DRŽAVA /!. iLJUBI IAf - IZHAJA VSAK TOEEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1-60. TRGOVSKI UST . tHiA - •'• Časopis ca Dgovino, Industrljo ln obrt. Naročnina za Jugoslavijo- letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 29. januarja 1931. Telefon št. 2552. štev. 11. Predsedstvena seja Zveze trgovskih gremijev. Izprememba določila glede oznamenovanja sodov. Po čl. 4. točke 6. drugi odstavek pravil o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov, so se smeli sodi za pivo, pa tudi navadni sodi oznamenovali z lastnikovim imenom, toda te označbe se niso smele postavljati na ono dno, na kojem so uradni žigi, to je na dnu, ki ima odprtino za iztakanje. S to odredbo je bilo poslovnje trgovine z vinom, žganjem in pijačami v obče jako otežkoče-čeno, kajti označba soda na nasprotnem dnu, ki je običajno obrnjen in tudi pritisnjen k zidu, nima praktičnega pomena. Spričo težav, katere je v praksi povzročilo to doolčilo, je Zaščita cest — kaj se smatra za elastično gumo? Po odredbi o zaščiti javnih cest od dne 1. januarja 1931 motorna vozila in priklopni sedeži s polnimi gumijevimi platišči ne smejo voziti po javnih cestah. Od tega dne sme biti v prometu samo motorno vozilo in priklopna vozila samo z elastičnimi in napumpanimi gumami. Gospodarske organizacije so se prizadevale, da se smejo polna gumijeva platišča porabljati do izrabe, toda ministrstvo za gradbe teh prizadevanj ni upoštevalo, pač pa je odredilo, da se za elastično gumo smatra vsaka guma, ki K. Ozvald: Poglavje o izbiranju poklica. ima po dolgem zračni kanal, ki gre iz samega platišča. Druge vrste elastične gume, ki imajo zračni kanal po sredi preseka ali prav na osnovi in vse njimi podobne elastične gume se morejo porabljati še najdalje do 31. decembra 1932. Od strani interesentov se čujejo pritožbe, zakaj smejo kljub prepovedi vojaška motorna vozila še nadalje voziti s polnimi gumijevimi platišči. Pritožitelje opozarjamo, da rok, ki velja za privatna vozila, ne velja tudi za vojaška vozila, ki so s posebnim zakonom izvzeta od prepovedi, porabljati polnogumena platišča. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v interesu gladkega trgovskega poslovanja predlagala izpre-membo navedene odredbe. Predlog je ministrstvo trgovine in industrije uva-ževalo in besedilo pravil: Te označbe se ne sinejo postavljati na ono dno, na katerem sta uradni označbi iz prednje točke 1, »to je pri sodih, ki imajo na enem dnu odprtino, na to dno izprc-mcnilo glasom objave v »Službenih Novinah« z dne 11». januarja 1931 sledeče: »Te označbe sc morejo postaviti izpod uradnih označb tudi na sredino dna v obliki elipse ali kroga, ki ne sme zavzemali prostora, na katerega se postavljajo uradne označbe. V sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani se je 27. t. m. vršila predsedstvena seja Zveze trgovskih gre-mijev, ki so se je udeležili zastopniki skoraj vseh gremijev. Sejo je vodil zvezni predsednik gosp. Josip J. Kavgig, ki je v svojem poročilu uvodoma poudarjal, da preživljajo vse trgovske stroke težko depresivno stanje, ki je posledica svetovne gospodarske krize. Na drugi strani pa je ugotovil vztrajno prizadevanje državne uprave, ki se trudi, da omili težke posledice tega položaja. Vse gospodarsko življenje se giblje v znaku padanja cen. Zlasti rapiden padec cen agrarnim proizvodom je pokazal posledice v vseh drugih gospodarskih panogah in je tudi našemu gospodarstvu prinesel občutno nazadovanje Prometa. V davčnem oziru se nahajamo pred daleikosežno reformo davka na poslovni promet. Uveljavljenje tarife pavšaliranega skupnega davka na poslovni promet je pričakovati s 1. aprilom. V splošnem vlada v vseh gospodarskih krogih v državi živahno gibanje za spremembo zakona o neposrednih davkih. Zahteva se uvedba eksistenčnega minima, znižanje davčnih stopenj, zlasti pa ureditev samoupravnih financ, ki se jim naj postavijo^ meje navzgor, da se tako prepreči preobremenitev z raznimi občinskimi, sreskimi in banovinskimi davščinami. Zveza bo na letošnjem občnem zboru posvetila vso pažnjo davčnemu vprašanju. Zlasti glasna je v vrstah naših izvoznikov tudi zahteva po znižanju prevoznih tarif in pristojbin, kar je zveza poudarjala v svojih spomenicah, ki jih je v zadnjem času predložila kr. vladi. V pogledu zakona o socijalnem zavarovanju je trgovstvo v načelu za starostno zavarovanje, vendar pa njegova izvedba ne sme biti zvezana z zvišanjem prispevkov. Tajniško poročilo, ki ga je podat zvezni tajnik g. I. Kaiser, obravnava vse važnejše akcije, ki jih je podvze-la zveza v zadnjem času. Glede na stagnaciio, ki je nastopila zlasti izrazito v nekaterih strokah, ie zveza v Posebni spomenici na kr. vlado prosila, da se to težko stanje uvažuje tudi pri odmeri davkov. Opozorila je ^osebno na krizo v lesni trgovini in na izredno težavno stališče trgovstva v rudarskih krajih. Tudi glede banovinskega proračuna je predložila banski upravi svoje predloge in se je le v mali meri upoštevala zahteva po znižanju banovinske doklade na neposredne davke. Ponovno je intervenirala glede otvoritve železniške proge Hodoš — Davidhasza — Kotor-manv in glede neurejenih telefonskih razmer, ki vladajo v naši banovini. V . organizatoričnom pogledu je važna ustanovitev strokovne organizacijo lasnih trgovcev v okviru gremijafne Organizacije. V razmeroma kratkem pasu so bile pri 14 gremijih ustanov-•l(‘ne sekcije lesnih trgovcev, pri Zve-21 Pa je bila organizirana osrednja sekcija. v Na seji se je nato razpravljalo o računskem zaključku, ki je bil soglasno odobren, prav tako kakor proračun za tekoče leto. Zvezna doklada’ za tekoče leto se bo odmerila po številu članov, uvažujoč pri tem stroke in davčni predpis v posameznih davčnih okoliših. Zveza je nato sestavila ključ za oceno čistega dohodka za davčno loto 1931, in sicer za 31 trgovskih strok. Ta ključ je predsedstvo soglasno