Naročnina
Dnevno Itdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din pedel)»ka Izdalo celoleino v Jugo-»lavlfl 120 Din. za Inozemstvo MO D
SCOVEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelli-vrsto mali oglasi po 130 in 2 D.veeil oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem o naročilu popusi
Izide ob 4 zjulr^j
razen pondeljka ln dneve po prazniku
l/rednUtvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/Ш UoJt opisi se ne vračalo, nefranklrana platna se ne sprelemato - Uredništva telefon it. 20SO, upravnlštva it. 232S
Političen lisi sa slovenski narodi
Uprava Ic v Kopitarjevi ul.ši. 6 Čekovni račun: Clubljana štev. 10.0SO ln I0.34? xa Inaerate. Saralevošt.7363. Zagreb it. 39.011. Praga ln Dunal it. 24.797
U zuninp politiki - hladnokrvnost!
Interpelacija opozicije
r Belgrad, 10. maja. (Tel. Slov.) Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič je na današnji seji odgovoril na Radičevo, Pribičevičevo in Jovanovičevo interpelacijo, v kateri vprašujejo glede sklenitve carinske zveze Albanije z Italijo in glede proglasitve protektorata nad Albanijo, in ali s takšno politiko soglašajo tudi velesile, posebno tiste, ki so 9. novembra 1921 podpisale pogodbo o Albaniji; dalje ali bi ne bilo dobro, da se z naše strani store koraki že sedaj, da se Albanija enkrat za vselej osvobodi teh italijanskih zahtev in da se njeno razmerje in njeno stališče uredi pred Društvom narodov morda tako, da D. N. prevzame protektorat nad njo, da bi se na ta način osvobodila in da se tudi balkanske države osvobode vpliva fašistične Italije.
Marinkovičev govor je bil kratek in kon-cizen, obenem pa odločen in jasen. Še bolj strnjen pa je bil Marinkovičev odgovor na kritiko opozicije na koncu seje. Sama seja je bila precej mirna in ni prinesla nobenih novih momentov. Lahko se reče, da je opozicija s to svojo interpelacijo sebi napravila zelo slabo uslugo, ker je dokazala popolno nerazumevanje zunanjepolitičnih problemov, na drugi strani pa tudi dokazala svojo nesposobnost za prevzem odgovornosti za državno politiko. V tem oziru je posebno značilen Pribičevič, ki je v svojem govoru često izpadel tako, da je vsa zbornica protestirala proti njegovemu nastopanju. Odgovor, ki pa je dobil od zunanjega ministra, naj služi njemu in tovarišem kot najboljša lekcija za bodoče.
Zunanji minister g. Marinkovič je na gornja vprašanja odgovoril takole:
Marinkovič odgovara
Nobenih znamenj ni, iz katerih bi se labko sklepalo, da so časopisne vesti utemeljene, v kolikor so se pričele širiti nedavno, češ, da ima italijanska vlada namen, da proglasi carinsko zvezo z Albanijo, nato pa da prevzame končnoveljavno nadzorstvo nad to državo.
Neposredno in uradno nimam o tem dejstvu sploh nobenih obvestil. Ta korak je bil tudi nasproten načelu odprtih vrat, ki je sprejet med velesilami in po pozitivnem pravu. Očividno je, da niti v najbolj prijateljski obliki ne moremo vprašati tuje vlade, ali morda nima namena odstopiti od splošnega spoštovanja principov iu da opušča svečano sprejete obveznosti. So vprašanja, ki se niti v javnosti, kakor tudi ne v zasebnem življenju nikdar ne stavljajo. Iz istih razlogov jaz nisem sondiral in ne mislim sondirati niti ostalih velesil, ali bi se one s tako politiko, če bi obstojala, mogle strinjati. Sicer pa bi bilo tudi povsem odveč, ker je več nego gotovo, da se velesile ne bi mogle strinjati s politiko, ki bi bila nasprotna pogodbam.
S tem mislim, da sem odgovoril, v kolikor je to sploh mogoče, na prvo in drugo vprašanje, ki so mi ga stavili gospodje interpelanti. Smatram za dolžnost, da omenim, da je novost v parlamentarni praksi, ako poslanci interpe-lirajo ministre zunanjih zadev o namerah kake tujo vlade. Venclar sem so iz kurtoazijo trudil odgovoriti interpelanfoiii v mejah možnosti; moram pa izjaviti, da v ponovnem takem slučaju no bi mogel prevzeli odgovornosti za detinitivno uvajanje take prakse v narodno skupščino.
Treba ie hladnokrvnosti, ker probiem ie težak
Na tretje vprašanje, ki so ga stavili gospodje interpelanti, čast mi je odgovoriti, da ne obstoje nobena nova dejstva, ki bi opravičevala storiti katerekoli nove korake. Mi sicer ne moremo tajiti, da imajo posamezne velike sile, pa tudi Italija, gotov vpliv na Balkanu. Vse, kar lahko storimo, je to, da stremimo za tem, da se la vpliv izvršuje paralelno in soglasno z obstoječim pravnim mednarodnim redom in s principom balkanske neodvisnosti ter z našimi legitimnimi interesi. V tem prav-cu se tudi suče vsa naša diplomatska akcija. Napori, ki smo jih storili dosedaj in jih bomo tudi v bodoče, da pride med nami in kraljevino Italijo do prijateljskega sporazuma v vseh vprašanjih, ki interesirajo obe državi, imajo v prvi vrsti ta cilj. Problem ni niti malo lahek in nadejam se, da bodo gospodje interpelanti soglasni z menoj, da je treba za uiega
pravilno reševanje mnogo, mnogo hladnokrvnosti in dobre volje, pa tudi potrpljenja in diskretnosti. Mi moramo v tej zadevi delati z zaupanjem v pravičnost naše stvari in pravilnost ravnih linij naše zunanje politike, ki so v soglasju z evropskimi interesi in plemenitimi aspiracijami vseli civiliziranih narodov in gredo za tem, da se vzdrži in utrdi mir.
Ta krepka izvajanja zunanjega ministra, ki jih je cela zbornica ob prisotnosti polno-številno zbranega diplomatskega kora napeto in v največji tišini poslušala, so izzvala v skupščini veliko navdušenje in zunanji minister je žel buren aplavz in soglasno odobravanje.
Takoj nato je dobil besedo Svetozar Pribičevič.
Pribičevič napada vSado
Pribičevič je v svojem govoru navajal, da je zunanji minister dr. Marinkovič svoječasno zameril Pašiču, ko je na neko njegovo interpelacijo izjavil, da so odnošaji s sosedi korektni in prijateljski. Danes so odnošaji prijateljski samo z Romunijo in morda z Grčijo in Avstrijo, niso pa z Bolgarsko in Madjarsko, najmanj pa z Italijo. Pribičevič očita Marinkoviču, da je Madjarska javuo izpovedala svoje težnje po reviziji mirovnih pogodb, dalje, da je Albanija popolna italijanska kolonija in da predstavlja vsled tega resno vojno nevarnost. Albanija naj pride pod kontrolo Društva narodov. — Govor Pri-bičeviča, ki je bil posebno proti koncu poln najostrejših napadov na vlado in bil poln žalitev za predsednika in nekatere posamezne člane vlade, je izzvenel kot navaden agita-cijski govor, kakršnega sta navajena Radič in Pribičevič. Žaljiva kritika vlade o priliki tako važne debate, gotovo ni bila na mestu, zlasti ne, ker jo je izgovoril poslanec, ki se smatra za voditelja večje parlamentarne skupine.
3ovanovsč sovors stvarno
Miren in deloma dober je bil govor Jovana Jovanoviča, ki se je strogo držal interpelacije in jo je skušal utemeljiti. V svojih izvajanih je omenjal, da skuša Italija podjarmiti Albanijo z namenom, da si zasigura strategično važno ozemlje kot jamstvo za varnost proti opasnosti, ko bi imela nastati za Italijo na Balkanu. Carinska unija nima drugega značaja, kakor da hoče Italija iz Albanije napraviti svojo kolonijo. Ze dosedanje delovanje Italije v Albaniji dokazuje, da v resnici obstojajo take namere. Poslanec govori o oboroževanju Albanije po Italiji, ki postaja vsak dan očividnejše in večje. Nadalje govori o poslednjem zaporu meje, ki ga je izvršila Albanija napram nam. Ta zapora je bila izvršena v nasprotju z mednarodnimi pogodbami. Vsa ta akcija gre za tem, da bi Italija Jugoslavijo osamila. — Italiji se zdi Jugoslavija nevarna, kor se zelo hitro kon-solidira in zato Italija povsod dela naši diplomaciji čim večje ovire. Poslanec govori tudi o delu Italije za zvezo Bolgarske, Grške in Turčije ter kritizira izjave, ki jih je dal predsednik italijanske vlade lordu Rothermereu glede revizije trianonske mirovne pogodbe.
Vse to javno kaže, da gre stremljenje Italije za tem, da bi na eni strani razbila malo antanto, na drugi strani pa na Balkanu učvrstila svoj položaj, našega pa oslabila. Trostranska pogodba med nami, Albanijo in Italijo ne more biti za nas zadostno jamstvo, Kajti albansko vprašanje je po vsem tem, kar se je dosedaj v tej zvezi storilo, evropskega značaja in do gotove meje ima tudi svetoven pomen. Zato se to vprašanje na tak način ne more rešiti; kajti če interesira vso Evropo, znači to, da lepega dne lahko pride zaradi Albanije do nove svetovne vojne. Zato smatram, da bi morala Evropa stremeti za tem, da se Albanija stavi pod zaščito Društva narodov in da prevzame vso odgovornost. Svoj govor zaključuje Juvanovič s ponovnim apelom, da edino Društvo narodo\ lahko pripomore do normalnih razmer med nami in Italijo. — S tem govorom je bila dopoldanska seja zaključena.
Črnogorec oč?ta
nesposobnost
Popoldne je govoril črnogorski federalisl
dr. Sekula Drljevif, ki je v svojem govoru	j
izrazil sumnjo, da vodimo mi z načelom:	.
jBalkau balkanskim uarodoni,« morda pre-	I
več liegemonistično in imperialistično politiko proti Albaniji. Govornik je mnenja, da se je dosedaj v politiki napram Albaniji in Italiji storilo veliko pogrešk, ki jih bo težko popraviti. Poslanec se izjavlja za popolno razorožitev in kritizira postopanje našega delegata o priliki zborovanja razorožitvene konference, ker je delegat sovjetske Rusije Li-tvinov predlagal popolno razorožitev. V nadaljnji svoji polemiki z voditelji naše zunanje politike je izjavil, da je naša diplomacija nesposobna.
Nato je dobil besedo poslanec dr. Pivko (SDS), ki je govoril o manjšinskem vprašanju. Podčrtaval je zlasti zatiranje, ki ga vrši Italija nad našim narodom.
Poslanec Vildcr je v imenu celotne opozicije predlagal prehod na dnevni red, s katerim se vlada poziva, da stori vse, da se albansko vprašanje spravi pred Društvo narodov ter da dela ua to, da D. N. prevzame polno odgovornost in protektorat nad Albanijo.
Minister dr. Marinkovič je nato ponovno dobil besedo ter odgovoril piedgovornikoin:
Nobenesa ponižanja
Ni res, da bi v našem parlamentu bilo malo govora in razgovora o zunanji politiki. V teku šestih mesecev je bilo v narodni skupščini ponovno in obširno dovolj govorjenja o vseh problemih naše zunanje politike. Napačno je mišljenje, da bi se moralo o vsakem posameznem dogodku v nar. skupščini javno razpravljali. Geslo ^Balkan balkanskim narodom«, jo treba razumeti tako, da pripada Balkan vsem balkanskim narodom, »la ostanejo balkanski narodi svobodni vseh tujih nezakonitih vplivov. Opozicija očita vladi, da nimamo še dobrih razmer г vsemi sosedi na Balkanu. Na to odgovarjam, da ni dovolj, da za to obstoja dobra volja samo na naši strani, ampak da inora obstojati tudi na drugi strani. S takimi očitki, da smo mi krivi, če nimamo dobrih razmer s sosedi, pa se podpira akcija tistih elementov, ki jih najdemo v vseh balkanskih državah, ki so nasprotni temu, da bi prišlo med balkanskimi državami do popolnega soglasja in miru. Mi bomo ne glede na to nadaljevali s svojo politiko, da pridemo do čim boljših in sifnejših odnošajev do vseh balkanskih narodov.
Z Italijo želimo iskrenega prijateljstva, zato delamo vedno iskreno na to, da do toga prijateljstva ludi pride. Smatram namreč, da je tako prijateljstvo v interesu naše države in pa, da je to želja ogromne večine našega miroljubnega ljudstva. To prijateljstvo no sme smatrati, da bi mi s tem opustili temeljna načela našo zunanje politike. Moramo pa gledati, da se izognemo vsakega izzivanja in vsa-kegu ponižanja.
Po ministrovem mišljenju je bil rimski pakt dober. Bil je pa nepopolen. Mi moramo naše razmerje do Italije postaviti na širši temelj. Med nami in Italijo je mnogo stvari, o katerih moramo preje prijateljsko in temeljito razpravljati, predno pridemo do končno veljavnega izida. Na drugi strani je jasno, da med nami in Italijo ne more dolgo obstojati neurejeno razmerje, ker bi pomenjalo nevarnost za obe strani. Vsako prijateljstvo pa, ki se sklene med nami in Italijo, mora biti tako, da se bo zasidralo v ljudskih srcih, ne pa, da ostane samo na papirju podpisanih pogodb. Zato je potrebuo, da je tako prijateljstvo iskreno.
Albanija mora biti svobodna
Nasproti Albaniji smo vedno zastopali stališče, da mora biti Albanija svobodna in neodvisna. Naša država je bila prva, ki je to stališče na mednarodni konferenci tudi zavzela. To stališče zagovarjamo še danes in ga bomo zagovarjali vedno. O želji, da naj vso zadevo spravimo pred D. N., pravi minister, da jc politika naše vlade stremela vedno za tein, da D. N. poslane najmočnejši činitelj varovanja novega pravnega reda v Evropi. Vse naše stremljenje je šlo za tem, da podpiramo D. N. v njegovih naporih. Mnenja pa smo, da ni potreba vsak posamezen diplomatski spor med dvema državama takoj predložiti D. N. Naj-preje je treba poskusiti tak diplomatski spor urediti v medsebojnem prijateljskem razgovoru. D. N. naj bo poslednja instanca.
Ne delajte proti potoiiEn
Nato odgovarja minister Pribičeviču na njegovo kritiko glede našega posojila in pravi, da v stari Srbiji nikdar ni bilo opozicije proti zunanjemu posojilu, kakor danes to delata Pribičevič in Stjepan Radič. Nikdar se ni noben opozicionalec posluževal takih sredstev, ki bi se lahko v inozemstvu smatrala kot sovražna. Ta način borbe je obsojati. Svoj govor končuje, da je naša zunanja politika zaslužila priznanje vseh objektivnih činiteljev v Evropi. Zato ml svojega položaja ne bi smeli s takimi nastopi, kakršni so nastopi Pribičeviča, Radiča in tovarišev, še bolj obtežavati s tem, da podpiramo tiste, ki klevetajo našo državo.
Minister je s tem končal ob splošnem in burnem aplavzu vse zbornice. Svetozar Pribičevič je razjarjen nad tem krepkim ministrovim odgovorom vstal in izjavil, da on in njegovi tovariši slej ko prej vztrajajo na svojem stališču. Smatrajo namreč, da se najema posojilo zato, da se finansirajo državljanske vojne. Radi te njegove zmešane izjave je nastal v zbornici velik krohot, Pribičevič je moral ob splošnem smehu take svoje revolucionarne izjave dokončati.
Poslanec Miović je predlagal prost prehod na dnevni red, ki ga je skupščina z živahnimi ovacijami zunanjemu ministru in vladi tudi sprejela. Seja se je ob pol 10 zaključila.
Zakon o odvetnikih
r Belgrad, 10. maja. (Tel. >Slov.t) Sekcija zakonodajnega odlx>ra. ki je včeraj končala razpravo o zakonu o državljanstvu, je danes nadaljevala razpravo o odvetniškem zakonu, ki se je svoj čas prekinila. Sekcija je sprejela člene 13 do 23 z raznimi majhnimi spremembami. Od petih članov izpraševalne komisije morata biti dva praktična odvetnika meslo samo enega. Zapisnik s stranko mora odvetnik sestaviti v slučajih, ki jih določijo odvetniške zbornice.
Za naše učence
r Belgrad, 10. maja. (Tel. »Slov.c) Pred popoldansko skupščinsko sejo je imel sejo finančni odbor. Seja je bila kratka. Na njej se je soglasno sprejela uredba o upravi fonda za zdravniško zaščito učencev. Ta uredba temelji na odredbi finančnega zakona in določa, da morajo dijaki plačevati v ta fond po 20 dinarjev, vseučiliški slušatelji pa po 30 dinarjev na semester. Ta fond se bo uporabljal samo za higienske namene v korist šolskih učencev, ne sme se pa porabljati za ho-noriranje zdravnikov. Fond je torej predvsem namenjen za to, da se zboljSa zdravstveno stanje naših učencev. Uredba se je sprejela soglasno,
★
Poslanik Kenard pri dr. Korošcu. Pred
svojim odhodom na dopust na Angleško je tukajšnji poslanik Velike Britanije Kenard da-nes obiskal notranjega ministra dr. Korošca in ostal z njim dolgo časa v razgovoru.
Zborovanje borz. Danes se je vršila v Belgradu seja tajnikov vseh naših domačih borz. Ljubljansko borzo je zastopal dr. Do-brila. Na seji se je razpravljalo o vseli borznih vprašanjih in pripravah borznih konferenc na Dunaju in v Pragi.
