I Leto XII. 1 Štev. 21 TELEFON: UREDNIŠTVA 2S-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409 Maribor, četrtek 26. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejemao v opravi ali po poSti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din Cena 1 din 1'— | Pred zadnjim bojem za" Macionalistične čete so predrle še zadnjo obrambno črto republikancev ob Uobregatu in vdira o dalje v predmestja Barcelone — Zadnji koncen-.rični napad se pričakuje vsak čas — Republikanska vlada se ie preselila v Gerono — Naraščanje števila beguncev PARIZ, 26. jan. Po najuovejšlh sem prispelih vesteh ie pričakovati padec Jarcelone že tekom tega tedna. Popolnoma izključeno je, da bi mogli republi-anci še doljjo držati mesto, ki je razen v ozkem pasu ob morju že popolnoma obkoljeno in so nacionalistične čete vdrle tudi že v prva predmestja. Razen te-*;a so nacionalisti gospodarji vseh višin, ki dominirajo nad mestom in s katerih '->1 lahko pričeli koncentrično obstreljevanje in rušenje središča. ZAVZETJE NOVIH PREDMESTIJ. BILBAO, 26. jan. Avala. Havas’ poro-a: Nacionalistične čete so včeraj zased-5 mesto Tarasa, središče katalonske ■ ombažne industrije. DNB pa poroča: 'acionalistične čete nadaljujejo obkolje-vanje Barcelone na najvažnejših operacijskih odsekih. Čete generala Yague so že zavzele predmestja Tornello, St. Ju-; to in Esplihas, kakor tudi goro Pedrale, ifi obvladuje predmestji San Sebasto in Sario Miseros. Čete navarske brigade so obkolile hrib Tibigado. Republikanske čete se umikajo v smeri proti Gero-!ii. Letališče ob reki Slobregat je postalo ;7.hodišče nacionalističnih napadov na Barcelono. Od včeraj popoldne krožijo rad mestom neprenehoma nacionalistična letala, ki mečejo na Barcelono letake, v katerih poziva general Franco prebi alstvo, naj takoj izroči mesto nacionalistom. Francove Čele so pripeljale v bli •»no tudi velike količine mesa, konzerv, ‘niha itd., da ga razdele takoj po vko-rakanju med sestradano prebivalstvo. PREDRTA JE ŠE ZADNJA ČRTA. LERIDA, 26. jan. Avala. Zavzetje Barcelone po četah generala Franca bo, kakor poročajo iz nacionalističnega glavnega stana, Izvršeno po načrtu in istočasno z vseh strani. Republikanci so zgradili na levem obrežju Slobregata nove utrdbe, toda nacionalistične čete so medtem ze prodrle dalje na severu in zahodu km daleč. BURGOS, 26. jan. Avala. Po zadnjih iz Barcelone prispelih vesteh so nacionalistične čete že predrle tudi še zadnjo republikansko obrambno Črto na levem bregu Slobregata. Severno od Barcelone so napredovale nacionalistične čete za novih 8 km. BARCELONA, 26. jan. Marokanske Čete so vdrle v zapadna predmestja Barcelo ne, kjer se vršijo strašni poulični boji. Iz Manrese se bliža Francova kolona, ki je včeraj navzela tudi Solsono, na pol poti med Barcelono in Francijo. Zunaj mesta čakajo Francove kolone s hrano. ko so zasidrane še vedno angleške, ameriške in francoske bojne ladje, ki sprejemajo na krov zadnje svoje državljane ter uradništvo poslaništev in konzulatov. Za vsak primer so naperile proti mestu svoje topove in se postavile v bojni položaj. Včeraj je obiskal angleški odposlanec go-' nerala Franca in ga opozoril, naj se njegove čete pri vkorakanju v Barcelono vzdrže vseh aktov maščevanja, ker bi to povzročilo pri angleški vladi in po vsem svetu zelo slab vtis. General Franco je izjavil, da v tem oziru ni nobenega vzroka za vznemirjanje. STRAH PRED MILIJONOM BEGUNCEV. PERPIGNAN, 26. januarja. Ob francoski meji se zbirajo vedno večje množice beguncev iz Barcelone in ostale Katalonije. Za enkrat obstaja načrt, da se del katalonskih beguncev nastani v Franciji v okolici Versaillesa. Francosko mejo stražijo čete mobilne garde, rednih francoskih čet pa na meji ni. V Francoska pristanišča je prispelo že več : \\] z begunci iz Barcelone. V Franciji obstaja strah, da bi moglo število beračev Iz Katalonije po padcu Barcelone in ostalega, še svobodnega ozemlja, narasti na več sto tisoč ali celo na milijon. CERBERE, 26. jan. Včeraj zjutraj je prišel na francosko ozemlje zadnji vlak iz Barcelone. Drugi vlak so napadli Francovi letalci in ga bombardirali ter poškodovali. Ceste, ki vodijo od Barcelone proti francoski meji, so polne beguncev. Francovi letalci neprestano napadajo in bombardirajo cesto. V FRANCIJI PADLO LETALO. PERPIGNAN, 27. januarja. Včeraj je v obmejnem kraju Arraud padlo na tla bombno letalo nemškega tipa »Hein-schel«. V boju z nekim republikanskim letalom je podleglo in zgorelo. Našli so pet zoglenelih trupel, ki jih bodo danes pokopali. Pri ugotavljanju identitete se je ugotovilo, da so imeli mrtvi pri sebi le španske znake. Pri voditelju, ki je imel zlate našive, so našli dalje codex frami-stičnih letalcev, pri nekem drugem pa listek ZMH-0.80 Kunst. Verjetno je, da je bilo to ime mrtveca. Nemški obisk v Varšavi NEMŠKI ZUNANJI MINISTER JE PRISPEL VČERAJ NA OBISK V POLJSKO PRESTOLNICO. — ZDRAVICI NA BA:/XETU. — GLAVNI PREDMETI RAZGOVOROV MED VON RIB BENTROPOM IN BECKOM. VARŠAVA, 26. jan. Nemški PRED ZADNJIM NAPADOM. LONDON, 26. januarja. Ker so vse zveze z Barcelono že pretrgane, danes ni bilo ve£ mogoče dobiti od tam neposredno vesti. Po poročilu Iz nacionalistične-Ra glavnega stana, čaka general Franco pred Barcelono na to, da prispejo njegove čete s severa, da se tako zbere okoli katalonske prestolnice vsa njegova vojska, jo še bolj obkroži In IzvrSI nato zad-nil. koncentrični napad. OBRAMBA DO ZADNJE HISE? BARCELONA, 26. jan. Vlada je izdala Komunike, v katerem pravi, da bodo re-PublJkanci branili Barcelono korak za korakom in hišo za hišo. Francoski veleposlanik je tudi že odšel iz mesta, od tujih zastopnikov je v Barceloni ostal edino se angleški generalni konzul. VLADA ODŠLA V OERONE. PERPIGNAN, 26. januarja. Po semkaj prispelih vesteh, je baje že vsa republikanska vlada zapustila Barcelono in se preselila v Oerone. Pred barcelonsko lu- zunanji minister von Ribbentrop je prispel včeraj ob 16.38 v Varšavo na dvodnevni oiicielni obisk, In sicer z velikim spremstvom, kar dokazuje, da se bodo vendarle vršili važni razgovori. Vseh njegovih spremljevalcev je 20. Ribbentrop se je sešel z Beckom takoj po prihodu ob 17. url. Po prvi konferenci le bila slavnostna večerja, pri kateri sta spregovorila oba zunanja ministra. Poljski zunanji minister Beck je dejal, da ga neizmerno veseli, da more v glavnem mestu Poljske pozdraviti nemškega zunanjega ministra, In to še tembolj, ker ie prišel prav k peti obletnici nemško-poljskega sporazuma z dne 26. jan. 1934. V tem sporazumu Izrečena mirovna volja vodje Hitlerja In pokojnega Pilsudskega je ena najvažnejših enuncladj novejšega časa. Besede tega sporazuma bodo veljale tudi v bodoče In na njihovi podlagi naj bi se v duhu prijateljstva reševala j vsa poljsko-nemška vprašanja. Von Rib' Ridz-Smyglija, opoldne bo pa kosilo pri predsedniku republike Mošcickemu. Kakor se zatrjuje, bo ob tej priliki izročil Mošcickemu posebno Hitlerjevo pismo. Glavni predmeti razgovorov so po za< nesljivlh Informacijah: I. uskladitev nemških in poljskih interesov v vzhodni Evropi; 2. ponovitev zagotovil Poljski, ki jih je dal že Hitler Becku v posebnem Hitlerjevem pismu Mošdckemu; 3. uveljavljanje nemško-poljskega pakta v bodočih letih; 4. določitev poljske zunanje politike med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, pri čemer se mora Poljska Izogniti pristopu k protikominternskemu paktu; 5. vprašanje kolonij, ker bi obenem z rešitvijo nemških kolonialnih zahtev dobila kolonije tudi Poljska. Zlato se seli na varno HOLANDSKA 1N BELGIJSKA DRŽAVNA BANKA STA POSLALI SVOJ ZLATI ZAKLAD V ANGLIJO. r=„ injijsnu-iiCTHsnii von KiD- ]. j'MSTERDAM> 26- januarja. Preteki, bentrop se ie zahvalil Becku za njegove' 7- sta Prenesli holandska in belgijska . . . . .. . flrzavna h.lnl-n -roroHi tramnct; ________ besede in topel spreiem, ki ga je bil deležen v glavnem mestu Poljske. Tudi njega veseli, da je prišel v Varšavo prav na obletnico sklenitve nemško-poljskega pakta. Ta obisk potrjuje, da je ta pakt srečno prestal vse preizkušnje. Pakt je v prvih petih letih popolnoma izpričal svojo vrednost in postal temelj prijateljskega razmerja med obema sosednima državama. Izrazil je dalje vero, da se bo pakt obnesel tudi za naprej in omogočil reševanje vseh medsebojnih vprašanj v interesu Nemčije in Poljske. VARŠAVA. 