo čuvati kolesarji in jih uporabljati res samo za športne vožnje, pa tudi tedaj dobro paziti nanje, saj je dobava novih komadov združena z raznimi sitnostmi ;n nemajhnimi stroški.
Maloštevilni srečni teniški igralci, ki še imajo zalogo al; vsaj nekaj komadov te-nišk:h žog. se bodo na mokrem igrišču rajši odrekli nekaj uram prijetne igre, samo da bodo s tem prihranili nekaj dragocenega blaga, brez katerega ni tenisa. Enako velja seveda tudi za rakete, k; prav tako v mokrem mnogo bolj trpijo kakor v lepem.
Tudi med plavalci je nekaj takih, in sicer so to zastopn ee šibkega spela, ki morajo sedaj v vojni dobi paziti na lepa barvasta pokrivala ;z gumija, ki j;h ne gre preveč izpostavljati soncu, ker potem rada pokajo in jih je treba prekmalu zavreči. Doma je treba plavalne čepice hraniti na zračnem prostoru.
Kdor pazi na športno opremo in jo skrbno neguje, jo bo imel dlje in se bo kljub vsem težavam lahko še dolgo veselil svoje najbolj priljubljene športne panoge, sicer pa ga neizbežno čaka, da se bo moral zmerom bolj zadovoljevati z nadomcsfli, ki pa nikoli niso enakovredna pravemu blagu.
Kar velja za športnike na severu, to velja za športnike na jugu in prav isto je treba priporočiti tudi našim, čuvajte in negujte vsak del opreme, ker tako koristite
sebi in celoti!
Dogodek Izven sporeda
Dve zanimivi nogometni tekmi na igrišču Ljubljane (z začetkom ob 16.30 in 18.)
Današnji praznik ni niti najmanj slučajen in »pada v vsakoletni koledar, toda naši nogometaši takrat, ko so sestavljali svoje sporede, niti niso računali z njim in tako jim je ostal prost termin, ki je kakor nalašč prikladen za posebno prireditev izven sporeda. Čeprav ni lahko najti v sedanjem okolju nasprotnika, ki bi ga ne poznali do zadnje podrobnosti in vedeli za vse njegove dobre in tudi slabe strani, so naši iznajdljivi organizatorji le našli možnost, da nam bodo danes predstavili dve kombinirani moštvi, o katerh se res ne da reči vnaprej, kako se bosta obnesli.
Kakor smo objavili že včeraj, bodo eno moštvo sestavljali igralci raznih ljubljanskih klu» bo v, ki smo jih iz prejšnjih dob srečavali v drugih dresih, so pa zdaj pojačili ljubljanske nogometne vrste in se povsod udejstvujejo z lepim; uspehi. Drugo moštvo bo tvorila kombinirana sestava Ljubljane in Hermesa v tejle ob'iki:
Rožič, Hassl, Gomezelj, Perharič, Ser-
cer, Volavšek, Kroupa, Lah, Hacler, Aljan-
čič, Eržen (rezervi: Aljančič II in Gvar-
djančič).
Moštvo, ki bo torej nastopilo proti včeraj objavljeni enajstorici, je izredno močno in bi mu vsaj po imenih sodeč morali pripisovati več izgledov na uspeh. Pa tudi če ne bo tako, je gotovo, da bosta obe enajstorici zaigrali vse drugače, kakor smo vajeni o prvenstvenih nedeljah, predvsem pa brez nepotrebne ostrosti in prerekanja, kj se tako rada ponavljajo ob drugih prilikah.
V predtekmi bosta nastopili v prvenstveni tekmi rezervni moštvi Hermesa in Marsa, in sicer ponovno, ker je bila prvotno odigrana tekma za točke med njima razvel ja vi j e na.
Prireditev ima tudi svoj dobrodelni namen, ker bodo nekaj dohodkov organizatorji izročili za podporo slepcev, in zato še posebno vabimo prijatelje nogometne igre na čim številnejši obisk.
Spored se bo začel ob 16.30 s predtekmo in nadaljeval ob 18. z glavno tekmo med obema kombiniranima sestavama.
Pokalni turnir za mladino
SK Mars bo priredil v nedeljo 27. t. m. mladinski pokalni turnir po točkah. Udeleži se ga lahko neomejeno število moštev. Vse tekme bodo v nedeljo na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno z začetkom ob 9. dopoldne.
Tvrdka »Spectrum« je darovala za zmagovalca tega turnirja pokal, drug poka! pa je daroval prireditelj, če se bo turnirja udeležilo več kako štiri moštev, bo tretje-plasirani dobil lično plaketo Nastopiti sme izključno mladina do starosti 14 let.
Vsi klubi ki bodo sodelovali na gornjem mladinskem pokalnem turnirju, naj pošlje-
jo svoje delegate v petek 25 t. m. ob 17. v prostore nogometne zveze. Tam bo opravljeno žrebanje in se bodo eventualno napravile potrebne spremembe propo-zicij.	SK Mars.
V nekaj vrstah
Med raznimi športnimi prireditvami zadnje nedelje po italijanskih terenih zaslužita posebno pozornost dva ženska Lahko-aitletska mitinga, s katerima je bila v Turinu in Bologni otvorjena prva tekmovalna sezona tudi za zastopnice nežnega spola. Lepši tehnični uspeh je imela prireditev v Torinu, kjer so nastopile nekatere že znane prvakinje italijanske ženske lahke atletike, ki so tudi letos pokazale prav dobro formo. Med njimi se je odlikovala na najkrajši progi tekmovalka Tagliaferri s časom 12.8, še bolj viden uspeh pa je dosegla najbolje plasirana Grossi v metu krogle, ki je z znamko 12.33 postavila nov državni rekord, ki je bil to pot izboljšan kar za 10 cm. Vidnejše znamke so dosegle še Zan-nutig, ki je v daljino skočila 5.10 m in pa Turci v kopju s 35.64 m ter njena najnevarnejša rivalinja Ballaben iz Triesta s 34.08 m. Prav dober je tudi rezultat štafete na 4 X 100 m s časom 51 sek., dalje najboljše mesto Gandinijeve s 37.38 v disku ter Meneghelijeve na 200 m s 26.9.
V	Mariboru je preteklo nedeljo gostoval Badner AC in zmagal nad tamkajšnjo vojaško enajstorico s 5:4.
V	Celju so gostovali Trboveljčani in so morali v prijateljski tekmi z 2:4 prepustiti zmago domačinom.
Ol prejšnjih dogodkov bi hoteli naknadno zabeležiti še naslednje izide, ki gredo v čast hrvatskim nogometašem. Tako je zagrebška Concordija svojo drugo tekmo v Sofiji proti tamkajšnjemu moštvu AC dobila s 6:4, sofijska Slavija pa je pred kratkim dvakrat igrala na zagrebških tleh in obakrat izgubila z 1:2 odnosno 0:1.