Vukičevič v avdijenci. Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil danes sprejet od kralja v avdijenco. Zjutraj ob 7 se je odpeljal v To-polo in je ostal pri kralju v avdijenci od 9. do 13. ure.
Finančni minister Markovič v Londonu.
Jugoslovanski finančni minister dr. Bogdan Markovič je prispel v London in takoj stopil v pogajanja z bankirji, ki bodo dali posojilo naši državi. Pogajanja potekajo povoljno.
Sprava med Anglijo in Egiptom?
v London, 10. maja. (Tel. Slov.) Na današnji seji angleške poslanske zbornice je zunanji minister Chamberlain izjavil, da je vsak čas pripravljen — vrata so odprta — uvaževati načrt egiptske pogodv % s katerim bi se angleški interesi in narodne aspiracije v Egiptu spravile v sklad. V odgovoru na ugotovitev Mac Donalda, da je tekom zadnje krize trpel ugled Anglije v Eg:ptu, je Chamberlain ugotovil, da je Nahas paša pred nekaterimi dnevi prosil lorda Lloyda za razgovor. V tem razgovoru je Nahas paša prosil lor<\i Lloyda, da sporoči Chamberlahiu zahvalo za spravljivi in prijetni način, s katerim je angleški zunanji urad obravnaval zadevo, ter je Nahas paša zagotavljal, da je rad pripravljen /.« skuDno sodelovanje.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrsUcn 1-50 Шп ali vsaha besedi" dO par Najmun|5l c(j ai 3 ali 3 i ln. Oglasi nnfc dcvcl vrstic sc računalo vlic. Za odgovor znam o Na vpraian|a brez znamhe nc odflovar|itmn t
Ljubljana PreSernova ul. 1.
Trgovski pomočnik
išče službe, najraje v mestu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 40-19.
Tesarski polir
t dobrimi spričevali, išče mesta polirja ali stavb, risarja pri večji tvrdki. Službo lahko nastopi takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Zanesljiv« it. 4608.
Sprejmem takoj
kuharico
katera razume tudi druga gospodinjska dela. Starost do 40 let. Plača po dogovoru Fani Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.
Službo dobi
vzgojiteljica k dvema fantkoma, ki bi obenem pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 400.
Vajenec
za pekarijo se išče z vso
oskrbo v liiši. Učna pogodba po dogovoru. Zaposlen bo tudi pri razna-šanju kruha pri strankah. Naslov v upravi št. 4577.
Sprejmem takoj
mizarskega
pomočnika
7 vso oskrbo. Jožei Sitar, mizar., Križe pri Tržiču.
Dobra, marljiva, izurjena
služkinja
za vsa hišna dela. ki zna tudi kuhati, se sprejme. Plača po dogovoru. Bjeli, Beočin, tovarna cemčnta.
Dva dobra kleparska
pomočnika
sprejmem takoj. - Ferdo Ferenz, Mirje 2, Ljublj.
1жшшмц
SELITVE
i/.vrSuin naJboljSe in najoenejše tvrdKa
Javna skladiSta d.zo.z.
Ltnbl iana Dunajska cesta 33.
Shranjevanje poh!$1va.
felefon Stev. 2366.
Stanovanje
sobo in kuhinjo, iščeta 2 osebi. — Naslov pove uprava Slovenca št. 4042.
Dve stanovanji
Prodam po ugodni ceni lepo, visokopritlično
hjon z več lepimi belo-IIIOU niranimi kletmi, z inventarjem. Poslopje novo, 4 orala njiv, velik vrt, električ razsvetljava, tik železnice, prometni kraj, okolica Maribora. Franc Sušterič, Hotinja vas — Slivnica pri Mariboru.
Cnnn prešano v ba-OCIIU lah, ceno prodaja Weber, Prečna ul. 8.
Nageljne za okna in vrt
razpošilja pr 10 komad. 20 Din - IVAN JEMEC,
vrtnarstvo v Mariboru.
AJDO
Proda se pol hiše
v lepem, industrij, kraju na Gorenjskem, poleg kolodvora, zaradi neznosnih sorodniških razmer, kakor tudi pol vrta. Naslov in pofioje pod štev. 4604 na upravo »Slov.« Cena nizka.
mlevsko, 1—2 vagona, takoj proda Kmetijska zadruga v Ptuju.
Proda se dobro ohranjena
lokcmobila
28—35 PH. Cena 36.000 Din. Poizve se Lbibljana, Linhartova ulica Stev. 8.
škurete
kratice 12 in 13 mm, kupimo več vagonov. - Ponudbe pod: »Za zaboje« št. 4545 na upravo lista.
Manufakture
kupim večjo partijo ali celo zalogo z lokalom proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upravo lista pod »Zelo nizka cena«.
s po 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami, souporabo Kopalnice in pralnice in ; vrtom ob Dunajski ccsti na Brinju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova c. 12.
Peugeot 11-35
štirisedežen, dobro ohranjen. se ceno proda. Naslov v upravi pod 4046.
DEKLE,
ki je dovršila 6 mesečni tečaj gospodinjske šole z dobrim spričevalom, želi službe kot kuharica aH sobarica pri mirni katoliški družini. Najraje v kakem mestu v Sloveniji. Opravljala bi tudi druga lahka dela. - Ponudbe je poslati na Bara Štelanič, Križevska vas 17, p. Metlika.
СГпп udomačena, eno
Ollld leto starai na_
prodaj. - Janez Črnoga, pošta Makole.
Sobo za pisarno
v velikosti 5 m* v sredini mesta se išče. Ponudbe na upravo pod »Pisarn:« — julij« št. 4589.
Pisarniški
prostori
skladišča, delavnice, hlevi, se oddajo v najem v središču mesta. Naslov pove uprava lista pod št. 4012.
Bencin motor
v dobrem stanju, znamke »Praga«, 6 PS, v zvezi z dinamom 30 amp. 65 Volt, montiran na vozu, dina-mo opremljen z aparati, na marmor, stikalni plošči, se po ugodni ceni proda. — Ogleda se in cena izve pri JANKO ŠTAMBERGER, Središče ob Dravi.
Nad 100 centov dobrega
sena in detelje
je naprodai v ljubljanski okolici. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4043.

Hlode
smrekove in jelove,
vsako količino in v vseh dolžinah, od 4 m navzgor, kupimo franko vagon nakladalna postaja Ponudbe s količino in ceno na: I, Magušar & Co., družba z o. z. Vrhnika.
Razpisujemo
dobavo 900 m
jamskih tračnic
Ponudbe do 22. maja t. 1, predložiti. - Več pri podpisani. - Direkcija držav, rudnika Zabukovca, pošta Griže.
Krojači in šivilje
Kroje (šnite) za dame in gospode, razpošilja Kna-ielj Alojzij, strok, učitelj, Križevniška ul. 2/1, Ljublj.
Tvrdko
Sričar S Mejoč
najdete le v
Geslo tvrdke:
Nofbolfše priporočilo fe dobro blago

NAJBOLJŠI PREMOG
lebin UfolfovB 1/2
žima
najboljša in najcenejša pri
M. Masferl
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
Gospodinje! - Poskusite
idealno sredstvo za pod-žiganic drv in premoga Zahtevajte PLAMEN pn Vašem trgovcu
"•'llVllIlO IKIiljl't
HCCETT0 & drugovi
ilruihn z o. •/
Marihor KoroSiVvn ni
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje Komisijska za loga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8	1503
P. n. občinstvu naznanjam, da otvorim mod. urejeno
slaščičarno
v Wollovi ulici štev. 14.
Vsak dan sveže, najfinejše pecivo. Za obilen posel sc priporoča. - Adoll Pelicon, slaščičar.
»Čuk na palci« pestro ilustriran list z«
humor in satiro, izhaja vsak drug četrtek in stane celoletno samo 30 Din, polletno 18 Din. Za ino-zemstvo 50 Din ali 1 dolar. Kdor hoče razvedrila, naj si ga takoj naroči! Vsak naročnik dobi »Čukov koledar« brez-plačno ob izidu. List ic tiskar v dveh barvah. Naroča se: Uprava »Čuka«, Celje.
Vsak 10. kupec
klobukov dne 13., 14., 15., 16 in 17. maja dobi 1 klobuk ali 1 športno kapo zastonj v trgovini Martin Jančigaj, Jesenice, Gorenjsko — poleg kolodvora.
hrastove dobite najceneje pri
A. Kane, Mengeš,1
tovarna parketov.
Izšel je novi obširni
katalog modernega pohištva
— ^Razpošiljava ga proti predplačilu 30 Din v gotovini ali v znamkah. — Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid n. Ljubljano.
8 do 10%
obresti in pupilarno varno garancijo nudimo za vloge na tekoči račun. . Upravništvo »Merkur« . Ljubljana.
Berite
Slovenca-
m oglašujte v njem!
različnega platna in Sifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke „Schroll**
A. & E. SKABERtiE - LJUBLJANA
MESTNI TftG štev. 10 Ugodne cene!	Na željo vzorčil.
Jk
Vsem znancem in sorodnikom javljamo pretužno vest, da nas je danes zapustil za večno naš najboljši, preljubi očka, brat, svak, stric itd., gospod
gostilničar in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil izpred hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 4, v petek, dne 11. maja ob y26. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu v lastno grobnico.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Ljubljana, dne 9. maja 1928.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
-г- , ■ 'v	■■	■i-'Mt
Henrik Sienkiewicz:

Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Potem se je pričel razgovor o splošnih razmerah v deželi, o kralju in njegovih zmagah, o državnem sejmu,1 ki se je moral sestati meseca aprila, o turški vojni, ki je grozila nemškemu cesarstvu in za katero so se že po vsej Poljski nabirali prostovoljci. Pan Hieronim Ljubomirski, Malteški vitez, je imel s tem mnogo posla.
Bratje Bukojemski so napeto poslušali, kako tam na Nemškem radi sprejmejo vsakega Poljaka. Turki so namreč odkrito zaničevali nemško konjenico, med tem ko so imeli do poljskih jahačev neprimerno več spoštovanja. To je bilo sicer umljivo. Saj so pravili, da je prilezel Nemec tudi v raj, kakor imajo Nemci sploh navado v vsako stvar vtikati svoj nos. Prišel pa je v nebesa baš v trenutku, ko je Bog ustvaril konja. »Kaj je to?« je vprašal Bog Nemca in mu pokazal konja. »Pferd,« je odgovoril Nemec. A, tako, je zaklical Bog, »ti praviš mojemu stvoru pfej . Zato ne boš nikoli dober jahač!« Po Ieli besedah je podaril Bog konja Poljaku. Zato je postala poljska konjenica najboljša na svetu. Nemci pa so stekli peš za Gospodom in so tako dolgo moledovali okoli njega, naj jim odpusti, da so postali prav dobri pešci. — Pagovski je porabil to priliko, da ožigosa Ljubomir-skega ošabnost. Slednji je baje rekel nekemu nemškemu grofu: V rokavico lahko vtaknem deset takšnih kot 9i ti! Zato pa je po zaslugah hvalil njegovo viteetvo, pogum in vojno izkušenost.
Ko je to čul Luka Bukojemski, je takoj izjavil v imenu vseh bratov, da ne bodo čepeli doma, temveč
1 Državni zbor.
da pojdejo k panu Ljubomirskemu, in sicer precej, čim nastopi pomlad. Tukaj ostanejo samo, dokler ne mine mraz, da bi zasledovali volkove in se jim pošteno maščevali za napad na panno Sieninsko. Čeprav je Jan priznal, da se volkovi razumejo na dober grižljaj in imajo pravi okus, je človeku vendar hudo pri srcu, če pomisli, da bi lahko zveri požrle tako nedolžno golobičico! Joj, človek se mora zjokati, če le pomisli na tako strahoto! r Žal mi je samo,« je rekel, ker je bil že precej v rožicah, »da so volčje kože tako poceni. Žid plača namreč kvečjemu po tri tolarje za najboljše krzno. A kako naj človek vzlic temu zadržuje solze? Saj se ni nikomur treba sramovati solz, če so pa opravičene, kakor v tem rdučaju, naj jih bo mugari cel potok. Tisti pa, ki se mu ne smili čednost in preganjana nedolžnost, je sam zverina in ni vreden, da nosi pošteno viteško ime!«;
Po tem govoru ni mogel več obvladati svoje gi-njenosti in se je milo razjokal, a bratje so sledili njegovemu zgledu. Prav za prav ni imela ta žalost nobenega pravega vzroka. Čeprav so volkovi v najhujšem slučaju stregli gospodični po življenju, vendar njene nedolžnosti niso ogrožali. Toda besede najbl-strejšega Bukojemskega so strahovito omehčale njegove brate. Srca so se jim topila kakor vosek na solncu, pri čemer je razen govornika vplivalo menda tudi omenjeno kuhano vino.
Mladina je hotela zaključiti večerjo s streljanjem iz pištol na čast gospodični, a gospodar tega ni dovolil. V hiši se je namreč nahajal neki star gozdni čuvaj, zaslužen človek. Ležal je bolan in mu niso smeli motiti njegovemu zdravju prepotrebnega nočnega spanja.
Pan Pongovski1 je mislil sprva, da je ta mož
1 Ker ni mogoče v strojnem stavku označiti poljske nos-nike s posebnimi znaki, moramo pisali osebna imena, kakor se izgovarjajo, torej Pongovski (namesto Pagovski) in Bel-čončka (Belčačka), kar si naj izvolijo bralci v dosedanjih podlistkih popraviti!
najbrž obubožan gospodarjev sorodnik ali vsaj kak reven šlahčič: drugače si ni vedel razlagati take obzirnosti. Zato je vprašal o tem človeku. Ko pa je zvedel, da je bolnik samo eden izmed hlapcev in nizkega rodu, je pogledal začudeno in nevoljno gospodarja, skomiznil z rameni in rekel: »Saj res... pozabil sem, kako vas vsa soseska čisla zbog vaše dobrotljivosti.«
»Bog daj, da ne bi ljudje o meni nič slabšega govorili 1« je dejal pan Serafin: »a temu človeku dol-gujem veliko hvaležnost. Pozna zelišča, kuha zdravilne pijače in zna pomagati v vsaki bolezni.«
»Potem je pač čudno, da zna drugim pomagati, sebi pa ne,« je odgovoril Pongovski. »Če mož ozdravi, vas naprosim, da ga o priliki pošljete k moji sorod-nici pani Vinicki. Tudi ta namreč kuha zelišča, a na žalost umirajo skoro vsi ljudje, katerim postreže 6 svojo pijačo... A čas bo pomisliti na počitek. Ta pot me je hudo zdelala, vino pa menda tudi. Videti je, da je prevzelo tudi vse brate Bukojemske.«
Bratje so res sedeli vsi rdeči in zabuhli, z objokanimi, ugaslimi očmi. Mladi Cipranovič jih je končno peljal v shrambo, kjer je moral danes z rijimi prenočiti. Po škripajočem snegu so nerodno švedrali za njim in se glasno čudili, da ne sveti mesec n^. nebu, kakor mu je ukazano, temveč se je spustil na skedenj in se jim reži ter pači na strehi.
Panna Sieninska jim ni šla iz glave, niso mogli nanjo pozabiti in na vsak način so se morali o njej še porazgovoriti. Zato je mladi Cipranovič, ki ni bil nič utrujen, naročil vrč medice. Mladeniči so se usedli poleg peči in ob luči plapolajočega ognja molče pili dalje. Samo cvrček, ki je pel za pečjo, je motil globoko tišino.
Končno se je pripognil najstarejši brat Jan naa pečjo in je pihnil v ogenj z vso sapo, kolikor so je premogla njegova pljuča. Po tem uvodu je pričel: O, ljubi Bog! Dragi bratje, objokujte me, ker sem tako nesrečen!«
ЕШЕ1И
s > r
џ • 5-B
2 »
OD C
5Г E?
o O Б' 5'
S £ r* B" Г
gs
'i?* r li
СЛ — -t 89 Cv C« 2
CO * —
> B'
< S
S °
rD
T	I
4	1
a
<re	co
b m
S e
o-	tr
f!
r	S
*	№
«3	C
a
P	M*
c 5. k- »
o
•o S
i1 a 4" S
00 o" to« S
m iS S
_ ta v.
Sa?
B CD B
® -m
f P o
K, g J-. O
<5
^ 5 o E Б £
, " л —
1 N X
»■i N —
< D J
(B C- g
ВГ I <
g
=	s
B	C
23	N	Z
m	a>	Tš
д	n	e
o.	ro
■	ur	••
s	i>.	sž
- * " 2
o s 2. ft
F%
111=111=
Izdajatelj: di, Kr, Kolovec.
Uredniki Franc Tersetflavi
S
vel v slikalJ
Veličanstvo v komunistični Rusiji. Te dni je prispel afganistanski kralj, ki se je mudil že ▼ raznih evropskih preetolicah, tudi v rdečo Rusijo. Sprejeli so ga na kolodvoru v Moskvi Jako svečano (od leve na desno): komisar za vojno Vorošilov, predsednik Kalinin in afganistanski poslanik na desno od svojega kralja).
Perzijski šah Riza Khan, ki se je povzpel na tron od navadnega vojaka, se mnogo prizadeva, da bi čim najbolj moderniziral svojo državo. Povsod potuje in odreja sam osebno. Naša slika nam ga kaže med vrati preprostega vagona ob priliki inšpekcijskega potovanja po
provinci.