odobrilo. Pri razpravi o načrtu zakona o socialnem zavarovanju je zveza zavzela soglasno naslednje stališče: Glede na izredno težke gospodarske razmere, ki onemogočajo trgovini, da bi prenesla kakršnekoli nove obremenitve, postavlja trgovstvo za uvedbo starostnega zavarovanja pogoj, da se zavarovalni prispevki ne smejo zvišati. Trgovstvo stoji na stališču, da izvedena centralizacija ni v prid zavarovanju in je po sedanjih izkušnjah nujno potrebno stremeti za decentralizacijo v tem praven, da, se osnujejo avtonomni banovinski socialno-zavaro-valni zavodi. Osrednji urad je draga in nikakor neobhodno potrebna nadzorstvena instanca, ki se naj ukine, nadzorstvo pa prenese na bansko upravo odnosno ministrstvo za so-almo politiko. Trgovstvo zlasti tu-tudi ugovarja določbam zakonskega osnutka glede zavarovanja pri društvenih blagajnah za socialno zavarovanje nameščencev. Izpasti morajo določbe glede omejitve včlanjenja in določba glede števila članstva, ki upravičuje obstoj takih blagajn. Zavarovanci teh blagajn morajo postati vsi, ki so zaposleni v trgovskih in trgovskih pomožnih obratih, ne glede na to, ali je podjetje protokolirano ali ne. Koliko notarjev bomo imeli v Sloveniji? Nova uredba o številu in sedežih javnih beležnikov. Minister pravde je izdal naredbo o določitvi števila in sedežev javnih beležnikov. Točka 2. te uredbe se glasi: Na področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani določujem: 1. pet javnih beležniških mest v Ljubljani; 2. štiri javna beležniška mesta v Mariboru; 3. po dve javni beležniški mesti v Celju, Murski Soboti in Ptuju in 4. po eno javno beležniško mesto v Brežicah, Velikih Laščah in Višnji gori, Vranskem, Vrhniki, Gornjem gradu, Gornji Radgoni, Dolenji Lendavi, Žužemberku, Kamniku, Kozjem, Konjicah, Kostanjevici, Kočevju, Kranju, Kranjski gori, Krškem, Laškem, Litiji, Logatcu, Ložu, Ljutomeru, Metliki, Mokronogu, Marenbergu, Novem mestu, Ormožu, Prevaljah, Radečah, Radovljici, Ribnici, Rogatcu, Sv. Lenartu, Trebnjem, Tržiču, Cerknici, Črnomlju, Škofji Loki, Šmarju in Šoštanju. Za otvoritev podružnice Narodne banke na Sušaku se zavzema ta mošnja Naša Sloga. Pravi, da je Sušak kot trgovsko mesto vsaj toliko važen kot n. pr. Varaždin, Vršac, Mostar ali Šabac, kjer podružnice že obstojajo. Podružnica na Sušaku bi bila vsemu gospodarstvu v dobro. 100.000 sadik najboljših ameriških jabolk bo na konou februarja dobila beograjska zbornica za TOI. Sadike bodo v sporazumu s poljedelskim ministrstvom razdelili med posamezne sadjarske šole v Jugoslaviji, zlasti v krajih neugodnih gospodarskih razmer. 2. Duševna sposobnost. I v gospodarskem življenju se vedno bolj uvažuje, da uspeh prizadevanju nikar ne zavisi samo od telesnih moči recimo na kmetiji zaposlenih delavcev, ampak v veliki meri tudi od tega, kakšni so ti ljudje po duhu, in pa v koliko gospodar zna obvladovati njihovo duševnost. Otipljivo bi to utegnil ponazoriti zgled iz trgovskega življenja. V modernem razpečavanju vsakojakih dobrin igra velikansko ulogo — reklama, propaganda. V ta namen se bojda na leto izdajo kar milijarde. A oblika tej snubitvi odjemalcev je po večini prepuščena — slučaju. Slavni »kakorkoli!« Le oglejmo si n. pr. oglase v tem ali onem časopisu! »Trgovski svet razda vsako leto milijone za oglase zgoraj, na desno in za oglase spodaj na levo, pa ne ve nič o tem, da imajo eni (zgoraj na desno) dvojno vrednost od drugih (spodaj na levo).« Tako ugotavlja ameriški psihotehnik Miinsterberg. In tako torej sposobnost za ta ali oni poklic ne zavisi samo od telesne konstitucije dečka ali dekleta, ampak več kakor bi kdo mislil tudi od duševnih zmožnosti enega in drugega. Kdor na pr. nima daru, da bi komu kaj »sugeriral«, to je vplival na njegov okus, sodbo, poželenje..., ta bi pač bil slab po tovalni agent. In dekle, ki ne more pomniti števil, kakor jih sliši, ni za telefonistko. V kakem drugem poklicu ne igra dober spomin skoraj nikake uloge, a tem večjo — dar ostrega opazovanja in pa hitre odločitve (pilot v zraku). So na pr. poklici ki zahtevajo izredno sposobnost za pažnjo (šofer, strojevodja, učitelj, oficir). Toda med pažnjo in pažnjo je mnogo razlike in sicer bistvene razlike. Na vse drugačen način pazi recimo delavec ob takem stroju, kateri »v enakomernem tempu enakomerno opravlja ta in ta posek, kakor pa tisti delavec, ki mora istočasno streči večim strojem. In zopet drugači se odigrava paženje tam, kjer je treba v čisto kratkih presledkih pozornost obračati na najrazličnejše reči (vratar v velikem hotelu). O drugih poklicih je ugotovljeno, da je zanje brezpogojno potrebna ta ali ona kombinacija duševnih sposobnosti. Dober stavec na stroj na pr. mora ustrezati vsem sledečim zahtevkom: hitro dojemati (percipirati) rokopis, brž in pa prav dopolniti nerazločna mesta v njem, dobro presojati prostorne razdalje, raz-sežno in večkrat obenem i koncentrirano paziti. Zato pa se ne smemo čuditi dognanemu dejstvu, da je povprečno od 120 izučenih stavcev na stroj le 100 porabnik! — Itd. Cim zanesljiveje ugotoviti, ali in v koliko je kdo duševno sposoben za kak poklic, pa je stvar dušeslovca (psihologa), to je človeka, ki se je znanstveno v zadostni meri ukvarjal z oblikami in zakonitostmi duševnega življenja. Samo da tak duševni svetovalec v zadevah poklica ne sme biti le učen teoretik, marveč je za ta posel treba »praktičnega« psihologa, ki mora na pr. točno znati i to, kaj posamezni poklici v duševnem oziru zahtevajo od tistega, ki hoče ta ali oni poklic uspešno izvrševati. Z lepim pridom pa takega psihologa lahko podpira razumen učitelj dečkov in deklet, ki iščejo dobrega sveta. 