Z diskvalifikacijo do enega meseca bodo v bodoče kaznovani vsi madžarski nogometaši, ki bodo simulirali poškodbe, da bi tako dosegli prisojanje kazenskih strelov v korist lastnega moštva. V nedvoumnih primerih bo sodnik take igralce takoj nagnal z igrišča, v dvomljivih pa bodo igralci pozneje poslani na ziravniški pregled. Je že tako, da so vsi nogometaši namazani z vsemi mazili in jim je treba povsod po svetu strogo gledati na prste!
s— SK žabjak. v četrtek 24. junija t. 1. igra ob 10. uri dopoldne prvo in rezervno moštvo med seboj trening tekmo na igrišču Hermesa. Istotam igrajo juniorji z juniorji Hermesa (mladina) ob 9 uri trening tekmo. V petek 25 junija bo ob 19.30 obvezen sestanek prvega moštva in rezerve v klubski sobi. Zaradi nedeljskih tekem se vabijo vsi da se ga sigurno udeleže. Ov-senik. Zadel in drugi sigurno
Križem sveta
Film o življenju madžarskega državnega upravnika Horthyja. Na dan 75. obletnice rojstva madžarskega državnega upravnika Horthyja so v nekem rimskem kinematografu predvajali film o njegovem življenju. Bilo je nazočih več ministrov ter predstavniki Nemčije, Japonske, Španije in drugih prijateljskih držav.
Carigrajčani se na debelo ženijo. V mesecu ma ju je bilo na poročnih uradih v Carigradu poročenih 1128 parov. Pravijo, da je to rekordna številka.
Teden snažnosti v Bukarešti. Mestni fi-zikat v Bukarešti je odredil, da bo od 21. do 28. junija v rumunski prestolnici »teden snažnosti«.
Uničevanje Maginotove črte. Nemški listi poroča jo, da bodo na Maginotovi črti odstranili vse železobetonske ovire, da bo ozemlje zopet uporabno za poljedelsko proizvodnjo. Vsak dan odstranijo z enim sa-
mim grebalom do 100.000 takšnih »Ma-ginotovih zob«.
Civilna mobilizacija v Bolgariji. Po sklepu ministrskega sveta so bili vsi nameščenci državn ih, občinskih in javnih obla-stev, ki imajo opravka z vojnim gospodarstvom. civilno mobilizirani.
Ogrlica Napoleonove žene na javni dražbi. Iz Buenos Airesa poročajo, da je bila te. dni na javni dražbi ogrlica Josephine Beauharnaisove, prve žene cesarja Napoleona Bonaparta. Ko je bil Napoleon zaljubljen v Josephino, ji je poklonil ogrlico, ki je bila sestavljena iz štiridesetorice velikih sijočih demantov. Blesk teh demantov se čudovito prepleta in izpopolnjuje. Ogrlica je bila prodana za 8 milijonov lir.
Madžarska brez lastovk. Ravnatelj or-nitološkega zavoda v Budimpešti izjavlja, da so ugotovili letos na Madžarskem izredno majhno število lastovk. Izostanek
lastovk pojasnjuje s tem, da m lastovke
niso vrnile zaradi vojnih razmer v območju
Sredozemskega morja.
Na Kitajskem izdelujejo vagone Is bambusa. iz šiansija porečajo, da je kitajska železniška družba napravila zanimiv poskus. Zgradila je prvi vagon iz bambusovega ločja. Nadejajo se, da bo vagon dovolj trden in odporen ter da bo prestal preizkušnjo v prometu. V borbi za avtarkijo predstavlja bambus na kitajskem, področju izredno važno tvorivo. Imenujejo ga »kitajsko jeklo«. Zdaj strokovnjaki študirajo, kako bi napravili še leseno lokomotivo, pri kateri ba tudi uporabili bambus.
Hude posledice potresa v Turčiji. Po vesteh iz Turčije je bil potres, ki so ga občutili zadnjo nedeljo v Adapazarju, precej obsežen in tudi škoda je bila večja, kakor se je prvotno domnevalo. Telefonske in brzojavne zveze med Carigradom in Ankaro so bile pretrgane. V Adapazarju je večina hiš porušenih, poročajo pa tudi o mnogih človeških žrtvah. V Gejvi, ki ima 36.000 prebivalcev, število žrtev še nj do-gnano, govori se pa, da je potres v tem kraiu zahteval 10.000 človeških življenj.
žepna ura na električni pogon. Nekemu urarju v Oslu se je posrečilo izdelati žepno uro na električni pegon. Ura je izdelana po vzorcu najboljših švicarskih kronomc-
trov in teče skoro brez zamude. Vsakteden zaostaja ali prehiti največ eno sekundo. Ura je v zvezi z majhnim akumulatorjem in mikroskopskim motorjem, ki nadomešča običajno vsakdanje navijanje žepne ure.
Medved napadel gospodarja
V	Ccdigoru pri Ferrari je razkazoval umetnije s kosmatinci Silvio Cellotti. ki je potoval okrog s tremi medvedi, živali je razkazoval ljudem za mai denar in medvedi so po krotilčevih napotkih izvajali r.>zne atrakcije. Pri nekem takšnem nastrpu pa se je največji izmed medvedov sredi predstave vrgel na gospodarja, ga pobil s šapo na tla ter ga hudo ranil na levi roki. Razburljivi prizor je seveda porazno uč'nko-val na gledalce, ki so se razbežali. Cellotti-jevim tovarišem se je slednjič pesrečilo ukrotiti pobesnelega medveda, gospodarja pa so odpeljali v bolnišnico.
Kino v sodni dvorani
Rimsko sodišče se je nedavno poslužilo zanimivega pričevanja. Tožiteljica gospa Linda de Silvi se je poškodovala na nosu in se je zatekla k dr. Arturu Mimnu, plastičnemu kirurgu, po zdravniško pomoč. Operacija se ni posrečila. Zaradi dokaza o razliki mel prejšnjim in sedanjim stanjem nosu so se sodniki poslužili filmskih posnetkov, ki jih je napravil ravnatelj neke rimske klinike prof. Paulucci. Na podlagi filmskega pričevanja je bil dr. Manna zaslišan ter je bilo ugotovljeno dejansko stanje v prid tožiteljici.
Lovec v borbi z orloma
Dr. Vittorio Martini je v Mondoviju dobro znan lovec. Te dni se je sprehajal z lovsko puško v okolici Valcasotta di Pampa-rata, kjer je hotel izprazniti orlovsko gnezdo. Njegov podvig ni ostal brez dramat-skih zapletljajev. Medtem ko je dr. Martini segel po orlovskem gnezdu, da bi pobral iz njega štiri mladiče, sta se pognala proti njemu dva odrasla orla.
