Časopis občine Kamnik, 13. januar 2017, leto 2, številka 1 Velika planina tudi na Zapricah V Medobčinskem muzeju Kamnik so decembra odprli novo stalno razstavo z naslovom Na planincah luštno biti, ki so jo posvetili Veliki planini in življenju na njej. Jasna Paladin Kamnik - Z novo stalno razstavo, ki je prostor dobila v dveh sobah na gradu Za-price, so v Medobčinskem muzeju Kamnik počastili 55-letnico delovanja, ki se je sicer 'obrnila' v začetku decembra. Avtorici razstave direktorica muzeja mag. Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar sta ob podpori oblikovalke Polone Zupančič Veliko planino predstavili v vseh letnih časih, z naravovarstvenega in kulturnovarstvene-ga vidika, od prazgodovinskih arheoloških najdb, prvih pisnih virov, ki planino že leta 1538 prvič omenjajo kot Veliko konjsko planino, do življenja pastirjev poleti ter bajtarjev pozimi, njihovo družabno življenje, ustvarjalnost in tudi vraževerje. Posebno mesto na razstavi ima za Veliko planino značilen sir trnič s svojimi pisavami ter ovalne pastirske bajte, edinstvene v alpskem svetu. »Z razstavo smo se želeli zahvaliti in pokloniti tudi dvema velika- Razstava je že na odprtje privabila množico Kamničanov. noma, ki sta celo življenje, vsak na svoj način, posvetila Veliki planini - arhitektu in konservatorju Vlastu Kopaču, ki je zaslužen, da se je pastirsko naselje ohranilo takšno, kakršnega poznamo danes, in etnologu in raziskoval cu pastirskega življe- nja dr. Tonetu Cevcu, katerega dela so temelj vseh, ki se kakorkoli ukvarjamo z Veliko planino,« je zbrane na odprtju razstave nagovorila mag. Zora Torkar in dodala, da so skušali prikazati tudi to, kdaj se je na planini začelo bajtarstvo, kdaj so jo začeli organizirano obiskovati smučarji in pohodniki, kdaj so se odprli planinski domovi in kako sta na razvoj turizma od leta 1964 naprej vplivali nihalka in sedežnica. t 5. stran Razstava predstavlja predvsem življenje in delo pastirjev, ki Veliko planino obiskujejo že od pradavnine. Novo stalno razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik si je ogledal tudi župan Marjan Šarec. / foto: gorazd Kavčič OBČINSKE NOVICE Turizem z jasnimi cilji Po letu dni, odkar je prevzela vodenje Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, smo se z Boženo Peterlin pogovarjali o novi strategiji za razvoj turizma v občini, priključitvi kulture ter ocenili turistično sezono minulega leta. stran 2 OBČINSKE NOVICE Predlogov za samostan ne manjka Posebna komisija bo pripravila celostni koncept o vsebinah, ki bodo zapolnile nekdanji samostan v Mekinjah, ki je zdaj v lasti Občine Kamnik. stran 4 KULTURA Dvajset let Pridnega možica Kulturno društvo Priden možic, ki je dodobra poživil kulturno ponudbo Kamnika in že dolgo sodi v vrh slovenskega uličnega gledališča, praznuje dvajsetletnico obstoja. stran 7 ZANIMIVOSTI Svet ni meja Kamničan Tomaž Humar je pred letom kot najmlajši Zeml jan s kolesom obkrožil planet, pred kratkim pa je izdal knjigo Svet ni meja, v kateri je popisal prigode s poti in strnil svoje misli. stran 8 Dober obisk na prireditvah S silvestrovanjem na Glavnem trgu se je zaključil sklop decembrskih prireditev, ki je kljub nizkim temperaturam v središče mesta privabil kakšnih devet tisoč obiskovalcev. Aleš Senožetnik Kamnik - V sklopu decembrskih prireditev, zbranih pod skupnim imenom Pravl jični Kamnik, so se v Kamniku in okolici zvrstili številni dogodki z osred- Na kamniškem Zavodu za turizem, šport in kulturo so z obiskom zadovoljni. Ocenjujejo namreč, da je prireditve na Glavnem trgu skupaj obiskalo okoli devet tisoč ljudi, kar je še posebej razveseljivo ob dejstvu, da so se tem- Kljub mrazu je decembrske prireditve v središču mesta obiskalo okoli devet tisoč ljudi. njim prizoriščem na Glavnem trgu. Dogajanje se je začelo s prižigom lučk v začetku decembra in vrhunec doseglo v zadnjem tednu starega leta, ko so se pod odrom v središču mesta zvrstili tudi številni brezplačni koncerti. Za popestritev najdaljše noči v letu je poskrbel ansambel Galop iz Tunjic, ob polnoči pa sta novo leto voščila tudi župan Marjan Šarec in direktorica kamniškega Zavoda za turizem, šport in kulturo Božena Peterlin. perature v času prireditev ves čas gibale pod lediščem. Najbolj obiskan je bil koncert rokerskih zasedb Siddharta in San Di Ego, ko se je pod odrom trlo tri tisoč obiskovalcev. Dober obisk pa so zabeležili tudi na koncertu Rock Partyzanov in večeru kamniških bendov Hula-hoop, Matter in Fool Nation. »Vse decembrske prireditve v sklopu Pravljičnega Kamnika so se končale varno, kot organizatorji smo na to ponosni,« je še dodala Bože-na Peterlin. D DUDE - center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 / 721 69 13, 01 / 729 24 86 GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si Maister povezuje Kamnik in Przemysl Kamnik - Minuli petek je Kamnik obiskal slovenski veleposlanik na Poljskem Robert Krmelj, ki se je s predstavniki občine pogovarjal o vzpostavitvi sodelovanja med Kamnikom in Przemyslom na Poljskem. Medobčinski muzej Kamnik je že vzpostavil kontakt z Narodnim muzejem v Przemyslu, kot pravijo na občinski upravi, pa že tečejo dogovori o sodelovanju pri skupnem projektu, s katerim bodo obeležili Maistra kot pomembno osebo pri oblikovanju evropskih meja po razpadu Avstro-Ogrske. Maister je namreč več let živel in služboval v tem poljskem mestu. A. Se. l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Občinske novice CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE KAMNIK V SKLEPNI FAZI Priprava Celostne prometne strategije Občine Kamnik se bliža sklepnemu dejanju. V želji, da bi zainteresirane prebivalke in prebivalce naše lokalne skupnosti čim bolj vključili v celoten proces, vas vabimo k sodelovanju v še zadnjih korakih priprave strategije. Vizija, ki smo jo oblikovali skupaj z občankami in občani, je bila poleg analize stanja v dosedanjem postopku uporabljena za določitev ciljev in konkretnih ukrepov Celostne prometne strategije. Na temo vizije je v sodelovanju z Osnovno šolo Toma Brejca, Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju in Zasebnim vrtcem Zarja pripravljena posebna razstava, ki bo na ogled v prostorih Občine Kamnik, od srede, 18. januarja 2017, in v Domu kulture Kamnik, od petka, 13. januarja 2017. Vabimo vas k udeležbi na 4. javni razpravi, na kateri se boste udeleženci seznanili z glavnimi usmeritvami in ukrepi Celostne prometne strategije, ki so bili oblikovani v dosedanjem procesu, ter imeli možnost predstaviti tudi svoje predloge. Javna razprava bo potekala v petek, 13. januarja 2017, ob 17. uri v Domu kulture Kamnik. Vabljeni ste, da izkoristite možnost, kjer lahko predlagate svoje ukrepe in rešitve. Celostna prometna strategija je sofinancirana iz Evropskega kohezijskega sklada ter sredstev Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije ter se pripravlja v skladu z enotnimi evropskimi smernicami za pripravo tovrstnih dokumentov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada Štacjon verificiran kot javni socialno-varstveni program Kamnik - Center za socialno delo Kamnik je s strani Socialne zbornice Slovenije sredi decembra prejel poročilo o verifikaciji izvajanja programa v Dnevnem centru Štacjon, kar pomeni, da je izvajanje programa za osebe s težavami v duševnem zdravju verificirano kot javni socialno-varstveni program. Center se bo zdaj lahko prijavil na razpis za sofinanciranje programa resornega ministrstva za sklop Javni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v obdobju do leta 2023. J. P. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 27. januarja 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 19. januarja 2017. I—|—I • • • ••-!•• Turizem z jasnimi cilji V teh dneh mineva leto dni, odkar je vodenje javnega zavoda, ki od decembra nosi ime Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, prevzela Božena Peterlin. Po sprejetju strategije za razvoj turizma, priključitvi kulture in uspešnem turističnem letu tem za pogovor ni manjkalo. Jasna Paladin Kaj vse vam je v tem prvem letu kot direktorici uspelo postoriti? »Verjetno je bilo leto 2016 eno najhitrejših v mojem življenju. Bilo je izredno dinamično, polno izzivov in tudi nekaj uspehov se je izrodilo. Najpomembnejši mejnik je zagotovo uskladitev z vsemi deležniki ter sprejetje nove Strategije razvoja in trženja turizma v občini Kamnik za obdobje 2016-2025. Le-ta nam kaže jasen cilj razvoja turizma v občini Kamnik v prihajajočem obdobju. Če poudarim nekaj pomembnejših mejnikov leta 2016, ne gre izpustiti: prejema srebrnega priznanja v okviru Zelene sheme slovenskega turizma Slovenia Green, Vikenda odprtih vrat, ki smo ga aprila pripravili skupaj z Razvojnim centrom Srca Slovenije, novega turističnega vodenja po mestu, ki smo ga poimenovali kulinarično vodenje z Okusi Kamnika, Pohodni-škega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah, uspešno izpeljanih 46. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, prvega mesta v kategoriji srednjih mest v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna, in novega produkta v sklopu Okusov Kamnika -Kamniške košarice dobrot. Seznam bi se lahko še nadaljeval, treba pa je poudariti, da brez odlične ekipe zavoda nič od tega ne bi bilo izvedljivo. Za vsakim uspešnim projektom stoji več ljudi, ki s svojim znanjem in zavzetostjo prispevajo k razvoju turizma v Kamniku.« So bila vaša pričakovanja morda tudi večja? Se pri kakšnih projektih zatika? »Pri pričakovanjih poskušam ostati na realnih tleh. Pot do uspehov, vsaj v večini primerov, ne teče po ravni cesti. Med potjo se najdejo takšne in drugačne ovire. Trudim se, da jih večino razrešim in se iz izkušnje učim.« Občinski svetniki so decembra sprejeli strategijo razvoja in trženja turizma do leta 2025. Lahko povzamete, kaj strategija prinaša in zakaj je pomembna? »Prejšnja strategija razvoja turizma v občini je bila sprejeta leta 2006 in se je nanašala na obdobje do leta 2013. Potrebo po novem razvojnem in trženjskem konceptu nam nalaga tako dejstvo, da je bil Kamnik kot turistična destinacija že dve leti brez jasnih strateških smernic, kot dejstvo, da na trgu velja izredna dinamika. Direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin Spreminjata se tako povpraševanje kot ponudba (izrazit trend v smeri trajnostnega razvoja, avtentične ponudbe in individualne izkušnje). Kamnik se tako sooča s kar nekaj izzivi. Turizem je perspektivna gospodarska panoga, ki ima v Kamniku precejšnje potenciale - ki pa jih še nismo v celoti izkoristili. V obdobju do leta 2025 želimo okrepiti pomen turizma Kamniku in zavezali smo se na različnih ravneh, da ji bomo sledili.« Kakšne so sicer konkretne številke minulega leta? Koliko turistov ste našteli? Koliko nočitev? »V primerjavi z letoma 2014 in 2015 smo v prvih osmih mesecih leta 2016 presegli število obiskovalcev, tako tujih kot domačih, in sicer za »Turizem je perspektivna gospodarska panoga, ki ima v Kamniku precejšnje potenciale - ki pa jih še nismo v celoti izkoristili. V obdobju do leta 2025 želimo okrepiti pomen turizma skozi pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in hkrati skozi razvoj novih idej.« skozi pospeševanje prodaje obstoječe ponudbe in hkrati skozi razvoj novih idej, v tesnem partnerstvu med občino, javnim, nevladnim in zasebnim sektorjem. Na ta način bomo razvijali Kamnik, ki bo prijeten za obisk in ki bo prispeval h kakovosti okolja in življenja - in bo še prijetnejši tudi za ljudi, ki tu živijo. K tesnejšemu sodelovanju želimo pritegniti vse, ki v tej panogi vidite svojo pot. Želimo, da smo vsi - tako ponudniki kot prebivalci - ponosni na Kamnik, da v njem radi živimo ter ga s ponosom in skrbjo delimo.« Kako boste zagotovili, da ne bo šlo za še eno od strategij, ki bo 'končala v predalu'? »Dokument je pripravljen zelo strukturirano, jasno opredeljuje prioritete in cilje. Na osnovi Strategije se je pripravil tudi proračun, hkrati pa dokument omogoča letno planiranje dela in na koncu ocenjevanje doseženega. Verjamem, da tokratna strategija predstavlja jasno pot razvoja turizma v 10 odstotkov. Tudi pri nočitvah so kazalniki boljši. V letu 2016 smo v prvih osmih mesecih zabeležili 44.991 nočitev, od tega 14.371 nočitev domačih gostov in 32.541 tujih.« Katere turistične projekte prihajajočega leta lahko izdvojite? »Leto 2017 bi lahko poimenovali Plečnikovo leto, saj obeležujemo 60. obletnico smrti in 145. obletnico rojstva arhitekturnega mojstra. Plečnik je pomemben pečat pustil tudi v Kamniku. Z januarjem bomo ponudili dva nova programa vodenja, ki bosta obiskovalcem nudila vpogled v Plečnikova dela na Kamniškem. Dogovarjamo se tudi za razstavo, posvečeno Plečnikovemu delu. Vzpostaviti želimo tudi tematsko učno pešpot na Veliki planini Po sledeh pastirjev. V načrtu imamo vzpostavitev dveh pravljičnih poti. Ves čas moramo skrbeti za izvajanje osredotočenih promocijskih aktivnosti in preko le-teh graditi na prepoznavnosti Kamnika kot destinacije, ki je zanimiva preko celega leta. Kot ključno trženjsko orodje imamo v pripravi novo spletno stran in mobilno aplikacijo. Zvesti ostajamo tudi prireditvam, še posebej pa si bomo leto 2017 zapomnili kot gostitelji 16. evropskega prvenstva v gorskih tekih na Veliko planino, ki ga organizira KGT Papež pod taktirko Dušana Papeža.« Zavod se po novem s področja turizma in športa širi še na kulturo. Zakaj in kako konkretno? »Z novim letom smo se razširili še na področje kulture, a prevzemamo samo vodenje Doma kulture Kamnik.« Kdo bo po novem skrbel za program Doma kulture Kamnik? »Za program bo skrbel kulturni oddelek znotraj Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik.« Se boste zaradi širjenja dejavnosti tudi kadrovsko okrepili? »V prvi polovici leta 2017 se bomo tudi kadrovsko ustrezno okrepili ter s tem omogočili uspešno delovanje zavoda.« Za nami je veseli december oz. Pravljični Kamnik. Kako ste ga preživeli in s kakšnimi željami ste vstopili v novo leto? »December za turizem predstavlja enega najbolj delovnih mesecev in to velja tudi za celotno ekipo. V leto 2017 sem vstopila predvsem z željo, da mi služi zdravje ter da ustvarjam in delujem v okolju, kjer vlada medsebojno razumevanje, strpnost in optimizem. Verjamem, da se z dobrim namenom, voljo in željo po delu da doseči pozitivne rezultate tudi na področjih, kjer se včasih na prvi pogled to zdi nemogoče.« Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Občinske novice Bo zbirni center še v Suhadolah? Inšpekcija za okolje in naravo je Občini Kamnik naložila, da mora do konca leta 2017 v skladu z veljavno zakonodajo urediti zbirni center za določene vrste komunalnih odpadkov na svojem območju. Tega si občina sicer želi urediti skupaj z Občino Komenda, a jim zakonodaja to onemogoča, zato je poslanec Matej Tonin vložil novelo zakona o varstvu okolja. Jasna Paladin Kamnik - Sprememba zakonodaje bi obema občinama prinesla osemsto tisoč evrov prihranka, predvsem pa več zdrave pameti, za katero na pristojnem ministrstvu do sedaj ni bilo posluha. Kamnik zgraditi dva centra, Občina Komenda pa enega. Sedanji predpisi so zelo birokratski in neživljenjski, saj onemogočajo skupno gradnjo centrov, kljub želji in dogovoru dveh občin. Na območju občine Komenda imamo že danes zbirni cen- tem razpolovili stroške gradnje in kasnejšega vzdrževanja. Če bi državni birokrati dovolili skupno gradnjo in sodelovanje obeh občin, bi vsaka občina privarčevala najmanj 400 tisoč evrov. Po sedanjih predpisih morata torej obe občini zgraditi svoj Državni birokrati od občine Kamnik in Komenda zahtevajo, da vsaka občina zgradi svoj center za ločeno zbiranje odpadkov. »Zakon o varstvu okolja občinam nalaga zbiranje, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov. Za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je vsaka občina dolžna vzpostaviti en zbirni center, dodatno pa še enega za vsako naselje, ki ima več kot osem tisoč prebivalcev. Državna inšpekcija je že opozorila, da bi morala Občina ter v Suhadolah, ki ga uporabljamo tako občani občine Komenda kot tudi Kamnika. Državni birokrati od občine Kamnik in Komenda zahtevajo, da vsaka občina zgradi svoj center za ločeno zbiranje odpadkov. Obe občini pa sta jasno povedali, da želita graditi skupni center v Suhadolah (v okviru sedanjega zbirnega centra), saj bi si s zbirni center,« je razloge za svoje nedavne aktivnosti, ko je v ponedeljek, 19. decembra, v parlamentarno proceduro vložil novelo zakona o varstvu okolja, predstavil kamniško-komendski poslanec Matej Tonin. Kot še pravi, je v poslanski vlogi več let prosil ministrstvo za okolje in prostor, da naj prisluhnejo zdravemu razumu v pri- meru gradnje centrov in spremenijo predpise. »Ministrstvo za okolje in prostor že od leta 2012 obljublja, da bo spremenilo Uredbo o komunalnih odpadkih, ki bi te zastarele predpise glede standardov za vzpostavitev zbirnih centrov posodobila in spremenila. Ker ministrstvu v štirih letih ni uspelo spremeniti neživljenjskih predpisov, sem spremembo zakona spisal sam in jo vložil v parlamentarno proceduro,« nam je še pojasnil in dodal, da je pri pripravi predloga sprememb aktivno sodeloval tudi z občinskima upravama obeh občin, predvsem z Mihaelo Veternik in Alešem Škorjancem z Občine Kamnik. Zbirni center bi gradili skupaj »Pobudo za spremembo zakona podpiramo. Nesmiselno je namreč, da zakonodaja ne omogoča, da bi se občine dogovorile za souporabo oziroma investicijo v skupni zbirni center za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. Tudi sosednja Občina Komenda mora na njenem območju zgraditi zbirni center in je na nas naslovila vlogo, da bi zbirni center uredili skupaj, vendar zakonodaja tega za zdaj ne omogoča,« so nam sporočili z Občine Kamnik. Slovesnost na Rudniku Na Rudniku so se poklonili spominu na trideset borcev, ki so januarja 1945 zaradi izdaje izgubili življenja. Aleš Senožetnik Rudnik - Minulo soboto je na Rudniku pri Radomljah potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na borce narodnoosvobodilnega boja, ki so jih pred 72 leti izdali nekateri domačini. Nemci so obkolili bunkerje, kjer so se skrivali in jih v boju nedaleč od mesta, kjer danes stoji spominsko obeležje, večino pobili v boju ali pa zajeli in postrelili naslednji dan. Skupaj je padlo 30 borcev, v spomin na katere je potekala današnja slovesnost s položitvijo vencev. Tudi tokrat se je slovesnosti udeležil Vinko Že-bovec, eden redkih prežive- lih, ki je kot partizan od blizu izkusil grozote druge svetovne vojne. Slovesnosti v organizaciji Združenja borcev za vred- note NOB Domžale so prisostvovali poslanca Julijana Bizjak Mlakar in Kamal Izidor Shaker, župana Toni Dragar in Marjan Šarec, Minulo soboto je na Rudniku potekala slovesnost v spomin na padle borce. predsednika združenj borcev iz Domžal in Kamnika Marija Majhenič ter Matevž Košir. »Tudi tokrat je bil na delu domači izdajalec, ki je pomagal pri odkrivanju domačih skrivališč. Večina njih je umrla pod streli okupatorja,« je na dogodke iz leta 1945 spomnila Majheniče-va. Letošnji slavnostni govornik Toni Dragar pa je pozval, da si danes, ko živimo v miru, posvetimo zaupanju in lojalnosti. »Svobodo in mir so nam izbojevale borke in borci med drugo svetovno vojno in zatem smo si ju izbojevali še leta 1990. Danes pa je naša naloga, da spoštujemo njihov boj in ohranimo, kar so nam borke in borci plačali s krvjo,« je povedal Dragar, ki se je dotaknil tudi aktualnih tem, tudi terorizma, ki je v zadnjem času opozoril, da varnost in mir nista tako samoumevna, kot se je morda zdelo še nedolgo tega. Spomenik borcem so obnovili Člani Združenj borcev za vrednote NOB Kamnik in Tuhinj so že petnajsto leto zapored pripravili spominsko slovesnost pri spomeniku 192 padlim borcem v Zgornjem Tuhinju, letos pa so obeležili tudi deseto obletnico sodelovanja z veleposlaništvom Združenih držav Amerike. Jasna Paladin Zgornji Tuhinj - Spomenik na Prevojah, ki ga je Občina lani temeljito obnovila (spomenik je bil očiščen, poglobili in na novo so pozlatili črke, sanirali temelje in obrezali ciprese, za kar so namenili dobrih petnajst tisoč evrov), je namreč posvečen v odvisnosti, ampak je celo to zaviral. Ta miselnost je napačna. Kajti brez narodnoosvobodilnega boja, brez tistih, ki so šli v boj, ne vedoč, kaj jih čaka, verjetno danes ne bi bili v družbi narodov, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu. Če bi samo stali ob strani in čakali, kaj bodo drugi storili za nas, bi bilo Slovesnost ob spomeniku na Prevojah je letos potekala že petnajsto leto zapored. / Jasna Paladin Tuhinjski dolini in na Meni-ni planini padlim partizanom in dr. Petru Držaju, pa tudi vodji ameriške vojne misije kapetanu Charlesu Fisherju, zato se slovesnosti, ki je bila 27. decembra, udeležijo tudi predstavniki ameriškega veleposlaništva. »Vsako leto se spominjamo prispevka žrtev, ki jih tukaj, v Tuhinjski dolini, ni bilo malo. Prispevka za svobodo, za boljše življenje in za obstoj. Toliko let je krvavela Slovenija, toliko let je hrepenela po svobodi, po samostojnosti, po tem, da bi bil slovenski narod enkrat priznan med drugimi, ne samo kot narod hlapcev in dekel. In v svoji zgodovini smo to dosegli. Danes se velikokrat izključuje narodnoosvobodilni boj kot nekaj ločenega, kot nekaj, kar ni v ničemer prispevalo k svobodi in ne- danes precej drugače. Pa čeprav mnogi razmišljajo, da bi bilo boljše tako, češ da nam je narodnoosvobodilni boj povzročil samo gorje. Daleč od tega. Ko govorimo o narodnoosvobodilnem boju, govorimo o tistem pristnem boju fantov in deklet, ki so šli v borbo za plemenite cilje, v borbo za svoj narod. Oni niso mogli vedeti, kaj se bo dogajalo po vojni. In njih častimo,« je v svojem nagovoru poudaril župan Marjan Šarec. Dogodke iz 2. svetovne vojne je orisal tudi slavnostni govornik, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, v kulturnem programu pa so sodelovali pevci DKD Solidarnost, Častna enota Slovenske vojske in člani Kul-turno-zgodovinskega društva Triglav. Javna blagajna tudi v letu 2017 Kamnik - Občina Kamnik je tudi v letošnjem letu zagotovila proračunska sredstva za zagotavljanje storitev javne blagajne. Za izvajalca programa je bila za leto 2017 izbrana Delavska hranilnica s svojo izpostavo na Tomšičevi 11. Banka bo v kamniški poslovalnici nudila storitev plačevanja plačilnih nalogov brez provizije izdajateljev plačilnih nalogov (javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov) za občane občine Kamnik, z izvajanjem javne blagajne pa so začeli takoj po novoletnih praznikih. J. P. Občina odkupila del pritličja Maistrove hiše Kamnik - Občina Kamnik je od Župnije Kamnik odkupila še del pritličja Maistrove hiše na Šutni v izmeri 73 kvadratnih metrov. Občina je s tem postala lastnica celotnega pritličnega dela Maistrove hiše. Po obnovi bo tudi ta del služil dejavnosti Medobčinskega muzeja Kamnik. A. Se. l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Od besed k dejanjem! Če si v imenu vseh državljanov v letu 2017 za cilj postavimo boljše plače, večje pokojnine in hitrejšo zdravstveno oskrbo, potem moramo temu primerno tudi odreagirati. Besede niso dovolj! Potrebna so konkretna dejanja. Če želimo v uvodu zastavljene cilje doseči, potem moramo najti odgovore na ključne izzive, to so: negativni demografski trendi, visok javni dolg in okorno poslovno okolje. Prihodnjih deset let bo ključnih. V prihodnjih desetih letih se bo število državljanov, ki so starejši od 60 let, povečalo za 100.000, to pomeni velik pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno. Ali poznate vsebino Cerarjeve zdravstvene in pokojninske reforme? V Sloveniji je rodnost nizka celo v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Za ohranitev naroda bi potrebovali rodnost na ravni 2,1 rojenega otroka na mamo v rodni dobi, imamo pa jo 1,5. V Sloveniji se danes rodi nekaj več kot 20.000 otrok na leto, moralo bi se jih vsaj 30.000. Povprečna starost mame ob prvem otroku je 30 let. Ali poznate Cerarjev paket ukrepov v podporo družinam in večji rodnosti? Skrb vzbujajoč je trend rasti našega javnega dolga. Od začetka krize leta 2008 pa do danes je narasel iz 22,5 odstotka BDP na več kot 80 odstotkov BDP, posledično plačujemo visoke obresti. Vprora-čunih za leto 2017 in 2018 bo šlo desetino proračuna samo za obresti. Si predstavljate, kaj Razvojni proračun 2017 rali več usadov ter plazov. Začeli bomo graditi nove prostore OŠ Frana Albrehta, v pripravi pa je še vrsta ukrepov za oživljanje starega mestnega jedra in drugi razvojni programi. Lani je potekala sanacija malo-grajskih pobočij, letos pa sledi nadaljevanje obnove na Malem gradu. Občina bo od Župnije Kamnik odkupila preostanek pritličja rojstne hiše Rudolfa Maistra in razširila razstavne prostore. Zagotovili smo več sredstev za dejavnost rokodelcev in za sofinanciranje najemnin v starem mestnem jedru. Povečali smo tudi sredstva za odpiranje novih delovnih mest ter za šport in kulturo. Za konec pa še ena dobra novica: v občini Kamnik je brezposelnost v 2016 upadla za 20 odstotkov in je trenutno 7,5-odstotna. Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik N.Si vse bi lahko naredili s 1000 milijoni evrov razpoložljivih sredstev vsako leto. Vsako leto bi lahko zgradili drugi tir. Ali Cerarjeva vlada zmanjšuje javni dolg? Slovenija bo letos izdala obveznice v višini ene milijarde evrov. Veliko o »odgovornem« vodenju javnih financ Cerarjeve vlade pove tudi trend zaposlovanja v javnem sektorju. Vladi Mira Cerarja je v dveh letih uspelo zaposliti dodatnih štiri tisoč javnih uslužbencev. Po podatkih raziskave "Doing business" je Slovenija na 119. mestu na področju zagotavljanja pravne varnosti, z drugimi besedami: plačilna nedisciplina, poslovne goljufije, neplačani prispevki in podobno so še vedno problem. Veliko o našem poslovnem okolju pove dejstvo, da je bilo treba za investicijo Magne Steyr pri Mariboru sprejeti poseben zakon. V normalni državi bi lahko investicijo speljali z obstoječo zakonodajo. Navdih za članek sem dobil ob spremljanju zadnjega nastopa predsednika vlade Mira Cerar-ja v oddaji Odmevi. Ni moj namen kritizirati. Kritizerjev je v Sloveniji dovolj. Želim zgolj opozoriti, da bi se moral osredotočiti na bistvene izzive, ki bodo določili našo prihodnost. Torej od besed k dejanjem! Matej Tonin, poslanec Novo leto prinaša novi občinski proračun in nove razvojne priložnosti. Pred nami so številni projekti: nekateri se začenjajo, drugi se nadaljujejo, tretji so v pripravi. Proračun 2017 znaša več kot 30 mio evrov, saj zagotavlja sredstva za številne poli membne projekte, med katerimi i sta zagotovo najpomembnejša | zaključek kohezijskih projektov 5 in začetek gradnje novega poji slopja še za drugo mestno šolo. § Obnovili in popravili bomo tudi ? odseke številnih občinskih cest ¿(Murnova, cesta proti Ravnam, i del ceste v Kališah, cesta Volčji i Potok-Nova vas, še ne sanirani 1 del ceste v Podgorju, manjkajo-i či del na Trebelnem itn.) in sani- Kaj bo v samostanu? Katere vsebine bodo zapolnile nekdanji samostan v Mekinjah, ki je zdaj v lasti Občine Kamnik, bo znano po oblikovanju celostnega koncepta, ki ga bo pripravila posebna komisija. Jasna Paladin Kamnik - Župan Marjan Ša-rec je konec novembra imenoval petčlansko komisijo, zadolženo za pripravo strategije razvoja in predloga vsebinske izrabe kompleksa samostana v Mekinjah. Komisijo sestavljajo podžupan Matej Slapar, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peter-lin, arhitekt Primož Hočevar ter predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj Maja Avguštin, vodi pa jo vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček, na katero smo naslovili nekaj vprašanj. Predlogov, kaj vse bi v samostanu lahko bilo, ne manjka. Koliko pa je dejansko konkretnih in kdo vse se zanima za te prostore? »Predlogov je res kar precej, tako ustno izrečenih idej kot tudi pisnih vlog za najem posameznih prostorov. Večina prosilcev bi prostore želela uporabljati brezplačno, česar si občina zaradi prihodnjih vzdrževalnih stroškov, ki pritičejo takšnemu objektu, ne bo mogla privoščiti. Če uporabim besede župana Marjana Šarca, si želimo, da bi objekt deloval vsaj s pozitivno ničlo. Med predlogi so seveda tudi takšni, ki so na prvi pogled nadvse zanimivi in bo veljalo o njih temeljito razmisliti oziroma preveriti, ali jih bo možno umestiti v koncept. Objekt je namreč nujno potrebno reševati celostno, saj bi se v nasprotnem primeru lahko kaj hitro pojavile teža- ve (npr. z razdelitvijo obratovalnih stroškov, z dostopi, skupnimi prostori in podobno). Si bo pa komisija vsekakor prizadevala izpolniti zahteve iz darilne pogodbe ter sledila cilju, da bi stavba koristila ljudem in mestu.