3. Moralna sposobnost. Marsikdo bi pač znal imenovati tega ali onega, ki je že zgodaj kazal lepih duševnih talentov in bil tudi zdravega telesa, pa vendar ni pozneje nič prida iz njega postalo, ker je svoj talent »zakopal« in svoje zdravje po nepotrebnem zapravil. To se pravi, ali bo dečko, oziroma dekle, ki stopa v kak poklic, v njem uspeval in ali bo tudi Človeška družba kaj imela od njega, to niti zda- leka fle $ayisi ^mq gg njegpv^ telesnih flu^pvnih gposob,posti ta po- ftfflPak Rf§¥ V- tftWki, akq fle šp v večft fperi pjegov-fo -kvalitet, to je od vprašanj: ali ima samega sebe v oblasti, ali mu je dano kaj smisla za vestnost, vztrajnq?t, odgovornost, dolžnost... Tudi s te strani se mnogo greši pri i?j),ir^nju ppklica. T^jco na pr. čp je ^laršem v pisjih samo to, da bi paj dečko ali dekle prej ali slej jedla »bolj-.šk kruh, kakor oni, pa zato dajo fanta 1 ecimo za natakarskega vajenca in ne Hrepdacijq, d4 sinko morda ne sodi v ta poklic, ker je — lahkomiseln. Ali pa če dado dekle za vajenko v trgovino ter prezro, da hčerka pač ni za trgovino, | prijav, z avtomobili in motornimi vozili 4 prijave, z radioaparati 1 prijava, s steklom in porcelanom 1 odjava,, z zlatnino, srebrnino in urami 1 odjava, 1 prijava, z elektrotehničnimi predmeti 2 odjavi, 1 prijava, z orožjem in municijo 1 prijava, z municijo 2 prijavi, z glasbili 1 prijava, 2 odjavi, z lesom 17 prijav, 29 odjav, s kurivom 9 prijav, 2 odjavi, s suho robo 1 prijava, s pohištvom 1 odjava, z manufakturnim blagom 8 prijav, 6 odjav, z modnim blagom 1 odjava, s konfekcijskim blagom 1 prijava, s pleteninami 1 prijava, I odjava, s čipkami 1 prijava, 2 odjavi, 7. usnjem 3 prijave, 4 odjave, s kožami 2 Rfij^vi,, s Reviji prijaj, z delnimi ^ Pri.jftY> 1(5 s hfflšUem | ftdjava, s $£nftiTi in slaiflp 3 oiijavp, s semenj 2 odj^yj, z žimo 1 prijaha, z živili 22 prijav, ift odjav, z delikatesami 12 prijav, 5 odjav, z mesnimi izdelki 2 prijavi, 1 odjava, z m!e.kom in mlečnimi izdelki 2 prijavi, 6 odjav, s sadjem 5 prjjijv, 4 odjave, s perutnino 6 prijav, 19 odjav, s špecerijskim blagom 1 prijava, 2 odjavi, branjarstvo 21 prijav, 15 odjav, kramarija 2 prijavi, trgovina z mešanim blagom 85 prijav, 55 odjav, z galanterijskimi blagom 6 prijav, 5 odjav, s fotografskimi potrebščinami 2 prijavi, s parfumi in toaletnimi potrebščinami 1 odjava, drogerije 1 prijava, 2 odjavi, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami 1 odjava, trgovina z lončeno posodo 1 odjava, s stavbnim materijalom 2 prijavi, 1 odjava, z bučnim oljem 1 odjava, z bencinom 1 prijava, z vinom 5 prijav, 11 odjav, z vinom v zaprtih steklenicah 4 odjave, s pivom 1 prijava, 1 odjava, s pivom v zaprtih steklenicah 2 prijavi, z žganjem v zaprtih steklenicah 2 odjavi, z mineralno vodo 4 pdjave, sejmarstvo 20 prijav, 9 odjav, agenture in komisijske trgovine 10 prijav, 5 odjav, anončna pisarna 1 prijava, 5 odjav, mešetarji 1 prijava, 2 odjavi, razno 5 prijav, 1 od.-java. Skupaj 305 prijav, 280 odjav. Univ. prof. inž. Alojz Hrovat, Ljubljana: Novodobni pripomočki za tehnično risanje. V zadnji dobi 30 let je med tehniki našlo vedno več tal spoznanje, da že sto in stoletja neizpremenjeni, ali s prav malenkostnimi izpopolnitvami opremljeni risalni pripomočki ovirajo stalno naraščajoče delo pri risalni mizi. Storjenih je bilo več poizkusov za zgraditev primernih (inštrumentov. Toda šele v času po veliki vojni 90 ti poizkusi dovedli do prave rešitve problema. Izkazalo se je, da zahtevam najbolje morejo ustrezati v risalni aparat spojeni gibljivi paralelogrami. Postavljene so bile na trg nekatere take priprave. Od vseh teh pa si je kot konstruktivno najprecizneje zamišljen pridobil svetovni sloves risalni stroj »Is is«. To je izredno precizen, tudi kvalitativno najboljši inštrument, iki je v vseh potankostih izdelan s poseb.io fineso. Ne manjše praktične važnosti jp tpmu risalnemu stroju pripadajoča risalna miza, ki se da v hipu postaviti v vsak žel,j e ni položaj. Risalni stroj sam je sestavljen iz dveh med seboj v krogljičnih tečajih spojenih paralelogramov, od katerih je eden gibljivo zvezan z opornikom, a drugi nosi risalno glavico. Le-ta sr suče okrog svoje osi, s tem pa se tudi ž nio spojena ravnila odnosno merila mehanično prestavljajo v željcne kote. Razen normalnih, se morejo uporabljati tudi redukcijska merila za različne mere. Izravnava se stroj brez vsakih vzmetov. Napetosti, izvirajoče iz tež-ne izravnave, se prenašajo neposredno nazaj na opornik. Prenaša jih komnenzačni drog v zgornjem paralelogramu, vsled česar ima spodnji paralelogram nositi le malenkostno napetost. Vsa sila napetosti teži torej stalno navzfor in se tako stvar ja ravnotežje v celotni napravi, taiko da spodnji paralelogram igraje vstreza nalogi vodenja risalne glavice. Izmenjava ravnil in meril se izvrši hitro brez uporabe orodja. Pritrditev stroja na risalni deski je sirarna, montaža povsem enostavna. Justiranie stroja se more izvesti do popolne natančnosti. V celem je risalni stroj »Isis prvovrsten aparat za racijonalno izrabo tehničnega dela pri risalni mizi, ker se ž njim gotovo podvoji količino in vrednost risarskih izdelkov. Vrhtega pa še ugodno vpliva na dela-zmožnost tehnika-risci ia, ker ga obvaruje fizične kakor duševne utrujenosti pri delu. Stolica za ceste in železnice na tukajšnji tehnični fakulteti je po dobro-tvornem činu prišla v posest enega teh risalnih strojev »Isis«. Za ogl d je na razpolago vsem, ki bi imeli zanimanje za ta svojevrstni risalni pripomoček. 3* iu3ih ordaniMdi Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 3. februarja 1931 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gre-mija trgovcev Celje, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. DruStvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo vabi na VII. letni redni občni zbor, kii se vrši v nedeljo na dan 1. februarja 1931 ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Trgovskega doma« na Gregorčičevi ulici. — Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročalo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev' novega odbora (predsednika, predsednika razsodišča in 9 odbornikov). 