Tragična smrt otroka
V	Rovigu je bila družina Ramin zaposlena z mlačvo. To priliko sta porabila 8-
Naša tovarna oddaja škatle tudi Waltro-vim in lahko dam svojo tedensko plačo, ker očka ni napravil tega zaradi nas, to moram tudi povedati gospodu pravnemu zastopniku, ako naju bo izvolil poslušati, ker vsa ta nesreča se je zgodila zato, ker je očka naenkrat... očka je namreč že star devet in štirideset let, pa je kljub temu čisto ponorel, ker v sosednji hiši stanuje neka gospa Derekova. Njen mož se je lani odselil od nje, zato ker ga je gospa Derekova neprestano strašno poniževala in ko se je priselila v našo soseščino, se je očka seznanil z njo in od tistega časa ni bilo mogoče izhajati z njim, neprestano samo gospa Derekova sem, gospa Derekova tje, a če ima človek že skoraj petdeset let in ima doma štiri člane družine — mamica in moj brat in moja sestra in jaz, jaz pa imam že tudi ena in dvajset let — in mi smo bili vedno pošteni ljudje, ko pa očka noče ničesar slišati in misli samo na gospo Dere-kovo in neprestano hodi z njo v kavarno in v gledališče in v kino, potem...«
Janko je opazoval igro dekletovega obraza: z živahnimi, naglimi izpremem-bami je spremljal ta obraz besede, bledel in zardeval. Nekomu je to dekle podobno. Le komu je tako podobna? je iskal po svojem spominu, toda podobnost je bila bleda in oddaljena, nikamor ga ni privedla.
Dekle je opazilo, da jo vsemogočni gospod, ki stoji pred njo, z zanimanjem motri. Čutila je, da je njeno pripovedovanje vzbudilo v njem zanimanje, morda celo sočustvovanje. Da, ta gotovo lahko stori vse, ta se bo postavil na njeno
Koloman Borbely, skladiščnik s tedensko plačo. Evidenca skladišča izkazuje ponovno večje in manjše primankljaje, očividno je tat v hiši. Detektiv spremlja skladiščne nameščence. Trije možje postanejo sumljivi, dva izkažeta svojo nedolžnost, a v skrinji Kolomana Borbely-ja v oblačilnici najdejo različne stvari: papir za zavijanje, mnogo škatel peres, cele ducate trakov za pisalne stroje, pečatnega voska in različne druge predmete. Koloman Borbely taji, jeclja, zmedeno pojasnjuje, stražnik ga zavoljo tatvine odvede v zapor. Škoda znaša dve sto šestdeset pengov.
Janko je dal poklicati Štefana Fiire-dija in Irmo Borbelvjevo.
»Malce sem si ogledal to,« je dejal m listal po papirjih, »škoda, ki jo je tovarna utrpela, znaša dve sto šestdeset pengov. Ako se obvežete da poravnate to vsoto, preklicem tožbo. Koloman Bor-bely bo seveda izgubil svoje mesto v tovarni, a ne bo kaznovan 7"	r
Dekle ni niti prav -	vih
besed, z očmi je n	.j po
zraku, potem se je i.
»Torej nama boste storili to, gospod pravni zastopnik! Iskreno se vam zahvaljujem za vašo dobroto. Bog naj vam plača, ker če bi se z očkom zgodilo kaj hudega in bi se to razvedelo in bi prišlo na ušesa Fiiredijevim, se midva nikoli ne bi mogla vzeti in potem...«
A kakor da je dekle začutilo, da se vse to, kar bi se utegnilo potem zgoditi, po naklonjenosti tega tujega gospoda ne bo zgodilo, da je nevarnost minila: utihnilo je. Janko ju je poslal iz sobe, da poča-

letna hčerka Marija in njen 21etni bratec ; Waltrova tovarna z dobro voljo uredila Pasquale, da sta se oddaljila od domrčih. d to žalostno zadevo in vama pomagala, Nenadoma se je nebo pooblačilo, iz oble kov j afc0 bo le mogoče. Bomo videli.« je začel liti dež, vmes pa je prdala tudi 1	...	. _ , . . ..
toča. Otroka, ki sta se znašla na pre atem, C izvorni je gospodični bzabovi, da bi
stran in ji pomagal. Hlastno je pripove- j ^ata na spis.^Pot eni sta oba podpisala dovala dalje: kako jih je oče zanemarjal, kako so ga vedno bolj pogosto videvali s tisto gospo Derekovo, kako so prihajali sosedje s svojimi govoricami, kako se je ona sama v duhu tresla pred tem, da se bo iz vsega tega porodila velika nesreča. In naposled, kakšen preplah je nastal prejšnji ponedeljek po vsem majhnem predmestnem svetu, ko se očka ni vrnil iz tovarne in ko so zvečer prišli na stanovanje detektivi...
»Hm, tako je to. Velika nesreča,« je dejal Janko, ko je dekle utihnilo. »Moral j bi seveda poznati ves potek te zadeve, ! da vam lahko kaj obljubim.«
Zamišljen je gledal predse in v tistem trenutku mu je prišlo na misel, da je dekle podobno Agici Waltrovi in po nekem čudnem naključju se je istočasno domislil Andrejevega glasu: »Industrijska velemoč V/altrovih podjetij___« Da:
treba je razumeti, na kaj te veže to dejstvo. Glas mu je zvenel živahno, ko je nadaljeval, obrnjen k zaročencema: »Lahko vama že zdaj obljubim, da bo
vse, kar je bilo treba podpisati. Irma Borbelvjeva si je bila že prihranila šest in šestdeset pengov in ta denar, ki ga je bila prinesla seboj, je plačala na račun očetovega »dolga« ter se z mnogimi izjavami zahvale zavezala, da bo točno vsak ponedeljek popoldne prinesla od svoje tedenske plače deset pengov.
Dona Szabova je kasneje pokazala tovarišem Jankov dopis, tikajoč se preklica tožbe Kolomana Borbelyja, in jim vse povedala. Vsi so ugotovili, da je novi pravni zastopnik dober človek, da ima srce in socialni čut.
Janko si je dal potem poklicati osobje in je do dveh razpravljal z njim o tem, kaj namerava najprej ukreniti pri ureditvi novega pravnega oddelka.
si nista znala pomagati drugače, kakor da sta se zatekla v neko jamo, kjer sta bila trenutno zaščitena prel pišem in nalivom. Toda nevihta ni hotela ponehati. Voda je pljuskala vedno na novo iz oblakov in jama, v k:<tero sta se otroka zatekla, se je vedno bolj polnila. Osemletna Marija je spoznala nevarnost ter se je rešila n3. ta način, da je prebredla vodo. Tekla je k staršem in povedala, kaj se je zgodilo. Ko so svojci prišli do jame, da bi reiili sinčka, so našli otroka že utopljenega.