Tudi Poljaki se pripravljajo na prekooccanski polet. Uspeli nemškega letala s Bremen«
pripravljata na pariškem letališču na prekooceanski

Romunski princ Karel, ki ga je sedaj Anglija Izgnala, ker je dal v Londonu naiisniti 2000 Izvodov letakov in iih ob priliki zadnjega ve-
Mkega kmečkega shoda trositi med ljudstvo. ★
Novoporočenec:: »Ti Marta, tale pečenka Ima nekam zelo čuden okus.<
Ona: »Tudi meni se čudno zdi. Res je, da вв mi je pečenka nekoliko prismodila, toda
eaj sem jo namazala z vazelinom.c
Nobilov zrakoplov »ltalia« nad Stockholmom ob priliki poleta iz Stolpa na Spitzberge, spremljata ga dva švedska aeroplana.
Prvaka tenisa v karikaturi: dr. Bus (Nemčija) in Zerlendi (Grška), ki sta se borila nedavno za Davisov pokal. Zmagal je Nemec, katerega
pa čaka sedaj še nud boj s Španijo. *
Gospa: »Bodite posebno oprezni, kadar brišete prah s teh dragocenih vaz.<
»Nič se ne bojte, tudi če mi takale stvarca na nogo pade, ne bo bolelo, saj so vaze tako lahke.«
je opogumil sedaj tudi poljska letalska majorja Kubalo (na levi) in Izikovskega (na desni), ki se polet. Leva slika nam kaže njiju letalo, desna pa oba letalca.
Catulle Mendes:
Srce in njegov spomin
i.
V vsej državi je vladala žalost ln pobitost, ker se mladi kralj ni več brigal za državne posle, odkar je ovdovel. Noč in dan je samo prejokal pred podobo ljubljene pokojnice.
Podobo je bil nekoč sam naslikal; da, prav zato se je naučil slikati, ker bi nežno ljubeči soprog ne prenesel, da bi obličil kdo drugi čare njene ljubljenke.
Slikarji motrijo svoj model na poseben način, ki ne more ugajati ljubosumnemu, in končno ne upodobijo vsega, kar so videli; v očeh jim mora kaj ostati, če ne celo kaj v srcu, je menil kralj in ne bi tega nikomur za ve» svet ne dovolil.
Tako je bila kralju edina tolažba podoba, ki je ni mogel opazovati, ne da bi jokal. Te svoje žalosti ne bi zamenjal za vse sladkosti življenja. Zaman so prihajali ministri in poročali: »Gospod, vznemirjajoče vesti dobivamo; novi kralj v Ormuzu zbira velikansko vojsko, da bi napadel našo državo.« Kralj je, kot da ni slišal in naprej strmel v ljubljeno podobo.
Nekega dne pa se je kralj silovito razto-gotil in bi skoraj pobil nekega dvornega svetnika, svojega zaupnika, ker si je upal najpo-nižneje izraziti, da tudi še tako opravičena žalost ne traja večno in naj bi kraljevi gospod mislil na to, da bi vzveselil svoj narod z novo kraljico, pa naj bi bila že princezinja ali pri-prosla kmetiška hči.
»Grozno,« je vzkipel kralj, prevzet od žalosti in jeze, »grozno, kak podel svet si mi upaš datil Jaz, jaz naj bi pozabil na najljubcz-nivejšo vseh kraljic in ji postal nezvest! Izgini ali pri tej priči umreš! Preden pa greš, si za-
Eomni in razglasi vsepovsod: Ni je ženske, ki i z menoj kraljevala razen, ako povsem sličj
oni, ki sem jo izgubil in gleda name iz onega okvira.«
Prav dobro je vedel, da se ni vezal, ko je to govoril, ker kje na svetu naj bi živela ženska, ki bi se mogla primerjati njej, edini, ki je bila tako nedosežno lepa! Narava ne nudi dvakrat take lepote.
Ah, njene velike, baržunastočrne oči, njeni čudoviti, tekoči ebenovini enaki lasje, ki so jo temni in dolgi krasili kot kraljico noči, njeno visoko, slonokoščenobelo čelo, lepo izrezana usta z nežnim smehljajem, ob katerem sta se odkrili vrsti bleščečih se zob ! O, njej enake ni na svetu, pa če bi bila tudi princezinja, ki so ji poklonile ob rojstvu vile najdragocenejše darove, ne, tako temnih las, takih oči, takega čela, takih ust ne more imeti.
2.
Minili so meseci, minilo jc leto in šc ln še, a žalost je ostala.
Vesti iz Orinuza so bile vedno bolj vznemirljive, a kralj se ni blagovolil zanimati za rastočo nevarnost. Ministri so sicer v kraljevem imenu razpisali vojni davek, a mesto bi ž njim opremili vojsko, jc šel v njihove malhe in dežela jc ostala nezavarovana pred sovražnikom, čeprav je plačala za svojo obrambo grabežljivim težke novce. Nezadovoljnost je rastla in dan za dnem je oblegala kraljevo palačo množica, ki jc prihajala, da bi tožila in prosila.
Nesrečni kralj se ni zmenil za ljudstvo, zamaknjen je bil v podobo, ki ga \г s svojim tihim čarom priklepala neodoljivo nase.
Pa se je primerilo nekoč, da jc kralj, baš ko se je mlado jutro sinje in rožnato razlilo v sobo, stopil k oknu, ker je prihajalo s ceste petje. Bila je jasna popevka, lepa in sveža kakor škrjančkovo žvrgolenje.
Kralj se je zavzet nagnd čez okno in gledal in komaj se je vzdržal, da ni veselo vzkliknil. Ne, kaj lako dražestnega kakor je oni pastirica, ki žene tam spodaj svojo čedo, ni še svoj živ dan videl. Bila je blondinka in iz-
gledalo je, ko da bi solnce pozlatilo njene lase in ne sama. Njeno nekoliko nizko čelo je bilo rdeče nadahnjeno kakor pravkar vzcvetela vrtnica, njene oči so bile svetle kakor mlado jutro in usteca tako majhna, da je bilo videti, ko je pela in so bila odprta, lc kakih pet bisernih zobčkov.
Kakor je bil kralj prevzet, se je lc umaknil in zakril z rokami oči, ves osramočen, da se je le en sam trenutek obrnil od svoje umrlo ljubljenke. Potem je pokleknil pred podobo in jokal in se ni več spominjal, da je gnala tam doli pod oknom pastirica svojo čredo in pela.
»O,« je vkliknil, prevzel od neznanske bolesti, »saj veš, da bo moje žalostno srce vedno le tvoje, ker ni je žene, ki bi ti sličila. Kraljico hočejo, toda za to bi se odločil le tedaj, če bi oživela tvoja podoba!«
3.
Pa se je zgodilo, da je kralja zelo mučno iznenadilo ko je opazoval drugi dan podobo umrle kraljice. Pomislil je nekoliko in potem rekel: »Čudo prečudno! Ali jc mari soba vlažna? Zdi se, da zrak, ki ga tu diham, podobi škodi. Podoba jc grozno počrnela. Saj vendar prav dobro vem, da niso bili lasje moje ljubljene kraljice tako črni, kakršne vidim tu Nc, prav zares niso bili tako črni ko tekoča ebe-novina, prav točno se spominjam, da so se zlato svetlikali. Boginji svetlobe je sličila in ne kraljici noči.«
Dal si je takoj prinesti čopič in paleto in hitro je popravil, kar jc skvarila vlaga.
»Hvala Bogu, spet so oni vonjivi zlati lasje, ki sem jih tako ljubil in jih bom večno!«
In poln bridkega veselja je pokleknil pred j podobo, ki je zdaj šele sličila povsem dragemu ' vzoru in obnovil jc prisego večne zvestobe.
Resnično, zli demon se je moral norčevati | iz njega, zakaj ko so pretekli trije dnevi, jc |
1 moral zopet popravljati podobo.
»Le kdo mi jo pokvari,« je vzkliknil jezno, I »kdo si upa dotakniti se podobe moje kraljice! I
Odkod nenadoma to visoko, slonokoščenobelo čelo? Hvalabogu, dober spomin imam in vem, da je bilo njeno nizko čelo rdeče nadahnjeno in sveže ko pravkar vzcvetela vrtnica.«
Par potez s čopičem in izpod zlatih las je zardelo nizko čelo. Zdaj šele je bil zadovoljen in srce mu je vzkipevalo ob popravljeni podobi.
Toda joj in prejoj, drugi dan je bilo ša slabše. Jasno mu jc bilo, da mora imeti kak copernik svoje prste vmes, ker kako bi bilo sicer mogoče, da bi se tako zelo spremenil« oči in usta.
Ne, nikdar ni imela ljubljenka oči črnih ko noč, nikdar tako širokih ust, da bi se videli skoro vsi zobje. Nasprotno! Svetle in modre kakor jutranje nebo so bile oči, ki so ga, ah, tako sladko gledale, in usteca so bila tako majčkena, da je bilo videti le par bisernih zobčkov, ko so sc razmaknile rožnate ustne in je pela ali se ljubeznivo nasmehnila.
Mladega kralja je prevzela togotna jeza ob neokusni podobi, ki se ni prav nič skladala z njegovimi najdražjimi spomini. Ce bi mogel zalotiti onega copcrnika — strahovito bi se maščeval. Toda zopernika ni bilo in znosil se je nad podobo. Malo jc manjkalo, da jc ni snel s stene in jo poteptal, ko jc bila tako lažnjiva.
Pa sc je polagoma pomiril in pomislil, da lahko še vse popravi. Lotil sc je dela, slikal po svojem dobrem spominu in posrečilo se mu je tako zelo, da se mu ic čez par ur zasmehljal s platna rožnat obrazek s svetlomodrimi očmi in majčkenimi ustci.
Kralj je ginjeno zavzet gledal svoje dele in je žalostno vzkliknil: »Da, to je ona, tako je izgledala moja ljubljena, nepozabna kraljica!«
Ko jc nekega dne oni dvorni svetnik, ki j« imel navado, kukati skozi ključavnico, in je vse videl, svetoval kralju, naj vzame za kraljico ono ljubko pastirico. ki pojoč goni vsako jutro svojo čredo mimo gradu in popolnoma sliči podobi lepe rajnice. le da je modoče še lepša — ni kralj nič več ugovarjal.
Vojna na vzhodu
Vadljanje za Kitajsko traja že lak« dolgo, dežela se pustoši in narod se mori med seboj s tako srditostjo, da nas novice iz daljnega vzhoda v zadnjem času niso več vznemirjale, ker se nam je zdela kitajska žaloigra že vsakdanja. Te dni pa so dospele iz daljnega vzhoda vesti, ki resno ogrožajo vsaj kolonijalni svetovni mir. Med Japonci in Kitajci je namreč prišlo do rednih vojnih operacij.
Ni nova stvar, da posega Japonska na kitajsko zemljo. Japonski imperijalizem ni mnogo mlajši od drugih svetovnih sil. Pred dobrimi tridesetimi leti smo imeli japonsko-kitaj-sko vojno. V začetku tega stoletja rusko-ja-ponsko in tudi med svetovno vojno vstajajoča, modernizirajoča se Japonska ni držala križem rok. Se?la je po bivših nemških kolonijah na Kitnjskeni. vsedla se v Tsingtau, gospodarsko se oprijela Šantunga in Mandžurije, dokler se ni leta 1921. sklenil kitajski dogovor med Francijo, Anglijo in Ameriko, >da se mora čuvati suverenost, neodvisnost, krajevna in upravna celovitost Kitajske« — in se je Japonska začasno umaknila iz Kitajske.
Toda ne zn dolgo. Ze leta sem divja med stomilijonskimi Kitajci meščanska vojna. Severna in južna Kitajska, vsaka podpirana od drugih velesil, bijeta boj za premoč; vstaja nacijonalizem. vmešava se sovjetizem, preko trupel nasprotnika koraka zdaj ta, zdaj oni general. vojna sreča se menjava, in kjer si je mela roke v začetku Moskva, sta se poslednja smejala London in VVashington. Velesile so • uspele tudi v tem, da so razbile bivšo enotno nacijonalistično fronto in v to polno zmešnjavo je sedaj najradikalnejše posegla Japonska.
Uradni razlog, katerega navaja japonska vlada, je ta, da mora ščititi življenje in premoženje svojih rojakov ua Kitajskem, ker da tam niso več varni. Zmagoviti general iz juga. Čangkaišek, prodira proti severu, poživlja nacionaliste v boj zoper tujerodce in je kriv na tem, da je prišlo v Šantungu do pokolja nad ■Japonci, sežiganja tuje lastnine; da se proglaša splošen bojkot japonskemu blagu. Japonska da mora varovati svoj interes v Mandžuriji, zavarovati še nadalje izvoz proizvodov svoje visoko razvite industrije in zato — ker dosedanji diktator sev. Kitajske general Čang-solin ni več. zanesljiv, podkupljen od ~-dru-pih« — odposlati zadosti močne vojaške sile na kitajska tla, da se izpolnijo zahteve: Uma-knitev južno-kitajskih čet, kaznovanje poveljnikov, ki so krivi pokoljev. razorožitev južno-kitajske armade in prenehanje s sovražnostmi. Južno-kitajska vlada je v odgovor vložila protest. prosiia za intervencijo Severno Ameriko in Društvo narodov, Japonska pa zopet odgovorila z bombardiranjem Tsinangfuja in zapo-sedbo v vsakem oziru važne provinci je Šantunga.
A dejanski razlog? Iz te kitajske teme se izloči tuj kapital, ki hlasta po Kitajski. Brez dvoma je Japonski nevšečno, da je južna Kitajsko na zmagovitem pohodu in da bi bila. ko je že prišla v provincijo Šantung, v stanu potisniti v brezpomembnost dosedanjega japonskega zaveznika Čangsolina, ki se v ostalem že itak odreka državljanski vojni. Da bi bila dalje v stanu oklicati splošen bojkot Japonski in s tem staviti v nevarnost dve tretjini japonskega izvoza. Brez dvoma je pa tudi. da ima južna Kitajska svoje zaveznike. Stalni stiki z Washingtonom, prošnja v ameriškem zunanjem ministrstvu, naj Amerika spodi Japonce iz Kitajske, so dovolj zgovorni dokazi. Amerika sama pa je itak s svojim gospodarstvom že davno močno angažirana na Kitajski. enako pa tudi na odrivanju Japoncev povsod, kjer bi se jim moral umakniti ameriški politični in gospodarski imperijalizem. Zato hudi ni dvoma, da japonske trditve, da ji gre le za brambo varnosti življenja, ne držijo, kakor tudi ne drži kitajski dogovor, da je treba spoštovati neodvisnost Kitajske...
Gospodarski imperijalizem Japonske in 'Amerike sta se spopadla v deželi, ki je neizmeren — odjemalec in ki nai trpi, da drugi bogatijo. Kaj se bo iz te nove zmešnjave končno razvilo, ni mogoče predvidevati. Da se ne ho umaknila Amerika, je pa skoraj gotovo. Zanimivo in morda enako odločilno pa bo, kaj bo z dosedanjo trenotno rezerviranostjo Anglije, katere glavna kolonijalna sila je enako na vzhodu in ki se, vsaj radi Kanade, ne bi rada zamerila Ameriki.
Japonci bombardiral
v London, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Nankinga so japonske čete včeraj zopet tri ure bombardirale mesto Tsinanfu. pri čemer je bilo nad 500 oseb ubitih in mnogo hiš porušenih. Prebivalstvo beži na jug. Neka oficijelna izjava japonskega poslaništva v Londonu, dana listom, potrjuje, da je Japonska odposlala čete. Izjava naglasa, da so bile čete odposlane, da varujejo življenje in imetje Jnponcev na Kitajskem. Japonska bo čete umaknila, ko poneha potreba njihove prisotnosti. — Med neprestanimi srditimi hoji sc japonske čete zasedle šantungsko ozemlje. Kitajci so imeli velike izgube, dočim Japonci o svojih izgubah ne poročajo. Severno od Rumene reke je pregrupiranje čet \ polnem teku. Dosedaj je samo malo južnih čet prekoračilo Rumeno reko severno od Tsinanfuja. Težišče operacij je pri Fengjušiangu.
Karol prosi angleško olado
v London 10. maja. (Tel. Slov.) Včeraj zvečer je prišel k romunskemu princu Karlu
! policijski uradnik grofije Surry in mu sporočil, da če ne ugodi zahtevi notranjega ministrstva in čimprej odpotuje, ga bodo angleške oblasti nasilno izgnale.
Princ Kari namerava vložili priziv proti odredbi notranjega ministrstva radi izgona iz Anglije. Njegovi angleški prijatelji so se že obrnili do znanih angleških odvetnikov, da ugotovijo, ali imajo angleška sodišča pravico odgoditi izvršitev naredbe, s čimer bi princ Kari pridobil nekoliko časa za bivanje na Angleškem.
V Londonu je razširjeno mnenje, da je romunski princ Kari žrtev lorda Beaver-brooksa. Imenovani lord in morda prej tudi lord Rothermere sta opozorila angleško vlado
na obnašanje princa Karla, ki je potem preprečila njegove načrte. Te domneve se opirajo na poročilo »Daily Maila«, glasom katerega sta Karlov gostitelj Barbe Jonescu in neki znani angleški balkanski gostitelj posetila lorda Rolhernierea, dn ju je sprejel Rothonnerov privatni tajnik, kateremu sta sporočila, da želita. da bi »Daily Mail« natisnil Karlov manifest. Ko je lord Rothermere to odklonil, je najbrže Jonescu šel k lordu Beaverbrooksu, ki je na videz predlog sprejel, vsled senzaci-jonalnega poročanja o Karlovih načrtih pa na to opozoril vlado. — V Budimpešto je bilo odposlano uradno svarilo, ker se domneva v angleških vladnih krogih, da je zaledje Karlovega puča prej iskati v Budimpešti kakor v Bukarešto. Smatra se za gotovo, da bo Karlova prošnja zn preklic izgona odklonjena.