6. Volitev dveh preglednikov računov. 7. Določitev članskih prispevkov. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. — NB.: Občni zbor je sklepčen, kadar je prisotnih vsaj tretjina vseh rednih članov. Ako občni zbor ni sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure nato drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom ter je sklepčen pri vsakem številu članov. Morebitne samostojne predloge je treba glasom društvenih pravil § 16 točka e) naznaniti odboru najmanj 5 dni pred občnim zborom in jih mora podpirati vsaj pet rednih članov. Ustanovni in častni člani imajo na občnem zboru le posvetovalen glas. TEČAJ ZA OPEKARN ARJE V LJUBLJANI. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v Ljubljani dvotedenski tečaj za samostojne opekarnarje, opekarnarske poslovodje in delovodje. Tečaj se prične v pondeljek 23. februarja t. 1. ler se konča v soboto 7- marca 1931. Predavalo se bo samo v popoldanskih in večernih urah skupno 60 do 70 ur in sioer: zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin o zgradbah, referent ban sli e uprave za strojno gradbo g. inž. Štolfa o strojni opremi in mehanizaciji opekarne, ravnatelj Združenih opekarn g. Karo o praktičnem obratovanju v opekarni, strokovni profesor tehniške srednje šole za keramiko g. Beran o tehnologiji surovin in kuriva in profesor tehniške V Seyerni Italiji obstoja močno zaui-uiauje drva iz Jugoslavije, kakor pir roča Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine jugoslov. generalni konzulat v Miilanu. Več italijanskih iniporterjev se je že tozadevno obrnilo na generalni konzulat. Za zdravilne rastline iz .Tugi,, kivije vlada inočno povpraševanje v Marseille, kakor poroča tamošnji jugosl. generalni konzulat. Vele im po rt er ji so zahtevali konkretnih ponudb. Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 4878 milijonov Din, kovinsko kritje 242 milijonov. Število avtomobilov v Balkanskih deželah (osebnih) je po uradnih cenitvah sledeče: Romunija 30.000, Grčija 16.200, Jugoslavija 13.500, Evropska Turčija 8800, Bolgarija 2270. Opekarska industrija v Apatinu in okolici zelo nazaduje; pred vojno je delalo 33 peči, sedaj delajo samo še tri. Izvo« iz Srema in Slavonije je bil lani manjši kot v drugih letih, znak splo-šne gospodarske krize. Le jajec se je izvozilo več kot v drugih letih, in sicer 11 milijonov kosov. Odkup tobaka v Hercegovini je dal 641 vagonov, 1 kg po 16’72 Din. Pridelovalcem tobaka je bilo izplačanih 107 milijonov 375.200 Din. Železni rudnik Ljubija je obrat zelo skrčil, ker so se vsled krize železne industrije v Ogrski in češkoslovaški po-šiljatve tja bistveno zmanjšale. Na merodajnih straneh so sklenili, da bodo položaj delavstva olajšali. - Veliko zanimanje za jugoslov. hrast vlada v Helsinkih (Helsingfors), glav. mestu Finske. Generalni ikonzulat in Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razpolagata z naslovi finskih impor-terjev, ki hočejo stopiti z jugoslovanskimi eksporterji v stik. O novih najdiščih platine, zelo bogatih, poročajo z otoka Chiloe v državi Chile. Carina na sladkor v Avstriji je zvišana za 5 zlatili kron, pa je kljub tema sladkor še zmeraj cenejši kot je bil lani ob tem času. »Agrarische Rundschau« se imenuje nova dunajska agrarnopolitična revija, koje prva številka je pravkar izšla. Izhajala bo vsako četrtletje, posamezna številka šil. 370, naslov: Wien, I., Lo-vveLstr. 16. Novovrstno racionalizacijo hočejo vpeljati v Italiji; ne gre za standardizira-nje produkcije, temveč za omejitev obratnega kapitala na minimumi in za samo tolikšno produkcijo, na koje prodajo se more z gotovostjo računati. Dividendo družbe »Fiat« hočejo znižati letos na 7 in pol do 8 odstotkov; lani je bila 12 in pol odstotna. Produkcija surovega jekla v USA jo postala nekoliko živahnejša. Samo za cevno napeljavo petroleja iz Iraka do Sredozemskega morja bo dobavila Amerika 160.000 ton cevi. Belgijski urad surovega železa, koje-ga doba poteče 1. aprila, bo podaljšan do 1. oktobra. Mednarodna zveza surovega jekla bo po zanesljivih poročilih še nekoliko časa nadaljevala svojo sedanjo politiko produkcijske omejitve. Proti ruskemu dumpingu v lesu jo nastopila tudi Španija s tem, da je podpisal kralj dekret, ki zvišuje carino za les za one dežele, ki nimajo s Španijo trgovske pogodbe, kar se tiče v prvi vrsti Rusije. Sladkorne tovarne v Zapadni Poljski so najele v Franciji posojilo v znesku 60 milijonov frankov. srednje šole g. Klinc o knjigovodstvu. Pristojbina za samostojne podjetnike znaša Din 200'—, za ostale Din 100’—. O podrobnejšem bodo dobili obvestilo prijavljenci pismenim potom. Prijave je poslati Zavodu PO Zbornice '101 v Ljubljani najkasneje do 15. februarja. Ker se sprejme samo omejeno število udeležencev, je v interesu prijavljencev, da pošljejo prijavo oimpreje, ker imajo prednost pred kasnejšimi. Dipl. mere. Evgen Lovšin: 0 možnostih finansiranja železnice Kočevje-Vrbovsko sever in Črnomelj-Gor. Jadrč. (Konec.) Kdo bo podpisal novo obligacijsko posojilo? Največje važnosti za čim večji uspeh posojila so s strani vlade zagotovljeni dobri pogoji in pa prava Propaganda. V tem oziru je izvrše-no že veliko delo v borbi za posamezne varij ante.. Prav usmerjena Propaganda bo našla vse vire, ki bi mogli priti pri novem posojilu vpo-štev. izgledi so dobri. Seveda so vsa ta upanja subjektivnega značaja in moram priznati, da sem taksiral posamezne bodoče podpisnike samovoljno, ne da bi imel dovolj vpogleda v njihovo likvidnost in finančne možnosti. Optimizem pa je na mestu, ker gre za veliko stvar in ker Dravska in Savska banovina prednjačita ne samo po urejenosti svo-iah gospodarstev, temveč tudi po obilnosti svojih denarnih sredstev skoro celi državi. Podpisane vsote je potrebno plačati v triletnih obrokih. Imenujmo dete po njegovem imenu. V letih naj bi podpisali novega posojila v nominalni vrednosti: Dravska banovina Savska banovina Mesto Zagreb Mesto Ljubljana Denarni zavodi Dravske banovine (Banke, kreditne zadruge, regula-tivne -hranilnice, zavarovalnice itd. Denarni zavodi Savske banovine Pokojninski zavod za na-meščence v Ljubljani Središni ured za osigu-ranje radnika v Za-grebu Trboveljska premogokop na družba v Ljubljani 1 °djetniki, ki bodo proge gradili rpsta prodaja v obeh banovinah (Dolenjske železnice, kraji ob .progi, lesna in druga in dustrija, obrt in trgo vina) 1932. 