« Koliko prostorov je trenutno za oddajo in uporabo sploh primernih? »Mekinjski samostan, ki skupno obsega približno pet tisoč kvadratnih metrov, je sestavljen iz treh traktov, od katerih je eden popolnoma obnovljen in praktično primeren za takojšnjo uporabo. Sredinski del samostana, kjer so nazadnje bivale sestre ur-šulinke, je prav tako v razmeroma dobrem stanju, nekatere notranje prostore bo treba prenoviti oziroma prilagoditi do te mere, da bodo primerni za vsebine, ki bodo za ta del določene. Tretjina objekta je v slabšem stanju, zato ta del, dokler na njem ne bodo izvedena večja obnovitvena dela, predvidoma ne bo dan v uporabo. Ne glede na navedeno je treba poudariti, da je bila na celotnem objektu zamenjana strešna kritina, zato kljub dotrajanosti tretjine objekta in dejstvu, da Občina Kamnik v tem trenutku ne razpolaga s sredstvi, ki bi omogočale izvedbo obnovitvenih del, škoda na tem delu objekta ne bi smela nastajati.« Imajo svoje načrte in želje biti v samostanu tudi občina s svojimi oddelki in občinski javni zavodi? »Občina Kamnik za zdaj o selitvi občinske uprave v samostan ne razmišlja, saj za Tina Trček / Foto: Aleš Senožetnik to ni potrebe, poleg tega pa je objekt v primerjavi s sedanjo lokacijo za občane tudi težje dostopen. Glede na to, da se tako občinska uprava kot tudi Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in tudi drugi prizadevamo za oživitev starega mestnega jedra, bi selitev občinske stavbe na obrobje mesta po mojem mnenju pomenila le korak nazaj, in ne naprej na poti do zastavljenih ciljev.« Zaradi kulturne dediščine prostor prinaša tudi določene omejitve. Komu vrata ne bodo odprta? »Res je, mekinjski samostan je spomeniško zaščiten, zato bo treba tako pri umestitvi vsebine kot tudi pri vseh gradbenih posegih upoštevati smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Sestre uršulinke so npr. v preteklosti želele v enega izmed traktov umestiti dvigalo, ki bi omogočilo, da bi bil v tem delu samostana dom za ostarele sestre, vendar za to niso prejele soglasja zavoda. Brez dvigala pa dom za ostarele ne more funkcionirati. Od pogojev soglasodajalca je torej odvisno, kakšne vsebine bo v objekt sploh mogoče umestiti.« In po drugi strani - koga si tam želite? »Želje so predvsem, da bi v objektu zaživele vsebine, ki jih Kamnik kot lokalna skupnost po eni strani potrebuje, po drugi strani pa so strateškega pomena tudi za razvoj turizma. Objekt bi želeli zapolniti s čim manj različnimi subjekti, saj je vsak izmed traktov po eni strani zaključena celota, po drugi strani pa so vsi med seboj povezani, kot bo morala biti smiselno povezana tudi vsebina, ki bo vanj umeščena.« Kdaj predvidoma bi se prostori lahko začeli polniti? »Komisija je intenzivneje začela z delom po novem letu, vendar je v tem trenutku še nemogoče predvideti, kdaj se bodo prostori lahko začeli uporabljati. Veliko je odvisno tudi od ovir, na katere bomo pri oblikovanju koncepta naleteli (prostorske, soglasodajalske), vsekakor pa si želimo in se bomo potrudili, da bi se navedeno zgodilo čim prej.« Kam naj se obrnejo tisti, ki jih zanima najem prostorov? »Kot že navedeno bo treba za objekt oblikovati celostni koncept, kar je tudi glavna in vse prej kot enostavna naloga komisije. Šele ko bo znan in ko bo znano, kaj vse potrebujemo in si želimo, seveda v mejah dopustnega, bomo iskali potencialne najemnike oziroma povabili na pogovor tiste, ki so svoj interes že izrazili in so njihove vsebine zanimive, predvsem pa skladne z izoblikovanim konceptom. Seveda smo vedno odprti za predloge, ki jih zainteresirani lahko naslovijo na Občino Kamnik, na Oddelek za družbene dejavnosti, kaj bo prišlo v poštev, pa v tem trenutku žal še ni mogoče napovedati.« »Predlogov je veliko, tudi zelo zanimivih. Večina bi prostore želela uporabljati brezplačno.« Pregledali delo in predstavili načrte Člani svetniške skupine Liste Dušana Papeža so predstavili svoj pogled na ključna vprašanja v občini in ocenili sodelovanje z Listo Marjana Šarca - naprej Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - V svetniški skupini Liste Dušana Papeža, ki jo sestavljajo Dušan Papež, Brane Golubovic, Edis Rujo-vic in Žaklina Zdravkovic, so dve leti od konstitutivne seje in leto dni od podpisa sporazuma prepričani, da delajo dobro, in opozarjajo, da na lokalni politični sceni niso muha enodnevnica. Čeprav so (kljub sporazumu) del občinske opozicije, delajo 'loka-lotvorno' in podpirajo dobre projekte, poudarjajo. »Na področju turizma se stvari premikajo. Decembra smo sprejeli strategijo razvoja turizma v občini Kamnik do leta 2025. Ustanovljena je strokovna komisija za reševanje razvojne problematike območja Velike planine, katere član je Dušan Papež in že aktivno deluje. Športni programi imajo v letu 2017 in 2018 namenjenih največ sredstev. Na področju socialnega podjetništva se v letu 2017 pričakujejo aktivnosti. Področje predšolske vzgoje je urejeno, načrtuje se investicija v OŠ Frana Albrehta in nekatere podružnične šole. Spodbude za podjetništvo se spreminjajo in v letu 2017 se bo temu področju namenilo več sredstev. Pogrešamo pa več povezanosti med potrebami občine in inovacijami. Cilj bi moral biti, da inovacije, ki nastajajo v KIKŠtarterju, lahko koristijo tudi občini Kamnik,« je povedal Brane Golubo-vič in dodal, da je največ težav še vedno pri športni infrastrukturi in pri spodbujanju lokalnega kmetijstva, opozarjajo pa tudi na problematiko smodnišni-ce, kjer naj bi občina že izgubila vrsto priložnosti za aktivnejše sodelovanje. Pogrešajo tudi odkupe za občino strateških zemljišč in stavb. V letu 2016 so kot svetniki podali več odmevnih pobud in vprašanj, želijo pa si še več sej občinskega sveta, saj menijo, da bi morali svetniki imeti več priložnosti za razprave. Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Aktualno Ponosni na državo Proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti so tudi letos pripravili v Šmarci. Slavnosti govornik Ivan Miroslav Sekavčnik je poudaril, da moramo biti Kamničani ponosni na Maistrov duh, Tomšičevo smelost in Demosovo upornost, ki vsi izvirajo prav iz naše občine. Jasna Paladin Šmarca - Tudi tokratno proslavo ob državnem prazniku so v ponedeljek, 26. decembra, gostili v Šmarci, organizirali pa so jo Krajevna skupnost Šmarca, Društvo general Maister Kamnik in Društvo Demos na Kamniškem. Zbrane, ki so napolnili Dom krajanov v Šmarci, je v imenu Občine Kamnik najprej pozdravil podžupan Matej Slapar, ki je poslušalce opomnil, da danes kljub vsemu ni vse tako črno, ko se zdi, in da bi enotni morali biti tudi šestindvajset let po plebiscitu, ki je poenotil naš narod. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, ki je med drugim poudaril: »Današnje praznovanje je povod, da se v Kamniku vedno znova poklonimo suverenosti naše države. Da vidimo, kako sta njena samostojnost in enotnost zgolj dve strani iste medalje. Imamo srečo, da živimo v mestu, kjer je kamniška zgodba dovolj lokalna, da je hkrati slovenska, dovolj slovenska, da je tudi globalna. Imamo nekaj Maistrovega duha, Tomšičeve smelosti pa tudi Demosove upornosti. Učenci iz mekinjske podružnične šole / Foto: Jasn Ivan Miroslav Sekavčnik Prepričan sem, da bomo znali vse troje povezati in uporabiti tudi danes za skupno dobro naše prihodnosti. Veseli me, da je v Kamniku prav društvo Demos na Kamniškem edina slovenska domoljubna organizacija s tem imenom, ki ohranja izhodiščne vrednote samostojnosti in enotnosti. Želim si, da to postane skupno sporočilo Kamnika, v katerem bi svojo bolj aktivno vlogo lahko odigrala tudi občinska politika.« Program, ki ga je pripravila Marjeta Humar, povezovala pa sta ga Ivana Ska-men in Jože Berlec, je bil Podžupan Matej Slapar bogat tudi s kulturnim programom, v katerem so sodelovali Mešani pevski zbor Odmev pod vodstvom Anice Smrtnik, recitatorka Barbara Božič, skupina otrok iz mekinjske podružnice OŠ Frana Albrehta pod vodstvom Jane Svetec, glasbena skupina v sestavi Anton Špenko, Samo Mikuš, Urška Rozman in Urban Br-not, kvartet saksofonistov Glasbene šole Kamnik v sestavi Darja Seliškar, Peter Gregorič, Matic Tonin in Gašper Tonin pod mentorstvom Darje Seliškar ter mlada glasbenika samouka Matko in Tobija Smrtnik. Velika planina tudi na Zapricah 3 1. stran Planina poleti in pozimi Gradivo za razstavo - številne predmete, fotografije in tudi filme - so za razstavo posodili ali podarili številni Kamni-čani, oblikovalka Polona Zupančič pa je strokovno plat razstave s svojim videnjem prostora in očmi radovednega obiskovalca postavila na način, ki Veliko planino prikaže v vsej njeni lepoti. »Prostora za vse ideje, ki jih želimo povedati, je vedno premalo. Tudi tu smo imeli le dve sobi, zato smo morali najti več kompromisov. Osnovna ideja postavitve je bilo dva prosto- ra, ki sta bila na razpolago, razdeliti na zunaj-znotraj, po-leti-pozimi ter naravne dano-sti-prilagoditev življenja. V prvem prostoru obiskovalec izve, kje je Velika planina, kakšna je, kakšne so njene naravne danosti, kakšna je zgodovina poselitve in kakšno življenje se je tam dogajalo. V drugi sobi pa spoznavamo življenje na planini, kjer je glavna tema bajta, ki je na razstavi simbolično nakazana in predstavljena skozi razvoj,« je povedala oblikovalka, ki je poskrbela, da je razstava tudi interaktivna, saj lahko denimo različne predmete tudi otipate, si pozvonite s kravjim zvoncem ... Avtorici razstave Janja Železnikar in mag. Zora Torkar Predmete in drugo gradivo za razstavo so prispevali tudi številni posamezniki. Privlačna že tisočletja »Tisto, kar se mi zdi ob tej razstavi presenetljivo, je bogastvo, ki priča o življenju na Veliki planini. Tisto, kar pa je resnično presenetljivo, je to, da to traja že tisočletje. Kot boste videli, so na razstavo postavljene najdbe iz prazgodovinskega časa, Velika planina pa je živela že zelo zgodaj, ko so ljudje na njej lovili kot lovci in celo že živeli kot pastirji. Ob vsem tem je ostalo veliko kulturne dediščine. Gre za območje, in to govori tudi o Kamniku kot kraju, ki je bil že v zgodnjem srednjem veku pomembno mesto, ena najbolj pomembnih dinastij je imela tukaj svoje mesto, v katerem je kultura živela že skorajda od prazgodovinskih časov. Kaj je v te kraje privabljalo ljudi, kaj jih je spodbudilo, da so se ljudje tako zgodaj vključili v razvoj civilizacije, je seveda stvar, o kateri lahko več povejo antropologi, etnologi in zgodovinarji. A očitno imajo ti kraji neko privlačnost, po drugi strani pa neki naboj, ki je spodbuden,« je razstava navdušila tudi ministra za kulturo Antona Peršaka, ki je kot slavnostni govornik razstavo skupaj z županom Marjanom Šar-cem tudi odprl. Mestna kavarna zaprta Kavarna Veronika je zaprta. Občina bo prostor obnovila, nato pa bodo novega najemnika iskali z javnim razpisom. Aleš Senožetnik Kamnik - Z novim letom je vrata zaprla Kavarna Veronika, osrednji gostinski lokal v središču mesta, ki je v lasti Občine Kamnik. Dozdajšnji najemnik je bilo podjetje Burnik, d. o. o., ki pa je pogodbo konec lanskega leta predčasno odpovedalo. »Občina Kamnik bo poslovni prostor obnovila (menjava in popravilo instalacij ter sanacija tlakov po rušitvenih in gradbenih posegih) in po zaključku del objavila javni razpis za oddajo Kavarne Veronika v najem (predvidoma v prvih mesecih leta 2017 - točnega datuma žal ne moremo posredovati zaradi izvedbe del), v katerem bodo objavljeni pogoji in izhodiščna najemnina za poslovni prostor in gostinski vrt,« pojasnjujejo na občinski upravi. Osrednji kamniški gostinski lokal bo tako še nekaj časa sameval. Kdaj bo mestna kavarna ponovno odprta, še ni znano. Novi polnilni postaji za električna vozila Kamnik - Občina namerava postaviti še dve polnilni postaji za električna vozila. Ena naj bi stala v središču mesta na Frančiškanskem trgu, druga pa pred športno halo pri Osnovni šoli Frana Albrehta. Za obe postaji je občina kandidirala na javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbude občinam za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Eko sklad investicijo v polnilno postajo sofinancira v celotnem znesku, občina pa se zaveže k postavitvi postaj v devetih mesecih in financira priključna parkirna mesta, parkirne prostore za polnjenje vozil in talne označbe ter prometne znake. Edina polnilna postaja za električna vozila v občini je na Ljubljanski cesti ob Mercator centru. A. Se. V gozdu se dogajajo neverjetne stvari: drevesa se sporazumevajo med seboj. Ljubeče skrbijo za svoj naraščaj in negujejo stare, betežne sosede. Drevesa imajo občutke, čustva in spomin. Zveni neverjetno? Gozdar Peter Wohlleben je v čudovite zgodbe o neslutenih zmožnostih dreves vključil tudi najnovejša znanstvena spoznanja in lastne izkušnje. To je ljubezensko pismo gozdu. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Poštnin» I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Kultura T 7 V 1 V * V • 1 • Večer božičnih in domoljubnih pesmi Boštjan Pivec Sela nad Kamnikom - V torek, 27. decembra, se je v cerkvi sv. Neže na Selih odvil koncert pevskih zborov, recitalov in igranja. Na dobro obiskanem koncertu so se predstavili štirje zbori, trije recitatorji pesmi in trije mladi glasbeniki. Navdušenje je vzbudila tudi skupina Pod planino, ki nam je zapela in zaigrala dve čudoviti pesmi. Dogodek je privabil veliko število obiskovalcev, ki so po zaključku prireditve izrazili navdušenje nad koncertom. prijetno druženje ob kozarčku in prigrizku, za katerega so poskrbele skrbne selske žene. Prav tako pa je bilo zelo uspešno tudi sodelovanje z Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju, saj so se učenci otroškega pevskega zbora z mentorjem Petrom Pogačarjem kljub počitnicam udeležili koncerta. Z obiskom nas je razveselila tudi ravnateljica Jožica Hribar. Sodelovanje društva z lokalnim prebivalstvom in društvi je dobra podlaga za uspešno izvedene projekte, ki se jih bomo lotili tudi v V cerkvi na Selih so pripravili koncert zborov, recitalov in igranja. Všeč jim je bil raznolik program, ki je ponujal nekaj za vsak okus, pri tem pa ohranil osnovno nit, ki se je prepletala med božičnimi prazniki in praznikom samostojnosti in neodvisnosti. Pri izvedbi je Športno in kulturno društvo Sela sodelovalo z župnikom Danijelom Kaštrunom. Skupaj jim je uspelo privabiti ljudi na prireditev, ki ji je sledilo prihodnje, kajti idej in navdušenja ne manjka. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi si želeli sodelovati v društvu in prispevati svoj delež v ustvarjanju novih dogodkov, da se nam pridružijo. Želimo si še veliko takšnih projektov, kajti prireditve, kot je bila ta in podobne, dvigajo raven kakovosti življenja v tem prelepem koščku Tuhinjske doline. Nepogrešljivi del priročnika je lunin koledar po mesecih s setvenimi podatki. Za primeren čas naših aktivnosti v skladu z luno nam daje napotke za: sajenje in setev, hujšanje z luno, ugodne dneve za ljubezen, za sekanje posameznih vrst lesa, za operacije, za parjenje živali,... Ne zamudite tudi horoskopa za leto 2017. Leto bo v znamenju Sonca, ta v astrologiji prinaša vitalnost, dostojanstvo. V poglavju vrtni koledar po mesecih je Miša Pušenjak pripravila uporaben in natančen koledar opravil v sadnem, zelenjavnem in okrasnem vrtu. Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas S Hamso znova na Dunaj Članice Kulturno umetniško orientalskega društva Bayani so nadgradile svojo plesno predstavo Hamsa, pet elementov orientalskega plesa, s katero se bodo predstavile v Cankarjevem domu in na Dunaju. Jasna Paladin, Aleš Senožetnik Kamnik - Zgodba KUOD Bayani se je začela pisati pred trinajstimi leti, ko so tri plesne navdušenke in ljubiteljice Orienta ustanovile društvo, ki danes šteje že osemdeset članic. »Za nami je sedem uspešnih plesnih predstav, ki so bile večinoma premierno uprizorjene na odru Doma kulture Kamnik, sicer pa smo plesale tudi v Slovenskem mladinskem gledališču, na odru II. Gimnazije Maribor, v Kulturnem domu Cerklje na Gorenjskem, v Kazalištu Vidra v Zagrebu, v Lalish teatru na Dunaju, in na ostalih manjših prizoriščih po Sloveniji,« dobro desetletje, v katerem so že davno podrle lokalne meje in nase opozorile tudi na mednarodnem kulturnem prizorišču, strne predsednica društva Nataša Kočar in ponosno doda, da jim je prav zadnja predstava - Hamsa, pet elementov orientalskega plesa, ki so jo premierno uprizorile novembra 2015, še bolj odprla vrata v tujino. Po petih uspešnih ponovitvah v Sloveniji so predstavo aprila lani odplesale v dunajskem Lalish teatru, ki ga vodi kurdski par, ki sta tudi sama umetnika. Gre za multikulturni teater, ki daje priložnost različnim umetnikom iz različnih kulturnih okolij. »Ko plačaš vstopnico, zraven dobiš tudi večerjo. S tem spodbujajo druženje ob dobri hrani in umetnosti ter spoznavanje drugih kultur,« razlaga sogovornica. Prav iz Lalish teatra je prišlo povabilo za vnovičen nastop, a tokrat nekoliko drugače. »Na Dunaju so nam zadali umetniški izziv - postaviti frontalno predstavo v krog. Tako je nastala Hamsa: Krog, predstava, ki bo pre-mierno uprizorjena v soboto, 21. januarja, v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, teden dni kasneje pa jo bomo na istem mestu ponovile. V Lalish teatru na Dunaju gostujemo 18. februarja,« vabi Nataša Kočar, ki je prepričana, da je orientalski ples vsestransko koristna rekreativna vadba, hkrati pa tudi zanimiva priložnost za spoznavanje drugačne kulture, aktiviranje ženske energije in krepitev lastnega umetniškega izraza. Orientalski ples ob boku drugih odrskih umetnosti »Naše poslanstvo je predvsem postaviti orientalski ples ob bok drugim plesnim in odrskim umetnostim. Orientalski ples je enakovreden baletu, flamenku ali kakšni plesni drugi zvrsti,« je prepričana Nataša Kočar, ki opozarja, da zahodnjaki večkrat poenostavljeno govorimo o orientalskem plesu. V KUOD Bayani plešejo klasični in moderni orientalski ples ter folklorne plese Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. »Ko govorimo o orientalskem plesu, mislimo ^ £ S ir>4 m L * y t m mm Predstavo Hamsa: Krog bodo plesalke KUOD Bayani postavile v Cankarjevem domu in na Dunaju. / Foto: Anja Bur na plesno tehniko, ki se je razvila na zahodu delno iz folklornih plesov Orienta, delno z osnovami drugih plesnih tehnik,« pojasnjuje Kočarjeva, ki se tako kot druge plesalke te umetnostne zvrsti še vedno srečuje s predsodki. »Najbolj me moti preveč poenostavljen in pravzaprav napačni izraz »trebušni« ples. To je tako, kot bi rekli, da je polka ples prestopanja in poskakovanja. V arab- skem jeziku se ta ples imenuje Raks sharki, kar pomeni ples vzhoda, Orienta, torej orientalski ples.« Zelo so ponosne, da jim je uspelo predstavo Hamsa: Krog postaviti v hram slovenske kulture. »Želele smo dokazati, da orientalski ples sodi na oder Cankarjevega doma in da na tem odru lahko nastopi tudi majhno lokalno društvo, kot je Bayani,« zaključuje Kočarjeva. Krasni mali svet Tretja razstava v novi galeriji Pogled predstavlja sveža slikarska dela mladega kamniškega umetnika Matevža Sterleta. Bojana Klemenc Kamnik - V četrtek, 22. decembra, je v najnovejši kamniški galeriji, namenjeni sodobni umetnosti, potekalo odprtje slikarske razstave Krasni mali svet Matevža Sterleta. Vzhajajoči kamniški umetnik, nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, se poleg restavrator-stva na številnih pomenljivih lokacijah ukvarja tudi s slikarstvom, videom in sodobnimi umetniškimi praksami, s svojimi deli pa se predstavlja na razstavah tako doma kot v tujini. Avtorja razstave je vsem zbranim predstavila kustosinja Saša Bučan, ki pravi, da je »Matevž likovnik mlajše generacije, tiste, za katero z vsem prepričanjem lahko trdimo, da ji kradejo svobodo, čiste misli na prihodnost, vero verjeti v lastno delovanje, v ohranjanje pokončne drže, v svojo bit o ustvarjanju nacionalne identitete, če še verjamemo, da je kultura tista, ki kroji in ustvarja narod«. Kustosinja razstave opiše Matevža kot občutljivega, dovzetnega, kritičnega do Matevž Sterle s kustosinjo Sašo Bučan / Foto: Bojana K dogajanja tukaj in zdaj ter zaključuje: »Matevževa dela še ostajajo refleksije prostora in časa, v katerem biva, toda z njimi si ne želi več nastopati kot nosilec prapora za lepšim razgledom, ne podaja več svoje izjave o stvareh - zdaj ustvarja krasni mali svet, ki mu edini še omogoča, da lahko utripa v krogotoku časa.« Matevž Sterle dodaja, da je razstava v mislih nastajala precej časa, na platno pa se je prelila v zadnjih dveh mesecih. Priznava, da razstavljena dela predstavljajo odmik od družbeno-političnih tem, ki so bile njegova ustvarjalna srž pred časom, v bolj ponotranjen svet, sa-morefleksijo, ki pa ni popolnoma dorečena, kar je bolj zanimivo za gledalca, saj ta samopodoba bolj dopušča samo refleksijo opazovalca njegovih del. Razstavni prostor Pogled nad Maleševo galerijo zagotovo v naše mesto prinaša svež pogled in mlado energijo, Krasni mali svet Matevža Sterleta pa je na ogled še do konca januarja. Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Kultura Dvajset let Pridnega možica S predstavo Žepi polni zvezd Branka Potočana in Fourklor so člani KD Priden možic obeležili svojo dvajsetletnico uspešnega delovanja. Bojana Klemenc Kamnik - Žepi polni zvezd pripoveduje o malih ljudeh velikega srca v kratkih zgodbah o preprostih vsakdanjih stvareh in brez velikih zaključkov. Prav tako bi lahko opisali delovanje kamniškega kulturnega društva Priden možic, ki je zadnji dve desetletji izredno popestril kulturno dogajanje ne samo v kamniški občini, temveč kot gledališče, ki z najrazličnejšo ponudbo uličnih predstav in inštalacij že dolgo sodi v vrh slovenskega uličnega teatra. Z omenjeno predstavo so pridni možici v torek, 27. decembra, pred polno dvorano kamniškega kulturnega hrama proslavili svojih prvih dvajset let. Od Protesta do Kamfesta Vse se je začelo leta 1996, ko je skupina desetih mladih Kamničanov vzbudila pozornost s Projektom izgradnje javnega stranišča na Glavnem trgu in leto kasneje ravno tam s šotorom protestirala za takrat propadajoči kultur- ni dom. Zdi se, da so pridni možici že od prvega trenutka pronicljivi opazovalci dogajanja v našem mestu, a ne ostajajo tiho, temveč z zanimivimi, vedno drugačnimi pogledi zbujajo tako prebivalce kot obiskovalce Kamnika. Goran Završnik, »ta glavni« priden možic, opisuje pet prelomnih mejnikov društva - ko se iz mladega kulturnega društva z uličnim gledališčem prebijejo na širšo slovensko sceno, prevzem vodenja doma kulture in uživanje zaupanja kamniške občine skoraj vseh 15 let, začetek najbolj priljubljenega festivala z razgledom, ponovna ustanovitev Mladinskega centra Kotlovnica ter obujanje industrijske dediščine in za to prejete Valvasorjeve nagrade. V tem času pa so med drugim pripravili številne predstave, uspešno sodelovali na različnih festivalih v Sloveniji, gostovali so še na Hrvaškem, v Srbiji, Peruju, Španiji, Makedoniji, na Slovaškem in Češkem, zelo aktivno sodelujejo tudi s šolami. Pridni možici, nasledniki Pedenj- Goran Završnik / Foto: Bojana Klemenc Protest za kulturni dom na Glavnem trgu / foto: arhiv KDPM možica, so še danes hvaležni Tonetu Ftičarju, da jim je ponudil prostore in možnost delovanja društva, z bivšimi člani Pedenjmožica pa se dandanes povezujejo z zgodbo kamniške industrijske dediščine in s pravljicami. Kamniška publika vedno stala ob strani Kamničani so od nekdaj podpirali raznolike akcije društva in radovedno čakajo na njihove nove domislice. Hvaležni so, da jim je vedno skoraj do konca zaupala tudi občina, čeprav včasih ni imela druge izbire, v smehu pripomni G oran. Z novim letom se Priden možic umika iz Doma kulture Kamnik. »Smo svobodni in spontani v svojem delovanju, zato je bila ideja o odhodu iz doma kulture naša,« zatrjuje Goran in dodaja: »V teh dvajsetih letih smo naredili trikrat več, kot smo si na začetku zamišljali. Veseli smo, da smo, kjer smo. Za vse prave kot tudi napačne odločitve. Vizija za naslednjih deset, dvajset let ostaja smelo jasna in navdihujoča. Spodbujanje mladinske ustvarjalnosti, aktivnega državljanstva in delovanje na področju industrijske dediščine.« Januarja začenjajo z novim poglavjem v Ka-tzenbergu in prvim slovenskim kulturnim start upom. Goran obljublja, da bodo še naprej skrbeli za svežino alternativnega dogajanja v mestu, prevetrili bodo festival Kamfest, zagotovo pa pripravljajo še marsikatero presenečenje. Delajmo lokalno, mislimo globalno Člani društva trdno verjamejo, da je temelj slovenskega obstoja naša kultura, in se jim zdi pomembno, da se krepi lokalna ustvarjalnost. »Kamnik ponuja neskončno možnosti za to, le videti moraš,« poudarja Goran in spomni na novo kamniško ustvarjalno pomlad lokalne mladine, za katero so v neki meri zaslužni tudi sami. Na odru že dve leti The Eccentrics iz Šmarce so za svoj drugi rojstni dan pripravili odličen dobrodelni koncert. Bojana Klemenc Šmarca - Bobnarka Tanea, vokalista Ela in Miha, klaviaturist Uroš in kitarist Tadej, ki sestavljajo skupino The Eccentrics, so sredi decembra vsem zbranim poslušalcem v Kulturnem domu Šmarca pripravili res poseben večer. Svojemu motu 'Dobrodelnost nas je združila, zato tudi mi znamo prisluhniti in pomagati' so ostali zvesti tudi ta večer in za štirinajstletnega fanta, ki nujno potrebuje operacijo v tujini, zbrali 407 evrov. Ves izkupiček so takoj po koncertu predali družini, vsi obiskovalci koncerta pa so se posladkali še s torto. Na koncert so povabili tudi slepega Filipa Pa-dra, ki je pred tedni pel s priznanim tenoristom Andre-om Bocellijem v Stožicah, a je žal zaradi bolezni svoj nastop odpovedal. Mladi glasbeniki so ponosni nase, saj s svojo glasbo dokazujejo, da imajo navkljub mladosti in drugačnosti eno srce. Na pobudo Simona Zormana so se mladi ustvarjalci prvič zbrali pred dvema letoma, ko so zaigrali na dobrodelnem koncertu za otroke s posebni- mi potrebami. Sprva so delovali kot trio - Ela Zupin, Miha Šoštar in Tadej Zorman so še danes del skupine, pred dobrim letom se je pridružil Uroš Koščak in pred pol leta najmlajša članica, enajstletna Ta-nea Lipovšek. Vsi člani skupine prihajajo iz Kamnika in bližnje okolice, glasbeno--ustvarjalno pa se družijo v prostorih šmarskega kulturnega doma. Miha in Uroš imata cerebralno paralizo, tako kot Tadejev brat, zato vsi člani znajo tankočutno prisluhniti in priskočiti na pomoč vsem pomoči potrebnim. Zormanovem mnenju je največji dosežek skupine prva avtorska skladba Mala vasica, ki so jo posneli teden pred koncertom. Melodijo za pesem je napisal kitarist Tadej, besedilo Miha in Andreja Šoštar ter Simon Zorman, aranžma je naredil Rado Černe, snemanje pa omogočil Konrad Pižorn Kondi. Četrtega marca ponovno pripravljajo dobrodelni koncert Uresničimo sanje v OŠ Toma Brejca. Velika srčna želja vseh članov je, da bi jih ljudje bolje poznali in jim prisluhnili, zato že sedaj vabijo na njihov nastop. Čani skupine The Eccentrics med nastopom / foto: Bojana klemenc Aktivnosti kamniških likovnikov Likovno društvo Tone Kranjc, ki je edino še delujoče likovno društvo v Kamniku, je v minulem letu izpolnilo zastavljene cilje. Mednarodnega likovnega bienala Velika planina se je udeležilo 27 avtorjev iz Rusije, Ukrajine, Armenije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Člani so sodelovali tudi na različnih kolonijah doma in v tujini. Uspešno so začeli projekt Slikarski Piknik na Zapricah, s katerim želijo nadaljevati tudi v prihodnje. Lojze Berlec, Robert Uranič, Irena Redja, Alenka Sušnik, Lojze Burja in Dušan Štrajhar so se predstavili na samostojnih razstavah v Kamniku in drugod po Sloveniji. Letos želijo popestriti delovanje društva na več področjih, zato vabijo nove člane, k udeležbi na začetnem in nadaljevalnem tečaju. Več informacij na 040 721 056. D. Š. www.peugeot.si PEUGEOT 2008 IMA |™.993€* KLIMATSKA NAPRAVA MULTIFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK PEUCEOTpRiKitoeATOTAC "Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 12.990 EUR, mesečni obrok je 138 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 06. 12. 2016 znaša 7,5 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,1 %, financirana vrednost 9.093 EUR, skupni znesek za plačilo 15.168 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarova nje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 5,2 1/100 km. Izpuh CO2: od 90 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 2008 MOTION E> EMOTION RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUGEOT l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Zanimivosti Svet ni meja Svet ni meja za Tomaža Humarja, ki je lani kot najmlajši Zemljan prekolesaril zemeljsko oblo, vtise pa strnil v knjigi, ki je izšla nedavno. Kamničan Tomaž Humar je najmlajši Zemljan, ki je prekolesaril svet. / Foto: osebni arhiv Tomaža Humarja Aleš Senožetnik Kamnik - »Zdi se mi, da se veliko ljudi bolj boji zmage kot poraza. Zato so raje v coni udobja, nekje v povprečju, kot pa da bi poskusili uresničiti svoje sanje,« pravi Kamničan Tomaž Humar, ki ima kljub mladosti kaj povedati. Dne 4. avgusta 2015 se je s kolesom odpravil okoli sveta. 