Če zbežiš v 3usoslav!fo..
ž Gorica, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Danes se je zaključil pred goriškim tribunalom proces proti 23 obtožencem iz Breznice pri Zireh, ki so bili obdolženi, da so v noči 4. marca v Bo-gatajevi gostilni v Breznici napadli Jjri finančne strežnike in jih razorožili. Bogatajcva, ki sta bila obtožena, da sta brez dovoljenja točila vino, sta se radi nekompetcncc prepustila pre-turi v Idriji. Izmed obtožencev jih je bilo več obsojenih v odsotnosti, ker so zbežali v Jugoslavijo. Državni tajnik je predlagal, naj se štiri ženske radi pomanjkanja dokazov oprostijo, ostali pa naj se povprečno obsodijo na 3 in pol leta. Izmed navzočih je sodišče oprostilo Ignacija Mohoriča radi pomanjkanja dokazov, druge pa, ker niso zagrešili nobenega dejanja. Drugim petim, ki so zbežali v Jugoslavijo, je prisodilo sodišče sledeče kazni: Rudolfu Isti-niču in Antonu Žaklju po 25 mesecev in 180 lir globe, Ludviku Strelu in Mateju Žaklju 20 mesecev in 25 dni in 50 lir globe, Karlu Strelu 1 leto in 15 dni in 120 lir globe. Razpravi je prisostvovala vsa vas. Navzoči so bili vsi izpuščeni.
CS53 prizna Rusiio
v London, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča diplomatski poročevalec Daily Tele-grapha«, razmišlja češkoslovaška vlada o tem, da kmalu sklene z Rusijo pogodbo v svrho popolne vzpostavitve diplomatskih od-nošajev, ki je bila ob prekinjenju angleško-ruskih odnošajev že dogotovljena. pa jo je Praga z ozirom na Anglijo odgodila. Najbrže je dr. Beneš sedaj v času svojega bivanja v Londonu v tem pogledu sondiral tla.
Moskva skrbno opazuje ...
v Moskva, 10. maja. (Tel. »Slov.«) V Moskvi naglašajo (»lede italijansko-turških in ; grško-italijanskih pogajanj, ki jih pazno zasledujejo, da so prepričani o lojalnosti turške ; vlade napram Rusiji in da ni ugovorov proti 1 sporazumu Turčije z Italijo in Grško. Vendar pa se zdi, da italijansko-turška pogajanja povzročajo nekoliko nemira, ker mislijo v Moskvi, da išče Turčija potoni Ttalije in Grške zveze z Romunijo in Poljsko, ki kažejo proti-sovjetsko tendenco.
Streljnnje na poljsko-ruski meji.
v Varšava, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Na ru-sko-poljski meji je v zadnjem času prišlo do cele vrste obmejnih incidentov in krvavih dogodkov. Začetkom tedna so ruske obmejne straže ustrelile na obmejni reki dva poljska ribiča. V obmejnem mestu Vilejki blizu Vilne je bil neki ruski obtoženec, baje član Ceke, ko so ga iz sodišča odpeljavali v ječo, kakor se uradno poroča, »na begu ustreljena. Pri Stolpcih pa so skušale tri osebe v poljskih vojaških oblekah prekoračiti rusko mejo.
Pešadiie z bombami
v Milan, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor I javlja ^Gazzeta del Popolo«, bo 'talijanska infanterija oborožena z novimi karabinkami, ki bodo opremljene tudi z avtomatičnimi metalci I bomb. S temi se bodo majhne bombe z goto-| vostjo lahko metale do 200 metrov daleč in i porabljale obenem kot ročne granate. Vsak infanterist bo imel v bodoče 12 takih bomb, j zato pa mani municije za puško. V vrhovnih I mestih vojske sc napovedujejo izpremembe. Komandant armadnega kora v Palermi Di Giorgio bo premeščen v pomožno službo.
Francoska levica se zbira
i
v Pariz, tO. maja. (Tel. Slov.«) Skupina radikalne levice (Loucheur) se je zopet konstituirala in sklenila, da ohrani svojo staro samostojnost, da pa ostane v prijateljskih odnošajih I s Herriotovimi radikali. Skupina bo imela menda 65 poslancev. Radikalna stranka departe-menta Seine je sklenila, da ostane šc nadalje v čvrstih odnošajih s socijalisti in da bo z njimi tvorila enotno fronto pri bodočih občinskih volitvah.
★
V Korintu novi potresi. Danes sta bila v
Korintu zopet dva nova potresna sunka.
Vihar podira hiše. Velik ciklon je porušil j šolsko poslopje v siellijnnskern mestecu Rad-l duša in več drugih poslopij. Dosedaj so po-| tegnili izpod razvalin 3 mrtve in več ranjenih.
Plaz zasul vlak
v Milan, 10. maja. (Tel. Slov.) Včeraj se je utrgal velik plaz in padel na železniško progo Jakin-Brindisi med Grottamare in Cu-pra maritima. Ponoči je zapeljal neki osebni vlak v to zemljo in skočil s tira. Po prvih poročilih je 13 potnikov mrtvih, mnogo pa težko in lahko ranjenih.
Zadnje vesti poročajo, da je bil gorski plaz pri Grottamari večji in ima večje posledice, kakor se je prvotno mislilo. V vlaku, ki je zavozil v skale, je bilo 6 potnikov mrtvih,
11	pa ranjenih. Od osobja vlaka je mrtev en zavirač, 6 mož pa je ranjenih. Zasutih je bilo tudi več hiš. Iz ruševin so dosedaj potegnili
12	mrtvih in 17 ranjenih. Bati se je, da je pod razvalinami še več žrtev.
Pogreb Alberta Lebana
d Gorica, 10. maja. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je ob ogromni udeležbi vršil v Kojskem pogreb pokojnega župnika Alberta Lebana, ki ga je v torek zjutraj zadela kap. Pogreba se je udeležilo okrog 60 duhovnikov iz vse Goriške. Nagrobnice so peli zbori iz Sturij, Gorice in Kojskega. V cerkvi je govoril profesor Terčelj, na grobu pa dr. Janko Kralj. Pokojnik je bil znan kot eden izmed prvih kulturnih delavcev na Goriškem.
Ušel - zalet - ustrelfen
v Pariz, 10. maja. (Tel. »Slov.«) »Quoti-dien« poroča iz Nizze, da je bil protifašistov-ski delavec Balestra, ki se je pred več meseci izselil iz Italije v Francijo in ki je pred kratkim hotel posetiti svoj rojstni kraj, pri prekoračenju meje aretiran in bi imel priti pred fašistično izjemno sodišče. Med transportom pa je ušel, toda še preden je dosegel francosko mejo, ga je fašistična milica zajela in ustrelila.
J. Š.:
Čsl. politični položaj
Gotovo bi te dni doživeli preokret državne politike v socialistično smer, če ne bi imeli pri vladni spremembi besede tudi parlamentarni krogi. Gotovi činitelji so si prizadevali na vse mogoče načine, da razbijejo sedanjo vladno večino. Vršil se je hud zakulisni boj med gradom in sedanjo vladno večino. Najprej so skušali nasuti ogenj in žveplo na čsl. LS in njenega voditelja, sedanjega poslevodečega podpredsednika vlade msgr. dr. Šramka. A Sramek je izredno spreten diplomat. Ko je že celo dobro informirani Prager Tagblatt prinesel z debelimi črkami, da je čsl. LS popolnoma izolirana, tedaj se je pokazalo, da se vladna večina drži čsl. LS kakor klešč. Nato so poskušali zanesti zmešnjavo v agrarno stranko. Ker ni upati, da bi min. predsednik Švehla v doglednem času ozdravel, so začeli neodgovorni činitelji zahtevati vladno rekonstrukcijo. Kakor v vsaki svobodomiselni stranki, jih je tudi v agrarni stranki več takih, ki hrepene po časti in ministrskem stoleu. Radi tega je bilo pozvanih na dvor več odličnih agr. voditeljev, celo dr. Hodža, ki ga dvorna kamarila sovraži, ker jo velik prijatelj čsl. LS in nevaren nasprotnik dr. Beneša. Pred sestankom osmičke (t. j. predstaviteljev vladnih strank) je prišel v parlament na zaupen razgovor sam kancler min. dvora) dr. Šamal. Tem zanimivejši je bil zato soglasen sklep osmičke, ki je zgodovinskega pomena, da hoče koalicija izvršiti ves svoj program, zlasti pa izvršiti spremembo socialnega zavarovanja, ki se ga socialistični voditelji in agitatorji boje. S tem sklepom je šel po daljšem času zopet na dvor msgr. dr.. Šramek.
Ta sklep je socialiste presenetil in hudo razdražil. Vlada je namreč pripravila tri zakonske predloge v korist delavstv," in sicer zakon o zavarovanju zasebnih nameščencev, načrt zakona o noveli gentskega sistema podpor za nezaposlene in zakonski načrt o starostnem zavarovanju. Socialisti so hoteli ravno zato sedaj v vlado, dn bi se lahko ponašali s tem pavovim perjem. Kriza pa je sedaj odgo-dena vsaj do izida zapadnoevropskih volitev. Le, če bi se Švehlova bolezen nenadoma končala s katastrofo, bi butnilo zopet na dan vprašanje vladinega predsednika, ki bi bilo takrat zelo težavno. Toda brez zastopnikov katoliškega ljudstva je sedaj vsaka vlada nemogoča.
J. M.:
Kaj ie pridobila Slovenija z davčno reformo?
(Glej »Slovenca< z dne 6. maja 1928, št. 104.)
V.	Rentnina. Dokler uživajo obresti hranilnih vlog davčno prostost, je rentnina za Slovenijo podrejenega pomena. Večje gospodarske važnosti postane rentninski davek, čim finančna uprava za navedene obresti ukine dosedanjo davčno prostost.
Da je finančna uprava zadnja leta s finančnimi zakoni za 1. 1927.-28. in za 1. 1928.-29. priznala obrestim hranilnih vlog prostost od rentnine, je bila vzrok predvsem akutna in trajna denarna in gospodarska kriza, ki je napotila hranilce, da so postali pri nalaganju glavnične imovine silno oprezni. Ker ni znamenj, da bi sedanja gospodarska depresija prenehala že v letu 1929., bi bilo finančno politično umestno, da se sedanja davčna prostost obresti hranilnih vlog z bodočimi finančnimi zakoni podaljša vsaj šc za par let, to pa tem bolj, ker povzročajo davčne stope nove rentnine nekaj višjo obremenitev napram davčnim bremenom po dosedaj veljavnih zakonih.
Člen 69. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 normira namreč dve davčni stopnji in sicer nižjo, 8% na obresti hranilnih vlog in 15% rentnino za ostale ,rent-ninskemu davku zavezane prejemke.
Nesporno je 8% davčna stopa za sedanje gospodarske razmere previsoka. Uvaževati jc namreč, da se rentnina od obresti hranilnih vlog običajno prevaljuje na dolžnike in sicer potom višje obrestne mere. Visoka rentnina pomenja torej v svojem posledku podražitev kredita. S stališča gospodarske konsolidacije bi pa rabili baš sedaj čim bolj cenen kredit. To pa tem bolj, ker ima davčna reforma itak tendenco, da ublaži dosedanja davčna bremena.
Razliko v obdačbi obresti hranilnih vlog nam kaže sledeči primer. Ako imamo vlogo, koje obresti bi dale letno znesek per 10.000 dinarjev, bi po dosedaj veljavnih davčnih zakonih plačali nastopno rentnino (seveda, ako ne bi tu veljala davčna prostost finančnih zakonov za leto 1927.-28. in 1928.-29.): a) 2% rentnino per 200 Din, b) 100% enotni državni pribitek per 200 Din, c) 30% izredni državni pribitek per 120 Din, č) invalidski davek pei 124 Din in d) komorsko doklado per 62 Din. Celotno davčno breme po dosedanjih davčnih zakonih bi znašalo torej 706 Din.
Po davčni reformi bi znašala rentnina 800 Din, torej nekaj več kot bi se dosedaj na tem davku plačalo.
Istotako je tudi 15% davčna stopa za ostale rentnini zavezane prejemke nesporno previsoka. Po večini gre tu, vsaj v Sloveniji, za gospodarsko šibkeje zavezance. Zato je potrebno, da se pravkar navedene davčne stope naknadno izdatno znižajo in da se poleg tega normira splošen, davka prosti minimum, ki ne sme biti nižji od zneska per 12.000 Din.
VI.	Uslužbcnski davek. Službeni prejemki so bili do davčne reforme obdačeni: a) z davkom na zaslužek od telesnega dela, b) i davkom na službene prejemke zasebnih in samoupravnih (duševnih) nameščencev in c) z davkom na službene prejemke državnih, duševno zaposlenih nameščencev. Bistvena hiba dosedanjega sistema je obstojala v tem, da se na rodbinsko stanje (žena, nepreskrbljen' otroci itd.) sploh ni oziralo, dočim pozna novi usluž-benski davek davčne olajšave, ki se nanašajo na število nepreskrbljenih zakonskih otrok in vrhu tega normira tudi še davka prosti minimum. Vsekako odgovarja novi uslužbcnski davek bolj stališču moderne finančne vede kot pa dosedanji davki na službene prejemke.
Novi uslužbcnski davek ima tendcnco, da ublažuje davčna bremena za gospodarsko šibkeje sloje. V koliko je davčna reforma dosegla ta namen, nam kažejo sledeči primeri:
Dva brata sta telesna delavca. Prvi je neporočen in ima 600 Din tedenske plače, drugi je poročen, ima tri otroke in prejema na teden po 700 Din. Prvi je plačeval na 3.3% davku na telesno delo 19.80 Din, drugi pa 23.10 Din. Po davčni reformi bi plačal prvi delavec 18 dinarjev, drugi pa 20.50 Din.
Dalje imamo dva brata, ki sta nameščena proti mesečni plači. Prvi je brez otrok in ima 2000 Din mesečne plače, drugi ima dva otroka in mesečne plače 4500 Din. Po dosedanjih davčnih predpisih bi plačeval prvi uradnik mesečno: a) na temeljnem davku znesek per 8C dinarjev, b) na invalidskem davku znesek pet 20.83 Din, c) na komorski dokladi pa znesek per 10.42 Din, torej skupaj 111.25 Din Drugi bi plačal: ad a) 247 50 Din, ad b) 70 Din, ad c) 35 Din, torej skupaj 352.50 Din. Po davčni reformi bi plačal prvi uradnik 53 Din in drugi uradnik pa 248 Din uslužbenskega davka.
V	formalnem oziru je ustroj uslužbenskega davka preccj okoren. Umestno bi bilo, da sc plačevanje davka naknadno kar na)bolj olajša. V to svrho naj bi sc dclodajalccm dovolilo, da ga v vseh primerih oaprcmljajo četrtletno.
V	splošnem nam davčna reforma prinaša izdatno razbremenitev. Nevarnost višje ob-dačbe pa obstoji pri zemljarini in pridobnini. Zato jc tema dvema davkoma v bodoče posvečati osobito pažnjo.
Turčija dobi telefon. Turčija bo sedaj končno uvedla v svoji državi telefon, Vladn je po dolgotrajnih pogajanjih sklenila z nekn vedsko tvrdko pogodbo, s katero se je tvrdk? obvezala zgraditi v petih letih telefonske zveze med Angoro in med najvažnejšimi mesti Turčije. Zveza med Angoro in Carigradom bo gotova v 10 mesecih. Turčija Je dosedaj glede telefonskih zvez zaostala zato, ker je svoječasno sultan Abdul Hamid prepovedal uvedbo telefona.
Turčija popušča Grčiji. V grških političnih krogih so dospele vesti, da turška vladn sedaj pri pogajanjih z Grško kaže več popusl. ljivosti. tnko da so začeli unati na to, da bodo pogajanja uspela.
rajo udeležiti tudi vsi še nepotrjeni fantje letnikov 1903—1907 in vsi začasni invalidi.
□	Na poti t bolnišnico umrl. Srčna kap Je zadela 82 letnega Antona Kranerja iz Krčevine. Rešilni oddelek ga je hotel prepeljati v bolnišnico, pa je med potjo umrl. Prepeljali so ga nato v mrtvašnico na Po-brežje.
□	Potovanje po Jugoslaviji. Po kratki seji oblastnega odbora »Jadranske straže« bo danes zvečer ob 20 v mestnem kinu (Apolo) predvajanje filma »Potovanje po Jugoslaviji«.
□	Koncert. Danes v petek, dne 11. maja, ob 20 koncertira v veliki Unionski dvorani mariborska Glasbena matica s svojim triumfalnim švicarskim sporedom. To je ob enem tudi njen edini letošnji vokalni koncert, zato opozarjamo naše oitatelje na istega ter jim priporočamo, da si preskrbe vstopnice že v predprodaji, ker bo pri večerni blagajni naval okoličanov.
□	Materinski dan. Za čim dostojnejšo proslavo Materinskega dneva se naši umetniki z vso vnemo vadijo in pripravljajo. Ker bo cela prireditev zelo lepa, vabimo vse prijatelje mladine posebno pa še stariše, da pripeljejo svojo deco. Vstopnice za prireditev, ki bo v nedeljo ob 15 v gledališču, se dobijo v predprodaji pri dnevni blagajni.
□	Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Mariboru gospa Julija Pfeffer roj. Kožar.
□	Strelska, družina v Mariboru priredi v nedeljo 13. t. m. na vojaškem strelišču v Radvanju svtajp prvo ostro streljanje. Ob pol 9 zbiranje Sanov na Trgu Svobode, odkoder bo odhod točno ob 9 dopoldne z vojaško godbo na čelu.