1933. 1934. 1935. 5 5 5 15 5 5 5 15 2 2 2 6 2 2 2 0 30 30 30 90 30 30 30 90 10 10 10 30 10 10 10 30 3 3 3 9 ) ‘20 i ‘20 20 60 10 10 10 30 127 127 127 381 Če bi se po tej cenitvi izvršil podpis novega posojila, bi se zbralo okroglo 380 milijonov dinarjev. »Zakon o notranjem državnem posojilu za izgraditev proge Kočevje-Vrbovsko sever in Črnomelj—Gor. Jadrč iz leta 1931 bi vseboval sledeče glavne točke: Oblika: Obligacijsko, amortizačno, notranje posojilo Kraljevine Jugoslavije. Namen: Graditev železniške proge Kočevje—Vrbovško sever, Črnomelj— Gor. Jadrč in povečanje sušačke luke v Martinščici, vse po razpoložljivih sredstvih in v naštetem vrstnem redu. Nominale posojila, obrestna mera, emisijski tečaj: Najmanj 250 milijonov dinarjev, plačljivih v 3-letnih obrokih; obrestna mera 8% od nominale, emisijski tečaj 95, za posrednike — banke — primerna provizija. Obrestni kuponi polletni. Jamstvo: Integralno in brezpogojno jamstvo Kraljevine Jugoslavije; zastava vseh kosmatih dohodkov nove proge; vsako leto bo v državnem poračunu predvidena za anuiteto potrebna vsota. fcazdolžitev: V 30. do 50. letih z * ,up01n obligacij na borzi ali z iz-ku an^ein’ s pravico države na na- “P po nominalni vrednosti tudi Preje. Drugj pogoji; Značaj pupilarno državnega papirja, možnost k °rd.a pri Narodni banki in pošt-nranilnici v višini 75% vsakokrat- e tečajne vrednosti in obrestne me- ,eJ*''''• Posojilo je oproščeno davkov, li?v ad in taks> obligacije so uporab- nrort Za pol°Se- Nadaljne izredne snnr^°Stl’ ki Se bodo še ugotovile sporazumno z vlado Ko bi akcijski odbor za novo železnico začasno in predhodno dobil pritrditev kupcev za primerno vsoto obligacijskega posojila, bi po svojih predstavnikih sporočil vladi ponudbo na posojilo. Podjetniško posojilo: Omenili smo že tretjo možnost finansiranja, ki veže na posojilo koncesijo za gradnjo potom javnega razpisa in izbire najugodnejšega ponudnika. Vlada je razpisala na ta način lansko jesen 8 prog v skupni dolžini 410 km in za približno vsoto 1 milijardo 107 milijonov dinarjev. Med temi progami nahajamo edino v Dravski banovini železnico št. Janž—Sevnica v dolžini 12 km za 34 in pol milijona dinarjev. Ponudbe so morale vsebovati enotne cene za vsa dela, razvidna iz tozadevnih pogojev, situacijskih načrtov, dolžinskih profilov i. t. d. Gradbena podjetja bi morala sama finansirati gradnjo in nuditi državi 15 do 20 letno posojilo po tečaju in obrestni meri, ki so jih takrat noti-rali državni papirji. Posojilo se amortizira najprej v 12. letih. Začetek amortizacije eno leto po izgotovitvi proge. V prvih treh letih naj bi se izplačilo 25 odstotkov posojila, ostanek v nadaljnih letih, vlada pa si pridržuje pravo, tekom 3. let od dogo-tovitve vrniti tudi ta ostanek, in se potem ne računajo nobene obresti. Ako pa se vlada odloči dolžno vsoto 75 odstotkov amortizirati v nadaljnih letih, potem bo izdala državne obveznice, ki naj nosijo največ 7% obresti, pri emisijskem tečaju, ki naj bo manjša kakor 92, amortizačna doba pa naj bi bila 30 let. Vlada je nudila s temi pogoji realno obrestno mero 7.6%. Ta razpis se je sestavljal pred oktobersko katastrofo ameriškega trga, ko je n. pr. 7% Blair notiral v Newyorku okrog 87, torej pri realni obrestni meri 8%. Danes no-tira 7% Blair 79, realna obrestna mera 8.58%. Denar za državo je torej v primeri lanskega leta s prvo polovico januarja letošnjega leta dražji za ca. 0.85%. Čeprav je vlada vnaprej maksimirala realno obrestno mero za podjetniška posojila, vendar je v pogojih izjavila, da se bo obrestna mera in emisijski tečaji določil sporazumno med podjetjem in vlado po situaciji na mednarodnem denarnem trgu. Za kritje teh obligacij se bodo vsako leto vnesle v proračun potrebne vsote. Drugih kritij vlada ni nudila. V časopisih smo čitali, da so se mnoge inozemske in nekatere tuzemske tvrdke zanimale za ta razpis. Za progo št. Janž—Sevnica je oddala ponudbo samo ljubljanska družba Du-kič & Ko. Podjetja, ki si s posojilno pogodbo pridobe obenem koncesijo gradnje in možnost dobička, so morala smatrati zgrajšnje pogoje za primerne. Predpostavljamo, da so podrobni pogoji gradnje onemogočali vsak večji rizi-ko podjetja v morebitnem večdelu. V cenah gradbenega materij ala in v mezdah podjetnik ni smel najti velikih rizikov. In vendar ta razpis ni prinesel pričakovanega uspeha. »Narodno blagostanje« od 10. januarja poroča iz Beograda: Ko so se ocenile posamezne pohudbe, se je konstatiralo, da ste samo dve ugodni in sicer ponudba za progo Veles—Bitolj in ponudba, ki vsebuje tri proge: Bihač__ Zrmanj a—Knin, Kuršuml j i j a—Priština in Priština—Peč. Neugodne ponudbe, ker niso bile v soglasju niti s predpisanimi tehničnimi niti finančnimi pogoji, pa so bile predane za proge: Globovc—Peč, Beograd—Pančevo, Koprivnica—Varaždin in št. Janž—Sevnica. Torej so upi za št. Janžko železnico zopet splavali po vodi. Jesenski razpis o gradnji prog od- kriva intencijo vlade, ki je sledeča: Vlada prizna koncesijo za gradnjo in s tem podjetniški dobiček onemu, ki ji da za tri četrtine gradbenih stroškov 30 letno posoijlo. Obrestna mera in oddajni tečji naj bosta v soglasju s situacijo na mednarodnem denarnem trgu. Posebnega kritja za posojilo pa vlada ne nudi. Potrebno je bilo o tem načinu financiranja nekoliko več povedati, ker smo tako pokazali, da intencije vlade prošle jeseni