Žrtve pobesnelega bika
Na binkoštno soboto je na planini Neuburg pri Admontu bik posestnika Pichelmayerja napadel dva pastirja in planšarico. 501etnega Damjana Kerna je do smrti pobodel 771etnega Sebastijana Neuhauserja je hudo poškodoval 571etni Frančiški Raudnerjevi pa je prizadejal iažje poškodbe. O nesreči so znane naslednje podrobnosti:
Pastirja Kern in Neuhauser 6ta v soboto popoldne iskala neko pogrešano telico. Kenčno sta jo našla v zamočvirjenem breznu iz katerega si žival ni mogla pomagati Ker pastirja telice nista mogla potegniti iz brezna, je poslal Neuhauser Kerna k planšaricam po pomoč. Potem ko je Neuhauser tri ure zastonj čakal da se bo Kern vrnil, je šel sam do pastirskih koč. Kerna ni nikjer našel. Zato so šli Neuhauser. Frančiška Raudnerjeva in še neka druga planšarica reševat telico. Spotoma so srečali dotlei vedno mirnega Pichelmayerjevega bika. Žival je Raudnerjevo. ko se ji je približala na nekaj korakov, nenadno napadla in jo s krep* kim sunkom vrgla več metrov daleč. Takoj ko se je hotela planšarica dvigniti, jo je bik znova napadel, vrgel na tla in obdeloval z rogovi. Neuhauser je hotel Raudnerjevi pomagati. toda bik je napade! tudi njega Večkrat ga je vrgel v zrak in potem tako dolgo obdeloval z rogovi, da se ni več premaknil. Medtem sta obe planšarici utegnili zbežati tako daleč, da sta bili izven nevarnosti. Ne da bi mogli staremu Neuhauserju kakor koli pomagati. sta morali gledati iz daljave, kako je bik moža obdeloval. Planšarici sta na poti proti domu opazili ostanke Kernove obleke. Šli sta pastirja iskat in ga končno našli mrtvega. Bil je strašen pogled nanj. Bik ga je tako hudo zdelal, da je bilo truplo podobno brezoblični masi. Neuhauserja so pozneje hudo ranjenega prenesli v dolino in prepeljali v bolnišnico.
O tragični nesreči so bili obveščeni tudi orožniki, ki so še v teku noči šli na poizvedovanje. Ker je grozila nevarnost, da bo pobes* neli bik napadel tudi nje in ker ga ni bilo moči na noben način odgnati, so šli nad podivjano žival orožniki in lovci z orožjem. Komaj jih je bik zagledal, je začel tuliti m se je zakadil vanje. Nekaj dobro pomerjenih strelov pa je žival podrlo.
mu čim prej preskrbela spise, nanašajoče se na zadevo Borbelyjeve tatvine. Dekle in njenega fanta je poslal nazaj v čakalnico.
Ko je ostal sam, je postal na mah slabe volje. Prvi njegov proces v tovarni? Lepa stvar! Namesto sklepanja velikih dogovorov, namesto milijonskega procesa, namesto poslov mednarodnega pomena začenja s takole majhno, žalostno zločinsko zadevico. Ali je to njegova stvar? Ni. To je njihova stvar. Njihova velika, smrtno resna stvar. Treba je vse razumeti.
Pri tej misli ga je slaba volja minila in čez kratek čas je z zanimanjem vzel spise od Hone Szabove. Pa poglejmo tole...
Ana je doma vznemirjena pričakovala i Janka. Ko je prišel, ga je z nežno radovednostjo spraševala o poteku njegovega j prvega delovnega dne. Janko ji je vse po i vrsti povedal: Prišel je v tovarno, zasedel svoje mesto v krasni, novi sobi, seznanil se s celo vrsto tovarniškega j uredništva, dolgo se je pogovarjal z An-; drejem o organizaciji celega podjetja, uredil neko nepomembno osebno zadevo, j neko neprijetno zadevo nekega skla-I diščnega nameščenca, nato je z osobjem J razpravljal o vsem, kar je treba najprej urediti, jako prijazni gospodje so ti, ki so mu jih dodelili, in videti je, da imajo i sijajne sposobnosti. Drugače se ni nič | zgodilo, a je že tega kar dovolj za prvi dan.
3.
Večina družin ima svoj posebni besednjak: lastnosti, dogodki in stiki, rodbinske tradicije in praznoverje vtisnejo po nekem nagonskem, nemem ukazu zunanjo, ustaljeno, praktično vrednost in skriti, notranji smisel neki besedi, jo popularizirajo ali prepovejo. Ta nepisani zakon je v družini Waltrovili onemogočil uporabo besedo »grd«.
Kaj vem, kaj znam?
289.	Kaj je »zlato pismo«?
290.	Kdo je zloži1 opero »Pikova dama« in po katerem delu?
291.	Koliko meri »1 vozel«?
292. Zabojček oranž.
O	o	o	o
o	o	o	o
o	o	o	o
o	o	o	o
Naročite se
na »Dobro knjigo«
Na trgu smo videli zabojček s 16 pre-delki. kakor kaže zgornja slika, v vsakem predelku je bila lepo zavita oranža. Pri tem smo si mislili: Kako bi morali v malo večjem zabojčku razporediti predelke, da bi imeli v 4 vrstah po 5 oranž?
Rešitev nalog 22. t. m.:
285.	Manometer je priprava, ki meri pritisk plinastih teles.
286.	Avguri so bili v starem Rimu kolo-gij duhovnikov, ki so napovedovali dogodke, zlasti izid kakšnega podjetja, po ptičjem letu.
287.	Maririza Brinvillierska je bila zlo-glasna francoska zastrupljevalka iz 17. stoletja.	^
288.	»Skladatelj ustvarja«
Po lo letih je spregovorila
Na kliniki Fiirsta Weinderja v Berlinu se je že delj časa zdravila Eva Friedlan-der, ki je onemela pred desetimi leti. Zdravniki so se na vso moč trudili, da bi ženo ozdravili, toda niso imeli sreče. Ko je vodilni zdravnik izvedel, da ima žena dva sinova pod orožjem, je poskusil s svojevrstnim trikom. Sporočil je nekega dne pacientki, da sta njena sinova na ruskem bojišču paila. Ta vest je dosegla zaželeni učinek. Friedlanderjeva je planila kvišku in zavpila: »Ni res, gospod doktor, ne more biti res, povejte mi čisto resnico!« Po teh besedah se je onesvestila. Uro pozneje je prišla zopet k sebi in tedaj ji je zdravnik povedal, da si je vest o smrti njenih sinov
izmislil samo zato, da bi ji povrnil dar govora. To se mu je posrečilo, kajti ženska se je popolnoma pomirila in govori normalno kakor pred desetimi leti.