□	Peta žrtev nesreče na Dravi najdena. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je Drava vrgla na kopno Danico Lešnikovo, katera je skupno s svojo mamo in sestro preminula v valovih Drave 10. aprila pri Felberjevem otoku. Pokopali so jo na pokopališču na Pohrežju.
Turisti, skavti! Vse športne potreb-Silne po najnižjih cenah pri
P. Ma^diž, UnbManai
Občni zbor društva „Trgovska akademija" v Ljubljani
Včeraj se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOI v Ljubljani ob navzočnosti odličnih predstavnikov naše trgovine in industrije in našega trgov-
skega šolstva redni občni zbor društva »Trgovska akademija« v Ljubljeni. Iz poročil predsediuka g. Ivana Jelačina ml., blagajnika g. gen. ravn. Тукаеа in tajnika g. dr. Josipa Pretnarja je razvidno, da je to društvo, ki ima namen, zgraditi in moderno opremiti našo Trgovsko akademijo ter podpirati višjo strokovno naobrazbo in prakso našega komer-cijelnega naraščaja doma in v inozemstvu, s tihim a vztrajnim delom doseglo v kratki dobi svojega obstoja izredno lepe in razveseljive uspehe. Društveno premoženje je (»raslo do konca leta 1927 na okroglo en milijon dinarjev. Upanje je torej, da ni daleč čas, ko dobi naša trgovska akademija svojo lastno zgradbo, ako bo tudi država storila svojo dolžnost. Društvena loterija je izpadla ugodno.
Posebno točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje ustanovitve dveh štipendij v skupnem znesku do 20,000 Din. Na podlagi poročila g. predsednika Jelačina se je sklenilo ustanoviti že z letošnjim letom ti dve štipendiji in sicer za one absolvente Trgovske akademije, ki bi šli v inozemstvo, da se ondi praktično izobrazijo, odnosno specializirajo. Za te štipendije se izdela poseben pravilnik.
Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Ivan Jelačin ml., za podpredsednika gg. gen. tajn. 'r. Fran Windischer in Al. Lilleg, za blat
„ . g-
gen. ravn. Tykač, za tajnika g. dr. Jos. Pretnar, v odbor pa gg. Fr. Bonač, Ant. Rojina, direktor dr. Bohm, Meden, ravn. Krofta, Ing. M. šuklje, Ing. Šubic, Jak. Horvat, prof. Sič, šarabon, ravn. Sku-bec, g. ravn. Tosti, Juraj Verovšek in St. Florjančič, za preglednika gg. Fr. Stupica in Avg. Ska-berne.
FINALE PRVENSTVA LNP.
V nedeljo, 13. t. m. Ilirija:Maribor.
S. K. Ilirija ter ISSK Maribor igrata v nedeljo, 13. t. m. ob 16.30 na igrišču SK Ilirije kot prvaka Ljubljane in Maribora odločilno tekmo za letošnje prvenstvo LNP-a. Kot predtekma se vrši ob
15. prvenstvena tekma Svoboda :Krakovo.
Ilirija se je morala že lani in predlanskim " finalu z mariborskim prvakom trdo boriti za prvenstvo. Sedanje odlično moštvo ISSK Maribora pa je bolj kot dosedanji mariborski prvaki sposobno nastopiti kot resen tekmec za podsavezno prvenstvo. Njegova laskava zmaga nad Ilirijo v Mariboru 22. m. m. dokazuje dovolj nazorno, da gre ISSK Maribor v odločilno borbo za naziv prvaka LNP-a za 1927-28 z docela realnimi izgledi.
Turisiltea
T. K. Skala priredi v soboto, dne 12. t. m. skupen izlet članstva na Kofce. Odhod z večernim vlakni. V slučaju neugodnega vremena se izlet vrši v sredo pred praznikom ob istem času. Člani, udeležite se polnoštevilno!
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani (Osr. odbor) opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši danes ob 20 v vrtnem salonu »pri Levu« na Gosposvetski cesti z običajnim dnevnim redom.
^jos/жJctarsfpo
Ponarejevalec bankovcev - oproščen
Včeraj popoldne se je vršila porotna razprava proti Janezu Selanu. ki je izdeloval in razpečaval ponarejene bankovce.
Razpravi je predsedoval dr. Gradnik, votanta sti bila: svetnik Avsec in okr. sodnik Verbič. Drž. pravdništvo je zastopal dr. Mastnak, obtoženca je zagovarjal >dr. Fr. Novak.
Sefan napravlja prikupljiv vtis inteligentnega, mirnega moža. Je srednje velik, odgovarja mirno, očividno dobro pripravljen. Pozneje se mu pozna razburjenje in nemir.
Na vprašanje predsednika navaja, da je rojen v Savljah, obč. Ježica. Tam še živi njegov oče, dočini mu je mati zgodaj umrla. Ljudsko šolo je obiskoval na Ježici ter pozneje v Komendi. Bil je vedno odličnjak v vseh predmetih. Naučil se je sam raznih slovanskih jezikov, tako da prilično obvlada čeičino, poljščino, ruščino, srbohrvatsko pa popolnoma. Zanimal se je vedno za razne znanosti. Tako se je bevil z raznimi knjigami o agronomiji, geografiji, aritmetiki, mehaniki, fiziki, kemiji itd. »V šoli sem nekatere predmete bolje znal kot učiteljica«. (V dvorani smeh.)
Do V. leta je živel doma pri očetu, potem se je pa preselil v Suhadole, kjer je bila doma njegova mati. Tam je namreč brat njegove matere, ki je umrl brez otrok, zapustil vsem trem sestrinim otrokom posestvo, katero je imel kot najstarejši prevzeti Janez, a bratu in sestri bi imel izplačati doto. Ta je znašala po 2000 kron, vendar je obtoženec sam iz lastnega nagiba to doto jx>višal in obljubil dati vsakemu po 100.000 kron, ker da se mu ni zdelo pravično, da bi on imel jx>sestvo, a onidve le malenkostno svoto.
L. 1923 se je oženil. Nato je šel k vojakom, kjer je bil takoj dodeljen v pisarno k pomočniku šefa vojne bolnice. Pri predstojnikih je bil priljubljen posebno radi svoje pridnosti in vestnosti ter poštenosti. Silili so ga celo, naj ostane nadalje pri vo-■'akih, ter mu obetali takoj čin admin. podnarednika.
—	Kako ste potem začeli doma? •
Na vsak način sem se hotel najprej rešiti dol-
fa, to je, izplačati doto. Spravil sem skupaj 130 tisoč ron, deloma z delom in žulji svojih rok, deloma pa s prodajo lesa v svojih gozdovih. Denar sem hotel dobro naložiti. Ker sem nameraval pogozditi nanovo gozdne parcele, ki sem jih bit izsekal, sem se za strokovno mnenje o tem obrnil do agronoma Jamnika, ki ga sicer osebno nisem jx>znal, a sem ga spoštoval kot gospodarskega strokovnjaka. Pri teh pogovorih sva prišla tudi na denar in me je Jamnik ob tej priliki nagovoril, da sem vložil ta denar — 130.000 kron — v Peskovo »Ljubljansko posojilnico«.
—	Kedai ste potem ta denar izgubili?
—	Približno čez eno leto potem sem čilal v časopisih o reviziji Lj. posojilnice. Oglasil sem se radi informacije pri tukaj, sodniji, kjer so mi povedali, da bo najbrž vse zgubljeno, kar imam tam naloženega. Te je name tako vplivalo, da tega nikdar ne pozabim.
—	Ali ste to komu povedali?
—	Ne, nikomur. Sram me je bilo. Tudi imam to navado, da nikomur ue pripovedujem ne o dobrih, pa tudi ne o slabih dogodkih svojega življenja. Tista zguba me je tako fxjlrla, da nisem bil več zmožen misliti normalno. Hodil sem semintja, poležaval, za delo sploh nisem bil, neka mora je teža a nad mano, neka megla je bila okoli mene. Hotel sem dvigniti in urediti posestvo, da bi bilo vzor vsem, ko pa sem bil ta denar zgubil, sem uvidel, da sem s tem zgubil ludi možnost, da bi kdaj le lako lepe in idealno zamišljene načrte uresničil. Mislil sein, da bo ta duševna psihoza, ki me je vedno spremljala in tlačila k tlom, sčasoma prešla. A to se ni zgodilo. Vedno znova in znova se me je polaščala neka apalija. V takih trenotkih, v lakem duševnem stanju naravno ne morem odgovarjati z.a dejanja, katerih sem dolžen.
—	Kako ste prišli na to. da ste se pričeli ba-viti z илаше.ш?
—	Že pred poroko sem na velesejmu v Ljubljani videl razne aparate in se zanje zanimal. Videt sem tedaj tudi »Opalograf« tvrdke The Rex.
Zakaj ste si ravno ta aparat želeli imeti?
-- Zato, ker sem ga potreboval v razne svrhe razmnoževanja risb, načrtov itd. zase in za sosede.
Obtoženec nato obširno razlaga razne aparate za razmnoževanje, gre v podrobnosti, nakar ga predsednik prekinja.
—	Kako pa žena?
—	Ona seveda ni bila s tem, da sem kupil aparat, zadovoljna. Prišlo je radi tega večkrat do prepirov, tudi sem pred njo skrival vse take stvari. Kupoval sem razne barve, razne tehnične pripomočke, kar vse sem skrival pred ženo. S temi stvarmi in s tem delom sem si hotel tudi pregnati ono duševno bol, ki me je radi tolike izgube denarja morila.
Obtoženec razlaga, kako je preizkušal aparat. Najprej je poskušal z malimi skicami, potem z večjimi. Napravil je več lepših stvari iz raznih knjig, kar da je zanj majhna stvar. Nekoč je narisal tudi stodinarski bankovec, ki se mu je prav dobro posrečil.
Predsednik: S prosto roko?
—	Da, s prosto roko! Nisem rabil nobenih drugih pripomočkov, kakor pero in papir.
—	Koliko kosov teh slik ste naj>ravili?
—	Več je bilo takih, ki niso bili za rabo, dobrih je pa bilo okoli 40.
—	Kam ste dali one slabe odtise?
—	Vrgel sem jih v peč.
—	Ali ste dobre odtise komu pokazali?
—	Nikomur.
—	Kakšen namen ste pa potem imeli s temi odtisi, s temi ponarejenimi bankovci?
—	Za bankovce jih niti sam nisem smatral, ker so bili pač le poizkus, !e igrače, le papirji, narejeni mimogrede.
Nato obtoženec razlaga, kako je te slike obre-zal, jih nekaj pobasal v žep, 2 dal ženi, ter se na-)x>til na Kal varijo v Kamnik, kamor je s težko »mujo« vlekel kolo.
Pravi nadalje, da se ni zavedal, kaj od tedaj dalje dela, da ne ve, kje in koliko bankovcev je zamenjal.
Drž. pravnik: V preiskavi ste še vedeli koliko, danes ne veste več. Rekli ste 17.
—	Približno sem že vedel, približno.
Predsednik: »Torej vi niste imeti namena, ponarejati denar in ga razpečevati?
Ne, seveda ne! Z opalografom je to tudi po-jTolnoma nemogoče.
Nato se zaslišijo priče, ki izpovedo, kot v preiskavi. Da bi bil Sclau tedaj, ko je menjal bankovce, duševno zmeden, nobena priča ne potrdi.
Zaslišijo se nadalje sosedje in žena obtoženca. Žena pove, da je bil mož od tedaj, ko je zgubil pri Pesku denar, res ves zmešan. Nobena stvar mu ni bila prav, vedno je kaj »tuhtal«. Sosedje potrdijo isto in navajajo, da je od lakrat vedno jx>trt lazil okoli hiše, vpil nad posli in ženo, tako da so mislili, da nori. Nadalje navajajo, da so se s Sela-nom kot sosedom vedno prav dobro razumeli, da je vsakomur rad jiomagal, zlasti z dobrimi nasveti. Obračali so se vedno nanj, kadar sami kaj niso mogli in znali. Nikdar da ni hodil v gostilno, kadil ni. Bil je vedno priden, skrben, vzoren gospodar in posestnik, ki je vsako stvar izkoristil v svoj prid in v izpopolnitev svojega posj^odarstva. Lc po tisti izgubi denarja se je popolnoma izpremenil.
Porotnikom so bila stavljena 1 glavno in 4 dodatna vprašanja. Glavno vprašanje so porotniki soglasno zanikali, prvo dodatno vprašanje so zanikali z 10 proti 2 glasovoma, ostala tri dodatna vprašanja so soglasno zanikali.
Na podlagi tega pravdoreka porotnikov je bil obtoženec oproščen. Razprava je trajala do enajstih j v uoč.
Industrija vžigalic
V naši državi imamo 6 tvornic vžigalic, od teh eno v Sloveniji.
Največja tovarna vžigalic je »Drava;, d. d., za proizvoduju žigica, Osijek. Podjetje je bilo ustanovljeno 1856 in se je pretvorilo 1909 v delniško družbo, v kateri imajo največ delnic člani rodbine Reisner, del avstrijski Solo in del švedski vžiga-lični trust, ki so zastopani tudi v upravi. Kdo odloča^ pri podjetju, pravzaprav ni znano, najbrže bo pa švedski trust, ki je lani kupil menda večino delnic.
Leta 1926. je »Drava« kupila vse delnice »Novovrbaške tvornice žigica« v Novem Vrbasu. Ta tovarna je bila ustanovljena 1909, kapital znaša 70.000 Din.
»Prva b. h. tvornica šibica d. d.< v Dolcu pri Travniku datira iz leta 1911. (prejšnja tvrdka Al-каЧау & Co) in spada v koncern Bos. ind. in trg. banke v Sarajevu. Sedanji kapital znaša 1.2 milj. dinarjev.
»Drvorezbarska tvornica Vrbovsko«, d. d.,
je bila ustanovljena 1903, tovarna je začela obra-tov.iti 1911. Kapital znaša po izvedeni valorizaciji 3 milj. Din in je skoro ves v rokah Prašte-dione.
Nadalje ima tovarno vžigalic v Crvenki G.jor-dje Griesfelder. Šesta tovarna pa je »Tovarna vžigalic in kemikalij, d. z o. z.< v Rušah, ust. 1856.
Vse tovarne imajo skupen prodajni urad v Zagrebu.
Kakor poroča sedaj zagrebški »Jugoslovanski Lloyd«, je tvornico v Rušah prevzela »Drvorez-barska tvornica Vrbovsko«, kjer ima kakor že omenjeno, večino delnic Praštediona (od 30.000 delnic se nahaja v drugih rokah samo 23 po izjavi banke same). Sedanji lastniki dobe delnice Vrbov-skega.
Iz tega je razvidna razvojna tendenca v naši industriji vžigalic. Na eni strani švedski trust, ki ima Dravo in Novivrbas, na drugi strani pa domača industrija. Vrbovsko in Ruse pa obvlada Praštediona.
Uvoz motocšktov
Iz ravnokar objavljene statistike zunanje trgovine za 1927 i>osnemamo, da je znašal uvoz mo-tociklov v zadnjih letih:
kom. kg	Din
1924	352 21..100 2,524.000
1925	1111 80.500 6,417.000
1926	622 66.700 4,196.000
1927	923 134.050 7,506.000 Lani je torej uvoz motociklov zopet začel naraščati. Zanimivo je, da se uvažajo v vedno večji meri težja vozila, pa tudi dražja, !:ar je razvidno iz vedno večjega naraščanja teže. Odkod je prihajal naš uvoz motociklov, kažejo naslednji podatki:
1924 1925 1926 1927 Anglija	97 311 155 251
Nemčija	41 80 108 177
Unija	44 289 208 146
Francija	18 67 52 136
Belgija	27 67 10 101
Avstrija	116 217 74 80
Italija	4 56 18 18
Anglija, ki jo bila 192S na drngem mostu, je lani zopet na prvem mestu kakor 1926. V vedno večji meri pa postaja naš dobavitelj Nemčija, pa tudi Francija. Avstrijski uvoz, ki je bil 1924 na prvem mestu, je konstanten. Zmanjšal pa se je uvoz iz Unije, ki nazaduje že od 1925 sem.
Dobave. Ravn. drž. železnic, gradbeni oddelek, v Ljubljani sprejema do 18 t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg portland-cementa ter glede dobave strešne lepenke, 800,kg tera iu Zičuikov za pritrditev lepenke. Drž. rudnik v Brezi sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave železa. — Drž. rudnik v Zainikovci pri Celju sprejema do 19. t. mes. ponudbe glede dobave 5 vagonov krajnikov, do 22. t. m. pa glede dobave C00 m jamskih tračnic. — 31. t. m. se bo vršila pri strojnem oddelku Glavnega ravn. drž. železnic v Belgradu ofert. licitacija glede dobave 810.000 kg kovaškega koksa, I 1,165.000 kg livarskega koksa, 2.475.000 kg kovaškega premoga in 290.000 kg raznega premoga. 29. t. m. se bo vršila pri ravn. drž. železnic, strojni oddelek, v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave 8000 kg surovih neobdelanih matic.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Elektrarna Fala, d. d., Belgrad. Lani so se dohodki podjetja zvišali od 24.5 na 26.5 pri istočasnem povišanju izdatkov na 23.36 milj. Din. Za odpise se jo porabilo 3 milj. Din (1926 1.94 milj. Din). Cisti dobiček za 1927 znaša 154.367 Din napram 151.365 Din za 1926, kar se vse prenese na nov račun. Račun naprav se je povečal od 87.8 na 92 milj. Din, dobroimetja v bankah so se znižala od 0.87 na 0.53 milj. Din. Kreditorji znašajo 92.0 (1926 87.9) milj. Din, od tega v švicarskih frankih 28.3 (1926 27.845) milj. Investicije so se povečale radi novih vodov in reparatur. Obresti je lani plačalo podjetje 17.3 (1926 16.75) milj. Din. Kakor smo svoječasno že poročali, se je oddaja toka povečala od 164.1 v letu 1926. na 180.5 milj. kilovat-nih ur v letu 1927.