26. jan. Danes dopoldne se nadaljujejo konference med Beckom in Ribbentropom ter med poljskimi in nemškimi' eksperti. Po dopoldanski konferenci obišče Ribbentrop predsednika poljske vlade Sladkowskega in maršala državna banka zaradi varnosti v primeru vojne vsaka svoj zlati zaklad v Anglijo. To spravljanje zlata na varno je vzbudilo v javnosti veliko pozornost, ker dokazu je, da se na poučenih mestih presoja sedanji evropski mednarodni položaj zelo resno. Značilno je tudi, da je bila izvedena po vsej Holandiji hkratu zatemnitvena vaja za primer letalskih napadov, ki je izvrstno uspela. Ustavljen je bil za časa vaje tudi ves železniški in parniški promet. Domišlja turške vfade ANKARA, 26. jan. Turška vlada je po razpustu parlamenta in razpisu novih volitev za februar odstopila. Predsednik republike Izmet Ineni je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu notranjemu ministru dr. Eriku Sajdamu. Zapiski Za Italijo je merodajna samo Nemčija Italijanski nameri so še vedno »misterij«, toda gotovo je, da bo Italija ne glede na angleško-francosko solidarnost aktivno sledila svojim interesom in se bo vedno zanašala samo na to, kaj poreče Berlin. (»Politiken«, Danska.) Poljska previdna na vse strani »Daily Telegraph« poroča iz Varšave, da ni verjetno, da bi Poljska pristopila k protikomunističnemu paktu. Treba pa je v zapadnih državah vzeti na znanje, da se je Poljska odločila nuditi moralno in diplomatsko pomoč Nemčije in Italiji v vseh njunih kolonialnih zahtevah, ki jih bosta postavili proti Franciji n Angliji, če bi te zahteve vodile k vojni, bi ostala Poljska proti Nemčiji nevtralna, s pridržkom seveda, da bi Francija ne bila direktno napadena. Francosko-poljska zveza namreč zahteva, da pride Poljska na pomoč Franciji samo v primeru neposrednega napada na Francijo.. V Varšavi so pa tudi mnenja, da tesnejše sodelovanj z Nemčijo ne more biti ovira za boljše trgovske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Posojila za novoporočence tudi v Franciji Zdravstveno ministrstvo pripravlja predlog zakona o uvedbi posojila za novoporočence. S tem se izpolnjuje želja številnih francoskih društev, ki propagirajo zvišanje porodnosti v Franciji. Francoski načrt se opira skoro izključno na nemški sistem. Glavni tajnik zveze »Večja družina« je izjavil zastopnikom tiska, da so posojila novoporočencem prinesla Nemčiji milijon porodov več in da se v Franciji lahko računa z istim rezultatom. Ruska razlaga evropskega položaja češki listi poročajo iz Moskve o zani-. mivem presojanju vodilnih ruskih listov o trenutni evropski politični situaciji. V Moskvi so mnenja, da bi tudi slučajna francoska pomoč ne rešila položaja armade barcelonske vlade. Moskva je prepričana, da postane general Franco prej ali slej gospodar cele Španije. Globoke spremembe, ki jih latiko povzroči ta dogodek, so po mnenju moskovskega tiska ugodne za Rusijo, kajti Francova zmaga bo poslabšala odnošaj med Italijo in Francijo. — Nemčija bo pa prisiljena, odreči se vsaj za določen čas svojini namenom na evrop skem vzhodu in jugovzhodu, ker bo morala priskočiti Italiji na pomoč. Po ruskem mnenju je francoska politika v vzhod ni Evropi zato tako šibka, ker je upala* da bo s tem usmerila tja nemški dina-rnizem, v čemer se je pa ijštela, kar dokazuje polom republikanske Španije. Panarabski načrti Anglije Zdi se, da sov Angliji oživeli stari vsearabski načrti iz dobe polkovnika Lavvrencea, in da se bo Anglija zdaj trudila, ustvarili panarabsko federacijo vseh držav Bližnjega vzhoda pod svojim vodstvom. V tej zvezi je zanimivo, da angleški tisk ostro napada Francijo, ker je odklonila dati Siriji samostojnost in da ni hotela ratificirati sporazuma, s katerim bi Sirija ne bila več pod francoskim mandatom. Angleški listi pravijo, da je edina rešitev sirskega vprašanja v včlenitvi svobodne Sirije in Libanona v arabsko federacijo, ki bi obsegala tudi avtonomno židovsko državo na obrežju Palestine. Francoskim krogom na Bližnjem vzhodu so te britanske težnje zelo neljube in se branijo zlasti proti temu, da bi prišlo tudi francosko ozemlje v sfero angleškega vpliva. Maribor, 26. jan. Dr. Hjalmarja Schachta, izrednega finančnika tretjega Rajha, je zamenjal pri Reichsbanki dr. Funk. Da razumemo to spremembo, je treba nekoliko pregledati finančno politiko tretjega Rajha, to svojevrstno finančno politiko, ki so jo često zvali Schachtovo čarovnijo. Vedeti je treba, da nemško gospodarstvo že od povojne inflacije ne kopiči znatnih kapitalov. Popolno razvrednotenje nemške marke v letih 1923—24 je uničilo nemške prihranke. Od takrat se je nemško gospodarstvo razvijalo na račun ogromnih inozemskih, predvsem ameriških kreditov, ki so znašali dva in pol-krat več kot vse reparcije, kar jih je Nemčija plačala. Po 1. 1929. je inozemstvo začelo kredite odtegovati in nemško denarništvo je zašlo v krizo, v kateri mu je morala pomagati država. Že pred prihodom nacionalistov na oblast, je nemška država postala vodja nemškega denar ništva. še bolj velja to za nacionalsocialistični režim, ko je Nemčija iz političnih razlogov izgubila možnost dobivati inozemske kredite. In tu se začnee Schlachtova čarovnija, k temelji na prav za prav preprosti misli: zakaj ne bi porabila Nemčija letos več, kot more plačati? Saj država lahko ustvari denar, lahko tiska marke, lahko izdaja menice in blagajniške zapiske. — Vrednost denarja ne bo padala, če bo Nemčija istočasno toliko proizvajala. In tako je tretji Rajh na veliko ustvarjal kredite; kredite, ki jih je ustvaril dr. Schacht cenijo na bajno vsoto 750 milijard din. Nemčija je doživela inflacijo, kakršne še ni videl svet. Da vrednost denarja ne bi padla, je bito seveda treba izvesti najstrožjo kontrolo deviznega in valutnega prometa, prepovedati izvoz kapitala, prepovedati nakup tujih vrednostnih papirjev, ukiniti svobodo cen. Država je morala prevzeti vodstvo gospodarstva. Kot je lani izjavil državni podtajnik Brinckmann, znaša narodni dohodek Nemčije 80 milijard RM, 40% tega dohodka gre skozi državne roke. Vkljub vsem tem ukrepom, vkljub državnemu vodstvo pa je marka izgubila na vrednosti. Spričo zamotanosti deviznih predpisov ni mogoče tega padca točno preceniti. Toda ta padec ni v nikakšnem sorazmerju z ogromno poplavo plačilnih sredstev, ki jih je Nemčija doživela. V glavnem je torej dr. Schacht uspel. Nemčija je v prvih letih narodnosociali-stičnega režima ogromno gradila; gradila je ceste, palače in naselja, nove industrije, izvedla kolikor je mogoče avtarkijo. In predvsem se je Nemčija oborožila. — Ogromna nemška oborožitev je bila mogoča samo na temelju Schachtove metode financiranja in kancelar Hitler se je Schachtu ob odhodu upravičeno zahvalil »Vaše ime bo za vedno bistveno zvezano s prvo dobo zopetne narodne oborožitve.« Država je po Schachtovein načrtu obvladala denarni trg in vodila nemško gospodarstvo. Ni mogoče, da bi na tem mestu ocenjevali Schachtov načrt. Možno ga je oceniti z vidika proizvodnje; v tem slučaju bi morali pokazati, kako je vplival na dohodke posameznih razredov. Eno pa je treba poudariti, če se je drža va danes zadolžila in obenem dajala po sojila, se je to reklo, da bo treba jutri več proizvajati, torej več izvažati in nabavljati več surovin. Z drugimi beseda mi: ekspanzija kredita je vodila v gospodarsko ekspanzijo, gospodarska ekspanzija pa vodi v mednarodne konflikte. Ali pa je treba ubrati drugo smer ter državno zadolževanje in poplavo kredi tov ustaviti. Kratkoročna državna poso jila (menice in blagajniške zapiske) je treba spremeniti v dolgoročna; država jih naj amortizira iz davkov. To je politika, ki jo je Schacht začel izvajati preteklo leto. Že 1. 1935. in 1936. je plasiral Schacht po pol milijarde srednjeročnih blagajniških zapiskov, 1. 1937. je to vsoto zvišal in 1. 1938. jih je izdal že za 8 milijard RM. Ti blagajniški zapiski se približujejo že dolgoročnim posojilom; izplačani bodo šele 1. 1956. Oktobra in decembra 1. 1938. sta bili razpisani v Nemčiji dve dolgoročni posojili v znatn h vsotah 1100 in 1800 milijonov RM. Bili sta v celoti vpisani. Toda obenem je nastopila baissa vseh vrednostnih papirjev. Schacht je lani v večji meri dopuščal emisije privatnih Chamberlain prehiti Hitlerja SPREGOVORIL BO V SOBOTO V BIRMINGHAMU, DA OBRAZLOŽI ANGLEŠKO STALIŠČE ŠE PRED GOVOROM HITLERJA IN MUSSOLINIJA. LONDON, 26. jan. Pred svojimi volivci v Birminghamu bo imel ministrski predsednik sir Neville Chamberlain v soboto, 28. t. m., velik politični govor, v katerem bo obrazložil stališče veliko-britanske vlade v sedanjem političnem položaju v Evropi. Chamberlain bo spregovoril zato, da prehiti nemškega kan-celarja in vodjo Adolfa Hitlerja, ki bo govoril svoj že dolgo napovedani govor v ponedeljek, 30. t. m., in Benita Mussolinija, ki se namerava oglasiti kmalu nato. Z obrazložitvijo velikobritanskega stališča hoče Chamberlain pregnati dvome, ki bi mogli zavesti Hitlerja in Mussolinija v napačne domneve. V angleški Javnosti vlada za ta Chamberlainov go- vor veliko zanimanje. Sicer se pa opaža v Angliji velika vznemirjenost in zaskrbljenost, ki jo povzročajo vedno bolj se množeči znaki bližajočih se važnih mednarodnih dogodkov. BERLIN, 26. jan. Nemški državni zbor je sklican za ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v Krollovo opero. Prvič se udeleže seje tudi poslanci iz bivše Avstrije in Sudetov. Ob tej priliki bo imel Hitler svoj dolgo napovedani govor, v katerem bo po splošni sodbi podal važne izjave. K seji je bil povabljen tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, vendar še ni gotovo, če se bo odzval. Italijanski tisk podčrtuje kot uvod k temu dogodku upravičenost nemških kolonialnih zahtev. lika slika branča Jožefa i., katero je ministrstvo prekrilo z lepenko. Pred nekaj dnevi so neki nacionalisti to lepenko odstranili, toda ministrstvo je preskrbelo novo. A tudi ta je že drugi dan izginila. Odstranil jo je grof Karolyi, ki je pustil na okviru tudi svojo vizitko. Sedaj napadajo Jarosa celo v listih, češ da je »onečastil sliko madžarskega kralja, ki je vsakemu pravemu Madžaru sveta«. Nove vesti o mobilizaciji ANGLEŠKI TISK VZTRAJA PRI RESNIČNOSTI POROČIL O DELNI MOBILIZACIJ! V ITALIJI IN NEMČIJI. LONDON, 26. jan. »News Chron!cIe< piše, da so v političnih in diplomatskih krogih v Londonu prepričani, da bo nastopila prihodnji mesec mednarodna kriza zaradi zahodnega Sredozemlja. Italija in Nemčija se na to krizo pripravljata tudi že vojaško, in to kljub uradnim demantijem iz Rima in Berlina. Italijanska uradna agencija Stefani priznava, da je vpoklican na orožne vaje rezervni letnik 1901, od katerega pride 1. februarja pod orožje 60.000 mož, toda popolnoma zanesljive informacije iz Rima poročajo, da je to le delno priznanje vpoklica rezervistov, ki je v resnici mnogo večji. Ta vpoklic pa je mogoče prikrivati zaradi tega, ker so za enkrat vpoklicani individualno