28968 kilometrov dolga pot ga je vodila preko petih kontinentov, več kot 20 držav in 2600 mest. Po 209 dneh je februarja lani z 19 leti in 308 dnevi postal najmlajši Zemljan, ki je preko-lesaril svet. Svoje vtise o poti in izkušnjah, ki jih je pridobil, je strnil v knjigi Svet ni meja, ki jo je v samozaložbi izdal pred kratkim. Slovenci smo sposoben narod »Napisal sem knjigo, ki bi jo želel prebrati pri svojih 15 letih, ko nisem vedel, kaj želim od življenja. Danes to točno vem. Knjiga je zgodba, polna optimizma in navdiha. Želel sem sporočiti, da smo Slovenci sposoben narod, ampak se prevečkrat po nepotrebnem držimo nazaj. Zakaj ne povemo naglas, ko naredimo nekaj dobrega? Srečni smo lahko, da smo Slovenci!« odločno pripoveduje 20-letni mladenič, ki mu je izkušnja spremenila pogled na življenje. Tomaž Humar ni bil kolesar, pa se je vseeno odločil, da bo postavil rekord kot najmlajši človek, ki je preko-lesaril svet. Prav rekord je bil namreč glavna spodbuda, da se je projekta lotil. »Takrat je bil rekord glavni motiv, predstavljal mi je draž in velik izziv. Danes, ko je pot za mano, bi se na podvig odpravil tudi brez tega. Zdaj na stvari gledam drugače. To, da imam rekord, je dobro, saj bo zaradi tega mogoče več ljudi prisluhnilo moji zgodbi. Ampak glavna poanta pa je ravno to - zgodba in sporočilo, ki ga nosi.« Imej samo načrt A Gotovo je del k zmagovalni mentaliteti mladeniča prispeval tudi njegov oče, ki je v svetu alpinizma premikal meje mogočega. A kot pravi Tomaž Humar, je na koncu glavno, da si postaviš cilj in ga izpolniš. Ker to moraš in veš, da zmoreš. Dvajsetle-tnik ne pristaja na kompromise. Ne želi se ustaliti v rutini. Zato je šel na pot okoli sveta brez rezervnega načrta. »Pri pomembnih stvareh v življenju je nujno, da imaš samo en načrt, za katerega veš, da ga boš izpolnil. Takoj, ko imaš nekje še neki rezervni plan, bo glavnega mnogo težje doseči,« pravi Tomaž, ki ga na poti do izpolnitve svojega cilja nobena prepreka ni zaustavila. Še pred začetkom poti, na treningu, je doživel hud padec, v katerem si je močno poškodoval obraz. Prekolesaril je neskončno samo-tnost avstralske puščave in v kaotični Indiji na kolesu prebolel tifus. »Veliko je slepih nabojev. Ampak to ni žalostno. Žalostno je videti pravega v napačni pištoli. Ker resnično ni lepo videti orla v kletki,« piše v svoji knjigi. Važno je, da si postaviš cilj in ga dosežeš Tomaž Humar nikakor ni orel v kletki. Hvaležen je mami, da ga razume in mu podviga ni branila. Sicer pa pravi, da bi bilo zanj veliko nevarneje, če se ga ne bi lotil. Zaradi tega je namreč sedaj drugačen, boljši človek. »Zdaj vem, da sem že nekaj dosegel in česa sem sposoben. Ko si pol leta na takšni poti sam, se zelo dobro spoznaš. Pot te utrdi kot človeka.« Knjiga bo zadovoljila tako tiste, ki bi radi prebrali dober potopis, kot tudi tiste, ki iščejo navdih ali pogum, da se lotijo uresničevanja svojih želja. »Tistim, ki doma ali med prijatelji nimajo prave podpore, sem želel povedati, da ni važno, kaj drugi mislijo o tebi in tvojih ciljih. Važno je, da se odločiš in jih dosežeš. Lahko si najboljši na svetu, če to hočeš!« Tomaž Humar skoraj leto po prekolesarjeni poti pravi, da točno ve, kaj v življenju želi početi. Pa se bo še lotil tovrstnih podvigov? »Ničemur ne bom rekel ne. Ko me nekaj zagrabi, bom pustil vse, se posvetil cilju, ne glede na to, ali gre za uresničitev športnega dosežka ali kakšno drugo področje. Če bom našel projekt, ki mi bo enako zanimiv in bo enako dober kot ta, ga bom izpeljal,« zaključuje sogovornik. Skoraj 29 tisoč kilometrov je prekolesaril Tomaž Humar. Tudi po prašnih poteh divjine. / Foto: osebni arhiv Tomaža Humarja Pogovor z angeli Kamničanki Tjaša Dorelay angelskim svetom. Bojana Klemenc Kamnik - Tjaša je že v mladosti začutila v sebi poseben dar in ga skupaj s sestro Anjo pred petimi leti predala tistim, ki so pripravljeni prisluhniti. »Vsak potrebuje svojo izkušnjo stika z angeli. Nemalokrat so ljudje, ki pridejo na pogovor, skeptični, a ko slišijo in začutijo angelsko prisotnost, mnenje spremenijo. Začnejo zaupati in verjeti,« takoj na začetku pogovora razjasni Tjaša. Celo življenje povezana z angeli Tjaša priznava, da je že od malih nog čutila posebno povezavo z angeli. Morda tudi zato, ker je bila vzgojena v krščanskem duhu. Pogosto se je z vprašanji obračala nanje, jim zaupala svoje težave. Nekoč si je srčno zaželela, da bi tudi sama zaslišala njihova sporočila, in angeli so jo uslišali. »Dar poslušanja angelov se je razvijal postopoma. Bolj ko sem prosila za sporočila, več sem jih prejela. Sporočil se nikoli nisem ustrašila, saj so bila spodbudna, pozitivna, dobronamerna,« pojasnjuje Tjaša. »Angeli pomagajo pri vseh življenjskih situacijah, bolj ciljno vprašaš, bolj točen je odgovor,« doda. Medij med posameznikom in duhovnim svetom Sprva so se nanjo z vprašanji obračali člani družine, kasneje sorodniki in prijatelji, dandanes pa številni Slovenci. »Na začetku sem sporočila slišala in sem jih za osebo, ki je prišla k meni, ponovila, sedaj pa sem že tako razvila ta dar, da misel pride avtomatično in jo povem istočasno, ko sporočilo pride. Tekoče kanaliziram misli. Sama predstavljam le medij med posameznikom, ki je pred mano, in duhovnim svetom,« razlaga Tjaša. Glasno poudari, da to ni vedeževanje ali napovedovanje prihodnosti, temveč gre za razlago, usmeritve, jasnost za posameznikovo življenje. Osrečuje jo, ko vidi, kaj lahko to doprinese ljudem. Ponavadi začnejo ljudje živeti bolj v stiku s samim seboj, življenje se jim obrne v pozitivno smer. »Začutila sem, da želim pomagati ljudem najti njihovo usmeritev, to je moje poslanstvo,« razmišlja Tjaša. Skupaj s sestro Anjo je pred petimi leti ustanovila podjetje Angelski dotik, kjer s srečanji, delavnicami, rokovnikom z angelskimi sporočili, energetskimi slikami in esencami pomagata ljudem, ki ju prosijo za pomoč. Tjaša je medij med nebom in zemljo, Anja pa kot diplomirana arhitektka skrbi za vizuelno podobo sporočil. Življenjske modrosti angelov dnevno sporočata na njuni spletni strani. »To niso le lepe misli, temveč res konkretni napotki, kako živeti izpolnjeno življenje,« dodaja Anja, Tjaša pa jo takoj dopolni: »V naši družbi to še vedno velja za čirulečarule, a to res ni nič nenavadnega. Dejansko ima vsak od nas to sposobnost v sebi. Vsak lahko dobi sporočila svoje duše, duhovnih vodnikov.« Kamnik je čudovit, a Kamničani bi se morali bolj zazreti vase, ne v druge Že nekaj let ob začetku leta pripravljata dogodek, na katerem Tjaša predaja an- gelska sporočila za novo leto. Letos sta minulo soboto v Ljubljani do zadnjega kotička napolnili dvorano. Sporočata, da bo letošnje leto izredno močno, prelomno, ki nas bo potisnilo naprej. »Življenje ni pravljica. Vedno so vzponi in padci. Vsaka izkušnja nas obogati. A vse je najprej v nas, šele potem okrog nas,« pripomnita in z resno zavzetostjo dodata, da živimo v čudovitem mestu in občini, kjer bi lahko bilo še lepše, če bi se manj obremenjevali s stvarmi okoli nas in se bolj posvetili mislim v nas. »Ne želiva biti 'v oblakih'. Duhovnost je to, da živiš v tem telesu, v tem življenju v popolnem zavedanju sebe. Si duša z namenom, potem šele telo. Med seboj zelo dobro sodelujeva. Tjaša prinese sporočila, ki jih Anja lično zapakira,« zaključita v en glas. Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Ustvarjalni učenci z Vranje Peči Učenci iz vranjepeške šole so se decembrskemu blišču pridružili na poseben način. Tija Vidovič in igralci dramske skupine Stranje - V soboto, 17. decembra, smo igralci dramske skupine Baretka v avli OŠ Stranje uprizorili predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico v priredbi Mire Papež. Na nastop smo se pripravljali dobra dva meseca. Naučiti smo se morali besedilo in veliko vaditi govor in tudi igro. Pomagali smo tudi pri izdelavi scene in kostumov. Vsi smo komaj čakali na prvo predstavo. Dobrodelno smo odigrali dve predstavi ob prihodu Božička za otroke uslužbencev Kambusa in drugih podjetij. Drugo predstavo pa smo odigrali za varovan- ce Sožitja, ki so bili zelo veseli in hvaležni. Nad predstavo so bili navdušeni in pravijo, da komaj čakajo drugo leto, ko bo nova predstava. Tudi nas je Božiček obdaril z darili, ki smo se jih zelo razveselili. Nato smo odigrali predstavo še za učence od prvega do četrtega razreda. Da je predstava uspela, gredo zahvale naši mentorici Miri Papež, učiteljicama Brigiti Ozimek Kumek in Miri Rifl ter hišniku Nenotu Borščaku, ki so pomagali pri izdelavi rekvizitov, kostumov in postavitvi scene. Uživamo ob igranju, zato komaj čakamo na novo igro. Ob zaključku leta in prazniku samostojnosti pa so na proslavi starejši igralci pripravili tudi recital o domovini, učenci nižjih razredov so nastopali z recitacijami, pesmi o domovini pa so peli tudi pevci pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh. Prireditev smo zaključili z najboljšimi željami vsem učencem in učiteljem ter naši lepi domovini. Maja Jesenik Štefin, vodja podružnice Vranja Peč Zgornje Palovče - Nismo postavili mogočne smreke. Te naj rastejo v gozdu. Nismo prižgali tisoč luči. Dovolj imamo svetlobe, kadar smo srečni. Želeli smo le pokazati, da znamo s svojimi rokami ustvariti marsikaj lepega in zanimivega. Osemnajstega decembra smo se ob 18. uri zbrali v Budnarjevi hiši, ki ima v teh krajih posebno vlogo. Povezuje nas s preteklostjo, s svojimi bogatimi zgodbami, ki jih radi v njej oživljamo in tako ohranjamo spomin na svoje prednike in njihovo dediščino. Še več. Budnarje-va hiša nas vabi k sodelovanju s člani Turističnega društva Kamn'k, ki so nam omogočili postavitev razstave. Poseben pomen je imel ta dogodek za krajane, katerih otroci prihajajo v podružnično šolo na Vranji Peči. Vezi med šolo in vaščani se ob takih srečanjih utrjujejo in kulturno ter družabno Ajda Špacapan Kamnik - Osmega decembra je v Mladinskem centru Kotlovnica potekala čajanka z naslovom Odkrito o dro-gah. Čajanko je v sodelovanju z mladinskim centrom in ob strokovni podpori združenja Drogart organiziralo društvo Kufr. Dogodek, podprt s strani Lokalne akcijske skupine (LAS), je bil namenjen širši javnosti oziroma mladim do 29. leta. Organizatorjem se je projekt zdel smiseln, saj se zavedajo, kako pomembno je ozaveščanje in informiranje mladih ljudi v zvezi s tematiko drog in zasvojenosti. osvežijo pristne medčloveške odnose. Otroška ustvarjalnost nima meja. Samo odkriti jo je treba in ji dati možnost, da se razvije. Vse, kar so učenci, med katerimi je največ prvo-šolčkov, pripravili za razstavo, je bilo izdelano z veseljem in navdušenjem. Učenci so komaj čakali, da bodo obiskovalci lahko občudovali njihove mojstrovine. Res pa je, da je za tako delo potrebna pomoč. Brez nje in brez prizadevnosti študentke umetnostne zgodovine Eveline Štefin ne bi bilo teh izdelkov, vsaj takih ne. Ker se bo v svojem poklicu ukvarjala z umetnostjo, jo želi približati tudi najmlajšim, da bodo v njej znali najti lepoto, ki življenje bogati in plemeniti. In ne nazadnje: kaj je lepšega od lepe pesmi, s katero so naše druženje popestrili pevci iz zbora Cantemus pod vodstvom Alenke Pod-pečan. Kljub stiski s časom so ustregli našemu vabilu in nas razveselil s svojim nastopom. Tudi glede na pretekle dogodke, povezane z uporabo psihoaktivnih substanc, je bilo pričakovano, da se bodo mladi ljudje na dogodek odzvali. Vendar se niso, na dogodku poleg organizatorjev in strokovnih sodelavcev iz združenja Drogart ni bilo nikogar. Po toči zvoniti je prepozno, pa vendar se človek vpraša, čemu tako. Tovrstne teme mladih res ne zanimajo ali je odkrita komunikacija o drogah še vedno tabu? Kljub neodzivnosti mladih so takšni dogodki v prihodnje potrebni, saj je informiranost o dotični temi ključnega pomena za dobrobit družbe. Igralci dramske skupine Baretka iz Osnovne šole Stranje v gledališki skupini Kdo je napravil Vidku srajčico / foto: m ira Rifl Mladi Na izmenjavo v Grčijo Učenci Osnovne šole Toma Brejca so se udeležili prve mednarodne umetniške delavnice v Grčiji. Živa Blatnik Kamnik - V letošnjem šolskem letu smo se na naši šoli skupaj s partnerskimi šolami iz Poljske, Hrvaške in Grčije vključili v dvoletni projekt Erasmus+ Razvijanje osnovnih spretnosti preko umetniških zmožnosti. Učenci bodo tako dve leti sodelovali v dramskem, glasbeno-plesnem in likovnem klubu na šolski ravni in se s svojim delom predstavljali širši lokalni skupnosti. Najbolj prizadevni pa bodo dobili priložnost in bodo odpotovali na mednarodno izmenjavo v partnerske države, kjer bodo lahko nadgradili svoje umetniške, jezikovne in socialne veščine. Konec novembra smo z nestrpnostjo pričakali prvo mednarodno delavnico, in sicer v grškem mestu Schi-matari, ki je približno uro vožnje oddaljeno od Aten. Tja je odpotovalo šest učencev in dve učiteljici. Po gostoljubnem sprejemu na njihovi osnovni šoli in prvem spoznavanju je vse učence in učitelje čakalo veliko dela. V tednu dni naj bi učenci pripravili uprizoritev gledališke predstave Ptice grškega komediografa Aristofa-na, z elementi igre v angleškem jeziku, glasbene spremljave, plesnih vložkov in izdelave scenografije. Po- Izmenjava v Grčiji je bila za učence Osnovne šole Toma Brejca neverjetna izkušnja. leg prizadevnega dela v umetniških klubih nismo mogli mimo dejstva, da smo se znašli na območju z bogato preteklostjo (rojstvo filozofije, demokracije, politike ...), zato smo si ogledali tudi arheološki muzej v Tebah in ostanke starodavnega mesta Tanagra, kjer smo se sprehodili do ostankov antičnega gledališča, proti koncu tedna pa smo se odpravili tudi v Atene, kjer smo se v družbi vodičke povzpeli na akropolo. Vsi gostujoči učenci so bivali pri gostoljubnih in prijet- nih družinah grških otrok. Njihovo kulturo in tradicijo so spoznavali skozi celodnevno druženje z grškimi učenci, s katerimi so po