Centralna posojilnica v Norem Sadu. Kakor znano, je lani prevzela vse denarne posle kreditnega oddelka »Agrarie«, kmet. osrednje zadruge v Novem Sadu Centralna posojilnica, r. z. z o. z. Imela je koncem leta 1927 . 83 članov, dosedanjih je v tek. letu prirastlo še 12. Deležna glavnica znaša 0.2, vloge 31. dec. na knjižice 2.4, tek. račun 2.8 milj. Din, krediti na tek. račun 4.3, menični 7.3 milj. Din. Čisli dobiček znaša 22.963 Din. * * #
Državne finance v januarju 1928. V januarju letos so znašali drž. dohodki 917.4 milj. Din, izdatki pa 967.3 milj. Din, skupaj od 1. aprila 1927 do 31. januarja 1928, torej za 10 mesecev proračunskega leta dohodki 8777.66 milj. Din (proračun 9564.4), izdatki pa 8448.6 milj. Din (proračun 9561.4).
Statistika zunanje trgovine za ti)27 (526 strani), izdaja glavnega ravnateljstva carin, je izšla in sedobi za IGO Din pri belgrajski carinarnici.
Rojiaracijo v aprilu 1928. Po poročilu glavnega agenta za reparacije je Nemčija v apnlu plačala 221.1 milj. mark (dosedaj 1299.5 milj.), od tega stvarne dobave 70.7 milj. mark; na5a država je dobila v blagu 5,051.000 mark, v transferih (nakazilih) 3,031.000 mark.
Papir. Dne 18. aprila t. 1. smo objavili suma-rične podatke o produkciji papirja v naši državi leta 1926. in 1927. Produkcija 1926 je znašala 16.527 ton, uvoz to leto 17.254, Izvoz 4.004 ton. Porabo moremo torej ceniti na 29.677 ton. Lani je znašala produkcija 19.245 ton, uvoz je padel na 14.316 ton, izvoz pa se je dvignil na 1858 ton. Porabo moremo iz lega ceuiti na 28.708 ton. Iz teh
podatkov je razvidno, da znaša domača potreba letno približno 2S—30.000 ton, od česar pokrije domača produkcija manj kot polovico, čo vpoSte-vamo izvoz. Lani smo izvozili (v oklepajih jiodat-ki za 1926): zavojnega papirja 212 (209) ton, največ v Italijo, Bolgarijo in Madjarsko; pisalnega 1370 (1567) ton, največ v Italijo, tiskarskega 2758 (1670) ton, največ v Italijo in Madjarsko, cigaretnega 249 (378) ton, največ v Argenlinijo, za igralne karte 166 (169) tou, vse v Avstrijo. Ob tej j>ri-liki omenjamo, da jo lani nazadoval izvoz lepenke napram 1926 od 909 na 733 ton. Lepenka gre največ v Italijo (722 ton, 1926 901 toni), odkoder se izvaža naprej v Levanto.
Vpisi v trg. register: P. Ladstiitter & sinovi, Dunaj, podružnica Domžale; šentjanški premogovnik And. Jakil, d. d. v Knnelju pri Št. Janžu (3 milijone Din); A. Semenič in drug, trgovina a železnino v Ljubljani; Tovarna kovinskih izdelkov M. Lajovic, družba z o. z. v Ljubljani (20.000 Din); Benčina in drug, kartonažna tovarna, Maribor, dr. z, o. z. (250.000 Din); »Marat«, družba z o. z. v Mariboru, trgovina z glasb, instrumenti (12.000 Din); Mednarodna bančna družba, družba z o. z., (efektna banka), Maribor (50.000 Din), Hribar & Co, trgovina z lesom v Mediji-Izlakah; »Tekstilinduse, kranjska tekst. ind. družba z o. z., Kranj-Stražišče (150.000 Din);*J. Pugenčar in drug. modno kroja-štvo v Trbovljah-Lokah; Tiskarna Sitar in drug, d. z o. z. v Domžalah (30.000 Din); T. Magušar & Co., družba z o. z., les, Vrhnika (50.000 Din); Prodaja tehničnih proizvodov, d. z o. z. Hamag (20.000 Din), Vrhnika.
Шагsen
Dne 10 maja 1928.
DENAR.
V deviznem prometu sta se danes učvrstila Berlin in Praga, dočim so tečaji drugih deviz ostali v glavnem neizpremenjeni. Največ povpraševanja je bilo danes za devizo London, katere je bilo zaključenih 7.675. Promet v ostaliii devizah je bil znaten, privatno blago pa Trst in Nevvyork. Kotirano kakor v tabeli; poleg tega Bruselj blago 793.53 (včeraj 793.55).
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
10. maja 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 9. V.
Amsterdam	—	2292.50	_	2292.—
Berlin	1358.25	1361.25	1359.75	1359.50
Budimpešta	—	992.60	—	992.-
Curih	1093.50	1096.50	1095 —	1095.—
Dunaj	798.—	801.—	799.50	799.50
London	27 .94	277.74	277.34	277.35
Nevvvork	56.71	56.91	56.81	56.81
Pariz	—	223.63	—	223.65
Praga	168X6	168.86	168-46	1 168.44
Trst	2У8.40	300.46	>99.40	i 299.46
Zaerch. Berlin 1358 25 - 1361.25, Curih 1093.Č0—1096.50, Dunaj 798 S01, London 276.04— 277.74, No\vyork 56.706—56.906, Pariz 222.63— 224.63, Praga 168.06-166.86, Trst 208.35—300.35.
Belgrad. Berlin 1358—1361, Budimpešta 992 —995, Čurih 1093.50-1096.50, Dunaj 798 -801, London 276,9-1—277.74, Newyork 56.71—56.91, Pariz 222.63-224.63. Praga 168.06—168.86, Trst 298.15—300.15.
Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 124.13, Budimpešta »0.60, Bukarešt 3.22, Dunaj 73.01. London 25.3225, Ne\vyork 518.85, Pariz 20.4175, Praga 15.375, Trst 27.335, Sofija 3.745. Varšava 58.12, Madrid 87.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5125, Kodanj 190.70, London 34.68875, Milnn 37.4375, Ne\vyork 710.70. Pariz 27.97, Varšava 79.70. Valute: dolarji 708.25. dinar 12.44.
Praga. Devize: Lira 177 25, Belgrad 59 10, Pariz 132.75, London 161.75. Neu jork 33.75.
Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Za državne papirje je tendenca nadalje čvrsta pri noizpremenjeulh tečajih. Med industrijskimi papirji je čvrstejša Ilipo in Praštediona. med industrijskimi pa so oslabile Vevče
Ljubljana. 7% invest. posoj. 90 den., agrari 57.75 den., Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 812.50 den . Kred. zavod 157— 175, Vevče 105 den., Ruše 265- 280, Stavbna 56 d., bešir 105 den.
Zagreb. 7% invest. posoj 90.50—91.50, agrari 57—57.75, vojna odškodnina 442—443, maj 444.50, dec. 470, Hipo 59, Jugo 87—88. Praštediona 815, Ljublj. kreditna 130, Šečerana 580 bi., Drava 375, Slayoni,ja 12.50, Trbovlje 530, Vevče 107—116.
Belgrad. Narodna banka 6640—6080, vojna odškodnina 440.50—442-417.50 (2000), uit. mai 445.25—445.50, uit. junij 449—450. Biod. društvo 700, Zem. banka 60—64, Trg. štedionica 136, "% invest. posoj. 91.50, agrari 57.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.10, živno 110, Hipo 7.30, Alpine 44.10, Greinilz 4.25, Levicam 9.80, Trbovlje 65.95, Kranjska industr. 41.80, Gutmann 27.,'JO, Mundus 188, Slavonija 1.61.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi neobroblienl plohi monte od 50, 60, 70, 80 fko vag. meja 1 vag. po 830; povpraševanje je za hrastove podnice, ostro-robe paralelne očeljene 2.90 m 42 mm rezane i nadmerami T. II. fko vag. meja po 1230. Zaklj. 1 vag. Tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78- 79 kg 2% baška 410—412.50, slav. 397.50- 4(41, koruza baška času primerno suha kval. gar. 345—347.50, za maj 350—352.50, čtnkvantin času primerno suh, zdrav rešetan 350—355, oves baški, zdrav rešetan 305—310, ajda dom., zdrava, rešetnna 295, moka Og vag. bi. plač. p.) prejemu fko Ljubljana 555—565; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač 360- 302.50, bač. potiska 362.50-365, ban. 875—375.50, oves bač. 262 50 -267.50, ban. 262.50—267, koruza bač 295 -800, maj 300—305, jun. 305-307.50, bela 2^7.50—8C 50 ban. 292.50—295, srem. 295—300, maj 800—305^ junij 305 - 307.50, fnoka 0 g in gg '487.50—497.50. št. 2 467.50 - 477.50, št. 5 447.50-457.50, št. 6 425 —485, št. 7 850 360, št. 8 240-246, fižol 416—420
Budimpešta (terminska borza), 10. maja Tendenca medla. Pšenica maj 33 96, 33.90. oki 81 68 31.76. zaklj. 31.42—31.44, marec 33 68, 33.70 zakli' 38.88—38.42, rž maj 31.36, 31 40, okt. 27.68, 27 76 zaklj. 27.50-27.52, marec 29.64, 29.66, zaklj. 29.44 —2J1.46, koruza maj 28.62, 28.64, zaklj. 28.52—SN-ifi iulii 29,34, 29.38, zaklj. 29.22-28.24.
Dva umora in samoumor v Ljubljani
Pobesneli vojak ustrelil svojega poveljnika, tovariša
in samega sebe
3\a
r /
aj/e novega
KOLEDAR.
Petek, 11. maja. Frančišek H.. Mamert. Sigismund, Gandolf. — Jutri: Pankrncij. — Po pravoslavnem koledarju: 2S. IV., po židovskem 21. VIII. 5688., po muslimanskem 21. XI. 1346.
Dunajska vremenska napoved za 11. maj: V severnih Alpah iti na vzhodnem robu Alp izboljšanje vremena, jutranji mraz, v južnih Alpah jasno.
ZGODOVINSKI DNEVI.
11. maja: 1910 se je v Ljubljani ustanovilo narodno obrambno društvo »Slovenska straža«. — 1774 je zasedel francoski prestol Ludovik XVI. — 1917 je ob % 8 zvečer eksplodiralo na ljubljanskem polju 170.000 ročnih granat in mnogo ekrazita. Ljudje so bežali iz mesta. Eksplozije so se ponavljale še več dni. — 1867 je bila Italija priznana kot velesila. — Luksemburški se je priznala nevtralnost. — 1878 je Hoedel napravil atentat na nemškega cesarja. — 1686 je umrl fizik Otto von Guericke. iznajditelj zračne sesalke. —■ 1778 je umrl angleški državnik Viljem Pitt sen. — 1824 se je rodil francoski slikar in kipar Leom Gerome. — 1849 je umrl komponist Otto Nioolai. — 1871 je umrl angleški zvezdoslovec John Hersehel. — 1909 je umrl slikar Ferd. b. Rezničelt. — 1887 je bil v kamniški smodnišnici požar. — 10. maja 1876 se je rodil Ivan Cankar.
•k Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen danes ne sprejema, ker je odpotoval v Belgrad.
:к Univerza v Ljubljani. Kdo naj uči prav ceniti in ljubiti slovenski narod, če ne bomo imeli svojih domačih najvišjih učiteljev, ki so izšli iz našega naroda in zato naš narod tudi ljubijo in poznajo njegovo dušo, njegove potrebe? Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporni člani plačajo letno 20 Din; redni člani letno 50 Din, oziroma juridične osebe 100 Din na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto 500 Din ali en krat vsaj 5000 Din; ustanovniki plačajo na leto 1000 Din ali enkrat vsaj 10.000 Din; pokrovitelji pa plačajo na leto 5000 Din ali enkrat vsaj 50.000 Din. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun št. 12.368.
•k Nevarno je zbolel preč. g. Alojzij I, e b e n, župnik pri Sv. Križu na Kozjaku. Sobratom se priporoča v molitev.
iT Izjava uredništva. V včerajšnji številki našega lista je izišel članek pod naslovom: »Mladina — ogledalo svoje dobe«. Članek vsebuje pasus, ki je žaljiv za profesorski stan kot tak. Ob sebi se razume, da je mogel tak sestavek priti v list le pomotoma in uredništvo to pomoto kar najbolj obžaluje.
•k Občni zbor ljubljansko sekcije JNU bo v nedeljo ob 10 dopoldne v Laškem. Odhod iz Ljubljane ob 7.43 zjutraj.
*	Umrl je včeraj v Zagrebu po kratki in težki bolezni dr. Ivan Merz, profesor nadškofijske gimnazije in glavni tajnik Hrvatske orlovske zveze v starosti 32 let. Dr. Merz je bil eden močnejših mladih ideologov hrvatske katoliške akcije in neumoren delavec na polju hrvatskega orlovstva. Pokojnik je edi-nec ugledne zagrebške katoliške rodbine Merz. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4.
*	Knjižnice naj si naroče Ivan Pregljeve Izbrane spise, katerih T. zvezek je pravkar izšel. Cena znaša 45 Din, za celo platno vezan izvod pa 60 Din. Knjige ho vsakdo vesel. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
■k 13. maja prihitite vsi па Tabor, kjer si ogledate krasno podzemeljsko Zupanovo jamo, v kateri se blišči na tisoče krasnih kapnikov. Vsakomur je lahko dostopna ter je lepo razsvetljena.	3997 •k Šolske vesti. Napredovali so: v 3. skupino II. kategorije: Aleksan-
| dra Tavželj-Koštial, učiteljica v Hinjah, Flo-j rentina Metlika Dimnik, učiteljica v Slovenski Bistrici. — V 4. skupino II. kategori-j e : Anton Šlibar, učitelj v Zagorju ob Savi, Makso Kos, učitelj v Zibiki, Franc Rus, dodeljen pisarni okr. šol. nadzornika v Radovljici, Ana Zupančič, arh. uradnica v Mariboru (prosv. odd.) je napredovala v 3. skupino HI. kat. — Stalnost v državni službi je priznana sledečim učiteljem-(icam): Alfredu Janku, učitelju v Srednji vasi, Mariji Kalčič, učiteljici v šaršonah, okraj Kastav, Mariji Marot, učiteljici v Rečini. — Marija Ferlan, učiteljica v Jarenini, je premeščena na osnovno šolo v Podhum, okraj Slišali, primorsko-krajiška oblast. — Vogrinc Miroslava, učiteljica v Tre-belnem, je začasno premeščena v ŠL Janž. Vera Premrov, nadšt učiteljica na Jesenicah, je premeščena v Kranjsko goro. Ivana Jesih, nadštevilna učiteljica v Vučjivasi, okraj Ljutomer, je premeščena na osnovno šolo v To-polščico, okraj Slovenjgradec. Marija Bartol, učiteljica v Mariji Snežni, okraj Maribor levi breg, je dodeljena gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Amalija Labič, nadštevilna učiteljica v Planini, je premeščena v Jarše. Marija Maurin, dodeljena pisarni okr. šolskega nadzornika v Brežicah se premesti na svoje stalno mesto v Sevnico, a pisarni okr. šol. nadz. v Brežicah se dodeli Marica Žagar, učiteljica istotam. Svetel-Čermak Ljudmila, do-deljenea »Kolu jugoslovanskih sester«, se premesti na III. deš. osn. šolo v Ljubljani. Radanovič Ana, učit. v Št. Jerneju, se dodeli osn. šoli v Podlipi, okraj Ljubljana okol.
-k Sneg. Včeraj je ves dan snežilo v Mi-slinjem. Proti večeru pa je začelo snežiti tudi v Celju.
kr Slovenski tečaj v D. Lendavi. Zadnji čas se je od strani mlajše generacije madjarske narodnosti izrazila želja, da bi se naj začel v Dolnji Lendavi tečaj za poučevanje slovenskega jezika. Da bi bU tak tečaj v narodnostnem oziru velikega pomena, ni treba še posebej naglašati in ker tečaj ne bo zahteval velikih materijelnih žrtev, je upanje, da madjarska mladina dobi priliko, da se nauči slovenskega jezika.
* Nova telefonska linija v Slov. krajini. V zadnjih mesecih se je telefonsko omrežje v Slovenski krajini v precejšnji meri povečalo. Te dni je bila dograjena zopet nova linija in sicer od M. Sobote do Rogačevec. Nove postaje bodo v Bodoncih, v Gornji Lendavi in Rogačevcih.
•k Preprečen samoumor. Med zaročencema Franc M. in Hermino B. v Puconcih pri M. Soboti se je odigral radi fantove ljubosumnosti prizor, ki bi se bil skoraj končal s samo-umorom. Fant je v razburjenosti pograbil orožje in se je hotel ustreliti. Ko je nevesta videla njegova namero, je priskočila in zgrabila za cev. V tem trenotku je počil strel in Hermino zadel v roko ter ji zadal tako rano, da je morala iskati v bolnici pomoči.
if Smrtna obsodba. Pred osješkim sodiščem sta te dni stala Angela Virag in njen mož Sretan. Ubila sta pred meseci 70 letnega Miloša Jokiča, Angelinega očeta, boleč se polastiti njegovega premoženja. Sretan Virag je bil obsojen na smrt na vešalih, njegova žena Angela pa na 20 let težke ječe.