niso bile zelo oddaljene od naših predlogov o posojilu, razen kar zadene predlagano kritje. Povedali smo, da je danes denar za državo dražji, kakor pa je bil zadnja tri leta. Za one, ki posojilo dajejo, je zopet visoka cena denarja velika privlačnost. Potrebna pogajanja bodo spričo važnosti projekta gotovo dovedla do sporazuma med vlado in podpisniki posojila. Ocenili smo jih s tremi letnimi deleži po 20 milijonov. Ta vsota ni pretirana, preje se bo dala zvišati. Tako podjetniško posojilo pi bi izdatno podražilo graditev proge. Zaključek: Težkoče, ki se bodo pojavile pri financiranju proge stopajo precej jasno v ospredje. Pri pogajanjih za posojilo je potrebno mnogo dobre volje in razumevanja za projekt pri vladi, istočasno pa pri podpisnikih zavesti, da proga služi v daleč največji meri ožji domovini. Vsi nekdanji pomisleki političpe narave morajo biti pozabljeni. Dali bi samim sebi žalostno spričevalo, če bi v borbi za prestiž ene ah druge politične orijentacije rušili obče koristno stvar ali vsaj izstopili iz vrst njenih borcev. Preveč imamo radi to svojo zemljo in dezerterjev ne bo med nami. Iz naslova in uvoda mojega predavanja vsakdo takoj uvidi, da sem se opredelil za eno varijanto. Kakor hitro začnemo razmišljati o možnostih finansiranja projekta, nam mora biti ta projekt znan. Finančniki ne morejo oddeliti en del kapitala za projekte, za katere se še vodi borba, za katere se ne ve, koliko bodo približno veljali, za katere se ne ve, ali bo država, ki nosi glavni riziko rentabili-tete pristala po njih. Kdor torej ponovno začenja borbo za in proti vari-jantam, ta ruši podlago vsakega finančnega načrta, ta zavlačuje na ta način ostvaritev projekta samega. Lajikom v tehnični stroki naj zadostuje, da je Klodič-Hrovat-Kavčičev načrt uzakonjen, da je vzdrževanje te proge naj cenej še in da je ta načrt odobrilo tudi Vojno ministrstvo. Naj bo torej konec desetletne borbe za varij ante. Začnimo vsi, ki smo dobre volje, z reševanjem finančnega vprašanja našega projekta, ki ni nič manj važen pa tudi nič lažji, kakor je bil tehnični problem. Devizno tržišče. Tendenca razen Curiha in Budimpešte spremenljiva. Tudi minuli teden je zaključil nalik predzadnjemu tednu (18-249 milijonov dinarjev) z znatnim deviznim prometom od 18-097 milij. Din, pri čemer pa je poudariti dejstvo, da je bilo samo na ponedeljkovem borznem sestanku (19. t. m. perfektuirano zaključkov za nad deset in pol milijona dinarjev, medtem ko je bil na vseh ostalih borznih sestankih na temelju teh-le številk: dne 19. januarja Din 10,622.930-72 Curih -Newyor.k, dne 20. jan. Din 1,685.273-55 Berlin - Curih, dne 21. januarja Din 1,543.455-60 London - Praga, dne 22. tjanuatjja Din 2,526.512-07 Praga-jNew-i york, dne 23. jan. Din 1,719.542-08 London - Praga, dosežen razmeroma minimalen dnevni devizni promet. Na po-edinih borznih dnevih so prevladovali zaključki Prage, Curiha, Londona, New-yorka in deloma Berlina. Tokrat je omogočila zopet privatna ponudba gros zaključkov v Curihu (3-891 milij. Din) in Londonu 2-293 milijonov Din) ter deloma v Trstu (1-303 milij. Din), ki predstavlja izključno privatno blago, dočini je dala to pot Narodna banka v primeri s predzadnjim tednom nekaj manje deviz na razpolago v celem 8-056 milij. Din In sicer največ Prage (2-608 milij. Din), Ne\vyorka (1-978 milij. Din), Dunaja (1-472 milij. Din) ter deloma Berlina (1-076 milij. Din). V pogledu višine skupnega, tekom prejšnjega tedna doseženga prometa v posameznih devizah, je razvrstitev sledeča (vse v milijonih dinarjev): Curih 4-110, Praga 3-455, London 2-843, New-vork 2-096, Dunaj 1-738, Berlin 1-468, Trst 1-303, Budimpešta 0-665, Pariz 0-304 in končno par zaključkov Amsterdama. Devizna tečajnica pretečenega tedna kaže le nekoliko spremenjeno sliko, ker je večina deviznih tečajev beležila z dvigajočo se tendenco razen Curiha, ki je ostal popolnoma nespremenjen, in Budimpešte, ki je od 19. t. m. (9-8877) na 20. it. m. okrepila svoj tečaj za nekaj točk in odslej beležila ob tečaju 9-8904 vse do konca minulega tedna. Notice deviz, ki so bile v proštom tednu v porastu, so bile v dneh 19. in 23. t. m. sledeče: Amsterdam 22-775 — 22-78, Berlin 13-455 — 13-46, Bruselj 7-8915 do 7-8937, Dunaj 7-9589 — 7-9639, London 274-89 — 274-94 in Trst 296-21 do 296-33 za denar in 296-49 za blago. — Nasprotno je bil Newyork le sredi zad- njega tedna v staJlnem porastu, na petek (56-53) pa za malenkost popustil napram ponedeljku 56-535 nalik Pragi, ki je bila na vseh borznih setankih tr-govana po 167*68, le v sredo po nekoliko višjem tečaju 167-73. Edini Pariz je bil od ponedeljka (221-95) na torek (221-98) v porastu, zatem pa stalno popuščal in beležil v četrtek ter v petek ob nižjem tečaju 22P92. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca še vedno mlačna. Tečaji vseli na tukajšnji borzi noti-ranih papirjev so stali nespremenjeni, izvzemši Prve hrvatske štedionice, ki je beležila 970— za denar od 22. m. dalje, seveda brez blaga. Edini zaključek v prejšnjem tednu beleži Vojna škoda in sicer 21. t. -m. po tečaju 416-25. Blairovo 8% .posojilo je bilo nudeno na vseh borznih sestankih po 92;50 razen v petek, ko je bil tečaj za blago 92-25, dočim je ponudba v 7% posojilu notirala 8050 skozi vse borzne dneve, le v torek 20. t. m., v petek 23. L m. pa 80-—. V ostalem ne kaže efektno tržišče nikakega zanimanja. Lesno tržišče. Tendenca slaba. V pretečenem tednu so bila povpraševanja na lesnem tržišču nekoliko živahnejša. Vendar pa je že iz stilizacije povpraševanj razvidno, da so vsa ta vprašanja bolj informativnega značaja in je le od lepe izdelave ter ugodnosti cene odvisno, ali se bodo kupčije per-fektuirale pri nas ali pa v Slavoniji, ker gre večinoma za trdi les, v gotovih popolnoma fiksiranih dimenzijah, za speeijalno uporabo. Poleg hrastovine se iščejo orehovi hlodi za furnir, nadalje javorjevi