končanih šolskih aktivnostih odšli domov ter skupaj večerjali. Njihovi starši so naše učence vzeli za svoje in so se zelo trudili, da bi jim bilo v njihovih domovih udobno in prijetno. Ob večerih so raziskovali okolico mesta ali so se odpeljali v sosednja mesta. Skupaj so igrali družabne igre, obiskali lunapark in še marsikaj. V nedeljo, dan pred odhodom, je nastopil čas za krstno uprizoritev Aristofa-novih Ptic. Nihče od gledalcev ni mogel verjeti, kaj smo vsi skupaj storili v slabem tednu dni! Igralci so bili izvrstni, prav tako glasbeno--plesni klub s plesnimi in glasbenimi vložki. Poleg dovršene kostumografije se je likovni klub lotil tudi scene, ki je izvirno ponazorila zemeljski in nadzemeljski svet. Vsi trije klubi in njihovi mentorji so ob koncu poželi stoječe ovacije. December na OŠ Stranje Učenci iz vranjepeške šole so v Budnarjevi hiši razstavili izdelke, ki so jih ustvarili Odkrito o drogah, odkrito nikogar l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Sport Konec sezone za gorske tekače Tekači Kluba gorskih tekačev Papež so sklenili uspešno sezono, v kateri se jih je kar trinajst uvrstilo med najboljše tri v Pokalu Slovenije v gorskih tekih. Dušan Papež (levo) ter zmagovalci Pokala Slovenije v gorskih tekih: Tine Habjan, Ana Čufer, Miran Cvet, Aleš Prelovšek in Maša Viriant Mira Papež Stranje - V avli Osnovne šole Stranje je v petek, 16. decembra, potekal slovesen zaključek gorskotekaške sezone za tekače KGT Papež, ki ji je prisostvoval tudi Roman Dobnikar, predsednik AZS. Dušan Papež, predsednik kluba, je naprej vse zbrane pozdravil in po prebranem poročilu o delovanju kluba prešel na podelitev nagrad in priznanj vsem tekačem. Več kot 50 aktivnih tekačev je dosegalo izjemne rezultate v posamični in ekipni konkurenci, na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju v različnih disciplinah. Kar 13 tekačev je med najboljšimi tremi v Pokalu Slovenije v gorskih tekih za leto 2016 v končnem seštevku sedmih tekem. Za svoje izjemne dosežke so tekači, glede na doseženo mesto, prejeli prelepe praktične nagrade. Zmagovalci Pokala Slovenije v gorskih tekih skupno so bili: Maša Viriant, Aleš Prelovšek, Rok Sušnik, Tine Habjan, Ana Čufer, Urša Trobec, Miran Cvet. Drugo mesto je pripadlo Tjaši Čiro-vic in Gašperju Bregarju, tretjeuvrščeni pa so bili Hana Dobovšek, Nejc Uršič, Jasmina Jelovšek, Franci Te-raž. Zmagovalne stopničke so za las ušle Viktoriji Do-linšek, Niku Romšaku, Ma-rinu Mekišu, Timoteju Be-čanu, Metodu Bregarju in Bojanu Kožuhu - vsi so zasedli 4. mesto. Maša Viriant je bila absolutna zmagovalka pokala med mlajšimi deklicami, Miran Cvet pa med mlajšimi veterani, od Združenja za gorske teke pa je bil proglašen za naj gorskega tekača leta 2016. Sledila je podelitev športnikom z izjemnimi dosežki v letu 2016, saj so dosegali prestižna odličja doma in v tujini kot maratonci, polma-ratonci, reprezentanti EP in S P, kot tekači vertikalnega kilometra, sky race, ultra trail, tekov po stopnicah in na skakalnice velikanke. Posebna priznanja z obrazložitvijo in lepe praktične nagrade so prejeli: Timotej Bečan, Gašper Bregar, Miran Cvet, Ana Čufer, Tine Habjan, Jasmina Jelovšek, Mitja Ko-sovelj, Luka Kovačič, Nejc Kuhar, Matjaž Mikloša, Si- mon Novak, Domen Potočnik, Urška Trobec, Franci Teraž, Maša Viriant, Seba-stjan Zarnik, Marjan Zupančič. Več kot 50 ostalih tekačev je prejelo lepe praktične nagrade in tematski koledar s fotografijami Velike planine in Kamnika, saj je KGT Papež leta 2017 organizator 16. evropskega prvenstva na Veliko planino. Predsednik kluba se je za izjemno uspešno sezono zahvalil z besedo in darilom tudi trenerjem Ivanu Urhu, Edvinu Kosovelju, Miranu Škrtiču, Sebastjanu Zarni-ku, Špeli Papež, Matevžu Škrtiču, Suzani Orehek in Tugu Križnarju. Dušan Papež je tekače seznanil s smernicami za prihodnjo sezono in s koledarjem tekem v Pokalu Slovenije v gorskih tekih, tekmami svetovnega pokala in s Tekaškim pokalom Občine Kamnik, Mira Papež pa je pripravila poročilo o finančnem delovanju kluba za leto 2016. Dušan Papež je z zadovoljstvom in ponosom zaključil slovesnost z besedami: »Leto 2016 je bilo za KGT Papež nadvse uspešno tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Ponaša- mo se z vrhunskimi rezultati in dosežki doma in v svetu, dosegli ste kar 20 kategorizacij od svetovnega, mednarodnega, državnega razreda in mladinskega razreda. Ponosen sem na vaše izjemne dosežke, na uspešno trenersko delo z mladimi, ponosen in hvaležen številnim prostovoljcem, ki pomagate pri organizaciji naših prireditev, da so tako odmevne in priljubljene. KGT Papež pa je tudi ponosni organizator letošnjega 16. evropskega prvenstva v gorskih tekih na Veliko planino. Kamnik, Stahovica in Velika planina bodo prizorišče največje in najpomembnejše atletske prireditve v Sloveniji. Zavedam se pomena tako zahtevne organizacije, a s pomočjo številnih prostovoljcev, sponzorjev in tudi vas, tekačev, verjamem, da bomo spet organizirali prireditev na visokem nivoju, ki bo odmevala tako doma kot v svetu. Vas, tekače, pa čaka zahtevna naloga, da trenirate, kajti biti član reprezentance na evropskem prvenstvu, ki je v domačem kraju in ki jo organizira tvoj lastni klub, to je velika čast in enkratna priložnost v življenju.« Mladi triatlonec leta Matevž Planko je drugič zapored mladi triatlonec leta v Sloveniji. Lani je v mladinski konkurenci osvojil sedmo mesto na svetovnem prvenstvu v triatlonu in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v duatlonu. Matevž Planko je mladi up slovenskega triatlona. Maja Bertoncelj Ljubljana - Konec leta je Triatlonska zveza Slovenije razglasila najboljše triatlonce leta. Drugič zapored je priznanje za najboljšega mladega triatlonca leta prejel Matevž Planko iz Nevelj, član kamniškega TK Tris-port. Osemnajstletnik je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu v triatlonu v mehiškem Cozumelu sedmi, na evropskem prvenstvu v duatlonu v nemškem Kal-karju pa je osvojil bronasto medaljo. Zelo dobro mu je šlo tudi v evropskih mladinskih pokalih (2. mesto na Bledu), postal pa je tudi absolutni državni prvak v triatlonu v Kočevju. Je naziv najboljšega mladega triatlonca leta pričakovan? "Sem ga pričakoval. Rezultati povedo, da se zelo trudim v tem športu. Naziva sem vesel in je dodaten dokaz, da sem na pravi poti." Kakšna sezona je za vami? "Lahko bi rekel, da izjemna. Biti med deset mladincev na svetovnem prvenstvu je izvrsten rezultat, na katerega na začetku sezone niti nismo pomislili. Bolj ko smo se bližali svetovnemu prvenstvu, bolj se je videlo, da sem močan in da mi tudi podnebje v Mehiki zelo ustreza. Vsaj meni se je zdelo, da bo rezultat precej dober. Rekel bi, da je bil to vrhunec sezone. Tudi tretje mesto med mladinci na evropskem prvenstvu v dua-tlonu je izjemen dosežek, a sam pravim, da sem triatlonec, zato mi triatlonske tekme več pomenijo." Kakšni so načrti za sezono 2017? "Priprave že potekajo. Nekaj dni pred podelitvijo za triatlonca leta sem prišel s Kanarskih otokov, kjer so bili na treningu tudi nekateri, ki so tekmovali na olimpijskih igrah. Nadaljujem s pripravami in v letu 2017 pričaku- jemo vsaj enake ali celo boljše rezultate, kot sem jih dosegel v letu 2016. Cilj je tudi počasi nabirati točke pri članih in si ime narediti tudi v tej najmočnejši konkurenci." Sicer pa ostajate v mladinski konkurenci? "Mladinec sem še v letu 2017. Svojega zadnjega leta pri mladincih se zelo veselim." Pravite, da si brez triatlona ne predstavljate življenja ... "Res je. S triatlonom sem se seznanil preko staršev. Oba sta začela delati v triatlonskem klubu Trisport, in ko smo rekli, da nekaj pa je treba trenirati in ker sem bil tudi sam vedno navdušen nad športom, sem začel. Star sem bil šest let. Ta obsedenost s triatlonom je postala že moj življenjski ritem. Treniram že enajst, dvanajst let. Triatlon je moja stalnica v življenju in zelo težko bi ga zamenjal za kaj drugega. Težko bi zdržal brez njega. Triatlon je zanimiv šport, ki se ga zelo težko naveličaš. Ko ti ne paše plavati, greš teč ali kolesarit ... " Katera disciplina vam je najljubša: plavanje, kolo ali tek? "Odvisno od obdobja. Ko poleti gledam dirko po Franciji, raje kolesarim, zelo rad tečem in se udeležujem tudi tekaških tekmovanj, poleti, ko je zelo vroče, rad tudi plavam v kamniškem bazenu. Vse tri discipline imam zelo rad, sam pa pravim, da je triatlon celota, ena sama disciplina." V katerem delu vam gre najbolje, kje lahko še največ dodate? "Mislim, da je moja najboljša disciplina tek, moram pa na njem tudi največ narediti. Na teku se vedno odloča končni razplet." Koliko imate treninga? "Povečini sta eden do dva treninga na dan, na koncu tedna to pomeni deset, enajst treningov na teden. Ne treniram še tako veliko, ker obiskujem še šolo. Sem dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, kjer sem vključen v program Vzgojitelj predšolskih otrok. Če povem v urah, imam v zimskem obdobju na teden okrog sedemnajst ur treninga. Poleti je številka nekaj čez dvajset ur, predvsem se pozna pri daljših kolesarskih treningih." Triatlonka Mateja Šimic je dokaz, da tudi slovenski tria- tlon lahko pride na olimpijske igre. Za vas je to verjetno motiv, cilj? "Olimpijske igre so cilj vsakega športnika. Mateji je to že dvakrat uspelo, nam pa je to samo dodatna motivacija in potrditev, da se da. Moja največja motivacija je doseganje ciljev. In ti za prihodnost niso majhni. Osrednji dolgoročni cilj je deseterica svetovne elitne konkurence, tekme svetovnega prvenstva in uvrstitev na olimpijske igre." Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 V pričakovanju evropskega prvenstva Sestal se je razširjen organizacijski odbor za izvedbo 16. evropskega prvenstva na Veliko planino. Šport V ženski odbojki • V *1 1 • • je vec psihologije Gašper Ribič je po ženski ekipi Calcit Volleyballa pred letošnjo sezono prevzel še moško ekipo. Miha Štamcar Kamnik - Leto 2016 je bilo za 43-letnega Gašperja Ribiča zagotovo najbolj uspešno v njegovi trenerski karieri, saj je z odbojkaricami Calcit Volleyballa v minuli sezoni ubranil naslov državnih prvakinj, z njimi pa je slavil tudi v srednjeevropski ligi. V letošnji je, potem ko se je vodstvo kluba sporazumno razšlo z Markom Brumnom, nadvse uspešno vodil moško kamniško ekipo. Z njim smo se med drugim pogovarjali tudi o razliki med žensko in moško odbojko. Prvih pet mesecev minulega leta je bilo za vas eno najbolj uspešnih, hkrati pa tudi najbolj napornih, saj se je od ženske ekipe Calcit Volley-balla pričakovalo, da ubrani naslov državnih prvakinj ... »Ni bilo ravno preprosto ubraniti naslova državnih prvakinj, vendar se je na koncu vse srečno izteklo, tako da sem lahko mirno zapustil to ekipo. Naneslo je, da sem žensko ekipo zamenjal z moško, s katero smo sezono dobro začeli, in upam, da bo tudi nadaljevanje enako uspešno.« Žensko ekipo Calcit Volley-balla ste vodili tri sezone, v tem času ste z njo osvojili pet lovorik, zaradi visokih pričakovanj pa je bilo delo pogosto tudi stresno, čeprav se je zgodba na koncu lepo razpletla. »Res je, vsako sezono so bila pričakovanja vedno višja, tako da je bil pritisk večji, kot je zdaj pri moški ekipi, kjer smo bolj v vlogi izzivalca. Pri ženskah je bil zadnji dve sezoni cilj naslov državnih prvakinj, vmes so bili vzponi in padci in nekako Peter Jantol Kamnik - December je za kegljače najbolj tekmovalen mesec v sezoni. Številna državna prvenstva in premier-no tekmovanje kamniških kegljačev v kegljaški Ligi prvakov so dala tekmovalcem veliko možnosti za dokazovanje in boje za naslove državnih prvakov. Premierni nastop kamniških kegljačev v Ligi prvakov je na domači tekmi, 10. decembra v Kamniku, postregel s pravim spektak- Gašper Ribič / Foto: Klemen Brumec smo vse skupaj preživeli, ni pa bilo preprosto. Še zlasti ne zadnjo sezono, ki je bila zame stresna, zato sem se tudi umaknil in vidim, da sem naredil prav. V treh letih sem igralkam skušal dati največ, kar sem lahko, upam, da bodo zdaj z novimi trenerji še bolj napredovale. Sam bom to znanje, ki sem ga pridobil, skupaj z izkušnjami skušal prenesti zdaj še na moško ekipo, da bi tudi tu naredili podobno zgodbo. Se pa delo z ženskami in moškimi v določenih zadevah precej razlikuje.« Mnogi trenerji, ki so delali tako v ženski kot v moški odbojki, so dejali, da je delo z ženskami težje, čeprav so elementi igre bolj ali manj isti, obstajajo pa razlike v načinu razmišljanja ... »Se strinjam! Psihološki dejavnik je pri delu z žensko ekipo drugačen kot v moški ekipi. V ženski ekipi je treba reševati veliko stvari, ki niso vezane na samo odbojko. lom. Tekma med nemškimi in večkratnimi svetovnimi prvaki iz kluba SKV Rot-Weiß Zerbst e.V. in domačini KK Calcit Kamnik je do zadnjega kotička napolnila navijaške prostore in ponudila odlično kegljaško predstavo. Vlogo favorita so člani nemškega kluba potrdili z rezul-tatsko prepričljivo zmago z 1:7 (3521: 3688) in tako napredovali v nadaljnje tekmovanje, za Kamničane pa je edino ekipno točko osvojil kapetan ekipe Damjan Haf-nar. Nastop v Ligi prvakov je Včasih je to celo bolj pomembno kot samo delo na igrišču. Moški te zadeve rešujejo bolj sproti, zadeve se hitreje rešijo, če pride do kakšnega nepredvidenega dogodka izven dvorane. Kar se same tehnično-taktične priprave tiče, kakšnih bistvenih razlik ni, kajti tudi ženska odbojka je v nekaterih elementih že zelo blizu moški odbojki, so pa seveda razlike v telesni višini, kombinatoriki in napadalnih akcijah.« Z moško ekipo Calcit Vol-leyballa ste po dobri polovici rednega dela državnega prvenstva na drugem mestu. »Podedovali« ste dobro, nadarjeno ekipo, ki je že dolgo skupaj in ki je bila vsa ta leta dobro vodena. »Imam to srečo, da je imela ta ekipa že tudi pred Markom Brumnom dobre trenerje, da se je v Kamniku v zadnjih letih vedno dobro delalo, in to, kar so do zdaj naredili moji predhodniki, skušam nadaljevati in dodati bila za kamniški klub velika promocija in zagotovo odlična izhodiščna točka za nadaljevanje dela v smeri večje konkurenčnosti profesionalnim evropskim kegljaškim ekipam. Zopet se lahko v KK Calcit Kamnik pohvalijo z mnogimi odličnimi uvrstitvami kegljačev in kegljačic na državnih prvenstvih. Največji uspeh sta z osvojitvijo naslova državnih prvakov dosegla Damjan Hafnar in Franci Grubar, ki sta na članskem državnem prvenstvu v dvoji- še kakšno novo idejo. Za zdaj nam to kar dobro uspeva, toda najbolj pomemben del sezone je šele pred nami, zato bomo morali še trdo trenirati, če bomo želeli izpolniti vse cilje, ki smo si jih zadali pred sezono. Za razliko od prve slovenske ženske lige je moška veliko bolj izenačena, saj je treba vsako tekmo odigrati na polno, tako da bo končnica še zelo zanimiva.