razni pripadniki “specialnih oddelkov. Prav tako je res, da je pričela tudi Nemčija z vpoklici posameznih rezervistov. Na meji Italije, zlasti v Celovcu in Beljaku, se zbira poseben nemški ekspedicijski korpus. Posamezni nfemški častniki so tudi že v Libiji, kjer študirajo razmere za primer dovoza nemških čet. List zaključuje poročilo, da so tudi v krizi čSR lani tako v Rimu kakor v Berlinu do zadnjega demantirali mobilizacijo. Strašen potres v republiki Čile LONDON, 26. jan. Iz čila poročajo, da ie ob izbruhu ognjenika Cipacuja nastal silovit potres, ki je hudo prizadel nekatera mesta in pokrajine. Najbolj so trpela mesta Talcajnana, Concepcion, An-gol in Talci. Porušenih je več sto hiš in več tisoč ljudi je mrtvih in ranjenih. Prebivalstva prizadetih mest in pokrajin se je polotila panika. Čilska vlada je odposlala na področje potresa vojaštvo, zdravnike in živila. Po zadnjih poročilih je pa pomoč otežena s tem, da je potres porušil tudi del železniških prog in naprav ter cest in zlasti mostov. SANTIAGO, 26. januarja. Pri potresu mislijo, da je prišlo ob življenje 10 do 15.000 ljudi. Nad potresnim ozemljem letajo letala čilske vlade. Center potresa je bil 350 milj oddaljen od Santiaga. Dve angleški križarki sta odpluli iz Valparai-sa v Santiago na pomoč. Nove aretacije v Romuni)! BUKAREŠTA, 26. jan. Policija je ve-tirala 30 članov »železne garde«, ki so pripravljali atentate na različna javna poslopja v Bukarešti. Pri njih so našli tudi veliko razstreliva in orožja. Palestinska konferenca PRIČELA SE BO JUTRI V LONDONU STVOM. — KAJ ZAHTEVAJ LONDON, 26. jan. Arabska delegacija za palestinsko konferenco bo prispela v London danes zvečer. Konferenca za »okroglo mizo« se bo pričela jutri, 27. jan. Zdi pa se, da bo zasedanje konference ločeno na dva dela: na eni strani se bodo Angleži pogajali z Arabci, na drugi pa z Židi, ker Arabci nočejo sedeti skupaj z zastopniki Židov. Konferenco bo vodil Chamberlain sam in bo trajala najmanj 4 ali 5 dni. Arabci stavijo sledeče pogoje: 1. naseljevanje Židov v Palestini se mora takoj nehati; 2. Anglija naj izjavi, da je Balfourjeva deklaracija s tem, da se je v Palestini naselilo pol POD N. CHAMBERLAINOVIM VOD-O ZASTOPNIKI ARABCEV? milijona Židov, že izpolnjena; 3. nova Palestina mora biti arabska država z arabsko vlado, Židi pa ostanejo narodna manjšina, ki bo zastopana tudi v parlamentu; 4. neodvisna arabska palestinska država bo sklenila važne zveze z Anglijo; 5. Židje dobe dva ministra v palestinski vladi; 6. Anglija obdrži v Palestini le toliko vojakov, kolikor jih bo treba za vzdrževanje miru in reda, a samo za dobo 10 let; 7. po preteku 10 let se skliče nova konferenca. Arabci nameravajo ponuditi krono Palestine princu Abdel Moneimu. Bodljaji italijanskega tiska KOSTI ITALIJANSKIH VOJAKOV NAJ SOVRAŽNE FRANCOSKE ZEM RIM, 26. jan. Napadi italijanskega tiska na Francijo ne prenehajo in postajajo vedno ostrejši. Razen tega se iščejo tudi mali, a za Francijo boleči zbodljaji. Tako zbira »11 Popolo d’Italia« prispevke za prenos kosti v Franciji pokopanih italijanskih vojakov iz svetovne vojne, ker počivajo sedaj v negostoljubni sovražni zemlji, katero so pojili s svojo krvjo v krivi domnevi, da branijo neko civilizacijo, ki se je tedaj zdela skupna. Sedaj pa je počivanje kosti italijanskih SE VRNEJO IZ NEGOSTOLJUBNE IN LJE. — POROČILA S KORZIKE. vojakov v francoski zemlji žaljivo za njihov spomin in za ves italijanski narod. »Coriere della Sera« pa objavlja poročila svojega posebnega poročevalca Monellija, ki je prepotoval Korziko. Mo-nelli piše, da so Korzičani še vedno Italijani in da nimajo ,s Francijo ničesar skupnega, ne zgodovine, ne jezika, ne običajev in tudi ne nobenih aspiracij, Edma francoska stvar na Korziki je francoski denar. Podobnih zbodljajev je poln tudi ves ostali tisk. Sveta slika Franca Jožefa L ZANIMIVA ILUSTRACIJA METOD BOJA PROTI MADŽARSKEMU MINISTRU ZA OSVOBOJENE KRAJE. priložnosti, da bi ga napadali. Poseben povod za napade jim je dala sedaj slika pokojnega cesarja in kralja Franca Jožefa I. Jarosevo ministrstvo je nastanjeno v palači bivšega avtsrijskega poslaništva v Budimpešti, ki jo je vlada odkupila od Nemčije. V tej palači je na stopnišču ve- BUDIMPEŠTA, 26. januarja. Znano je, da minister za priključene severnomad-žarske kraje dr. Andor Jaros starim Madžarom ni posebno ljub, in sicer zaradi svojih ostrih kritik madžarskih razmer, v katere se po 20 letih življenja v ČSR ne more vživeti. Zato iščejo povsod ugodne vrednostih papirjev. Schacht je želel, da država v bodoče plačuje obresti posojil in se finansira iz davkov. Nemški državni dohodki iz neposrednih in posrednih davkov so se zvijali od 6 6 milijard RM v 1. 1932-33 na 14 miH^d v 1. 1^7-38. Schacht je v svojih lanskih govorih obetal povratek k starim, »klasičnim« fi nančnim metodam finančne politike. Ho tel se je vrniti k davkom in dolgoročnim posojilom ter opustiti politiko ogromnih kratkoročnih posojil. Odločujoči pa te meri niso sprejeli. J. F. (Pariz.) ZANIMIVA IZKLJUČITEV. LONDON, 26. januarja. Angleška delavska stranka je izključila sira Staffor-da Cripsa kot komunista, ki se je zavzemal za osnovanje ljudske fronte v Angliji, iz svoje srede. Po mnenju laburistov bi to njegovo stremljenje razbil* laburistično stranko. LETALA Z BRZINO 920 KM NA URO. NEWYORK, 26. januarja. Tu so preizkusili strokovnjaki najnovejša letala, namenjena za francosko vlado. Pri tem je bil dosežen nov svetovni hitrostni rekord 575 milj ali 920 km na uro. Piloti, ki so preizkušali ta letala, so po pristanku izjavili, da so se kljub siloviti brzini počutili popolnoma normalno. SPORAZUM O POLJSKIH ŽIDIH. VARŠAVA, 26. januarja. Med Nemčijo in Poljsko je dosežen sporazum, po katerem smejo iz Nemčije izgnani Židje, ki so poljski državljani, vzeti s seboj svoje pre mičnine. Kakor znano, so te poljske Žide Nemci lani meseca oktobra hoteli izgnati, a jih Poljaki niso hoteli sprejeti, dokler se ne urede razna zadevna vprašanja. Te Žide so nato internirali na nemško-poljski meji. Interniranih jih je bilo 10.000, v celoti pa gre za 50.000 duš. DVE TAJNI ODDAJNICI SOFIJA, 26. jan. Sofijska policija je odkrila tajno radijsko oddajnico, ki je že od 27. novembra lani oddajala poročila kot »Konstitucionalna oddajnica Sofija«. Od-dajnica je napadala sedanji režim in zahtevala zopetno uvedbo demokracije. PARIZ, 26. jan. V Franciji poslušajo že več dni tajno oddajnico na kratkih valovih, ki nastopa pod imenom. »Radio svobodne Korzike«. Oddajnica širi protifran-cosko propagando in zahteva svobodo za Korziko. BIVŠI CESAR VILJEM OSEMDESETLETNIK. DOORN, 26. januarja. Bivši nemški cesar Viljem II. je proslavil tu SOletnlco življenja. Proslave so se udeležili mnogi princi iz Nemčije in tudi maršal Mak-kensen. BOGOLJUBOV—ELISKASES. MONAKOVO, 26. jan. Tu sta velemojstra igrala 10. in 11. partijo matcha. 10. partija je bila prekinjena, dočim je 11. Bogoljubov dobil. Stanje matcha je sedaj: Bogoljubov 4, Eiisikases 6 in 1 prekinjena partija. Borza C u r i h, 26. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 11.70, London 20.71, New York 443.06, Milano 23.30, Berlin 177.12, Praga 15.15. Vremenska napoved. Oblačno, še nadalje južno vreme, sicer nobene bistvene spremembe. Novice Ob žalostnem kulturnem dogodku PROTEST JUGOSLOVANSKE 2ENSKE ZVEZE PROTI KULTURNIM MANIRAM »SLOVENSKEGA DELAVCA« Naša dolgoletna sodelavka Angela Vode je pred leti objavila knjigo »2ena v sedanji družbi«, lani je izšla njena druga tovrstna knjiga »Spol in usoda« I. del, ob letošnjem novem letu pa »Spol in usoda« II. del. Avtorica, ki si je z neštetimi članki, predavanji in plemenitimi osebnimi uslugami zaslužila ime naše prve delavke na smotrno začrtanem socialnem, književnem in narodnem področju, je imela pri pisanju omenjenih knjig edini namen, da pokaže naši ženi in vsej javnosti resnični položaj, v katerem živi žena po nujnosti svojega spola, gospodarskih razmer, socialne uredbe in miselnosti našega časa. Te knjige pomenijo važen donesek naši socialni literaturi, pa tudi važen kažipot za razvoj našega občega življenjskega pojmovanja v smislu višje, socialno in moralno poudarjene duševnosti. Tako razume Angelo Vodetovo slovenska žena, tako jo razume tudi javnost, ki je sprejela vse tri knjige s priznanjem, žene pa tudi s hvaležnostjo. Toda ob izidu II. dela »Spola in usode« se je.zgodilo, da je slovenski list, ki izhaja pod uredništvom slovenskega kato- liškega duhovnika, objavil nekaj ne samo ogabnih, ampak tudi iz skrajnega nerazumevanja izvirajočih besed. V tedniku, ki se imenuje »Slovenski delavec«, je bil napad, ki ga je »Večernik« ponatisnil 21. t. m. Op. ur. Slovenska sekcija »Zveze akademsko izobraženih žen« je poslala vsem našim dnevnikom in tednikom izjavo, ki je pa izvestni listi niso objavili. »Slovenec« je prinesel namesto omenjene izjave celo nadaljnji napad na avtorico. (Op. ur.: Izjavo je objavil »Večernik« 21. t. m.) Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino, najmočnejša predstavnica slovenske organizirane ženske javnosti, se pridružuje protestu Zveze akademsko izobraženih žen ter z zgražanjem obsoja osebni napad na go. Angelo Vodetovo v »Slovenskem delavcu«, ki mora žaliti vsakega poštenega človeka ter v žalostni luči kaže slovensko kulturno raven. Jugoslovanska ženska zveza (sekcija za dravsko banovino). Mira Engelemann, s. r., predsednica, Pavla Hočevar, s. r., načelnica komisije za tisk. Razsodba zanimive ..pohorske oravde" Naročila za naše CašJkiO piva se tako množijo, da nam žal ni mogoče v polni meri postreči vsem svojim cenenim odjemalcem in konzumentom, ker hočemo dobavljati vedno le dovolj uležano pivo. Od pomladi dalje bomo mogli ustreči vsem željam, za sedaj pa prosimo, naj ne bo nikdo ozlovoljen, če ne izvršimo vseh naročil. Naša specialiteta £ašKo termalno pivo pride junija v promet GOSTILNIČARSKA PIVOVARNA D. D., LAŠKO. bmih kovancev in za 35.000 dinarjev tisočakov in stotakov, tako da je imela skupno 85.000 dinarjev gotovine ter za par tisočakov dragocenosti. Pravda podravske podružnice Slovenskega planinskega društva v Rušah z novim lastnikom veleposestva pok. grofa Zabea, ki je bil član te podružnice in je živel do smrti v najboljšem razmerju s Slovenskim planinskim društvom, čigar delovanje je povsod aktivno podpiral in je bil ravno zaradi svoje naklonjenosti do domačega prebivalstva splošno zelo priljubljen, je našla svoj zaključek v III. instanci, to je pri stolu sedmorice v Zagrebu. G. Pavla Glančnika je v tej tožbi zastopal g. dr. Franc Schaubacli. odvetnik v Mariboru, podravsko podružnico -SPD pa g. dr. Boštjančič Leopold. — O. Pavel Glančnik je vložil proti razsodbi,. II. instance priziv na stol sedmorice, tej reviziji pa II. instanca ni ugodila. Ker drži v dejanskem in pravnem pogledu ugotovitev, da je osporavana služnost markiranja In uporabe obstoječih poti v tem delu Pohorja pogodbeno pridobljena, se ni potrebno baviti z utemeljevanjem sodbe III. instance. SPD je v tej pravdi izgubilo pravico do markiranja in uporabe malega odcepa Hlebove poti, ki je brla na novo napravljena, na že obstoječi drvarski stezi. Ta odcep pa bo nadomeščen z drugim, tako da turističen promet ne bo trpel nikake škode. S to razsodbo je zaključena nesimpatična gonja proti SPD. Stara slovenska pravda je zmagala. Naše lepo slovensko in jugoslovansko Pohorje je zopet prosto in dostopno vsem, ki ljubijo naravo. Zato ga pa pridno posečajte! Podpora najpotrebnejšim v Slov. goricah PO VOLILU POK. MESAREČA BO M ED NAJPOTREBNEJŠE RAZDELJENIH 45.000 DIN. Sv. Lenart, 26. jan. Te dni smo o ustanovi pokojnega slo-venjegoriškega milijonarja že na kratko poročali. Siromaki Slov. goric imajo v pok. veleposestniku Petru Mesarecu največjega dobrotnika. Peter Mesareč je živel pri Sv. Juriju v Slov. gor. S pridnostjo s! je pridobil veliko premoženje. Bil je velik dobrotnik in človekoljub. V svoji oporoki je zapustil milijon dinarjev za siromake z željo, da se ustanovi ustanova, ki bo vsako leto podprla najpo- trebnejše reveže v občinah Sv. Lenart, Sv. Jurij, Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Trojica in Velka. Lani so razdelili med res potrebne prosilce 45.000 dinarjev. Iz te ustanove bodo tudi letos razdelili med slovenjegorlške siromake 45.000 dinarjev, s čimer se beda v navedenih občinah precej ublaži. Predsednik Me-sarečeve ustanove je,starešina okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu g. dr. Ožboit ilaunig. „Vampir“ v srajci napada ženske VEČERNA POŠAST NAPADA ŽENE IN DEKLETA. JIH DAVI IN GRIZE. Prebivalci Starega Bečeja in okolice so popolnoma prestrašeni. Žene in dekleta se v mraku ne upajo več iz hiš. Po ulicah straši »vampir«, ki je oblečen v dolgo belo srajco. Možakar ima dolge lase in dolgo brado. Čim nastopi mrak napada v samotnih ulicah dekleta in žene, jih pobije na tla, raztrga obleko, davi in grize. Sprva so ljudje mislili, da jih je potegnil kak šaljivec, ki si je »vampirja« samo irmislil, da bi prestrašil ženske. Pozneje pa so ugotovili, da je zadeva resna. Na policiji imajo vedno več prijav o takih napadih. Opisi se popolnoma ujemajo. Oblasti sp uvedle strogo preiskavo. Če so vampirju napravili zasedo v tej ulici, se je strašni možakar pojavil v drugi ulici in tam napadal ženske. Neve bolnišnic* na Hrvatskem Savska banovina je najela 10 milijonov dinarjev posojila. S tem denarjem bo banovina zgradila nove bolnišnice v Glini in Sisku, ter bolnišnice za nalezljive bolezni v Slavonskem Brodu, Slavonski ^ožegi in v Osijeku. Opažati je, da se Nravstveno skrbstvo na Hrvatskem Vedno bolj izpopolnjuje. 25 letnica kolubarske bitke V Jeseni bodo v Lazarevcu na svečan način proslavili 25-letnlco kolubarske bitke. V ta namen so zgradili cerkey z grobnico. V novo grobnico bodo položiii posmrtne ostanke 20.000 padlih vojaKov. ki so bili žrtev te krvave vojne Proslava se bo razvila v veliko narodno slo-/ vesnost. Posebna deputacija je te dni obiskala vojnega ministra generala Nediča, ki bo na tej proslavi sodeloval. 85 tisočakov v slamnjačl stare beračice Daruvarčani imajo te dni senzacijo. Umrla je stara beračica Marija Hladnik, ki je leta in teta hodila od hiše do hiše in prosila milodarov. Starka je bila razcapana in je vedno stradala. Vsi so jo pomilovali, ker so pač mislili, da je velika reva. Ko pa je te dni umrla in so pregledali njeno zapuščino, so bil! zelo presenečeni. V slamnjači so našli staro nogavico. v kateri je bilo mnogo zlatega nakita z dragim kamenjem. Vrli tega je bilo v nogavici za 50.000 dinarjev sre- MEŠČANSKOŠOLSKEMU UČITELJSTVU OBLJUBLJENA REŠITEV STANOVSKIH VPRAŠANJ. Te *lni je posebna deputacija Združenja meščanskošolskih učiteljev obiskala prosvetnega ministra in mu obrazložila nerešene stanovske probleme. Ministru je ob tej priliki predložila več predlogov. Vrnili so se z obljubo, da bo prosvetno ministrstvo te predloge takoj m natančno proučilo in zadovoljivo rešilo. o. Iz državne službe. V 6. položajno skupino so napredovali profesorji Milan Fabjančič, Danilo Modrijan in Rudolf Drobne na realni gimnaziji v Celju. o. Nov gimnazijski ravnatelj v Murski Soboti. Za ravnatelja na popolni .realni gimnaziji v Murski Soboti je postavljen Ivo Zobec. o. Pobeg iz umobolnice. Pred dnevi je pobegnil iz umobolnice Mirko Čadež, pekovski mojster iz Kranja. Ko je taval po cesti, je srečal nekega svojega znanca,. ki ga je povabil na dom. Čadež je pripovedoval, da je sedem mesecev prebil v umobolnici, dasi je popolnoma zdrav. Med umobolne je prišel po zamotanem naključju, ki ga bodo skušali sedaj razčistiti. Nesrečnež je že dvakrat pobegnil, pa so ga vselej ujeli. Enkrat je poskušal napraviti samomor, ker ga je hudo prizadelo, da je moral biti zdrav v norišnici. o. Novi pravniki. Na juridični fakulteti v Ljubljani so te dni diplomirali. Alojz Jager od Sv* Jurija ob juž. žel., Marijan Ogrizek iz Celja, Joža Novak iz Jesenic, Saša Korun iz Ljubljane in Edo Valenčič iz Kranja. o. V znak protesta se je do nagega slekel v zaporu v Škofji Loki 46-letni Ivan Hribar. Imenovani je bil zaradi splošnega suma aretiran in zaprt. Ker pa mu lo ni bilo pogodu, se je v zaporu popolnoma slekel in obleko raztrgal. Morali so mu dati drugo obleko. o Črno-bela reduta v Ljubljani. Priprave za to tradicionalno prireditev kluba Primork so v polnem teku In obeta prireditev po dosedanjih prijavah prekositi vse prejšnje. Da bo dobiček, ki je namenjen podpiranju siromašnih študentov čim večji, se je vodstvo prireditve odločilo nuditi tudi občinstvu v Mariboru priliko čim večje udeležbe. Vabila so na razpolago pri biv. tajnici kluba ge. Minki Sorlijevi, Maribor, Verstovškova ul. 4a II. (Palača pokojninskega zavoda) vsak delavnik med 16. in 17. uro. c. Umrli so v celjski bolnišnici 28-letni mesarski mojster brez posla KreČa Franc, 70-letni Jakob Novak, dninar iz Babne reke pri Sv. Štefanu.pri Šmarju; doma je umrl 12-letni tesarjev sin Turnšek Ivan na Ostrojnem 90. — V celjsko bolnišnico sta bila pripeljana dninar Ki-čan Aleksander iz Celja, ki si je pri padcu v Prešernovi ulici izpahnil roko v rami, in posestnik Stiplovšek Ivan iz Sp. Sečova pri Rog. Slatini, ki si je zlomil nogo nad kolenom. — V bolnišnico se je zatekel posestnik Špeh Franc iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji. V gostilni Ma-rovt ga je zabodel v vrat M. S. p. Z ročico jo je pretepel. Malek Marijo. 48-letno posestnico iz Lancove vasi pri Sv. Vidu. je pretepel z ročico in pestmi njen mož. ko se je vrnil iz Maribora vinjen domov. Poleg zunanjih poškodb ie zadobila še notranje, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. p. Napad. Ko se je Sotle r Jožef, 51-letni pos. sin iz Janževskega vrha. vračal ponoči domov, ga je napadel Tašner Janez in ga s kolom nevarno obdelal. n 15 milijonov dinarjev je namenjenih za gradnjo novih cest v okolici Sarajeva. Zgradili bodo več najmodernejših cest. Z deli bodo začeli že v začetku februarja. n Cigan obsojen na dosmrtno ječo. Okrožno sodišče v Šabcu je te dni obsodilo cigana Ikaša Miliča na dosmrtno ječo, ker je nedavno ubil ob priliki nekih ciganskih volitev Djeniana Egonoviča. n Trebušni tifus v Slavonski Požegl. V Slavonski Požegi razsaja trebušni tifus. V eni sami ulici je obolelo 12 oseb. ki so pile vodo iz istega vodnjaka. n. Meteorološka postaja In aerodrom v Jagodini. Nedavno je dobila Jagodina meteorološko postajo. Zgradili so tudi aerodrom, ki ga bodo letos izpopolnili. n Brivsko frizerska tekma v Subotici. 5. februarja, bo v Subotici velika brivsko frizerska tekma, pri kateri smejo sodelovati vsi mojstri in pomočniki iz naše države. n Časopisni raznašalec prehodi dnevno 24 kilometrov. Iz Aleksandrovca raznaša Velejmon Zdravic vsak dan časopise 24 kilometrov daleč pa se prav nič ne pritožuje, kljub temu. da dobi za to delo mesečno samo 333 din. Streli zaradi dokumentov V mariborsko bolnišnico so pripeljali 26-letnega posestniškega sina Matevža Vrhovnika iz okolice Slovenske Bistrice. Zdravniška preiskava je ugotovila, da ima mladenič dvakrat prestreljen trebuh. Vrhovnik je pripovedoval, da je šel k svojemu botru posestniku Francu Lesjaku v Visole pri Slovenski Bistrici. Prosil ga je za dokumente, ki jih ie imel boter spravljene. Pri tem sta se sprla. V razburjenosti je Lesjak potegnil samokres in oddal dva strela na mladega Vrhovnika. ki se je nezavesten zgrudil. Takoj so poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz ranjenca v tukajšnjo bolnišnico. Smučarska poročila (»Putnik«, Maribor, 36. febr.) Peca: —3, pooblačeno, mirno 80 cm pršiča, smuka idealna. Kotlje.RImskl vrelec: —1, mirno, visoka megla, 12 cm južnega snega, smuka za silo. Dom pri Sv. Treh Kraljih: zelo oblačno, ve- trovno, 40 cm južnega snega, smuka za silo. — Od drugih postojank ni poročil! »AH |e to res Mars, gospod prolesor?