V levji kletki ie Igrala na harmor,!^
Marija Margcmari iz Parme jc stavila z nekim brivcem 1000 lir, da bo stop i« \ 'evjo kletko nekega ondotnega cirkusa ter zaigrala na harmoniko več komadov. Stavo je dobila. Lastnik cirkusa ji je dovolil da ie med predstavo z levi vstopila v kietko ter od'grala na instrumentu obljubljen repertoar. Lev so ves pobožno poslušali čeprav niso Margona* rijeve prej nikoli videli. Občinstvo je sprejelo točko a velikim odobravanjem,
Praznovanje Mnkošfi v Ljubljani
Birma pri nas in njene značilnosti od cvetličarn, kočij, »sejma" ud fotografov
Binkošti štejemo v Ljubljani med največje praznike; da Ee nam zde še bolj praz nični, poskrbe deželani> ki poplavijo ljubljanske ulice ali se pripeljejo bahato s kočijami, s takšnim hrupom in vznesenostjo da jih res ne moremo prezreti. Ljubljanska birma je glavni dogodek, in razvname ter razgiblje Ljubljančane vselej, kakor da bodo vsi birmani vsako lete. znova. Tudi letos je dala birma v Ljubljani binkoštim pesebn značaj. Birma je nekaj več kakor le slovesnost v stolnici, njen vpliv sega globoko v življenje mesta. Njene glavne značilnosti so bile tudi letos naslednje.
Cvetličarne
Binkošti so nekakšen cvetlični dan. Ko sicer počiva poslovno življenje, so odprte cvetličarne. Odprte so v pravem pomeuu besede, kajti ljudi prihaja toliko, da morajo biti vrata neprestano nastežaj odprta. Bir-manca in botra si brez šopka ne moremo misliti, kaj šele birmanke in botrjce! Nageljni se nc razcveta jo samo na prsih temveč tudi v laseh birmank, kite cvetja se spuščajo s cvetočih glavic v slapovih s pajčolanom; birmanc; nosijo velike šopke na rokavih in prsih; toda kite cvetja ovijajo tudi kočije, celo kočijažev bič mora krasiti vsaj asparagus. Birma se torej začenja v cvetličarnah; začetek je najlepši — s cvetjem, poetičen, medtem ko je bil včasih konec precej prozaičen. Cvetje, ki so se z njim krasili s takšrso slovesostjo dopoldne, je popoldne obležalo ter zvenelo kje v vzdušju golaža in vinskih duhov. Letos je pa lepa stran birme prevladovala ves dan, čeprav cvetje ni glavna in edina značilnost m četudi so kočije drdrale po mestu tudi popoldne, da bi bila birma »primerno« zaključena.
Kočije
Posebno poglavje naše birme so kočije; birma brez kočij; Kočija se zdi skoraj tako potrebna kakor boter in botrica. Birma bi izgubila povsem svojo slovesnost in zunanji okvir, ko bi ne bilo revije teh romantičnih vozil, ki nam pričarajo tako lahko vzdušje minulih desetletij. S'cer kočij na ulicah ne opazimo, čeprav niso še povsem izumrle. V "Ljubljani je še več poklicnih kočijažev, ki dandanes opravljajo ne le svojih nalog, temveč morajo nadomestovati tudi avtoizvoščke. Binkošti so bile vselej njihov veliki dan. Včasih smo že gledali na njihove kočije med avtomobili kakor na muzejske znamenitosti, zdaj so pa kočijaži zoDet samozavestni kakor znajo biti le oni in "zdi se celo, da so kočije začele izžarjati nov sijaj. Niso več anahronizem in celo kočijaški cilindri so sodobni, štiri kočije bi pa bile seveda za ljubljansko birmo premalo. V nedeljo smo videli na Vodnikovem in Krekovem trgu približno desetkrat več kočij in mnoge so medtem še drdrale po mestu. Nudila se ja poučna razstava vozil, da si lahko v njih" spoznal čut za eleganco preteklega stoletja, kakor tudi duh našega časa, kajti tam so se vrstile med »pristnimi« 'kočijam; tudi »ekvipaže« zasebnikov, pa prevoznikov, ki sicer prevažajo težke tovore — a seveda ne s kočijami — in celo »zapravljivekov« je bilo precej. Pozornost so pa zaslužili tudi konji, čeprav ni bilo arabcev med njimi — številne druge pasme so pa bile precej dobro zastopane. Reči je pa treba, da so bili kočijaži in kmetje lahko ponosni tudi na svoje konje, kajti živali niso razkazovale reber. Tudi konji so dobili šopke kakor se spodobi, posebno skrbno so pa bile okrašene kočije; če že ni bUo drugega cvetja, so jih krasile veje jasmina. Kar se tiče kočij, je letošnja ljubljanska birma imela popoln sijaj nekdanjih časov.
Sejem
Nepogrešljiv del ljubljanske birme je sejem ob stolnici. Med vsemi našimi sejmi. kolikor se jih je še ohranilo, ta ni zadnji. V nedeljo je privabljal toliko ljudi. da je bil zaradi množice celo velesejem. Na takšnih ljubljanskih sejmih ode-ne kramarske šotore prazničen čar; vse blago, ki ie tedaj naprodaj pod šotori, postane lepše, postane to, kar ljudstvo imenuje »odpustki«. Sicer ljudje sploh ne opazijo kramarskih lop. na sejmu se pa zgrne toliko ljudi ob šotorih in vsi strme kakor v čudež; vsi so veliki otroci. V nedeljo je bilo za stolnico ob semenišču zbranih toliko ljudi »na sejmu« kakor včasih v Lattermannovem drevoredu na velesej-mu. Menda je bila tudi kupčija živahna, a je težko reči, kako je bilo, ker se nismo mogli preriniti do šotorov. Tam se je pa zbiralo toliko ljudi tudi zaradi tega. ker se jim je nudila najprivlačnejša slika pred vrati zakristije. Kakor na reviji so prihajale iz cerkvice botrice z birmankami slovesno, kratek trenutek ponosno obstale na pragu v vsem svojem sijaju ter počasi stopale med množico. »Gremo gledat birmo!« — to je bil glavnj del sporeda praznova-
nja meščanov o binkoštih, vsebina tega je pa bila v prizorih ob stolnici, kjer so ljudje stali v gostih vrstah ter ocenjevali »dogodek«, kakor da niso še nikdar videli »birme"
Fotografi
Razen kočijažev, frizerjev in cvetličark so imeli o binkoštih vselej svoj dan tudi fotografi. Birma se je prav za prav končala pri njih. Ko je bil končan slovesni del birme, so fotografi samo še ujeli vznesenost slovesnosti na ploščo. Kar je sledilo vsemu temu, je bilo le praznovanje birme, ne pa več birma sama, praznovanje, ki ni več »oficielno« in ki ne kaže o njem govoriti. Kočije so oddrdrale ter se ustavile »diskretno« na dvoriščih hiš gostoljubnosti. Seveda so imeli tudi letos fotografi mnogo dela.