« Ni pa nobena skrivnost, da so tudi v moški ekipi cilji visoko postavljeni, v obeh domačih tekmovanjih najmanj oba finalna nastopa, tako v pokalnem tekmovanju kot v državnem prvenstvu. »Od tega ne bežimo in naredili bomo vse, da te cilje izpolnimo, čeprav se zavedamo, da ne bo lahko. Verjamem pa, da bomo v tem uspešni, predvsem pa bomo morali biti zdravi. V drugem delu sezone si predvsem želim, da ne bo poškodb in da bodo lahko igrali vsi igralci, ki jih imamo na voljo.« cah enostavno prevladovala skozi celotno tekmovanje in premagovala nasprotnike z rezultatom 2:0. To je sedaj že tretji zaporedni naslov članskega državnega prvaka pri moških dvojicah. Z naslovom članskih državnih podprvakov v mešanicah dvojicah sta uspeh dopolnila Irena Koprivc in Franci Grubar. Med mlajšimi selekcijami sta na kadetskem državnem prvenstvu v mešanih parih Tea Repnik in Jakob Jančar osvojila odlično 3. mesto. Mira Papež Stranje - V knjižnici Osnovne šole Stranje se je v prazničnem vzdušju sestal razširjeni organizacijski odbor za izvedbo evropskega prvenstva na Veliko planino leta 2017. Udeležilo se ga je 17 članov, vodij posameznih odborov, ki bodo skrbeli za posamezne zadolžitve in naloge. Po pozdravnem nagovoru je Dušan Papež, vodja prireditve, vse prisotne tudi predstavil. Večina jih je bilo že vključenih v organizacijo SP leta 2010. Poudaril je, da ima evropsko prvenstvo večjo težo kot svetovno in je edino atletsko tekmovanje, ki bo v Sloveniji organizirano na tako visokem nivoju. Bojan Pollak Kamnik - Tudi v zimskem času so kamniški alpinisti zelo aktivni. Žiga Oražem postal član SMAR Aprila 2012 je Komisija za alpinizem osnovala SMAR = slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco. Njen namen je, da bi njeni člani, mladi alpinisti, dosegali vrhunske vzpone, razvijali svoje plezalske in organizacijske sposobnosti in uresničevali lastne kvalitetne alpinistične cilje v Alpah in drugih gorstvih. Žiga Oražem je gotovo eden najbolj perspektivnih kamniških alpinistov. Izkazal se je že v športnem plezanju, plezanju dolgih smeri in drugem alpinističnem delovanju, zato so ga povabili v slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco in je jeseni postal njen član. Novembra se je že udeležil akcije SMAR - plezanja v španskih Riglosih. Čopov steber V petek, soboto in nedeljo, od 16. do 18. decembra, sta Blaž Gladek in Tadej Krišelj opravila vzpon čez legendarni Čopov steber v Triglavu. V prvem dnevu sta po Skala-ški smeri priplezala do Gorenjskega Turnca, kjer sta bivakirala. Naslednjega dne jima je uspelo doseči Rdečo votlino, kjer sta imela udoben bivak. Zadnji dan sta pa splezala na vrh in se čez Ple-menice vrnila v dolino. Razmere v steni so bile mešane. Od spodaj je bila stena videti kopna, toda na policah je bil trd sneg, drugod pa kopno. Evropska atletska zveza ima visoke pogoje in merila, konec januarja je treba izdelati študijo celotne organizacije prireditve. Zato se bo vsak sektor organizacijskega odbora sestajal posebej. Ogledali so si tudi dokumentarni film Dobrodošli v Sloveniji, ga pokomentirali in iskali ideje za izboljšave. Dušan Papež je prepričan izjavil: »Na našem koledarju, kjer je tematika fotografij Velika Planina s Kamnikom, ki bo prizorišče dogajanja, smo spodaj zapisali: KGT Papež, ponosni organizator EP 2017. Trdno verjamem, da bomo skupaj z organizacijskim odborom in ostalimi prostovoljci pripravili prireditev, na katero bomo vsi skupaj lahko ponosni.« Zato sta plezala eden z derezami, drugi pa s plezalniki. Nov kamniški alpinist Lepo vreme drugega konca tedna v decembru so kamniški alpinisti dobro izkoristili. Šli so na Kokrsko sedlo, z njega pa so udeleženci letošnje alpinistične šole skupaj z inštruktorji Francijem Brcarjem, Jako Capudrom, Marjanom Kregarjem, Bojanom Pollakom in Juretom Prezljem v sodelovanju z Urošem Resnikom čez zimski prehod nad Jurjevcem odšli v konto pod vzhodno steno Grintovca, kjer so vodili vaje iz osnov zimske tehnike gibanja in osnov plezalne tehnike. Po vrnitvi v kočo in okrepčilu je sledil glavni del tega druženja - sprejem novega člana med kamniške alpiniste. Letos je to bil Žiga Oražem. Spomladi in poleti je uspešno opravil alpinistični izpit, sedaj pa je moral prestati še odsekov preizkus. Pred samim sprejemom je bila tudi podelitev priznanj za »naj vzpon« pripravnika, ki sta ga dobili Mojca in Sara za samostojno preplezano Direktno smer v Špiku in pa za "najbolj odbito dejanje", ki ga je dobil Tadej Krišelj, ki je skupaj s soplezalcem iz AO Kranj v Kanadi rešil poškodovanega japonskega alpinista, čeprav sta bila s soplezal-cem tudi sama že zelo izčrpana po večdnevni turi. Sprejemu je sledila sproščena zabava do jutranjih ur. Zato je večina udeležencev sestopila v dolino, udeleženci AŠ so se pa z inštruktorji po smeri Levstek - Zupet povzpeli na Kalško goro in čez Kalca sestopili do Žagane peči. Decembrski uspehi kegljačev Planinski kotiček l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Zanimivosti Prejeli smo Učitelji smučanja slovesno in delovno pred zimsko sezono V decembrski številki časopisa Kamničan/ka je bil objavljen zanimiv prispevek novinarke Jasne Paladin pod naslovom Kamnik je bilo smučarsko mesto. Iz prispevka je moč razbrati bogato zgodovino kamniških smučarjev, ki so se s tem plemenitim športom ukvarjali že po prvi svetovni vojni, organizirano pa po letu 1931. Že tedaj so posamezni navdušenci spoznali, da se je treba tudi v tem športu izpopolnjevati in izobraževati ter slediti novim dosežkom pri vijuganju po zasneženih bregovih in strminah. V lanskem letu smo obeležili 80. obletnico ustanovitve Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS) in Smučarska zveza Slovenije je v počastitev tega visokega jubileja slovenske smučarske stroke priredila skupaj z ZUTS v sredo, 14. decembra, svečano prireditev v Unionski dvorani v Ljubljani. Slovesnosti se je udeležilo več kot 500 povabljenih gostov iz Slovenije in tujine, med katerimi je zbrane pozdravila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Ma-kovec Brenčič. Predsednik SZS Enzo Smrekar in predsednik ZUTS dr. Blaž Lešnik sta podelila številna priznanja in zahvale zaslužnim članom - učiteljem in trenerjem smučanja, nekaj visokih priznanj pa je bilo podeljenih tudi za življenjsko delo v smučarskem športu, med katerimi ga je za skoraj 50-letno delo prejel učitelj smučanja iz Kamnika Marjan Schnabl. Vsi prisotni na proslavi so dobili še knjigo z zanimivim naslovom Hop zavoj nekoč in danes. Aktivni smučarji ne počivamo na lovorikah, zato smo se v decembru udeležili dvodnevnega republiškega seminarja za ISIA licence na Rogli in takoj za tem organizirali področni enodnevni seminar na Krvavcu za člane Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik, ki ga je vodil Marjan Schnabl. Kljub pomanjkanju snega so smučišča primerno urejena za delo in izvedbo programov na snegu. Vsi udeleženci so si za sezono 2016/2017 pridobili oziroma potrdili licence ZUTS in s tem pogoje za poučevanje smučanja. Ker v našem društvu posvečamo veliko pozornost tudi zgodovinski preteklosti smučanja v okviru ljubiteljev smučanja po starem, smo z nekaj predmeti stare smučarske opreme (smuči, palice, oblačila, čevlji in drugo) popestrili stalno razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki prikazuje življenje na kamniških planinah pod naslovom Na planin-cah luštno biti. Marjan Schnabl Tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah Kamnik - Gorska reševalna služba Kamnik organizira Tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah, ki bo v petek in soboto, 27. in 28. januarja. Zbor udeležencev bo v petek ob 17. uri v Domžalskem domu na Mali planini. Število prijavljenih je omejeno na največ 25 tečajnikov. Prijave sprejemajo po elektronski pošti do zasedenosti mest. Več informacij o tečaju najdete na spletni strani www.grs-kamnik.si. A. Se. SkuhajmovO A minutah d- v 200 preprostih receptov za zelo zaposlenega kuharja: zdravi prigrizki, družinska kosila, hitro pripravljene poslastice in druge dobrote; več kot 750 fotografij. Cena knjige je 11,90 EUR + poštnina 256 strani; 300 x 230 mm; mehka vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. | www.gorenjskiglas.si >f"'na Gorenjski Glas Dobili grb in zastavo V Krajevni skupnosti Šmarca imamo končno tudi grb in zastavo. V septembru smo objavili anonimni natečaj za izbor novega grba in zastave. Odzvalo se je osem natečajnikov. Matjaž Šporar Šmarca - Svet KS Šmarca je nato vse prispele predloge pregledal in soglasno izbral najboljšo rešitev. Zmagala je natečajna rešitev študenta arhitekture Petra Kovača. Peter je trenutno na študentski izmenjavi v Stuttgartu, vendar je prispeval nekaj misli o tem, kako je nastala ideja novega grba in zastave. »Pri oblikovanju grba in zastave sem upošteval prvine heraldike. Oblika grba in zastave Šmarce predstavljata motive geografske lege in Zastava Krajevne skupnosti Šmarca zgodovinska dejstva. Tako stilizirani motivi sestavljajo celostno kompozicijo v elementu ščita. Ščit, oblika grba je v spodnjem delu enostavne polkrožne oblike. Taka oblika je bila v heraldi-ki najpogosteje uporabljena ravno v času prve omembe Šmarce (1359). Obroba ščita je belo-rumene kombinacije, kot je uporabljena pri večini grbov slovenskih občin in krajevnih skupnosti. Sam ščit je razdeljen na zgornji in spodnji del, obe polovici se med seboj tudi barvno komplementarno dopolnjujeta (zeleno-rdeča barva). Osrednji simbol grba, umeščen na zgornji polovici ščita, je križ. Tak križ so uporabljali v Redu sv. Mavricija, ki je zaščitnik Šmarce. Prav iz imena sveti Mavricij se je domnevno tudi razvilo ime kraja Šmarca (ze Mauritz l. 1359). Letnica prve omembe je umeščena levo in desno ob križu. Spodnja polovica ščita predstavlja geografske značilnosti Šmar-ce, ki leži na Kamniško-bistri-škem polju, z značilnim pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe. Pomemben element kraja je Kamniška Bistrica. Gore so stilizirane in prikazujejo pogled na Kamniško sedlo. Polja in travnike predstavljata dve napeti površini v različnih odtenkih zele- ne, ki sta v neskončnosti zamejeni z gorami ter v bližini zaliti z vodo. Konstantni tok Kamniške Bistrice je predstavljen kot brezkončno valovanje. Za Šmarco je zelo značilen hiter industrijski razvoj, ki ga je omogočil tok Mlinščice skozi Šmarco. Pisni viri kot prvo obrt omenjajo kovačijo Staro Fužino z letnico 1728, struga Mlinščice pa je v kasnejši zgodovini igrala pomembno vlogo pri razvoju ostalih obrti v kraju (Vavpeti-čeva žaga, Šeškov mlin, Šnablova žaga, Tovarna testenin Triglav, Nagličeva tovarna čopičev in ščetk ...). Ta motiv v grbu predstavlja preprosto mlinsko kolo, ki se navezuje na ime potoka (Mlin)ščica. Grb je lahko prezentiran v različicah, saj vsebuje dva različna napisa za uporabo ob različnih priložnostih. Pri obeh je v prvi vrsti ime kraja Šmarca, a se v podpis-ju razlikujeta. Enostavnejši krajši napis Šmarca je primeren za vse dokumentacije, žige in preostale uradne tiskovine kraja. Variantno pa sem predlagal ob grbu uporabo nekaterih imen, ki so bila uporabljena v zgodovinskih zapisih. To so na primer: Ze Mauritz (1359), Mawriczi (1377), Sannd Mariczen (1426) in Sand Mariezeus (1426). S Grb Krajevne skupnosti Šmarca tem bi se mlajši prebivalci naselja lažje ozavestili, od kod sploh ime Šmarca. Tudi sam sem bil namreč presenečen, kako bogato zgodovino ima Šmarca, čeprav sem marsikaj že vedel. Sodelovanje pri natečaju mi je predstavljalo zanimiv izziv, saj sem se pred začetkom kreativnega dela najprej seznanil z osnovami heraldike in preštudiral precej literature o zgodovini kraja. Vesel sem, ker je bila moja ideja všeč natečajni komisiji. Menim, da je odločitev, da ima Šmarca svoj grb in zastavo, pogumna in smela. Grb in zastava prinašata Šmarci še več prepoznavnosti, pomembno pa bosta prispevali tudi k promociji tega lepega kraja.