plohi ter lipa v prvo vrstni kvaliteti. V mehkem lesu se situacija ni nič izpremenila, kupujejo se le manjše količine za takojšnjo uporabo. Zaključilo se je 6 vagonov desk smreka - jelka v raznih dimenzijah za stavbne svrhe, 2 vagona parjene bukovine /., II., 8 vagonov mešanih drv ter 1 vagon oglja. Žitni trg. Popolnoma pod vplivom prekooceanskih borz so se razvijale v minulem tednu žitne cene na evropskih borzah. — Tendenca je bila v splošnem zelo ne- stanovitna in promet zelo majhen. — Pri nas so dovozi pšenice od strani producenta bili nadalje slabi, tak ) da se je cena pšenici mogla udržati na dosedanji višini. — Akora v no so bi i dovozi Slabi, ni primanjkoval.) blaga, ker se je živahno povpraševanje umirilo in izgloda da je konzum svoje ;;akye zopet 74i nekaj časa izpopolnil. — Cena naši pšenici je visoko nad svetovno paritete in je le malo verjetno, da bi mogla pri neizpremenjeni inozemski situaciji tc svojo ceno vzdržati. 'Kupčija s koruzo je takorekoč popolnoma utihnila. — Sklepajo se malenkostne količine za pro-mp.no dobavo, za terminske kupčije pa ni prav nobe- nega zanimanja. — Čeprav je cena koruzi razaneroma nizka, :ti izključeno, da bo pri obstoječih zalogaji blaga in radi konkurence prekooceanskega blaga, še na čemi popustila. Veliko manj se v splošnem rabi koruze radi izredno ugodne zime. Tudi kupčija 'z moko ni več tako živahna kot je bila doslej in je čuti od sliani mlinov, da jim blago zaostaja. — Nespremenjeno živahno je povpraševanje po otrobih, ostala krmila so pa tudi zanemarjena. Na ljubljanski borzi je bilo v minulem tednu zaključeno: 4 vagone pšenice, 2 vagona moke in 1 vagon koruze. Socijalno zavarovanje in privatni nameščenci. Socijailno zavarovanje v naši državi je prikrojeno za potrebe delavskega stanu. Potrebe in zahteve privatnih in trgovskih nameščencev do socijalnega zavarovanja so pa z ozirom na njihove drugačne razmere in višji družabni položaj mnogo višje, katerim delavsko zavarovanje ne more ustreči, niti ni v stanu obvarovati privatnih nameščencev pred proletarizacijo. Zato so si privatni in trgovski nameščenci v naši državi osnovali svoja lastna društva, potom katerih so izvedli noljše in njihovim razmeram ustrezajoče bolniško zavarovanje v lastnih društvenih blagajnah. Take blagajne vzdržujejo Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, Društvo trgovskih in privatnih nameščencev Merkur v Zagrebu in Trgovačka (»mladina v Beogradu. Z osnovanjem privatnih društvenih bolniških blagajn je položen temelj za popolno socijalno zavarovanje privatnih nameščencev. Iz navedenih razlogov in v prizadevanju, da se ustvari popolno socijalno zavarovanje privatnih nameščencev, sta Pokojninski zavod za nameščence in Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani dne 10. nove m lira 19;10. predala gospodu predsedniku ministrskega sveta peticijo, v kateri naprošata kraljevo vlado, da razširi veljavnost zakona o pokojninskem zavarovanju principi jeilno na celo državo. Pokojninsko zavarovanje naj bi se provajalo po principu decentralizacije v treh samostojnih zavodih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Razširjenje naj bi se izvršilo postopoma in sicer hkrati po teritorijalnem in personalnem principu. Po teritorijal-nem principu naj bi se pokojninsko zavarovanje razširilo na ostale dele Savske, Primorske ili Zetske banovine, v katerih je deloma že sedaj v veljavi, po personalnem principu pa na one nameščence, katerim je kraljeva vlada že načeloma priznala pravico do pokojninskega zavarovanja (novinarji, rudarski nameščenci) ali jim namerava priznati v novih zakonih (nameščencem občin, apotek itd.), kakor nazadnje tudi na nameščence akcijskih družb in denarnih zavodov. Končno so imenovani 'zastopniki naprosili kr. vlado, da unificira vse soci- jalno zavarovanje privatnih nameščence viz okvira Suzora ter jih priključi nosilcu pokojninskega zavarovanja. 'Zahtevo po unifikaciji socijalnega zavarovanja privatnih dn trgovskih nameščencev, ki se naj izvrši: 1. z razširjenjem pokojninskega zavarovanja na celo državo z decentralizacijo uprave potom treh samostojnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in 2. z iz-ločenjem bolniškega in nezgodnega zavarovanja ter priključitvijo društvenih bolniških blagajn nosilcu pokojninskega zavarovanja, so sprejeli tudi predstavniki privatnih nameščencev v ostalih delih naše države, ki so sklenili sledeč) resolucijo: Predstavniki društev Merkur, Društva privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, Beogradska trgovačka omladina v Beogradu, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani so sklenili soglasno na svojem skupnem sestanku dne 18. t. mi. v prostorih Beogradske trgovačke omladine pri pretresanju načrta novega zakona o sooijalnem zavarovanju, da se zahteva izločitev iutele!^ tualnih delavcev in trgovskih nameščencev iz občega socijalnega zavarovanja s posebnim samostalnim nosilcem, kakor je to izvedeno v vseli drugih naprednih državah. Bolniško in nezgodno zavarovanje se bo provajalo potoni obstoječih treh bolniških blagajn. V pogledu pokojninskega zavarovanja so se predstavitelji zedinili, da se obstoječe pokojninsko zavarovanje, ki je danes v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, razširi v načelu na celo državo na ta način, da to pokojninsko zavarovanje izvršujejo trije samostojni zavodi. Gornji sklepi so bi'li predloženi gospodu ministru socijalne politike in narodnega zdravja, ki jih je vzel na znanje in obljubil, da bo sklical o tej zadevi posebno anketo. TEČAJ ZA DAMSKO FRIZIRANJE V LJUBLJANI. Za ved za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani opozarja brivsko -frizerske obrtnike in pomočnike, da priredi v Ljubljani trimesečni tečaj za damsko friziranje. Tečaj se prične \ ponedeljek 16. februarja t. 1. ter se bo vršil po trikrat na teden od 20. do 22. ure zvečer v