Crešnje sicer niso zadnji del birme, a naj z njimi posladimo nazadnje, kar spa- '
da v okvir binkošti pri nas. Tudi v bin-koštnih črešnjah je pri nas tradicija. Naši branjevci niso nikdar praznovali na bin-koštne praznike, že zaradi črešenj. Bir-manci so morali pokusiti črešnje. ali vsaj črešnje, če že botri niso opazili sejma. Crešnje so pa pokušali tudi letos. Trgovci s sadjem poznajo naša izročila, pa so poskrbeli, da sta med prazniki prispeli dve pošiljki črešenj na Pogačarjev trg. V nedeljo so črešnje prispele malo pozneje, v ponedeljek sta pa tovorna avtomobila pripeljala na Pogačarjev trg ob 11. Mestno tržno nadzorstvo je zadnje čase dobro uredilo razdeljevanje črešenj med prodajalce. tako da ne prodajajo le nekateri; ko prispe blago v Ljubljano, ga razdele na enake količne, tako da ga prodajalci prejemajo od trgovcev na nakaznice (»bone«). Brez nakaznice ne dobi črešenj noben prodajalec. Tako je bilo tudi letos poskrbljeno, da so okvir ljubljanske birme izpolnile še črešnje.

Prastari običaji cb kresu — čudežna moč kresnih rastlin
Božični čas ima posebno poezijo, ki vpliva na človeka, čeprav ne veruje v njo. Nekaj neopredeljenega je v čaru božičnega časa. in morda se ne bomo niti najbolj zmotili, če bomo rekli, da je vsebina božične poezije ostanek pozabljenih prazničnih slovesnosti davnine. Morda je ostalo v podzavesti, kar je že zdavnaj pozabljeno, a ob božičnem času se zbucli v srcu. Toda zdaj ne nameravamo govoriti o božični poeziji, temveč o kresnih običajih. Kresni čas ali kratko kres skriva v sebi morda še več poezije kakor božični čas. Nekaj skupnega imata oba: o božiču sd bile nekatere slovesnosti, ki so bile pozneje pre-nešene na pomlad; o božiču so se radovali vračajočega se solnca ter že slavili njegovo bodočo zmago nad temnimi silami, spomladi so pa slavili zmagoslavje solnca in ob kresu, ko je bilo solnce na višku svoje moči, so obhajali posebno velik praznik. Spomini na pradavna praznovanja so se izgubili, niso pa še izumrli običaji, ki so ostanek davnih obredov; med ljudstvom so še živa mnoga verovanja, ki izvirajo iz pozabljene vere o čudežnem kresnem času. Običaji so se sicer spreminjali in prvotna verovanja so se preoblikovala, a v jedru je ostalo vse isto, čeprav dandanes ne moremo marsičesa več dobro razumeti. Ob tej priliki naj opozorimo na razpravo Fr. Kotnika v »Etnologu«, knjiga XV., »Blagoslov zelišč in čar kresnic«; ta razprava je menda pri nas najboljša o kresnih običajih. Iz nje zvemo marsikaj, kar nam je sicer nejasno.
»Sprva so govorile VS3 rastline« -..
Pisec omenja v uvodu, da je človek že od nekdaj zelo čislal rastlinstvo. Zamišljal si je, da je narava živa ter da so rastline in celo kamni prav tako gevorili kakor človek. Fr. Erjavec je pisal o govorečih rastlinah: »Sprva so govorile vse rastline. Ko je šel človek po gozdu, bese-dovala so drevesa, in če je šel po senežeti, povedala mu je Vsaka zel: jaz sem za to, jaz za to! Ko so se tako med seboj menile, za kako bolezen bo katera v zdravilo, rekel je ocet (cirsum arvense): jaz bodem za drisko. Temu so se glasno za-smejale vse rastline. Bog jih je slišal, se ražsrdil in jim vzel besedo.« —
Zdravilna moč rastlin
Splošno verovanje skoraj vseh narodov je, da imajo rastline zdravilno meč, a da tudi strupene lahko uporabljaš v svoj prid, če znaš z njimi pravilno ravnati. Posebno moč imajo rastline o kresu ali med »mačami« (med malim in velikim šmarnom). Pisec govori o več vrstah rastlin, ki jim ljudstvo pripisuje skrivnostno moč o kresu. Lahko jih imenujemo s skupnim imenom kresnice. — Cerkev, je 1. 354 določila Kristusovo rojstvo na 25. december, ki je bil dies natalis solis invieti — zimski solisticij; zaradi tega je postal 24. junij (glede na evangelij sv. Luka I., 3., 6., da je bil Janez Krstnik pol leta starejši od Jezusa) god Janeza. Ob tem času je pa poletni solisticij. Tako je bilo cerkveno leto razdeljeno na dva dela. Cerkev je izbrala rojstni dan in ne dan obglavljen ja Janeza Krstnika (29. avgusta) za glavni praznik. Do 19. stol. je bil ta dan velik praznik, še celo do prve svetovne vojne so ga ponekod praznovali, čeprav ni bil zapovedan praznik. Janezu KrstniKu pa čast je bilo pri nas sezidanih mnogo cerkva. Pisec posebej omenja cerkvico Sv.
Janža na Dravinjskem vrhu podružnica Sv. Vida pri Ptuju), sezidano 1. 1445, ker pri tej cerkvici blagoslavljajo »rože« na kres. Tedaj je tam proščenje in dekleta in žene prinesejo k blagoslovu košare cvetja, vrtnega in travniškega. Prinašajo ga tudi iz bolj oddaljenih krajev. Priljubljene so: škorecelj, lapuh, kamilice, dušica, rožmarin, vinska rutica, Marijini lasje, najbolj pa »Janževa reža«, ki jo imenujejo tudi križeva roža. Blagoslovljene rastline uporabljajo za razne namene in razne načine za zdravilo ljudem in živalim. Pisec sklepa, da so pri nas nekdaj blagoslavljali na kres rastline tudi pri drugih cerkvah, posebno rastline, posvečene Janezu Krstniku.
Janševa roža
Janžrva reža je še vedno zelo v časteh pri našem ljudstvu. To rastlino poznajo pod različnimi imeni; botanično ime je Hy-pericum perforatum. Ljudstvo jo imenuje: šentjanževka, sv. Janeza ^oža, janževka, krvaveč, sv. Janeza glavača, ''vanjske rože (Slovenske gorice), križeva roža (Sv. Vid pri Ptuju), ivanovka, križevec in šentjan-ževica (zadnja tri imena navaja H. Tuma). Ime »križeva roža« ali »križevec« razla- ' ga jo z legendo: Ko je Jezusov ljubljenec Janez žalosten stal pod križem, je skrbno zbiral rastline, ki je na nje kapljala Odre-šenikova kri, da bi jih razdelil pobožnim vernikom. — Po ljudskem verovanju ta. rastlina odganja temne sile, hudiča in blisk; hudič jo zelo sovraži in zato je njene liste prebodel z iglami. Zaradi legend, Iti so se oprijele janževe rože v dolgih stoletjih, je ta rastlina zaslovela še bolj, ne le po svojih zdravilnih močeh. j
Kresnice« v Ljubljani
Pisec razprave o čaru kresnic omenja tudi, da je na ljubljanskem trgu pred kresom naprodaj mnogo kresnic (aruncus I silvester, kresničevje). V Prevorju imenuje- ; jo to rastlino »coprnica«. Ljubljančani daje- j jo »kresnice« na okna ali jih imajo v sobah. Vendar se kresni običaji seveda niso tako dobro ohranili v mestu kakor mea ljudstvom na deželi. Mimogrede naj omenimo še kresovanja v Ljubljani, ki pa ven- j dar nimajo več svojega nekdanjega sijaja. ! številni kresni običaji nazbrž niso niti vsi J zapisani. Mnoge omenja Kotnik v svoji j razpravi. Opozarja tudi na zapise I. Na- j vratila (na nje se še povrnemo ob priliki posebej) o kresnih običajih v naših krajih in drugje.