« Turizem tudi za starejše V zadrugi Jarina so se ob podpori Občine Kamnik pridružili projektu sedmih držav in oblikovali poskusni turistični paket za generacijo starejših od 55 let, ki je osredotočen na širšo okolico Kamnika. Jasna Paladin Kamnik - »Namen projekta SORT je oblikovati turistični paket, posebej namenjen generaciji, starejši od 55 let. Cilja tega projekta sta dva. Prvi je spodbujati to starostno skupino k potovanju in spoznavanju drugih dežel, še posebej izven glavne turistične sezone. Pri tem je mišljen tako turistični del kot tudi spoznavanje lokalnega prebivalstva in njihovih navad. Drugi del pa je prostovoljstvo - turiste želimo vključiti v eno od prostovoljnih aktivnosti v destinaciji. V projektu sodeluje sedem držav: Slovenija, Grčija, Italija, Hrvaška, Bolgarija in Madžarska. Vsaka je pripravila 10-dnevni turistični program, skrajšano 6-dnevno različico pa so jeseni testirali štirje seniorji iz partnerske države,« je projekt, ki je sofinanciran v okviru EU programa COSME, predstavila Vesna Erhart iz zadruge Jarina, ki je nosilec aktivnosti v Sloveniji. Turistični program v Sloveniji je osredotočen na širše območje Kamnika in ga je zasnovala petčlanska lokalna delovna skupina strokovnjakov s področja turizma, športa, psihologije, geomantike in ekonomije. Program izhaja iz kulturnih, naravnih in etnografskih značilnosti območja Kamnika in potreb starejših oseb. Sestavljajo ga trije deli: fizična aktivnost, kultura v širšem pomenu ter hrana za dušo, zato so program poimenovali kar Seniorji 55+: Koktajl za dušo in telo. Naši na Madžarskem Medtem ko je jeseni slovenski turistični paket na Kamniškem ocenjevala skupina Italijanov in bila nad njim navdušena, so se štirje Slovenci - Tatjana Hlačer, Srečko Urankar in Branka Lap iz občine Kamnik ter Ferdinand Starin iz Domžal -odpravili na Madžarsko. »Vsi Gostje iz Italije so oblikovali glino v KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka pod vodstvom Tatjane Hlačer. naši seniorji so zelo aktivni v različnih društvih in združenjih, organizirajo prireditve, izlete oz. tako in drugače oblikujejo življenje ljudi različnih generacij in ravno zaradi tega so bili izbrani. Šestdnevni program je obsegal ogled znamenitosti mesta Pecs in okolice, spoznavanje zgodovine tovarne rokavic in tovarne keramike, številne male razvojne zgodbe ter ku- linarično popotovanje. Njihovo prostovoljno delo pa je potekalo v vrtcu in domu upokojencev,« še pravi mag. Vesna Erhart, ki si želi, da bi predstavljeni paketi za senio-rje postali del stalne turistične ponudbe, saj sta spodbujanje turizma izven glavne turistične sezone in starejši gostje glavna cilja tudi kamniške strategije za razvoj tu- Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Zanimivosti Pesem nam greje srce Člani KPZ Šutna so v decembru pripravili koncert Marijinih pesmi in koledovanje. Tina Tonin Kamnik - V prazničnih decembrskih dneh nas spremljajo lepo okrašena drevesca, čarobne lučke, toplino v srca pa nam prinaša tudi pesem, ki je v tem mesecu nepogrešljiva. Zato smo člani KPZ Šutna v tem mesecu pripravili več glasbeno obarvanih dogodkov. Prvi je bil v soboto, 10. decembra, v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku. Skupaj s pevci in pevkami MePZ Svoboda Mengeš in MePZ župnije Nevlje smo izvedli koncert Marijinih pesmi z naslovom Bodi nam pozdravljena. Poslušalci so lahko uživali v zvokih pesmi Večerni zvon, Že pada mrak v dolino, Sonce že zahaja, Tebi, brezmadežna, Sonce te zlati, Marija, prelepo bitje, Salve Regina in drugih lepih Marijinih pesmih. Na koncu je z orgelsko spremljavo Marije Holcar mogočno zadonela še pesem Bodi nam pozdrav- KPZ Sutna / Foto: arhiv zbora ljena, ki so jo zapeli vsi združeni zbori. KPZ Šutna od lanskega septembra uspešno deluje pod taktirko zborovodkinje Mateje Kališnik, ki vodi tudi MePZ župnije Nevlje. Novega zborovodjo, Iztoka Koce-na, ima od lanske jeseni tudi MePZ Svoboda Mengeš. Drugi praznični dogodek KPZ Šutna je bilo koledova- nje. Dan po božiču, 26. decembra, smo v Kamniku in Kranju prepevali božične pesmi. Ljudje so radi prisluhnili starim božičnim nape-vom in večkrat zapeli z nami. S pesmijo smo poslušalce ogreli tudi 27. decembra, ko smo kot gostje na božično-novoletnem koncertu v mengeški cerkvi sv. Mihaela prepevali z MePZ Svo- boda Mengeš. Predstavili smo se s pesmimi Glej zvezdice božje, Srečna si, štalca, Glej, detece spava, Kaj se vam zdi, O, jaslice borne in Noč božična. Pevci in pevke MePZ Svoboda Mengeš pa so zapeli naslednje pesmi: O sacrum convivium, Locus Iste, Ave Maria, Alegorija in Hallelujah s solistko Zalo Hreščak. Zbirajo predloge Aleš Senožetnik Litija - Razvojni center Srca Slovenije je lani vzpostavil spletno platformo za e-parti-cipacijo, kjer lahko mladi iz občine Kamnik in okolice že podajajo svoja mnenja in predloge za projekt Učna in doživljajska pot: Po stopinjah pastirjev po Veliki planini. Na platformi Opin.me je predstavljeno izhodišče projekta, prav tako je natančno opisanih vseh devet točk na učni poti po Veliki planini, priložene so fotografije in brošura. "Občina Kamnik vabi, da preko spletne platforme projekt ocenite, podate izvirne komentarje in predloge ter tako sodelujete pri njegovem soobli-kovanju. Upoštevani bodo najboljši predlogi," sporočajo z razvojnega centra. Spletna platforma Opin.me je nastala v okviru evropskega projekta EUth, ki spodbuja vključevanje mladih za aktivno vlogo v družbi. Platfor- ma mladim omogoča, da izrazijo, kakšne spremembe si želijo v svoji občini, in to delijo s prijatelji, hkrati pa pobude sporočajo odločevalcem - županom, občinskim službam in drugim. Srce Slovenije je v projekt vključeno kot pilotno območje in sodeluje z mladinskimi centri in občinami Kamnik, Litija in Mengeš," pojasnjujejo na Razvojnem centru Srca Slovenije. Mavrica v Slovenski kinoteki Radomlje - Člani Foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj se že pol stoletja ukvarjajo s fotografijo in filmom. Zlasti na filmskem področju so zelo plodni, saj so v tem času posneli okrog dvesto kratkih filmov različnih zvrsti. Lani so 66 filmov oddali v varovanje Slovenskemu filmskemu arhivu, preostanek bo arhiviran letos. Ob tej priložnosti so v Slovenski kinoteki pripravili izbor njihovih filmov. A. Se. Kvartet saksofonistov navdušil Gorjuša - Kvartet saksofonistov Glasbene šole Kamnik spada med najboljše tovrstne sestave pri nas. Sestavljajo ga profesorica in mentorica kamniške glasbene šole Darja Seliškar, Peter Gregorič Mark Tonin ter Gašper Tonin. Ob koncu lanskega leta jih je v goste na tradicionalni božični koncert povabil Mešani pevski zbor Klas Groblje. Občinstvo so navdušili v zanimivem ambientu Železne jame v na Gorjuši. A. Se. Blagoslov konj Že tradicionalno so 26. decembra potekali blagoslovi konj po številnih krajih kamniške občine. Bojana Klemenc Godič - Ob godu sv. Štefana, zavetnika konj, se je ob 11. uri dopoldne pri Kocja-novem hlevu v Godiču zbralo 30 konj in konjenikov iz domačega in okoliških hlevov. Že peto leto zapored je mekinjski župnik Pavel Pi-bernik z blagoslovljeno vodo, kruhom, soljo in prip-rošnjami blagoslovil vse prisotne konje. Vse zbrane je pozdravil ter jim zaželel dobro ježo v novem letu tudi Franc Košir. V želji, da bi bili konji zdravi in močni, da bi prihajajoče leto minilo brez poškodb in bolezni, pridejo lastniki konj na to druženje. Tako najmlajši kot starejši se ga udeležujejo zelo radi, saj menijo, da je treba tradicijo ohranjati, srečanje pa je tudi priložnost za prijateljsko druženje ob domačih dobrotah. Prireditev so ob čudovitem vremenu zaključili še z jahanjem po okoliških hribih. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. O obredu blagoslova konj v Nevljah pri Kamniku je prvi poročal Janez V. Valvasor, to tradicijo pa vsako leto ohranjajo tudi v Zgornjem Tuhinju, na Gozdu, v Stranjah, na Križu pri Komendi in v nekaterih drugih krajih. Pozitivna energija na Božičnem plesu Ajda Špacapan Kamnik - Božični ples ali zimska produkcija Plesnega kluba Šinšin se je kot vsako leto doslej zgodila in odplesala na odru Doma kulture Kamnik. Plesalci in njihovi trenerji so v nedeljo, 18. decembra, za celo popoldne in večer 'okupirali' kamniški hram kulture. V dveh predstavah so svoje plesne točke predstavili vsi plesalci plesnega kluba. Obe predstavi je s svojim nastopom odprla mlada in talentirana Manca Berlec, ki je zapela in zabrenkala uradno pesem Plesnega kluba Šin- šin. Manca je pesem napisala in uglasbila z namenom promocije plesnega kluba. Prav posebno presenečenje pa je sledilo ob koncu, ko se je prvič uradno zavrtel videospot plesnega kluba z istoimensko pesmijo in skupnim nastopom vseh trenerjev. V videospotu, ki so ga snemali v oktobru, nastopajo člani Plesnega kluba Šin-šin, za snemanje in montažo pa sta poskrbela Jan Šuštar in David Lah. Za zaključek so vsi plesalci skupaj s trenerji na odru zaplesali še skupni ples in se poveselili ob nalezljivih melodijah pesmi kluba Šinšin. Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, Tel.: 080 8 123, e-pošta: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si PO ZDRAVJE V TERME SNOVIK FIZIOTERAPIJA: • terapevtske vaje v vodi, • terapevtske masaže z vključenim svetovanjem fizioterapevtke. OBČANI KAMNIKA IN KOMENDE IMAJO 15% POPUST OB NAKUPU PRENOSLJIVE VSTOPNICE. l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Prireditve, zahvale Prireditve v januarju Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Kamni Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v januarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 18. januarja, ob 18.00, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer - Dr. Renato PODBERSIČ: JUDOVSKI VOJAKI NA SOŠKI FRONTI Četrtek, 26. januarja, ob 17.00, Galerija Miha Maleš Likovna delavnica z Nino Koželj - USTVARJAMO POP-ART Cena delavnice 5 evrov. Prosimo vas, da svojo udeležbo predhodno sporočite Saši Bučan na tel. 031 805 921. TERME SNOVIK Sobota, 14. januarja, 11.00-13.00, Terme Snovik Ustvarjalne delavnice in vodne vragolije Vsi otroci bodo ustvarjali in se zabavali v bazenu s Palčkom Snovič-kom. Sobota, 14. januarja, 11.00-13.00, Terme Snovik Družinski pohod po okoliških poteh Lažji pohod po okoliških poteh z obiskom izvira termalne vode Sreda, 18. januarja, 20.00-22.00, Terme Snovik Nočno kopanje Sprostite se v soju luči v bazenu s termalno vodo. Petek, 20. januarja, 20.00-21.00, Terme Snovik Pohod z baklami po okoliških poteh Sreda, 25. januarja, 11.30-13.00, Terme Snovik Pohod po okolici in obisk domače kmetije z degustacijo Petek, 27. januarja, 20.00-22.00, Terme Snovik Nočno kopanje Sprostite se v soju luči v bazenu s termalno vodo. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Četrtek, 26. januarja, ob 21.00, MC Kotlovnica Katzen Kabaret Zasvojeni kabaret, ki vas bo zasvojil! Vstop z vabili, vabila je možno prevzeti v času uradnih ur v MC Kotlovnica pet dni pred dogodkom. DOM KULTURE KAMNIK Sreda, 11. januarja, ob 21.30, Klub Kino dom Društvo Swinging Kamnik Swing plesni večer. Vstop prost! Četrtek, 12. januarja, ob 17.00 in 18.30, Velika dvorana DKK Kulturni zavod KULT: Picko in Packo Igrana predstava za otroke Organizator Abonmaja Kam'nček: KD Priden možic. Vstopnina: 5 EUR Petek, 13. januarja, ob 16.30, Galerija DKK Razstava izdelkov učencev in predšolskih otrok na temo trajnostne mobilnosti Organizator: Občina Kamnik in konzorcij izdelovalcev CPS Kamnik Vstop prost! Četrtek, 19. januarja, ob 20.01, Velika dvorana DKK Plesni klub Šinšin Koliko časa traja trenutek? Sodobna plesna predstava. Vstopnina: 5 EUR/3 EUR - plesalci Četrtek, 26. januarja, ob 19.30, Velika dvorana DKK Mestno gledališče ljubljansko Čudežna terapija Komedija. Organizator Maistrovega abonmaja: KD Priden možic Vstopnina: 15 EUR/12 EUR - mladi do 26 let in upokojenci KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sreda, 18. januarja, ob 19.00, dvorana knjižnice Predstavitev knjige Bučar Knjigo o dr. Francetu Bučarju bo predstavila avtorica dr. Rosvita Pesek. Sreda, 18. januarja, ob 19.00, Krajevna knjižnica Komenda (OŠ Komenda) Potopisno predavanje: Kenija in Tanzanija Potepanje po neskončnih savanah, kjer kraljujejo sloni, levi, žirafe, nosorogi, leopardi ter srečevanje s tradicionalnimi afriškimi plemeni se zaključi na rajskem otočku Zanzibar. Četrtek, 26. januarja, ob 19.00, Krajevna knjižnica Komenda (OŠ Komenda) Predavanje specialistke zakonske in družinske terapije Andreje Vukmir z naslovom Razvoj otroških in najstniških možganov To je prvi del vsebinskega sklopa petih predavanj, ki se nadgrajujejo. Naslednja predavanja bodo vsak drugi četrtek v mesecu ob isti uri v Krajevni knjižnici Komenda. KUD HIŠA KERAMIKE, ZAKAJ PA NE MAJOLKA Ob sredah in četrtkih do 26. januarjaja, 17.00-19.00, Šutna 29 Kamniška majolka povezuje Razstava je del kolonije, ki je potekala v okviru Dnevov keramike in lončarstva 2015 na Malem gradu, na temo kamniške majolke. GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^ V SLOVO Kogar imaš rad, nikoli ne umre. V 90. letu je odšel naš ljubljeni ata Pavel Cvirn iz Kamnika, Vegova 1 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki z nami delite neizmerno bolečino in v katerih spominu bo živel še naprej. Vsi njegovi Kamnik, januar 2017 ZAHVALA Naša življenja so kot sončeva pot. V najtemnejšem trenutku se obeta dan. Za vedno je odšel od nas Jože Letnar iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala duhovnikoma g. Luku Demšarju in g. Jožetu Drolcu, hvala organistki ter prijateljem za pesem in sočutne besede slovesa. Iskrena hvala za vso pomoč, podporo in skrb, ki ste jo izkazali. Hvala vsem, ki ste našega Joca pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi December, 2016 v Četrt leta zastonj - 25 %&z Dragi naročniki, v letu 2017 bodo izšle 104 številke Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 192,40 evra. Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 48,10 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 144,30 evra! To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko spili tudi kavico ter izbrali eno od sedmih daril (na fotografiji). Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo! Gorenjski Glas fc K _sfl HČI VARUHA spominov ažna brisača x100 cm roman Hči varuha spominov knjiga Ena žlahtna štorija Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena. Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Zahvale ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila Ana Plahutnik Cesarjeva Ana z Novega trga 20 Hvala enoti NMP ZD Kamnik in diabetološkemu oddelku UKC Ljubljana. Zahvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči nečaki Kamnik, december 2016 ZAHVALA Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... 2. decembra 2016 nas je zapustila naša mama Pepi Pepca Uršič roj. Griljc, Kregarjevo 8 Hvala vsem, ki ste ji lepšali življenje in bili v težkih trenutkih z nami. Mama, pogrešali te bomo. Vsi njeni Zagorica, Mekinje, Suhadole, Godič, Kamnik ZAHVALA V vetru, kije odnesel zadnje liste te jeseni, se je izgubil tudi tvoj glas, dragi Jože ... V 55. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil Jože Repič iz Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove, sveče, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, december 2016 ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Drago Vrhovnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob njegovi hudi bolezni, darovali za svete maše, sveče in cvetje, hvala vsem za izrečena sožalja, hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem Krt. Vsi njegovi Kamnik, 13. decembra 2016 V SPOMIN Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno zažarijo. Minilo je leto, odkar sta odšla od nas Martin Jožefa Obolnar Obolnar 19. 3. 1931-9. 11. 2015 25. 2. 1922-15. 4. 2016 Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižigate sveče. Zvone z družino in Jonko ZAHVALA Delo, skrb, ljubezen izpolnjevali tvoje so življenje, a pošle so ti moči in zaprla si oči. Če bi lahko ti pomagali, zdaj ne bi ostali sami. V 80. letu življenja je za vedno zaspala naša draga mami, mama, prababica, sestra in teta Cilka Kokalj iz Mekinj Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku, pevcem, Petri Lukanc, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali in čustvovali z nami. Žalujoči: hčerka Berta, vnuki Rok, Robi in Simon z družino