« »Ne. to je Venera, draga gospa.« »Jo|. kako je to čudno, da lahko kaj takega spoznate na tako veliko razdaljo!« Maribor Most ori Kamnici oorušen PREPERELI MOST PRED MARIBORSKIM OTOKOM SE JE PODRL POD TEŽO TOVORNEGA AVTOMOBILA. — AVTOMOBIL ZGRMEL V POTOK. PROMET NA TEJ CESTI USTAVLJEN. Pod klancem pred Mariborskim otokom na državni cesti Maribor—Kamnica se je po nesreči porušil most. Porušeni most je bil lesen in je bil že ves preperel. Pričakovati je bilo, da se bo nekoč pripetila nesreča. Zato so ga te dni pričeli popravljati. Istega dne pa se je pod težo tovornega avtomobila most porušil. Lastnik gramoznice SuŠec je vozil z velikim tovornim avtomobilom gramoz. Ko je polovica avtomobila že bila preko lesenega mostu, je zahreščalo in most se je porušil. Sušecev avtomobil je zgrmel z zadnjim delom v potok in se postavil pokonci. Izredna sreča v nesreči je, da je šofer ostal nepoškodovan. Takoj so prihiteli delavci, ki so z dvigali po daljšem naporu izvlekli tovorni avtomobil iz potoka. Seveda je zaradi porušenega mostu ves promet na državni cesti ustavljen in se sedaj promet razvija po Kamniški cesti skozi vas Kamnico. Novi most že gradijo. Redni avtobusni promet Maribor-Ribnica za smučarje Da ugodi številnim smučarjem in obiskovalcem Senjorjevega doma, bo tukajšnja podružnica SPD uvedla redni avtobusni promet med Mariborom in Rib- nico na Pohorju. Avtobus za smučarje bo vsako soboto ob 15. uri vozil z Grajskega trga, vračal pa se bo iz Ribnice v nedeljo ob 18. uri. Avtobus bo vozil ob vsaki udeležbi. Prijave sprejemata trgovini Divjak na Glavnem trgu ib Olympia-Sport v Gosposki ulici. Vožnja velja za obe strani 35 din. Smrtne poškodbe v preteklem letu Po uradni statistiki je bilo lani v Mariboru 18 smrtnih poškodb. Raztelesenja so pokazala značaj teh poškodb. Prelomov lobanje je bilo 6, hrbtnico si je zlomila ena oseba, trije so umrli zaradi strela v trebuh, enega je ubil električni tok, šest oseb je umrlo zaradi opeklin, prestreljeno lobanjo je imela ena oseba, enemu je zmečkalo prsni koš. m. Nov poveljnik 45. pešpolka. Te dni je opravil pri tukajšnjih predstavnikih uradne obiske novi poveljnik 45. pešpolka g. Mihajlo Božovič, ki prihaja iz Vinkovcev. m. i. n. se sreča z Abrahamom znani mariborski zdravnik-specialist g. dr. Josip Majcen iz Lehna pri Ribnici. Gimnazijo je študiral v Mariboru in Celju, na kar se je leta 1908. vpisal na medicinsko fakulteto graške univerze, m. Napredovanje profesorjev. V 6. po- ložajno skupino sta napredovala prof. Boris Sokolov na klasični in prof. Leon Detela na realni gimnaziji v Mariboru. m. Iz profesorske službe. Z odlokom prosvetnega ministra je bil za suplenta za verouk postavljen na mešani gimnaziji v Mariboru Ivan Bombek. m. Popust za razstavo v Zagrebu »Pola vijeka hrvatske kulture« podaljšan. Odhod do 1. febr., povratek vključno do 3. febr. m Ljudska univerza. V petek, 25. tm., ni prireditve radi proslave sv. Save. V ponedeljek, 30. I., predava o zgodovini Dalmacije — posebno Dubrovnika — prof. dr. Rudolf Horvat iz Zagreba. — Skioptične slike. m. Okrajno sodišče v Mariboru je lani imelo 4896 opominjevalnih tožb, meničnih tožb do 12.000 dinarjev pa je bilo 243. Prisilnih izvršb je okrajno sodišče opravilo 11.248. Plača je bila zasežena 4258 osebam (predlani samo 25221). Preteklo leto je bilo 137 prisilnih deložacij iz stanovanj. Sodišče je lani popolno preklicalo 7 oseb, nepopolno pa 5. m. Prleško gostiivanje bo 12. febr. v Sokolskem domu v Pobrežju. m. Tudi Viktor Parmova ulica na Teznem je zelo potrebna popravila. Stanovalci v tej ulici so v slabem vremenu izpostavljeni blatu in mlakužam, ki se nabirajo v velikih kotanjah na cesti. Te-zenčani imajo vendar v pobreškem občinskem odboru svoje zastopstvo, zato se čudijo, da za Tezno skoraj nič ne izposlujejo. m. »Troje src« v Studencih. Dramat-sko društvo »Zvezda« v Studencih ,bo v soboto vprizorilo v Špurejevi dvorani ljudsko igro z godbo in petjem, ki jo je spisal in vglasbil talentirani Rudolf Krois. Režira jo g. Vinko Osebek. Začetek ob 20. uri. m Druga plat zvona. V našem uredništvu sta se zglasila Dagobert K. in Vili H. z Vojašniškega trga in nam s svoje strani pojasnila dogodek, ki smo ga opisali v četrtkovi številki pod naslovom »Strahovalca Vojašniškega trga«. Ime-! novana pravita, da ju je napadla gospa Štern ter dvakrat udarila Vilija H. po| glavi. Istega je udarila tudi njena 13-j letna hčerka. Po njegovi trditvi je izjava ovaditeljice neresnična, kar bosta K. in H. tudi pred sodiščem dokazala. m. Novo odkritje. Pri urejevanju prostorov Sokolske dvorane (prej Union, še prej Gotz) za planinsko prireditev, so v zgornjem nadstropju naleteli na novo, do sedaj nepoznano tajno dvorano, ki sedaj kakor nalašč pride prav planinskemu plesu kot »Gadje gnezdo« za intimne družbe... m. Mariborski periodični tisk v preteklem letu. V Mariboru sta lani izhajala dva dnevnika, 9 tednikov oz. dvotedni-kov, 17 mesečnikov in en časopis po potrebi. m. 10-letnica Kreditne zadruge državnih nameščencev. V nedeljo dopoldne bo slavnostno zborovanje Kreditne zadruge državnih nameščencev v Mariboru. S tem bo ta zadruga proslavila 10-letnico svojega obstoja. Istega dne bo tudi izredni občni zbor. m. Razsvetljava na Teznem je zelo pomanjkljiva. Ptujska cesta je od Marina dalje zavita skoraj v egiptovsko temo. Le malo dobre volje je treba, pa bodo nameščene na tej cesti nove ulične svetilke, za kar bodo Tezenčani občinski upravi zelo hvaležni. m. Nesreča pri telovadbi. Na Pobrežju je pri telovadbi padla 23-letna hči stražnika Marija Lukežič in si zlomila levo nogo v gležnju. Prepeljali so jo v bolnišnico. m. Prsni koš si je poškodoval pri padcu 69-letni posestnik Josip Žgul iz Koroščeve ulice na Teznem. Poškodovanega starčka so nemudoma prepeljali v bolnišnico. m. Sleparska posredovalka. Brezposelno delavko Katarino Inliharjevo je obiskala neka Amalija Z. in ji obljubila, da ji bo v neki tukajšnji tekstilni tovarni priskrbela službo. Za uslugo je že vnaprej prejela 500 dinarjev nagrade. Inli-harjevi je Amalija izročila listek za vstop v službo. Ko se je zglasila v tovarni, tam o zadevi niso ničesar vedeli. Zato je oškodovanka prijavila sleparstvo policiji. m. Usodna igra z nožem. Mizarski pomočnik Jožef O. se je igral z nožem in pri tem zabodel vajenca Štefana Mirnika v prsa. m. Mlin je zgorel. Na Vurmatu je zgorel mlin Rudolfa Ravnjaka. Ker ognja niso pravočasno opazili, je bila velika nevarnost za ljudi, ki so stanovali v mlinu. m. 13-fetnega pijanega fanta so našli ljudje na Meljski cesti. Ležal je negiben na pločniku. Prvotno so menili, da gre za nesrečo; šele kasneje so ugotovili, da je deček popolnoma pijan. Preiskava je dognala, da ga je neki starejši možakar namenoma upijanil. m. Skoraj tri milijone davka za alkohol so plačali lani Mariborčani. Največ davka odpade seveda na vino, za katerega so plačali 2,122.500 dinarjev. j I m. Nezgodna kronika. V Kušerniku je padla z lestve 40-letna dninarica Kristina Loparnik in si zlomila desno roko. Isto-tam je domač pes ugriznil 35-letnega Jožeta Grozda v levo roko. 16-letnemu kovaškemu vajencu Rudolfu Ivanuši je padel drobec železa v levo oko in mu ga poškodoval. V Konjicah je 26-letna učiteljica Ivana Fric tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Svetosavs^a pros ava v petek dne 27. januarja 1939 Predprodaja vstopn e v papirnici g. Zlale Br šnik * Izreden dogodek bo pohorski sejem pri planinskem plesu 1. februarja. * Občni zbor Kreditne zadruge, Rotovški^ trg. Dne 29. jan., ob 8. uri zjutraj se vrši v mali dvorani Narodnega doma izredni občni^ zbor Kreditne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru radi razprave o prilagoditvi pravil novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. Ob 11. uri pa se vrši ravno tam slavnostno zborovanje v svrho proslave 10-letnice obstoja zadruge. Člani vabljeni! * Jadranov občni zbor je v nedeljo ob 9. uri v Narodnem domu. m. Nočna lekarniška služba: Mestna le-karna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25—85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. Kino •Grajski kino. Do vključno četrtka ponovitev prekrasnega filma »Grofica Wa-levvska«. Greta Garbo. — Pride: »Havajske melodije«. • Kino Esplanade. »Ženitna posredovalnica«, temperamentna veseloigra, polna humorja in razpoloženja s Hemz Rhh-mann-om. • Kino Union. »Neželjeni sin« po romanu Renard-a s Harry Baur-om. Prekrasni film, katerega naj bi si vsakdo ogledal. Mariborsko gledališč* Četrtek, ob 20.: »Vse za šalo«. Red A. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20. uri: »Matura«. Red D. Nedelja, ob 15. uri: »Vse za šalo«. — Ob 20.: »Pesem s ceste«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto, 28. t. m. zaključuje prodorno uspela Fodorjeva komedija »Matura« z redom D vrstni red abonentov, ostane pa še nadalje na repertoarju. •— V nedeljo sta zopet dve predstavi. Popoldne se ponovi na ljubo okoličanom in vsem, ki tako zabavne domače operete kot je »Vse za šalo« niso še videli v večerni predstavi. — Zvečer pa se pri globoko znižanih cenah iz repertoarja poslovi veseloigra »Pesem s ceste«. Ku>tura Obisk pri kiparru V ljubljanski bolnišnici leži že dalj časa na ortopedičnem oddelku kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodne pri Šoštanju. Koncem avgusta lanskega leta ga je povozil na cesti iz Celja proti Teharjem neki nepreviden voznik. Napotnik se ie zdravil najprej v celjski bolnišnici, kopa se mu zdravje ni hotelo zboljšati, se je zatekel v ljubljansko. Še sedaj, po več mesecih,ima močno poškodovano desno nogo v kolenu. Pomagati si ne more dosti niti z desno roko, ki jo komaj premika. Mimo tega je skoraj oslepel na desnem očesu, a tudi na levem mu dela vid težave. Napotnik se je kot dvajsetletnik napotil 1. 1908. na Dunaj, kjer je' na tamošnji umetniški akademiji obiskal spočetka splošni kiparski oddelek, a po štirih letih Še specialnega. Že med študijem na akademiji je razstavljal na Dunaju in v raznih nemških mestih. Ko je 1. 1915. absolviral akademijo, so ga poklicali k vojakom. Med vojno se je udeležil bo-ev na italijanskem bojišču in je bil na Tirolskem tudi težko ranjen. Potikajoč se po bolnišnicah je končno odšel na '.nlr-SV dopust, s katerega pa se ni več vrnil, ker je medtem Avstro-Ogrska že Ivanu Napotniku razpadla. Po vojni je Napotnik razstavljal leta 1920. v Ljubljani in nato še parkrat, nakar se je umaknil v zatišje. Po njegovi lastni izjavi ga je vznevoljilo, ker so njegovi umotvori brez sledu izginili z razstav. Največ jih je pogrešil 1. 1923., ko so neznani ljudje izkoristili Jakopičevo odsotnost iz Ljubljane. — Jakopič je prav takrat odpotoval na neko graščino na Primorskem, kjer je imel restavrirati več starinskih slik — in vlomili v njegov zaklenjen atelje, ki ga je imel zadaj v paviljonu. Neznanci so odnesli vse Napotnikove skulpture, poleg njih množico Jakopičevih skic, študij in slik, številna dela Langusa (okoli 20), Tratnika, Jakca, Čarga, Skalickega, bratov Vidmarjev in drugih, po večini Jakopičeva osebna last. Vlomilci niso prezrli niti omare, kjer je hranil Jakopič intimitete: vlomili so tudi vanjo in se polastili korespondence in konceptov, ki jih je bilo Jakopiču najbolj žal. Ko je Jakopič, obveščen o tem vlomu po slikarju Jami, prihitel v Ljubljano, je našel izropan atelje in kot v zasmeh na smetišču nekaj risb bratov Vidmarjev. Slovenska javnost ni o tem dogodku zaradi posredo- vanja vplivnih osebnosti ničesar izvedela. Ni pa izključeno, da bo g. Jakopič o njem v kratkem kaj več izpovedal. Napotnikovo ime se je vsa leta po vojni redkokdaj pojavilo v kulturnih rubrikah naših listov in revij. Lani je razstavil nekaj malega v Celju in v Mariboru, toliko da smo izvedeli, da še živi, in da se njegova dela lahko merijo z deli naših najboljših mojstrov. Kljub temu je ostal visoko cenjen. V Zavodni pri Šoštanju so ga pogostokrat obiskovali ljubitelji njegove umetnosti, po navadi z velikim razgledom po našem domačem in tujem kiparstvu, in so se šteli srečne, če so si mogli pridobiti zaželene plastike. Neizmerno žal nam mora biti, da jih ni fotografiral. Zato lahko dobimo vpogled v njegovo umetnost le, če si ogle damo njegova dela pri njihovih lastnikih, predvsem v Šoštanju, kjer jih najdemo skoraj v vsaki boljši meščanski hiši. Že po nekaj obiskih, n. pr. pri sodnem starešini g. Potočniku, pri notarju Kraigherju in pri ge. Mravljakovi, p. d. pri Rajšterju, lahko spoznamo vse odlike njegovega dleta. Napotnik je v dvajsetih letih kiparjenja ustvaril okoli tristo skulptur. Ko sem ga vprašal, katere šteje med najboljše, mi je odvrnil, da one. ki jih je izklesal v Budimpešti za nekega slavnega madžarskega kiparja, pri katerem je delal nad eno leto takoj po vojni. Vse te skulpture pa ne nosijo njegovega imena, temveč ime madžarskega kiparja. Sicer pa so vse njegove plastike približno iste kvalitete; vse jih je treba razumeti kot priprave za dela, ki jih je zasnoval. Doma v Zavodni ima surovo obdelanih okoli sto in petdeset figur v vseh mogočih lesih in v velikosti od 26 do 260 cm. Nesreča ga je zadela ravno za petdesetletnico, ko je imel največ naročil, celo iz Bosne in Hercegovine. Zdaj je obsojen, da počiva in čaka počasnega ozdravljenja. — Gmotna škoda, ki jo trpi, je zelo velika. Prekrižala mu je načrt, s katerim se je bavil že vsa zadnja leta: da si najde miren dom, kjer bi se mogel nemoteno izročati svojemu vstvarjanju. A. P. k Vika Podgorska, nekdanja članica mariborske drame, sedaj prvakinja . zagrebške, bo prihodnji mesec gostovala v Beogradu, kjer bo nas‘opila v Langerje-vi »Številki 72« in Peyret-Chapuisovl drami »Obmama«. k Hrvatski slikar razstavi v Berlinu. Nadarjeni hrvatski slikar Gustav Likan je izvrši! sedaj v Berlinu več portretov in ciobil povabilo, da priredi tam tudi kolektivno razstavo svojih del. ' Razstavo bo priredil v jeseni v prostorih Združenja berlinskih umetnikov. Gosoocfarstvo Zadružništvo more rešiti najtežja gospodarska vprašanja BOLGARSKO ZADRUŽNIŠTVO JE UČINKOVITO REŠILO »SLADKORNO VPRAŠANJE«, KI SE ZDI DRUGOD NEREŠLJIVO Na Balkanu 'moremo govoriti o širokem zadružnem gibanju šele z začetkom tega stoletja. Največjo aktivnost pa so pokazali Bolgari, ki so posegli v kreditno, na-bavljalno in tudi produktivno zadrugar-stvo. L. 1930. so bolgarski kmetje zgradili blizu mesta Plevna prvo zadružno sladkorno tvomico. Danes šteje nad 20.000 individualnih in kolektivnih članov, 29 milijonov levov deležev, 40 milijonov levov rezervnih fondov in 69 milijonov levov investiranega kapitala. To je uspeh, ki vzbuja spoštovanje. Kapital 69 milijonov, ki ga je zadruga zbrala v sedmih letih, a to v času velike gospodarske krize, je pojav, ki nas mora prijetno presenetiti, bolgarske brate pa navdajati s ponosom in zavestjo, da je zadrugarstvo zmožno rešiti najtežje probleme. Gospodarsko udejstvovanje te zadruge z imenom »Blgarski zahar« je šlo v tri smeri, ki zaslužijo, da jih z ozirom na naše bolgarskim slične razmere objavimo: Zadruga je predvsem plačala boljšo ceno za sladkorno peso. V sedmih letih obratovanja je predelala 280 milijonov kg pese (letno 40 milijonov) in plačala kg nekaj nad polovico leva, to je veliko nad ceno nezadružnih tvornic. Njen sladkor je cenejši. Tako je prisilila kartelirane tvornice sladkorja, da znižajo ceno, ki je padla za celih 12 levov, kar znese pri letni potrošnji 23 mil. kg letnih 270 milijonov. Ta letni zaslužek sladkornih fabrikantov je »Blgarski zahar« preprečil in tako povečal kupno moč delovnega ljudstva. Zadruga proizvede letno 5 mil. kg. Predstavljajmo pa si koristi, ki bi jih narod užival, če bi se proizvodnja dvignila na 15, 20 ali več milijonov! Tretjo korist narodnemu gospodarstvu je zadruga napravila s tem, da je razkrila tehniko proizvodnje repe, režije proizvodnih stroškov i. dr., kar so delničarji teh tvornic skrbno čuvali. V zadružni tvornici pa je to vsakomur na vpogled in se točno ve, koliko stane kg sladkorja. Četrti uspeh pa je moralnega značaja. V narod se je vrnila vera v lastno vzajemno moč, ki bo polagoma prevzela ekonomsko vlado v svoje roke. Po našem sadnem izvozu Cene jabolkom so bile v pretekli izvozni sezoni še kolikor toliko zadovoljive. Da pa niso bile boljše, je več vzrokov, kakor n. pr. določanje cen držav uvoznic, konkurenca na svobodnih inozemskih tržiščih, spretnost nakupovalcev oz. prekupčevalcev itd. V največji meri je vplivala na cene sadja napetost v Evropi pred monakovskim sporazumom. Uradna poročila o stanju sadnih okolišev so bila pomanjkljiva, ali pa jih sploh ni bilo. Seveda je bilo pod takimi okoliščinami lahko nakupovalcem žonglirati^ izmišljenimi poročili m z fantastičnimi številkami begati sadjarje ter nakupovati včasih sadje po poljubnih cenah. Govorili so n. pr: V južni Srbiji imajo 5000 vagonov jabolk za izvoz. Ponujajo jrh po 80 para itd. Pozneje sem izvedel, da se tam poslužujejo istih trikov, seveda govoreč, kako je pri nas nizka cena sadju. Zanimivo je dejstvo, da so plačevali domači grosisti iz Beograda in Zagreba jabolka mnogo dražje, in sicer po 3-50—6 din za kg. Na jugu so plačevali znano jabolko »tetovko« še na drevesu po 4—5 din. To isto jabolko se sedaj prodaja na trgu v Tetovem, t. j. centru-rau sadnega okoliša po ■ 12—15 in celo 18 din kilogram! Malo čudno, a resnično'! Iz par teh podatkov lahko že razvi-dimo, kaj nam vse manjka, na čem boleha naša sadna prodaja, od česa zavise cene itd. V vse to se nočemo spuščati, ker so za to mnogi drugi merodajni, kakor kmet, zbornica, sadjarsko društvo. Brez dvoma pa je, da so vse te »bolezni« ozdravljive! Bonna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2373.50 —2411.50, Berlin 1761.12—1778.88, Bruselj 742.75—754.75, Curih 995—1005, London 205.55—208.75, Newyork 4379.25 —4439.25, Pariz 115.90—118.20, Praga 150.95—152.45, Trst 231.45—234.55. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 474—475, 4% agrarji 60.50—62.50, 4% sev. agrarji 60—61.50, 6% begi. ob v. 90—91, 6% dalm. agrarji 89.50—90, 7% stab. pos. 97 d., 7% inv. pos. 99.50— 100.50, 7% Blair 91.50 d., 8% Blair 97 d. Delnice: PAB 225 d.. Trbovlje 190 bi., Jadranska 320 d. lovca, ki imajo 12. II. mednarodno tekmovanje pri Celovcu, lahko startali na naši prireditvi, dočim bi jim naši lahko vrnili obisk 12. II. v Celovcu. SmK Celje iz tehničnih razlogov te izpremembe ni mogel sprejeti ter bo tako ostal v veljavi prvotni termin 12. II. Doslej so se prijavili češko-slovaški, nemški iii italijanski tekmovalci. Istega dne bo v Celju tudi podzvezino prvenstvo skakačev v izvedbi SmK Celje. 