-k Umor. V Veliki Kikindi so našli pri glavnem kolodvoru mrtvega železniškega uradnika Dušana Stanoviča. Komisija je ugotovila, da gre za zavraten umor. Aretirali so nekega njegovega prijatelja, ki so ga videli na dan umora v njegovi družbi, vendar pa ta z vso odločnostjo zanika vsako krivdo.
•k Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na osnovi odobrenja Uprave državnih monopolov I. M. Br. 6030 od 20. aprila t. 1. javno ustmeno dražbo za prodajo 1.160 kom. vreč iz jute in to na dan 21. maja ob 10. Vreče se morejo ogledati ob delavnih dneh v ekonomatu, kjer se dobe tudi dražbeni pogoji in pojasnila.	4622
CfublfansRo gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 i večer.
Petek, d ne U. maja: ROKA PRAVICE. RoH Г). Sobota, dne 12. maja: KRIZA. Vprizori delavski oder »Svobodo«. Izven.
OPEKA. Začetek ob pol 8 irečer.
Petek, dne 11. maja: MADAME BUTTERFLV. Gostuje ga. Zinka Wilfan-Kunčev«. Izveu. Sobota, dne 12. maja: Materinski dan.
Tragikom odi j* »Roka pravice« se vprizori v potek dne 11. maja za aboneute reda D.
Mariborsko gledališče
Petek, dne 11. maja ob 20. uri: DVANAJST TISOČ. Ooetovanje graške drame. Izven.
Pevska scvesza
Okrožne prireditve so dosedaj naznanila sledeča okrožja:
Stiško pevsko okrožje priredi svojo prvo tovrstno prireditev 17. maja ob 3 v dvorani Prosv. doma v Št. Vidu pri Stični. Nastopijo zbori iz Kr!;e, Stične, Smihela, St. Jurija, St. Vida, Žužemberka in I aato celotni aactop združenih zborov.	'
Cerkljansko okrožje priredi tudi svoj prvi nastop v nedeljo, 20. maja v dvorani Prosv. doma v Cerkljah.
Ljubljansko okrožje nastopi 3. junija na Viču in kmalu nato v Št. Vidu nad Ljubljano.
Kamniško pevsko okrožje nastopi v okvira prosvetnega tedna kamniške dekanije 24. junija v Mekinjah. Samostojno nastopi 5 zborov in sicer: Kamnik, Mekinje, Mengeš, Nevlje, Stranje in pri skupnem nastopu sodelujejo tudi zbori iz Homca, Sel in Tunjic.
Enako pripravljata okrožne nastope tudi radovljiško in kranjsko okrožje. — Življenje po naših okrožjih je torej pestro in zanimivo. Veljaj načelo: Vsako okrožje letno eno okrožno prireditev!
Dane« ob 6 seja Pevske Zveze v Akad. domu.
Prireditve
in' društyene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom ne mora plačati in sicer prvih 15 besed po 2П par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane priredi v soboto, dne 19. maja t. 1. ob 8 zv. pevski koncert v meščanski šoli v Tržiču in 20. (na nedeljo) pa v zdravilišču na Golniku.
,V'o črni. [Vevi ob 8 pridite vsi v ?Mladinski dom k prireditvi gininazijcev-alstinentov. Agiti-rajte pri vseh svojih prijateljih in znancih.
Včeraj, 10. t. m. se je v vojašnici Vojvode j Mišica v Ljubljani zgodil izredno tragičen dogodek, ki je terjal tri človeške žrtve in zbudil seveda ogromno senzacijo kakor tudi pomilovanje do nesrečnih, ki so izgubili svoje življenje po blaznem činu osvete željnega nasilneža.
Pri 52. pešpolku je služil podnarednik Simo Vukčević, po rodu Črnogorec, star 24 let, razburljive narave, slabo kvalificiran in s celo kopo pregreškov in kazni na svoji kazenski listi, sicer pa med tovariši priljubljen. Te dni se je zopet nahajal v preiskavi in imel zapor, med katerim pa je po značaju tega zapora opravljal svojo službo. Predvčerajšnjim pa je iz svojega kasarniškega zapora pobegnil v mesto ia bil včeraj na cesti aretiran ter odveden nazaj v vojašnico. Tu se je ob 4 popoldne podal v pisarno k poveljniku svoje čete, poročniku Radosavi Vujiču, da ga le-ta zasliši. Ko je bilo zasliševanje končano, se je Vukčevič vrnil k svojemu bataljonu, pa se okoli 5 nenadoma pojavil v pisarni svojega poveljnika s puško v roki! Poveljnik, ki je bil pri pisalni mizi na svojem delu, se presenečeno dvigne in okrene k nepozvanemu priSlecu, ta pa bliskovito naperi vanj puško
in ga ustreli
s krogljo, ki je zadela nesrečnega častnika skozi lice naravnost v glavo! Seveda je bil Vujič na licu mesta mrtev.
Nato je Vukčevič naglo letel skozi pod-
£fuM fana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Bohinjec na
Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. *
O Poziv dobrovoljcem! V nedeljo, dne 13. t. m., ob 15. uri se odkrije na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu nagrobni spomenik bivšemu dobrovoljcu pok. g. dr. Lju-devitu Periču. Pozivamo dobrovoljce, predvsem ljubljanske, da se odkritja udeleže v čim večjem številu. — Odbor Oblastnega sa-veza jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani.
0 Na Rožniku bo v nedeljo 13. t. m. ob 7 zjutraj sv. maša s petjem za kat. društvo rokodelskih pomočnikov.
O Mestnim delavcem in uslužbencem, članom Strokovne skupine mestnih uslužbencev v Ljubljani. Za jutri, petek 11. maja t 1., ob 6 zvečer se razdeljujejo med mestne uslužbence vabila na sestanek mestnih delavcev in uslužbencev. Sestanek bi se vršil v Mestnem domu. Na teh vabilih je podpisan >Odbor«. Predsednik Strokovne skupine mestnih delavcev in uslužbencev nas naproša, da odbor Strokovne skupine ni sklenil in sklical nobenega takega sestanka. Kdor raznaša vabila, jih ne raznaša v imenu odbora, ki o tem ničesar ne ve.
0 Za prodajalce premoga. Mestni magistrat ljubljanski je že opetovano prejel pritožbe, da premogarji s svojim oglušljivim brlizganjem povzročajo neznosen jek po ljubljanskih ulicah. Vsled tega odreja magistrat na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 8. junija 1898, s katerim je bilo preglasno žvižganje premogarjev na ljubljanskih ulicah prepovedano, sledeče: Brlizganje z oglušlji-vimi piščalkami, ki so bile dosedaj v navadi (piščalke z jedrom), se prepovedujejo. — Dovoljeno je le piskauje s piščalkami brez jedra. Vsi prodajalci premoga si morajo najkasneje do 1. junija 1928 nabaviti druge piščalke; dovoljeni vzorci so na vpogled na mestnem magistratu, soba št. 24. Vsako nedovoljeno brlizganje po ulicah se bo od 1. junija 1928 dalje kaznovalo po naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 z globo do 10.000 Din odnosno z zaporom od 6 ur do 25 dni.
© Padar padel v pest pravice. Ze dalj časa sta orožništvo in policija imela na sumu vpok. železničarja Ferd. Permozerja v Cerknici, da se bavi s padarstvom in z odpravljanjem plodu, vendar mu pa dolgo nista mogla do živega. Pri eni prejšnjih porotnih razprav je bil Permozer zaslišan kot priča in ob tej priliki je branitelj tedanje obtoženke protestiral proti temu, da se Permozer zapriseže, ker je v sodni preiskavi radj odpravljanja plodu. Vse to in še mnogo drugih okolnosti je napotilo ljubljansko policijo, da je Permo-zerjevim neprestanim potovanjem po deželi in obiskom v Ljubljani posvetila večjo pozornost in ga tajno nadzorovala. V lorek je pri-Sel Permozer zopet v Ljubljano in se tu sešel z neko železničarjevo ženo. S to je odšel v neki hotel, kjer je pričel z operacijo. In tu ga je policija zasačila tako rekoč »in fla-granti«. Aretirana sta bila oba, padar in ženska, ki pa je bila radi močnega krvavlje-nja prepeljana v bolnico. Permozer je star 69 let. Svoječasno je bil v službi prj železnici, sedaj pa živi v pokoju v Cerknici. Dasi je precej premožen, — ima posestvo v Beli krajini in v Cerknici — in uživa poleg tega še pokojnino, vendar išče še povsod kakega stranskega zaslužka. V Cerknici opravlja posle konjederca, povrhu pa je po vsej deželi znan mazač in padar, čigar specialiteta je zlasti odpravljanje plodu.
streSje na krov in odtod otvoril pravcati ogenj na štab polka. Prva krogla je prodrla okno in obstala v sobi adjutanta polka, drugi strel pa je Črnogorec oddal v drugo okno, kjer se nahaja hodnik. To pa je bilo usodno za ordonanca Valentina Trampuša, doma iz Črnuč, katerega jc izstreljena
k r oglja pogodila v prsi, tako da je bil v par minutah mrtev. VukčevM je nato ustrelil tretjič v štab, a kroglja je zadela v stopnice pri vhodu v štab polka. Na dvorišču je bilo polno vojakov, ki so seveda začeli bežati, da jih norec ne pogodi, a on je klical: »Ne bežite, ne boni na vas streljali« Po tretjem strelu je Vukčevič
naperil puško sam vase
in si pognal krogljo v glavo, da so izstopili možgani in pljusknili doli na dvorišče. Samomorilec je obvisel na strehi, od katere so ga potem potegnili skozi podstrešje. Po katastrofi je prispel na mesto žaloigre tudi g. poveljnik divizije. Razumljivo, da je dogodek častnike in vojaštvo zelo razburil. Dasi je bil čin Vukče-viča storjen v skrajnem afektu jeze in mašče-vanjaželjnosti, se vendar sodi, da je bil premišljen, ako ne celo popolnoma in dobro pred-preudarjen. Komu so njegovi streli v štab bili namenjeni, se ne da ugotoviti, na vsak način je bil ubogi Trampuš samo žrtev nesrečnega naključja.
© Tatica iz navade. Prav nenavaden
slučaj kraje iz navade je preiskovala te dni ljubljanska policija. Dne 3. maja se je pridružila vdovi Mariji Golli iz Ljubljane na Zaloški cesti neka mlada gospodična, ki ee ji je ponudila, da ji nese taško. Golli jeva ji je dala taško, predno pa sta se ločili je Goi-lijeva k sreči pogledala v taško in zapazila, da ji je neznanka izmaknila 700 Din. Ostro jo je prijela in zahtevala denar nazaj in tatica ji ga je tudi vrnila. Gollijeva jo je hotela izročiti policiji, toda dekle je zbežalo. Šele pozneje so jo izsledili in jo na policiji zaslišali. Ker je bila škoda poravnana prej, predno je za slvar zvedela oblast, je bilo dekle izpuščeno brez nadaljnih sitnosti. Pred dnevi pa je tatica svoj posel nadaljevala in je v kavarni »Zvezda« izmaknila iz ročne torbice neke gospe zopet 700 Din. Pri tatvini so jo zasačili in so jo izročili policiji. Deklico, neko 20 letno Anico R., je policija ovadila sodišču.
0 Policijski drobiž. Prijavljene so tri tatvine. Kleparskemu pomočniku Karolu Tratniku je nekdo ukradel na Turjaškem trgu 2050 Din vredno kolo. Posestnici Mariji Lomberšek v Rožni dolini je bila ukradena suknja, vredna 1000 Din. V gostilni Zgonc so trije ponočnjaki pokradli za okoli 400 Din sladkega peciva.
O Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Marflb&r
PROSLAVA 700-LETNICE.
K slovesni proslavi 700 letnice lavantinske škofije je prihitela včeraj v Maribor velikanska množica vernih Lavantinccv iz škofije. Že dobro uro pred pričetkom cerkvenih slovesnosti se je ta množica jela zgrinjati po Slomškovem trgu ter ga čisto napolnila Gnječa jc bila tolika, da je policija le s težavo mogla vzdrževati red. Ob 9 se je vršil slovesen vhod papeškega nuncija g. Hermcnegilda Pellegrinettija v staro-slavno lavantinsko stolnico. Na čelu procesije so korakali zastopniki mariborskega in hočkega orlovskega odseka z društvenimi prapori. Nato so sledila mariborska in okoliška krščansko -prosvetna društva z društvenimi zastavami; za temi pa mnogoštevilna duhovščina iz cele škofije, ljubljanski ter mariborski škof in papežev zastopnik apostolski nuncij Hermenegild Pelle-grinetti, ki je blagoslavljal množice ljudstva.
V cerkvi, ki so je množice vernikov čisto napolnile, se je izvršila najprej adoracija Najsvetejšega, nato pa se je odkrila marmorna spominska plošča, vzidana na stebru južne ladje, ki nosi sledeči napis: Ecce inerevit Eccle-sia lavantina septem saeculis peraetis iubilat; Andreas Pr. Ep. E. L. 1228--1928 (Glej, na-rastla je cerkev lavantinska po sedmih stoletjih obhaja jubilej).
Po slovesno izvršenem odkritju spominske plošče je imel primeren slavnosten govor stolni kanonik g. dr. Maks Vraber, ki je v preglednih črtah orisal slavno zgodovino lavantinske škofije.
Nato je bral apostolski nuncij sv. mašo ob številni asistenci. Pevski zbor jc pel znano Mozartovo C-dur mašo; sodelovali so kot solisti ga. Druzovičeva in Kocmutova ter gg. Ne-ralič in Zivko. Po sv. opravilu se je odpela zahvalna pesem. Cerkvene slovesnosti so se nato zaključile s svečanim sprevodom iz stolnice v škofijsko palačo. Po končanih cerkvenih svečanostih se je večtisočglava množica na
Slomškovem trgu jela razhajati.
*
П Nabori za mladenič« rojene 1008. leda
se vrše za mesto Maribor 14., 15., 16., 18. In 19. maja v Gambrinovi dvorani. Komisija začne delovati ločno ob 7 zjutraj. Nabora se mo-

trtice
Srbske knliževne novosti
Delo o strokovnem šolstvu.
Prof. ITI. moške gimnazije v Belgradu, Milo-van Ristič, je izdal obsežno knjigo z danes morda oajbolj težkim problemom pri nas, s šolskim problemom: »Kuda ćemo našu decu-dake? Kroz struč-ne škole e život! Praktična obaveštenja i uputstva za učenike i njihove roditelje pri izboru budučeg zanimanja i poziva u životu« (Bgd., cir. 248 str., 30 Din.) Je nekaka apoteoza strokovnih šol. O naših srednjih šolah, posebej o gimnazijah, je bilo že dosti polemiziranja in mnogo dobro povedanega in nasvetovanega; pa so kljub temu do danes ostale zelo nepraktične in z najbolj nesistematično urejenim, enostranskim in pomanjkljivim programom od vseh naših šol. Glavni cilj gimnazije je podan v nedoločno izraženi in skrajno elastični frazi: splošna izobrazba. Koliko se posameznik približa temu cilju, zavisi od njega samega in potem šele od šole. Pozitivno pa vem, da jih pri nas v Sloveniji komaj polovica pride do tega; tu doli pa je število onih izvoljenih minimalno, pod četrtino. Pomemben vzrok neuspehom in nemožnosti izvajanja vnaprej določenega programa je tudi povojna hiperproduk-cija dijaštva, ki bi jo bilo pa težko omejiti. In prav radi te strani, radi hiperprodukcije, je M. Ristič publiciral to knjigo. Gimnaziji hoče tako na lep način odvzeti oni balast, ki se iz leta v leto vedno bolj z muko vleče od razreda do razreda. Zato se je ogrel za strokovne šole, katerih imamo pri nas še tako malo. »Danes je potrebna nova vrsta hero-izma, heroizem dela«, je piščeva maksima. Knjiga je zdravo propagandistična in podaja pregled vseh naših strokovnih šol, njihov cilj in karakteristiko, celotni program in podrobni učni načrt, pogoje za sprejem, učno dobo, štipendije, kvalifikacijo po končanih študijah itd. Razdeljena je v štiri dele; v prvem obravnava šole, v katere se lahko vstopi z dvema gimnazijama, dalje s štirimi, s šestimi in z maturo. Knjiga je bila na vsak način potrebna in bo posebno staršem srednjih stanov s številno družino dobrodošla kot nekak pregleden register strokovnih šol naših.
Dr. Ljubomir Petrovič: Floberova (Flanbert)
estetika.
V	uvodni besedi avtor v najmarkantnejših potezah imenoma preleti celo vrsto sodobnih in poznejših kritikov, esejistov in lit. zgodovinarjev Flau-bertovih. Nadaljna poglavja (Umetnost je vazda spi-rituelna, Teorija bezlične literature, Doktrina umetnosti radi umetnosti, F. i umetnički stil) so večinoma žongliranje s citati. Omejil se je Petrovič v »•lavnem na štiri dela (Salammbo, Madamc Bovary, La tenation de Saint Antoinc, Leducation senti-mentale) in iz njih bi rad izcedil dokazni matenjal za kolikor toliko zaokroženo, vsaj v najosnovnejših potezah zadeto karakterizacijo F. estetike.