prostorih meščanske šole v Ljubljani VII (Spod. šiška). Poučevalo se bo praktično delo, razen tega pa predavalo tudi o brivsko - frizerski hi-gijeni. Prijaviti se je neposredno na Zavod PO Zbornice TOI do najkasneje* 10. februarja 1931. Pristojbina za obisk tečaja znaša Din 2G0-—. Ker je prostora samo za največ 24 mest, se mojstri in pomočniki brivsko - frizerske stroke, ki bi se rada udeležili tečaja, opozarjajo, da pravočasno vpošljejo svojo prijavo. ' LICHT PRIČAKUJE REKORDNO SLADKORNO PRODUKCIJO. Licht je priobčil četrto cenitev evropske sladkorne produkcije. Brez Rusije bo dala po Lichtovi cenitvi ta produkcija 8-5 milijonov ton, z Rusijo pa 10-5. V pretekli kampanji je producirala vsa Evropa 8‘25 mil. ton, torej bo letošnja produkcija po Lichtu za 27’09 odstotkov večja. Ta prirastek odgovarja približno vsakoletni v Evropo uvoženi množini trstnega sladkorja. V zadnji predvojni kampanji 1913—14 je Evropa pridelala ca. 8-25 mil. ton sladkorja; nato je sledil, kol znano, oster padec, ki je v kampanji 1919—20 dosegel z 2-5 mil. ton globinsko točko. Predvojna kapaciteta se je mogla doseči le polagoma in je bila šele v zadnjih dveh letih kampanje polno dosežena. S številom 105 mil. Ion bi se dosegla produkcija, kakršne doslej v Evropi še ni bilo. Produkcija Nemčije je cenjena na 2-5 mil. ton, Češkoslovaške na 1,175.000 ton. NAZADOVANJE V PORABI HMELJA. Dr. O. Hartig piše v »Prager Tag-blatt«-u: Današnja cena hmelja odgovarja komaj petini predvojne cene (julij 1914), če se sploh še more govoriti o ceni hmelja. Kot vzrok krize se navaja v prvi vrsti nadprodukcija. Za leto 1930 to ne velja popolnoma. Svetovna produkcija boljšega hmelja (za produkcijo kvalitetnega piva) je znašala lani 590 | tisoč carinskih stotov, in prav toliko, ! 600 tisoč stotov, znaša po dr. Barthu svetovna letna poraba. Dvomimo pa, da dosega poraba res 600.000 stotov; vsaj leta 1930 jih ni. Vzrok je bilo lansko poletno vreme, oslabljena konsumna moč in zvišanje davka na pivo, zlasti v Nemčiji. Trajno manjša poraba hmelja se da preprečiti le z močno zmanjšano ponudbo. In to se bo moralo brezpogojno izvršiti v vseh deželah luneljske produkcije, da se pridelovanje omeji. UPNIKI SI SAMI POMAGAJO, Tekstilna industrija v Warnsdorfu na Češkem, organizirana v »Textilschutz«, je v brambi proti množečim se nepoštenim insolvencam sklenila, da bo preiskala vse slučaje po lastnih organih ter da bo tako vsled zavlačevanja novega poravnalnega zakona posegla po samopomoči. V bodoče bo odklonjena vsaka poravnava, ki ne bo ponudila minimalne kvote 50 odstotkov, plačljive najkas- neje v teku enega teta; če se rok zamudi, terjatev zopet oživi. BORZNA TRGOVINA V NEW YORKU PADLA LANI ZA 28 ODSTOTKOV. - Lani so prodali na borzi v New Yor-ku 810,500.000 kosov delnic proti 1 milijardi 127,750.000 kosom v letu 1929. To je v primeri z rekordnim letom 1929 28 odstoten padec; po vrednosti je pa padec vsled nižjih tečajev še večji. Obrestno je pa trgovina v trdnoobrest-ljivih listinah padla po vrednosti samo za 6 odstotkov, od 3030 na 2833 mili j.. dolarjev. Nabava pisarniške opreme ia okrajna sodišča. Na ozemlju bivše kraljevine Srbije se je ustanovila cela vrsta okrajnih sodišč, ki se s pohištvom (pisalnimi mizami, stoli, policami, omarami itd.) na novo opremijo. Za dobavo te opreme je razpisana pri ministrstvu pravde ofertalna licitacija, ki se vrši dne 10. februarja 1931. V celoti gre za dobavo pohištva v približni vrednosti 2*5 mi-ljonov Din. Pogoji za to licitacijo se dobe v ekonomatu ministrstva pravde. Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž.. železnic v Ljubljani sprejema do 7. februarja t. I. ponudbe glede dobave 3000 kilogramov pločevine, 170 kg žice, 1500 komadov vijakov, 50 komadov objem-kov za plinske cevi, 700 komadov matic in 2000 komadov zatikačev. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega kabla, kabelskih končnikov, nastavkov strelobranov itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenjcsprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg ječmenove kave; do 16. februarja t. 1. pa glede dobave naprave za preizkušnjo visokih napetosti. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. — Dne 12. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave cevi za vodovod; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave kompletnih skretnic. (Oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa. Direkcija šuma brodske imovine opčine v Vinkovcih sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa in drv se bo vršila potom licitacije dne 16. februarja t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 16. februarja t. 1. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zakupa lniffeta na postaji Brežice se bo vršila potom licitacije dne 16. februarja t. I. pri Direkciji držav- ' železnic v Ljubljani. (Oglas je na 1 »ogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) >i\NOC£> w tovarna * vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfineiii in najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina. Tehniino in h^gijeniino najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta la, ll.nadstr. Zahtevajte ponudbo I SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Telefon št 20-60 LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajoče posle. L a ■ t n o skladliie z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladišče. Mastne trošarina prosto skladišča. Carinsko posredovanja. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomobil KUVERTA » nU BLIANA mmMmm TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Veletrgovina IIIIIIII <£fub^ana priporoCa Špecerijsko blago raznovrstno žganja, moko in dalalna pridatka ■ Raznovrstno rudninsko vodo Lastna pralama za kavo In mlin za diia-va z alaktr. obratom Canlki na razpolago I Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.