12221 Mednarodna skakalna tekma bo 12. februarja Kakor smo že poročali, je Nemška zveza za telesno vzgojo intervenirala pri naši Zimsko-sportni zvezi, da bi se mednarodno tekmovanje v skokih, določeno za 12. II. v Liscah pri Celju v izvedbi Smučarskega kluba Celje, preložilo na 5. I!.. tako da bi nemški skakači iz Ce- Naši pingpongaši v CSR Po zmagah v Olomoucu in ZHnn remis v Prerovu. Po zmagah v Olomoucu in Zlinu je zagrebška reprezentanca ping-pongašev tretjič nastopila v Prerovu proti reprezentanci podzveze ter je dosegla neodločen rezultat 3 : 3. Pred tekmovanjem sta moštvi zamenjali državne zastave ob igranju državnih himen. Po tekmi pa je bil svečan banket, na katerem so domačini izročili Jugoslovanom lep pokal. LETOŠNJE PRIREDITVE ROKOBORCEV. Razen že omenjenega tekmovanja moštev za prvenstvo države bodo imeli rokoborci še pri številnih drugih prireditvah priliko, pokazati svoje znanje. Do 10. II. se bo vršilo prvenstvo juniorjev, do 26. II. pa prvenstvo seniorjev za naslov prvaka posameznih mest. Poe din-■> sko prvenstvo države bo 9. in 10. IV. y Slavonskem Brodu. Tekom marca i« aprila bosta mednarodni srečanji z Ost-marko in Italijo, in sicer v okviru jubilejnih prireditev ob 15-letnici Težko-atletske zveze. OBČNI ZBOR SK RAPIDA. Mariborski SK Rapid je imel v toret svoj letošnji redni letni občni zbor ter ;e tako zaključil svoje jubilejno dvajseto leto obstoja. Po izčrpnih poročilih posameznih funkcionarjev je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Blanke-jem kot predsednikom in g. Frankiom kot tajnikom na čelu. S« Saj Mednarodni šahovski turnir v Moskvi LILIENTHAL PREVZEL VODSTVO. Turnir le počasi napreduje zaradi številnih prekinjenih partii. Zadnji dnevi so bili namenjeni nadaljevanju teh prekinjenih iger. Položaj sc polagoma jasni, vendar pa trenutno celotno stanje še ne daje prave podobe. Posebno viden pa je napredek Lilienthala, ki se je sedaj sam povzpel v vodstvo. Porazil je B011-darevskega in Kana, proti Romanovske-mu pa je remiziral. Flohr je premagal LevenfiŠa, Kan Ragozina in Levenfiš Ra-binoviča. Partija Panov-Alatorcev pa je bila remis. Po tem nadaljevanju je ostalo še II prekinjenih partij, med njimi 5 partij Reshewskega, ki je obolel. Stanje po 12. kolu je sedaj sledeče: Li-lienthal 7, Flohr 6V2 (2), Makaganov 6J4 (1), Rabinovič in Kan 6V2. Smislov 6 (2), Ragozm in Bjelavjenec 6 (1), Keres in Alatorcev 5% (1), Levenfiš 5 (2), Kon-stantinopolski 5 (l), Toluš 5, Romanov-ski 4 (l), Goglidze 4/4, Reshewsky 4 (5), PanoAv 314 (3) in Bondarevski 2Vs (3). s. Nizozemska je odpovedala sodelovanje na FIS-inem svetovnem prvenstva v Zakopanih, ker smatra, da njeni tekmovalci nimajo izgledov na ugodni plasma. s. Na Finskem pomeni veKko iznena-denje zmaga 20-letnega S. Rytkyja nad olimpijskim zmagovalcem Paulom Pit-kanenom v smuškem teku na 12 km v času 49 : 17. s. V hitrostnem drsanju na ledu za prvenstvo Nemčije v Ga-Pa na 500 m so zasedli prva tri mesta Dunajčani Waczu-lek, Slauec in Lovvinger, juniorski zmagovalec na 1500 m je Hamburžan Spar-del, v tekmi na 1000 111 za dame pa je zmagala gdč. Grube iz Berlina. Partije iz Leningrada in Moskve Holandska obramba (1. kolo v Leningradu) Beli: Makaganov Črni: Keres 1. d4, e6 2. c4, Lb4+ 3. Sc3, i5 4. Db3, De7 5. a3, Lxc3+ 6. Dxc3, Sf6 7. g3, d6 8. Sf3, b6 9. Lg2, Lb7 10. 0—0, 0—0 11. b4, Sbd7 12. Lb2, c5 (v Amsterdamu je v isti poziciji igral Keres TacS, tu pa je izbral c5, očividno smatrajoč, da si bo tako ustvaril boljšo pozicijo) .13. Tfdl, Se4 14. Db3, Sf6 15. dxc5, bxc5 16. Sd2! (boljše ko 16. b5, ker prepreči črnemu prodor d6—d5), Tab8 17. f3, Sxd2 18. Txd2, La8? (preveč pasivna poteza: v poštev je prišel poskus 18. d5!) 19. De3, f4 (na videz močan napad, toda nezdrav, ker odpira belemu tekaču diagonalo h3 —c8. Kmeta pa seveda ni mogoče vzeti niti gxf4 zaradi Sh5, niti Dxf4 zaradi Se4) 20. Dd3, fxg3 21. hxg3, Tfd8 22. De3, cxb4? (že druga napaka, ki je verjetno odločila. Beli namreč temeljito izkoristi odprto linijo. Potrebno je bilo a5 in na bxa5 ali b5 nadaljevati z d5) 23. axb4, Txb4 24. Txa7, Tb7 25. Ta6, Tc7 26. Lh3!, e5 27. La3, Se8 28. c5!. Tc6 (na d5 bi sledilo Te6, na dxc5 pa Lxc5) 29. cxd6, Sxd6 (črni izgubi iiguro, sicer pa drugega izhoda ni več bilo) .10. Tdxd6!, Tcxd6 31. Lxd6, Db7 32. Le64, Kh8 33. Db6, TeS 34. Lxe5, De7 35. T*7 in črni preda. š. Iz šah. sekcije UJNŽB Maribor. Včeraj je bil v klubskih prostorih odigran brzopotezni turnir za prvenstvo meseca januarja s sledečim rezultatom: 1, Mišu-ra 10 točk, 2—3, oertalič, Peče 9‘/s točke, 4—5, Kuster Reinsberger 9 točk, 6, Lukeš 8 točk; slede Hvalič Cafuta, Rupar, Dobošič, Vodušek, Visočnik in Mesner. ELAINE HAMILTON 16 ZECEKA S M Ul DETEKTIVSKI ROMAN Reynolds ga je lokavo gledal. Moževi živci so okrevali in začel se je izvijati. Dobro, si je mislil Reynolds; vedel je, kako se mora ravnati s takimi pričami. Zunaj v predsobi je ura bila. »Tri četrt na deset,« je zaklical Parsons.. »Rekli ste, da mojega gospoda ni tukaj, gospod Menda vendar ni bil ar...« je umolknil v zmedenosti. »Aretiran?« je dopolnil hladno inšpektor. »Ne. Vaš gospod je ostal čez noč Pri gospodu Mansfieldu in hoče, da mu Prinesete zdaj nekatere stvari tja. Lahko ruu telefonirate in izveste njegovo željo.« »Hvala vani. gospod.« Sluga je tako ?!vahno vstal, da je bilo videti, kako mu t'e odleglo. Toda to ni trajalo dolgo. »Zakaj ste mislili, da je bil gospod Ingram aretiran. Parsons?« je vprašal Rey-nolds. V svoje presenečenje je dobil odkrit in verjeten odgovor. »Dobro, gospod! Predvsem je bil gospod Ardeen videti docela zdrav človek, hi jaz si mislim, če bi bil umrl naravno ali pa bi se bil sam usmrtil, bi vi ne bili tukaj in bi me ne izpraševali. In če ie to umor, bi vi morda utegnili misliti, da je s tem gospod Ingram v kaki zvezi, ker se je to zgodilo v njegovem stanovanju. Jaz pa sera prepričan, da ni,« je dodal Parsons krepko, dasi je zrl na inšpektorja boječe. »Ali je stanoval Ardeen v litoelu Stan-tonovem?« ' »Nedavno se je preselil v Belroy, gospod.« »On in vaš gospod sta bila dobra prijatelja?« je vprašal dalje Reynolds. Mož je malo okleval, preden je odgovoril. »Nista bila prijatelja, niti sovražnika. Gospod Ardeen ga je pogosto obiskoval, vzHc temu, da mojemu gospodu ni bilo bogvekaj do njega. Imela sta kaj različen okus.« Inšpektor se je te strani kar naravnost lotil. »Zakaj je potem Ardeen sem hodil, če je vedel, da ni dobrodošel gost?« »Morda ni imel v Londonu prijateljev,« le menil Parsons. »Ali je stanoval Ardeen v hotelu Stan-'Pektor ReynoIds je dal vprašanje in je takoj vedel, da je zadelo v cilj. »On... ne vem, gospod,« je zamomljal. »Gostje mojega gospoda mi ne pripovedujejo svojih zasebnih zadev,« je poskusil odklonilno pozo. Inšpektor je jezno namrščil obrvi. »Mislim tudi, da gostje vašega gospoda navadno ne dobivajo pisem od vas, Parsons. Kako pojasnite to pisino?« »Če ste to pismo brali, gospod, potem menda imate pojasnilo. V tej stvari morate postopati, kakor sami želite,« je mirno odgovoril sluga. Ta odgovor je inšpektorja dodobra osu-pil. Zakaj papir, najden v Ardeenovem žepu, je bil samo zadnji list pisma. Na njem sta bili samo dve vrstici in podpis: »H. F. Parsons«. Reynolds je imel dvojno možnost pred seboj. Mogel je naravnost napasti slugo v nadi, da iztisne resnico iz njega, ali pa ga je mogel pustiti v upanju, da odkrije večje možnosti drugod. Odločil se je za tole drugo pot. Dati sir nazaj v past, je bila njegova priljubljena poteza, ki mu je prinesla mnogokrat lepe uspehe. »Prav dobro, Parsons,« je rekel vljudno in mirno. »Prav storite, če ne odlašate s telefoniranjem svojemu gospodu. — Mimogrede, kako dolgo ste pri njem?« »Skoraj pet let, gospod.« Odgovor je oričal, da je na to ponosen. »To je zelo lepo izpričevalo. Ali ste bili vedno lakaj?« Spet tisti lokavi izraz v Parsonsovih očeh. Spet tisti lokavi izrazi v Parsonsovih očeh. »Ponajveč. Včasih sem bil tudi nekaj šoferja. Gospod Ingram je bil zadovoljen z mojimi priporočili,« je smelo dodal. »To bi stavil, da je bil,« si je misli! Reynolds in sklenil, da bo preiskal najprej te dokumente. Sluga se je vsakokrat izdajal bolj s svojim izzivalnim kljubovanjem kakor s svojim izmikanjem. »To je vse, kar od vas zdaj potrebujem,« je rekel Reynolds glasno. »Idite po svojih opravkih, toda ne smete vstopiti niti v to sobo, uiti v jedilnico.« Parsonsu se je ujasnil obraz, ko je postalo inšpektorjevo vedenje normalno in prijazno. »Dobro, gospod. Hvala lepa!