Nekaj običajev v naših krajih
»Ivanjščice« natrga gospodinja na kresni večer, in sicer toliko, kolikor je pri hiši ljudi. Za vsakega naj vsadi pod ka-pom po en cvet. čigar cvet leži prihodnje jutro venjen na tleh, bo še tisto leto umrl. (Remšnik na Kobanskem.) V Središču tudi nabirajo zvečer pred ivanjim rumene kresne cvetlice. Preden zažgejo kres, denejo toliko cvetlic, kolikor je ljudi pri hiši, na ckno in vsakdo si mora odbrati svoj cvet Venjen cvet prihodnje jutro naznanja skorajšnjo smrt. »Kresnice« zatikajo navzkriž na okno, da bi v hišo ne treščilo. Na kresni večer priženejo živino pred mrakom s paše in da jo zavarujejo pred čarovnicami, okrase glave živali z gozdno kresnico (aruncus silvester). Hlev zavarujejo prav tako s tem cvetjem. (Prevorje.) — V Metliki mečejo dekleta že popoldne pred kresnim večerom na streho hiše šopke iz
rumenih »kresnic«, »ivanjskih rož«, ki so jih nabrala istega dne. Uporabljajo pa tudi drugo cvetje, če venec ali šopek takoj obvisi na strehi, pomeni, da se bo dekle omožilo pred letom. V Metliki tudi zabadajo v streho »belo steljo«, orlovo praprot (pteris aquilina). Iz »kresnic«, to se pravi iz rastlin sploh, ki jim pripisujejo o kresu čarovno moč, skoraj povsod vedežujejo. V nekaterih krajih nastiljajo na kresni večer tla v hiši ali veži z zeleno praprotjo, češ da bo prišel prenočit Janez Krstnik ter da bo tisto leto obvaroval hišo pred ognjem. Na Planini natiljajo s praprotjo in drugimi kresnicami pred hišami in po hišah, »da bi Janez Krstnik ležal na mehkem«. V Poljanski dolini nastiljajo o kresu po shrambah praprot in habjo dušico. Na kresni večer moraš položiti pod zglavje tri žitne klase, pšeničnega, ržene-ga in ječmenovega. Zjutraj potegneš na slepo en klas izpod blazine; pšeničen klas pomeni, da se ti bo dobro.godilo, ječmenov — slabo, ržen pa srednje dobro. — Večer pred ivanjim je našemu ljudstvu najskriv-nostnejši. Star običaj je, da so dekleta metala na kresni večer v studence in potoke vence in da so gledale na vodno gladino, kjer bi se jim naj prikazal obraz ženina. To je pa le eden neštetih običajev na kresni večer, ki spominjajo na čaranja in ki so njihovi začetki nedvomno v davnini. številna čaranja so zvezana s kresnimi rastlinami. Znan je tudi bezeg kot rastlina, ki ji ljudstvo pripisuje posebno moč o kresu.
O nekaterih drugih kresnih običajih bomo pisali prihodnjič in povedali bomo še, kako raziskovalci razlagajo nekatere običaje.	_
Dvorak
Slavni češki sklalatelj Antonin Dvorak je bil znan po svoji vestnosti v sklada.teij-skem delu. Vedno je pazljivo pregledal tudi vsak libreto za svojo opero, da bi se prepričal, če ni v njem kaj nelogičnega. Tako je nekoč pregledoval tudi libreto svoje opere »Armida«. Ko je prišel do mesta, kjer je besedilo predpisovalo konje, je naenkrat prenehal z delom in se zamislil.
—	Kaj si se pa zamislil? — ga je vprašal prijatelj, ki mu je pri takem delu skoraj vedno pomagal.
—	Razmišljam, če so takrat sploh že bili konji na svetu, — je odgovoril Dvorak.
NOČE BITI ANGEL
—	Dušica, ti si p-a vi angel!
—	Prosim te, nikar rne ne kliči tako
—	Zakaj pa ne? Mar je na tem kaj slabega?
—	Ne, tola angelom niso potrebni klobuki.
S3BSZ
STRUŽNICE
SHAPINGE
REZKALNE
BRUSILNE
POLIRNE
VRTALNE
IN DRUGE STROJE
d o a v i iz tukajšnjega skladišča tvrdka
GUSTAV LEVIČAR
LJUBLJANA* Medvedova 14
Kraljica pa je odgovorila: »Sinko moj, čeprav je tvoja nevesta samo oglarjeva hči, boš z njo v resnici srečnejši kakor s katero koli tistih bogatih in nadutih! Tvoja nevesta je ponižna, a kdor se ponižuje, bo povišan! Ni iz plemstva, toda ima plemenito srce in to, dragi moj sinko, je dragocenejše kakor biseri vsega sveta!«
Umrl nam je naš ljubljeni sin in brat
Evgen Beran
absolvent tekstilne šole
Pogreb bo v četrtek, dne 24. junija t. 1. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. junija 1943.
ŽALUJOČA RODBINA BERAN
Zahvala
Izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda
Frana
poštnega tajnika v pokoju
na zadnji poti, najtoplejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo njegovim sošolcem-maturantom, njegovim poštnim kolegom, kolegicam in drugim stanovskim tovarišem, R. Questuri za njih požrtvovalnost ter za naklonjeno cvetje.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba.
Ohranite rajnega v dobrem spominu.
Ljubljana, dne 23. junija 1943.
ŽALUJOČA OBITELJ ŠEMROV
Umrla nam je naša predraga teta, gospa
ANTONIJA KREGA!
roj. ZAKOTNIH
POSESTNICA
Pogreb drage pokojni ce bo v petek, dne 25. t. m. ob %5. uri popoldne iz hiše žalosti, Vodnikova cesta št. 66, na pokopališče v Dravljah.
m
m
M
B
I
Ljubljana, dne 23. junija 1943.