« je rekel in odhajal v predsobo. Skozi odprta vrata je slišal inšpektor, zatopljen v svoje uganke, mehanično, kako jemlje Parsons telefonsko slušalo, vrti številke, javlja svoje ime ter želi gospoda Ingrama. Misel je inšpektorja vznemirila. Parsons je šel k telefonu in takoj zavrtel Mansfieldovo številko, ne da bi je moral prej poiskati v seznamu. Ponoči pa je rekel Mansfield, da je bil v stanovanju samo dvakrat in pri drugi priložnosti ni bil sluga navzoč. mski Mm. Havajske melodije Vas vabi, da si ogledate prekrasen velefilm, ki bode v premieri v petek, 27. januarja, in vse natlednje dni do vključno torka, 31. januarja, senzacija dneva in bode navdušil sleh. obiskovalca O tem filmu je težko govoriti, tu govoiijo slike, prekrasni posnetki iz Havaja, v sredini vsega pa mladi Caruso Bobbv Breen Prekrasna romanca z Bobby-iev'm petjem, ki Vas gane do dna srca, do piesrčnega smehljaja, pa tudi do solz. Naši prihodnji zabavni in veseli filmi: 1. februarja Bahanaliie 4. „ Taina misiia 9. u Vežna karavana Paul Hartmann Gustav Frdhiich Hans Albers Sokolstvo Jubileini zbor ruškega Sokola Dne 25. januarja t. I. je polagala uprava ruškega sokolskega društva svoj dvajseti letni račun. Že Šesto leto stoji tia čelu našega Sokola br. Anton Krejči kot starosta. Po njegovi zaslugi je rešen ruški sokolski dom za ruško sokolsko društvo. Leta 1933. je društvo moralo prevzeti dom za 950.000 d. in je do danes odplačalo že -večji del dolga, tako da dolguje vsem upnikom še 246.000 din. Sokolu Matica-Maribor je ruški Sokol tekom zadnjih let odplačal že 138.600 din. Dasiravno obvezniki ne izvršujejo svoje obveznosti do sokolskega društva, vendar izvršuje ruški Sokol svoje obveznosti kolikor mogoče točno. Kr. banska uprava dolguje Sokolu za telovadnico in vodo še 20.000 din, vplačila v sanacijski fond zaostajajo itd. Brat starosta Krejči Anton je uvodoma izrekel tople udanostne besede Nj. Vel. kralju Petru II., starosti Sokola kr. Jugoslavije ter pozdravil delegata župe prof. Degna, ki je v imenu župne uprave pozdravil polnoštevilno zbrano članstvo na 20 rednem občnem zboru. V glavnem obrisu je podal pregled delovanja v minulem letu, podčrtal lepo uspelo prosla- vo 20-letnice Jugoslavije, ki so jo skupno priredila pod vodstvom bratov Sokolov vsa ruška humana, kulturna in nacionalna društva. V okviru S. P. P. sl je s financijsko pomočjo društva 32 članov in 11 višjega ženskega naraščaja nabavilo nove kroje. Izgradilo se je letno gledališče, ki se bo v tekočem letu še izpopolnilo. V načrtu pa je letos slavnostna proslava 20-letnice društva in razvitje društvenega prapora. Naraščaj je razvil svoj prapor že leta 1937. Za letno gledališče se že pripravljajo. Na programu imajo najnovejše delo iz srbske književnosti: »Voda iz pljmin« od Raše Plavoviča, člana beograjskega gledališča. To delo je dobro zrcalo srbskega kmečkega življenja. Sledila so izčrpna poročila vseh 18 funkcionarjev, ki so pokazala živahno delovanje vseh oddelkov in vseh bratov in sester, ki vodijo posamezne panoge sokolskega dela. Ob navdušenju celokupnega članstva je bil ponovno izvoljen — sedmič — dosedanji starosta Anton Krejči. Ob zvokih sokolske himne je bil zaključen veličasten zbor ruškega Sokola. če, ki so povedale, kjer bi se tačas nahajala. Za Hrvata je izpovedalo njegovo dekle, da je bil tisto noč pri njej. Pri tajni razpravi je bil St. D. oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, Franc Hrvat pa je bil obsojen po obtožbi na 5 let težke ječe, za 3 leta pa so mu odvzeli častne državljanske pravice. Hrvat ni sprejel kazni ter je prijavil revizijo procesa. Trdi, da je nedolžen: Na razpravi je bilo zaslišanih dosti prič iz domače vasi. Občni zbor Sokolske čete pri Sv. Vidu pri Ptuju Sokol pri Sv. Vidu ie Imel v nedeljo svoj redni občni zbor. katerega sta se ■ideležila kot odposlanca matičnega društva iz Ptuja br. dr. Šalamun Franjo In br. Peček Uroš. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je društvo živahno delova- lo. V juniju je priredilo javen telovadni nastop, v decembru pa Miklavžev večer. na katerem je bila obdarovana sokolska deca. Blagajna izkazuje 420625 Jinarjev dohoukov in 3712.50 din izdatkov. Sokolska četa šteje 96 članov. Lani je pristopilo 22 članov. Društvo po- greša telovadnico. Letno telovadišče bo izgubilo, ker bo preko tega mesta speljana nova cesta. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: starosta br. Koncilija Josip, podstarosta br. Mislovlč Franc, tajnica s. Debevčeva Albina, blagajničarka s. Bizjak Natalija in podnačelnik ter pro-svetar br. Šljanec Boris. 1. Sokolsko društvo Ptuj ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom 1. febr., ob pol 20. uri v zgornji dvorani Narodnega doma. V soboto pa je članski sestanek v sokolski prosvetni dvorani v Mladiki ob 20. uri. S sodiiia Zagonetni uboj v bližini Ptuja Pred malini kazenskim senatom na okrožnem sodišču v Mariboru je danes že drugič tekla razprava proti 25 letnemu Francu Hrvatu iz Ciglenc pri Ptuju in starejšemu mladoletniku St. D. Oba je dolžila obtožnica, da bi dogovorjeno napadla Petra Tepeha lani 30. oktobra v Ciglencih in ga pobila s koli na tla. Posestnikov sin Peter Tepeh iz Sp. Korene se je na večer 30. oktobra odpeljal ^ kolesom k svojemu dekletu Katarini '.majnerjevi v Sp. Dupleku. Z dekletom sta se menila do enajstih ponoči, nakar je sedel fant na kolo in se odpeljal proti do-n u. Isto noč je nekaj pred polnočjo potrkalo na Goletovo hišo v Ciglencih. Gole se o prebudil ip zagledal zunaj Tepehovega ianta, ki ga je prosil, naj ga za božjo voljo spusti v hišo, ker so ga napadli. Gole mu je odprl hišo. Vprašal je fanta, kdo ga je napadel, česar pa zadnji ni hotel izdati. Gole se je spomnil, da so bili malo preje pri njem Hrvat, St. D. in neki Rojko, obenem se je spomnil, da se je Hrvatov nekaj jezil na Tepeha in izjavil med drugim, da je fant še »žnodravec«; povprašal ga je zaradi tega, če ga ni morda kateri od teh napadel. Tepeh mu, pa tudi zdaj ni hotel povedati, kdo bi ga. Poprosil ga je samo, naj odide kakih 50 korakov od hiše, kjer je bil napaden bližini njegove koruze ter mu poišče luč in klobuk, ki ga sam ni mogel več najti. Tepehov fant ni mislil, da bi bile poškodbe tako hude, ter je ostal v domači oskrbi. A ko se je bolezen z dneva v dan obračala na slabše se je odpeljal v bolnišnico, kjer je pozneje, kakor je pokazala obdukcija, umrl na počasnem notranjem krvavljenju. Aretirana Horvat in St. D. sta zanikala, da bi bila napadla Tepeha. Imela sta pri- Zanimivosti Kako Angležinje napredujejo Doslej se je v Angliji strogo izvajalo načelo, da ženske v ministrstvih nimajo dostopa do višjih položajev. Malcolm Mac Donald, sedanji minister za dominio-ne in kolonije, se je odločil, da prekineš to tradicijo in poizkusi tudi na najvišjih mestih v ministrstvu z ženskami. V raznih ženskih organizacijah je radi tega zavladalo veliko veselje. Pogoji za sprejem v te službe so pa jako strogi. V poštev prihajajo samo one ženske, ki so končale univerzo z odličnimi ocenami. Kandidatinje za ta mesta v ministrstvu pa se morajo podvreči še posebnemu izpitu, ki je baje najtežji na svetu. V preteklem letu se je prijavilo 51 kandidatinj, a položilo jih je izpit samo 6. Ločitve zakona in njih vzroki Sodnik, ki je v svoji dolgoletni praksi ločil nad 20.000 zakonov, piše tovarišu Josipu Sabbathu v Chicagu, ki je sodeloval pri ločitvi več nego 40.000 zakonov. Moža potrjujeta, da je glavni povod ločitev: pomanjkanje obzirnosti in odkrito- srčnosti med zakonci. Drugi glavni vzrok pa je dejstvo, da zakonca nimata dovolj svobode, ker prebivata preveč na tesnem. Tudi v najbolj zaupnem življenju človek ne more trpeti, da je večno, ponoči in podnevi omejevan v svoji svobodi. Odtod nastajajo napetosti in se porajajo spori. Vzlic iskreni ljubezni si postaneta zakonca drug drugemu često nadležna, ako tičita neprestano skupaj. Zato je treba predvsem pomisliti, ali je dovolj realne podlage za zakon, t. j., ali imata bodoča zakonca dovolj sredstev, da bosta lahko kolikor toliko udobno stanovala in dalje, ali je v njima dovolj močno razvit čut obzirnosti, saj ako hočeta dobro voziti, morata pač popuščati oba. če teh sredstev in teh lastnosti ni, je zakon čestokrat ogrožen. Govoriti mora poleg srca zmerom tudi razum. Ako se strneta oba glasova v akord, se za srečen zakon ni treba bati. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM« V malih oglasih stane vsaka beseda 90 tur: naimanlia prtutoibina za te oglase le din 6.— Dražbe oreklici. dopisovanja in ženitovanlskl oglasi din I.- oo besedi. Naimanlši znesek u te oglase »e din 10.—. Debelo tiskane besedo se računalo dvoino. Oglasni davek i» enkratno obiavo zaa&a din 2.—. Znesek za male oglase se olačule tako* ort naročilu oziroma ea le vposlatl v olsrau skunal r naročilom ali oa oo ooStnl ooložnlcjna čekovni račun «t II.J09 la olsmeao odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din ■lil« «11 1 'IITTH—Tl I la IMS«— ■—I Razno Sobo odda NAJBOLJŠA DALMATIN. SKA VINA dobite v jtostiltii tSplit«. Koroška 39. 574 PRAZNA SOBA se odda. Krčevma. Aleksandrova 7. Vprašati v špeceriji. 602 kabinet opremljen, čist. s souporabo kopalnice, se takoi odda. -~ Vrbanova 2-1. 607 Ženini, neveste! Madrace, otomane. kavče kupite solidno in poceni pri Šterbalu, Meljska 2. 599 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda eni ali dvema osebama po dogovoru tudi kot soba s štedilnikom eni starejši osebi. Tattenbachova 26. pritličje, levo. 611 Stanovanje CE HOČETE res dobro vino piti. morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici. 244 Prodam POHIŠTVO sestoječe iz spalnice in kuhinje, v dobrem stanju, se proda. Vpraša se Trstenjakova ul. 5. 603 GOSPODA sprejmem ha hrano in stanovanje. Koroščeva 6-11 8. 577 SPALNICA, KUHINJA in razno drugo pohištvo se za vsako ceno razprodaja v skladišču. Meljska c. 29. 609 Sprejmem DVE GOSPODIČNI na hrano in posteljo s 1. februarjem. Mesečno po din 350.—. Bevc. Ruška c. 4. 601 Sobo lila VABILO! Soboto in nedeljo domače ko line. Gostilna »Pri lit>i«’ Gregorčičeva 19. 612 IZBOREN CVETLIČEN MED po din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Maribor, Melje 12, tel. 20-83. Pri večjem odjemu popust. 385 Iščem OPREMLJENO SOBO za dijaka brez hrane. Ponudbe pod »Dijak« na upravo lista. 610 V najem Dani najem ali prodani HIŠO z dvema velikima vrtoma. -Studenci. Krpanova 11. 6tK» lokal LOKAL za vsako malo obrt se oddu 1. marca. Koseskega ul. 27. 600 Službo dotef Iščem zvestega VINIČARJA s 3 delavnimi močmi za takoj Naslov v upravi. 605 ŽAGAR se takoj sprejme. Vprašati Kofler Josip, Bistrica, p. Lini buš. 608 Prav dober svetel premog za domačo uporabo in za industrijo prodaja poceni H. PERTINAČ trgovina s kurivom. Maribor. Frančiškanska ul. 13. 613 Širite „Večernik“ izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ua vračajp. — Uccdui&vo