Žalujoči:
ZAKOTNIH LEOPOLDEVA, nečakinja in ostalo sorodstvo
V A-r ■'.--)■
A. ALEXANDEBl
71
ABUEN
.ROMAN
Med temi je zdajci spoznala drago postavo, in ko jo je objela dvojica krepkih rok, se je začutila sladko poplačano za vse hudo, kar je bila pretrpela.
»Dora, ljuba Dorica!« ji je strastno rekel Leroy. xKoliko si morala prenesti!«
»Oh, Frank!« je vzkliknila mladenka ter mu v burni radosti vrgla roke okrog vratu, bodi si, ker je bila zdaj prosta moreče skrbi, ki jo je težila, bodi si iz brezmejne sreče, s katero so jo bile navdale prve besede ljubezni iz njegovih ust. »Oh, ko bi vedel!...«
»Ne zamerita, da vaju motim,« je tisti mah izpre-govoril Hearnov obrzdani glas. »Če imata morda pomenek o hišni opravi, pohištvu in drugih takih nujnih rečeh, vaju prosim, da bi to izmenjavo misli še nekoliko odložila. Majhna zamuda gotovo ne bo kdovekaj izpremenila stvari... Mudi se mi namreč zvedeti...«
»Prav imate!« je vzkliknila Dora, M se je po tolikih neprilikah prvič spet čutila srečno in veselo. Hitro je povedala malemu uradniku vse, kar se je bilo zgodilo v zadnjih urah.
»Čudovito!« je vzkliknil Hearn. »Neverjetno! Že večkrat sem slišal govoriti o akustičnih ključavnicah, ki se odpirajo samo ob zvoku določenih odlomkov glasbe. Toda nikoli ne bi bil pričakoval, da si utegne tudi človek brez glasbenega posluha napraviti takšno skrivališče. V tem je bila usodna zmota vrlega gospoda Wilkinsa; da je vprašal mene, kaj mislim, bi mu bil svetoval, naj tega nikar ne dela. Razen tega pa je menda ob pamet! ... Ali ni pustil vhoda v pribežališče odprtega! ? Koliko časa je že, kar sta šla noter, gospodična? Moji ljudje postajajo nestrpni...«
Šele tedaj je Dora opazila, da okrog njiju mrgoli redarjev in da je med njimi tudi Huntington, ki se je držal v primerni razdalji. Hearn ga je menda šele ta mah zagledal.
»O, glejte si, gospod Huntington! Bi bili tako ljubeznivi, pa bi stopili bliže« je vljudno vprašal. »Človek nikoli ne ve, kaj se utegne zgoditi, in mogoče je, da vas bom kmalu potreboval.« Namuznil se je. Nato je razpostavil svoje može tako, da je moral vsak, kdor bi bil stopil iz skrivališča, za-gledati pred seboj cevi desetorice samokresov.
»Razen če je še kak drug izhod,« je menil Leroy. »To se mi sicer ne zdi verjetno.«
»Zdaj lahko gremo noter: razgovor onih dveh mi traja že kar predolgo,« je rekel Hearn.
Hearn je s šestimi stražniki krenil skozi vhod, za njim pa Leroy, Dora in Huntington, ki je po kapetanovem migljaju in ostrih pogledih njegovih stražnikov spoznal, da ne sme ostati zunaj.
Pretekli so tesen in nizek, kakih deset metrov
dolg hodnik ter dospeli v prostorno votlino, ki jo je osvetljevala velika petrolejka. V kotu sta dva moška hlastno tlačila denar, zlato in dragotine v vrečo. Ob hrupu prihajajočih sta se zdrznila, nista pa več utegnila misliti na beg ali storiti kar koli, da bi se postavila po robu.
»Roke kvišku, gospod Wilkins!« je povsem mirno-dušno ukazal mali kapetan. Šestorica redarjev je planila nanj.
Ko bi bil kdo izmed navzočih pričakoval, da se bo izvršila aretacija zlolasnega hudodelca Wilsona ob kdo ve kako dramatskih okoliščinah, bi ga bilo doletelo razočaranje: Ciuppik, s pravim imenom Wilkins, je takoj vzdignil roke in se dal ukleniti, ne da bi kazal le količkaj volje za odpor. Mož, ki je ob samem glasu njegovega imena trepetalo na tisoče ljudi, se ni v tem trenutku prav nič razlikoval od najponižnejšega in najnedolžnejšega cestnega tatiča. In ker so govorile cevi sedmih avtomatskih pištol na moč razločen jezik, je tudi potepuh odložil vso prevzetnost in brez besede nastavil zapestja lisicam.
»Vi pa bodite tako prijazni in ostanite tu,« se je Hearn obrnil k Huntingtonu, ki je hotel smukniti proti izhodu. »Upam, da niste pozabili najinega dogovora: nro časa imate, ako... In prav to bomo zdajle videli!...«
Kapetan se je sklonil nad železno loputnico, odrinil močni zapah in jo poskusil vzdigniti; toda bila je pretežka, in dva čvrsta redarja sta mu morala priskočiti na pomoč.
Žepne svetilke, ki so jih pomolili v odprtino, so obsijale štirjaško, kake tri metre široko in štiri metre globoko obzidano jamo. Na dnu tega prostora sta ležali dve skrčeni trupli s strahotno spačenima obrazoma — dokaz, da je bila smrt nastopila od zadušen ja.
»Na žalost sem si že mislil, da bo tako,« je polglasno rekel Hearn. »Manhattan in Snyder___«
Nato je mahoma vstal in se obrnil: »Huntington,« je rekel, »v imenu zakona vas aretiram, ker ste osumljeni umora.«
»Jaz nisem odgovoren za Manhattanovo smrt,« je zastokal detektiv, bled kakor mrlič. »Imel sem ga ujetega v gorski koči, toda posrečilo se mu je, da je ušel. Če je potem padel Wi!kinsu v roke, ni moja krivda.«
»Morali bi bili bolje paziti nanj, ne pa da ste mu dali pobegniti!« je neusmiljeno odvrnil Hearn. »Ura odloga vam je bila obljubljena samo tedaj, če bi v trenutku Wilkinsove aretacije Manhattan še živel.« To rekši je mignil redarjem, naj Huntingtona odvedejo.
»Kako si razlagate,« je vprašal Lerov, »da sta se Manhattan in Snyder hkratu našla v tej jami? V kakšnem razmerju sta bila drug do drugega?«
»Razlaga je zelo preprosta,« je Hearn odvrnil. > Vidite te vrvi? Manhattan je bil zvezan, ko sta ga Snyder in Wilkins privedla semkaj. Veste, da je bil Snyder inženjer?«
»Ne; a kaj bi to pomenilo?«
Stanko Virant —

_____tiskarno -d. d. kot
■-■■<■■ .». . Vir'
Fran
- .V
— Za tnseratm del ie odgovoren.: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljuhljaai
4. - • S,. {■}£?'■:'■> -	-""••T*"'
V,.

• v
V^ v
•»jfci ^