Pride do naslednjih, največ že po F. samem potrjenih dognanj: Umetnost je posnetek narave m popolnoma subjektivna. Po F. definicijo umetnosti razteza z Boileau-jevo: Kaj je umetnost dnigega ko olepšavanje narave? Lepo je ono, kar v nas izzo\'e brezosebno vzhičenje (un exaltation inpersonelle). Umetnik prodira v stvari z neposrednim gledanjem iu ne z refleksijo. Iz teorije brezosebne umetnosti je vznikla parola 1'art pour 1'artizma. F. ni izključno realističen in daleč od verizma bratov Goncourt ali naturalizma Zole. Teoretično je vrednost umetniškega dela dana že s samim nastankom njegovim. Ko govori Petrovič o F.-stilu, posebej naglaša (kar je F? tudi sam povedal), da vsakemu umetniškemu delu odgovarja svojevrstna poetika in da je ravno to poetiko najti umetnost. Strogo potrjuje Flauberta v tezi o nerardvajanju oblike in vsebine. Pravi, da je F. v vsakem romanu stilno svojevrsten; povsod pa plastičen in muzikalen (Copp£e ga je nazval Beethovena franc. proze), barvit in dinamičen. Višek njegove izrazne moči je v glagolu. Zanimivo je dejstvo, da F. ni nikoli pisal verzov, dasi je proza njegova ponekod ritmična, s potrebnimi kadencami in čisto poetična (dvanajstera, aleksandrinci!) V končnem poglavju (Rekapitulacija) autor na desetih straneh še enkrat koncizneje ponovi ista dognanja čisto po nepotrebnem.
Vsa stvar je brošursko-plebko napisana in čudno razvlečena. Večni citati motijo, ker jih je vsaj polovico knjige, na vseh mogočih mestih, med in p>od tekstom. Koncu je priložen obširnejši seznam uporabljene literature. Posvečeno je delce autorjevemu učitelju prof. književnosti na belgr. univerzi Bogdanu Pojioviču.
Tri naše veličine v Cehih.
Naš poslanik v Pragi, Branko Lazarevič. je napisal in te dni v posebni knjigi v Pragi izdal tri pomembne eseje o naši narodni pesmi, o Gorskem vencu in o Ivanu Meštroviču, zato, da bi se Ceho-slovaki podrobneje upoznali s tremi največjimi kulturnimi vrednostmi našimi. In to ravno za desetletnico naših mladih držav. Češki prevod je oskrbel g. Cernjr.
• * *
St. Stanojevič: Srpsko-turski rat 1012. god. (Geza Kohn, Bgd., cir., 30 Din; knjiga je trud dolgih let in pisana z vojno-dlplomatskega stališča, čisto zgodovinska, v nekaterih poglavjih šc jx>manj-kljiva, vendar dolgo pogrešana), Dušan St. Petrovič: Soneti tuge i čeznje (pes., Bgd., cir., 8 Din; ena knjiga več, eno upanje manj) Josip Kulundžič: Mi-steriozni Kamič (Cvijanovič, Bgd., cir., 10 Din; 11 dramatiziranih novinarskih poročil in prva knji-gate vrste pri nas). Nedeljko Brankovič: Mistika Masne borbe (Bgd., cir., 1 Din), Непгу Jean-Mih. Petkovič: Plava mama. Doživljaji jednog dečaka iz maslinjaka (prev., Rajkovič i Cukovič, Bgd., cir., 150 str., 16 slik, 20 Din; otroška novela), P. Tale-tov: Demokratizam (Francusko-Srpska knjižara, Bgd cir., 30 Din), Todor Manojlovič: Vatromdi i bajka o Akteonu (Bgd., cir., 30 Dm), A. R. Boglič: Ledene kiše (pes., Bgd., 64 str., cir., 15 Din), Vasilije Lekovič: Vrt izgubljenih (16", »Zeta«, Podpori cn 87 str., 10 Din, Mlada Bosna (nov mladinski književni mesečnik, Sarajevo), V. Lj. Radamanovič in M. V. Matič: Govorne mane, uzroci i otklanjanje njihovo (Zemun, cir., 20 Din; drugi zv. pedagoške knjižnice: Nova svetlost), Nikola T. Djurič: Din Zejnel Stojkovič, vojvoda dečanski (dolgočasna in
zelo raztegnjena peklejanska zgod. tragedija.
* * *
V	S. K. Glasnik za maj so pn-ispevali: Izidora Sckulif drobno, a toplo prozo: Bdenije u manastiru Rakovici, Isak Samokovlija (nov) obširnejšo suge-stivno sliko: Drina, Miloš Cmjanski: Seobo (roman, nadalj.), Todor Manojlovič kratko studijo: Henrik Ibsen, Miloš Djurič pregleden esej: Duh ruske filozofije. V Umetniškem pregledu konča Branko Po-povič članek o sodobni čehoslovaški arhitekturi.
Misao prinaša v 4. št.: Problem medjunarod-nog mira in Slovenstvo (G. Kapčev), Kanda Deljina
(Qr. Božovič), Kosmopolitanci (novelira, Miorad
Mišič), Jedno begstvo (prev., Alphonse Daudet), Osnovne ideje u indijsko] filozofiji (dr. Pavle Jev-tič), Psihologija lirskog slvaranja (odlomek, Slobo-dan PoDovič), Anketa o savremenoj književnosti u Rusiji (ponatis mnenj emigrantskih ruskih književnikov, preloženo iz tedenske priloge pariškega rue-kega dnevnika Din), Naučni pregled (Kako se kod nas pišu stručne kritike), Muzički pregled (Praški glasbeni festival; gostovanje ljublj. opere v Bgd.) u i d.
• • •
Izšel je 37. zv. Godišnjice Nikole Cupiča: Pomembnejši članki: Srpske nar. pesme u engleskoj književnosti (Dr. Drag. Subotič), Jakov Gerčič (Dr. N. Radojčič), Značaj vizantinskog prava na Balkanu (A. Solovjev), Životni uspeh (Jaša M. Pro-danovič), Pregled rimske književnosti (Dr. V. Caj-kanovič), Milovau Vidakovič (Pavle Popovič). Knjiga stane 50 Din. —
* * •
D. Kostič, Id urejuje še neobjavljeno zapuščino pok. Kore Stankoviča, je zasledil med drugim dramatizacijo znane Stankovifeve novele: Jovča in pa eno dramsko sceno iz romana: Nečista krv. Sko-raj gotovo pridejo obe stvari še to sezono na bel-grajski oder.
Belgrad, 9. maja 1928.	Tone P.
Katoličani v Angliji
V velikonočni številki je »Slovenec* objavil članek: »Katoliški preporod v Anglijic, v katerem Miss Annie Christich razpravlja o razvoju tega preporoda. V majski Številki lista »Der eucharistische
V61kerbund<, ki izhaja na Dunaju, pa objavlja angleški bogoslovec F. V. Hodge iz Dublina članek o sedanjem stanju katoliške cerkve v Angliji. Hodge je kot dijak na oxfordski univerzi prestopil v katoliško cerkev. Zdaj študira bogoslovje v Du-blinu. Iz njegovega članka jioenemamo to-le:
Katoliška cerkev ima v Aiigliji odlično mesto. Čeprav je katoličanov le 2 in pol milijona, jih je vendar dosti, da se drugi zanje zanimajo. Za to moreni o navesti mnogo razlogov; njih skrbna organizacija, delovanje tako zvane Catholic Evidence Guild zn nekatoli&me, delo katoliškega tiska, velik vpliv, ki ga je imela katoliška cerkev med vojsko, soglasni in velikanski protest proti padanju nravnosti: vse to je pripomoglo, da se ijudstvo zanima za katoličane. Vendar so to le drugotni vzroki. Glavni vzrok leži globlje. Med vsemi verskimi organizacijami v Angliji, katerih imen je legijn, je katoliSkn cerkev edina, ki ima edinost v veri in nauku. Okrog nje je zmešnjava ločin, v katerih ni edinosti. To velja posebno za anglikansko ali državno vero. Njeni verniki se morejo deliti v ritualiste, evangeličane in moderniste. Ta delitev pn more veljati le v splošnem. Vsi angli-kanci kakor tudi drugi protestantje so ponosni na svobodo v verskih zadevah. Zato more angli-kauec pripadati hkrati več skupinam .
v ostrem nasprotju s temi ločinami je kato-IiSkn cerkev, ki vsem oznanja resnico. Ker je edina v nauku, opozarja nneo vse, ki so izven njene črede in jim mir motijo dvomi. Ti imajo cerkev sprva le za zanimivo ustanovo, potem pa se njih jKJvršno zanimauje jjoglobi, dokler se slednjič no prepričajo, da ima katoliška cerkev resnico, in tako vstopijo vanjo.
Katoliška cerkev zelo napreduje. Po svetovni vojni prestopi vanjo vsako leto povprečno nič manj kot 12.000 konvertitov. Ti niso le iz viijih stanov, ampak iz vseh slojev: bogatini in ubožci, izobraženci in neizobraženci, visokoćolcl, trgovci. To se more opazovati povsod. Sedanje stanje cerkve v Angliji je v mnogih ozirih podobno stanju cerkve v rimski državi v 3. stoletju. Pripomniti je treba, da so 1. 1926. odpravili vse zakone proti katoličanom. Ostalo je le nekaj omejitev manjšega pomena, največ glede visokih državnih uradnikov. Širjenje katoliške vere zelo ovirajo šole in mešani zakoni. Dn bi katoliške otroke pripeljali v državne šole, bi bilo zelo nevarno, ker v njih ni katoliškega verouka in je vse ozračje škodljivo za vero otrok. Zato so začeli ustanav-
ljati lastne šole, da bi omogočili zdrav verski pouk. Le na Ui način morejo otroci vero ohraniti. Lahko pa je umljivo, 'da je tak pouk združen z veliko denarno težavo,'ker je katoličanov malo in
so večinoma ubožnL Vlada sicer to breune nekoliko olajSuje s tam, da podpira tiste šole, ki ustrezajo državnim zahtevam, toda ko se vlada menja, more to podporo spet odtegniti. Taki slučaji so se že (godili. Rešitev tega vprašanja bi bila zelo potrebna.
Druga težava je тебап zakon. V tako izrazito nekatoližki deželi, kakor je Anglijn, so taki zakoni skoraj neizogibni. To je treba upoštevati. Vendar bi bilo zelo želeti, da bi se ti zakoni omejili, ker navadno vodijo k odpadu. Včasih se tudi zgodi, da se spreobrne nekatoliški del, pa vendar večinoma odpade od vere katoliški del.
V splošnem moremo vendar z upanjem gledati v prihodnost katoliške cerkve v Angliji, ker število katoličanov brez dvoma vedno raste. Mnogo konvertitov je iz izobraženih slojev, ki imajo velik vpliv. Zato tudi nasprotniki katoliško cerkev zelo spoštujejo. Katoliške vere ne morejo smešiti, ker ima dosti braniteljev, ki bi vsak tak poskus najodločneje zavrnili.
Precejšen napredek moremo opazovati tudi na univerzah, posebno nn oxfordski, ki ima že 150 katoliških dijakov. Ti so vzgojeni v najboljših katoliških šolah, zato so sposobni, da vero branijo, če je treba. Razni samostani pošiljajo svoje mlade ljudi v Oxford. Nekateri rodovi so taci zgradili celo svoje hiše.
Posebej moramo omeniti delovanje organizacije »Catholic Evidence Guild«. To je primeroma še mlada družba, ki pa ima kljub kratkemu obstaiiku že velike uspehe. Njena naloga je, da izobrazuje la-jike za pridige pod milim nebom. Kandidati se izobražujejo za to nalogo v tečaju pod duhovnikovim vodstvom in šele po strogem izpitu jim škofijska oblast dovoli, da smejo nastopiti.
Kolikor moremo gledati v prihodnost, moremo z gotovostjo reči, da se bodo spreobrnitve tako nadaljevale in da se bodo spreobračali le posamezni, morda tudi manjše skupine. Da bi se spreobrnile kar cele množice na podlagi |x>gajanj, ni verjetno. Kajti sv. oče Leon XIII. je proglasil anglikanske posvetitve za neveljavne m anglikanska občina sestoji iz ljudi, ki so v verskih zadevah vsak svojega mnenja. V resnica ni družbe, s katero bi bilo mogoče [pogajanje. Iz tega vzroka tudi razgovori v Mehelnu niso usjjeli.
Previdnost je v božjih rokah. Zdaj je naša dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spreobrnitev naših rojakov, in poživljamo katoličane vsega sveta, da se nam pridružijo v tem delu ljubezni. P.
»Slovenska religiozna lirik««. Naznanjamo, da traja podaljšani subskribcijski rok za naročanje »Slovenske religiozne lirike« do 15. maja. Ce se naroči in plafa do omenjenega termina, se dobi broš. izvod za 15. Din, vez. izvod za 20 Din. Pozneje bo veljala le knjigotrška cena, ki bo višja. Subskri-bente, zlasti tisfe, ki želijo vezan izvod, opozarjamo. da naroče antologijo čimprej!
Uprava »Križa«, Ljubljana, Miklošičeva c. 5.
Umetniška Matica. 18. aprila t. 1. se je vršil skupen sestanek odbora Moderne Galerije z zastopniki slovenske književnosti, likovne umetnosti tiska in oblasti. Vsi gjf. gostje so izjavili, da smatrajo akcijo Moderne Galerije za potrebno in nujno. Po daljši debati, ki so se jo udeležili predvsem gg. O. Zupančič, dr. Štele, Jakopič, dr. Dobida, Škerlj, Kralj in Seliškar se ie sklenilo, da mora biti Moderna Galerija predvsem društvo za propagando žive umetnosti. Njen cilj naj ne bo edino galerija, temveč slovenski salon, ki bi sproti pričal o delili živečih slov. umetnikov, zakaj galerija je le mrtev arhiv, ki ima le zgodovinsko-znanstven jiomen. Z ozirom na to je sklenil odbor spremeniti ime ter pravila Moderne Galerije. Na izrednem občnem zboru, ki se je vršil dne 5. maja so navzoči člani soglasno potrdili sklejre odbora in sklenili, da se Moderna Galerija prekrsti v »Unieiniško Matico, društvo za propagando sodobne likovne umetnosti in za moderno galerijo« ler so tudi jiotrdili predloženi načrt o spremembi pravil. Odbor bo izdal v najkrajšem času manifest, v katerem bo točno obrazložena nujnost in smoter » Umetniške Matice«.
Etnolog, glasnik kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. Izšel je »Etnolog«, glasnik kr. etnografskega muzeja v Ljubljani z zelo jpestro vsebino. Stanko Vurnik razpravlja o slovenski peči. Ugotavlja, da se je peča — kot žensko pokrivalo pojavila
že v srednjem veku in je bila od 10. stol. dalje v splošni rabi skoro po vsej Evropi. Stil slovenske peče se je razvijal pod močnimi nemškimi vplivi do konca 16. stoletja; od tedaj naprej f>a pod italijanskimi vplivi, dokler ni ob koncu 13. stoletja dobila svoj značilni slovenski petelinček«. Avtor prihaja do zaključka, da se nam tudi v ornamentalnem stilu v slovenski ljudski umetnosti javlja — podobno kakor v arhitekturi — troje duhovnih elementov slovenske ljudske kulture: zapadni, severni in vzhodni. — Niko Zupanič polemizira z Jagičein o problemu naselitve Srbov v makedonskem mestu Srbčištu in nasproti Jagiču, ki dokazuje nemožnost take naselitve, obsvetluje in razlaga s socijološkimi momenti poročilo Konstantina Porfirogenita, da so balkanski Srbi potomci Belih Srbov — to je po-labskih Srbov, kojih ostanki se nahajajo še dines v Lužici na Saksonskem. Zanimiva je študija dr. Mirko Kusa Nikolajeva, ki razpravlja o votivih nerodovitnosti in skuša obrazložiti dejstvo, da je baš žaba služila kot zaščitni znak proti nerodovitnosti. Meni, da izhaja še iz časov, ko se je vzrok oploditve pripisoval nadnaravnim silam in da je žaba baš zaradi svoje rodovitnosti jx>stala simbol in amulet rodovitnosti. — K. Oštir pa objavlja študijo: Veneti in Anti. — Niko Zupanič pa skuša dokazati, da j)rvotni nosilci imen Srb, Hrvat, Ceh in Ant niso bili Slovani temveč alarovskega poko-lenja. — Kronika jx>roča med drugim o novih pridobitvah, delu in potrebah kr. etnografskega muzeja v Ljubljani, o slovenski narodni pripovedki med Nemci in ocenjuje knjigo Jasne Belovic: Die Sitteu der Slldslaven, dalje Sičeve: Slovenske narodne noše. tviodabh lvty-.oksVa.urikA5
Kako izmozgavejo po šolski
mladini denar iz ^epov staršev
(Dopis iz učiteljskih krogov.)
1.	Dne 30. septembra 1927 smo prejeD Koledar Pomladka Rdečega križa v razpečevanje.
2.	Dne 18. oktobra 1927 smo vodili šolsko mladino h koncertu Iliča-Rožko, prvega tenorista iz Zagreba. Proti vstopnini seveda.
3.	Dne 19. oktobra 1927 smo dobili dop« okrajnega glavarja, da naj razpečavamo znake Aerokluba »Mali avion< in srečke za loterijo.
4.	Dne 23. oktobra 1927 dobili dopis za zbiranje prispevkov kralju Tomislavu.
5.	Dne 23. novembra 1927 dobili v razprodajo od družbe sv. Cirila in Metoda koledarček Kraljevič Marko v razprodajo.
6.	Dne 1. decembra 1927 praznovanje dneva R. K., kar je bilo zopet združeno z de narnimi zbirkami.
7.	Dne 21. januarja 1928 dobili srečk« invalidske loterije v razproda jan je.
8.	Dne 28. januarja dobili dopis okraj pogl.. da zbiramo prispevke za »Jugoslovanski dijaški dom« v Belgradu.
9.	Dne 1. februarja i 928 oblastni šolski odbor pritisne za zbiranje za stradajoče v državi.
10.	Dne Ј.У. februarja 1928 ponovitev pritiska za zbiranje stradajočim.
U. Dne 10. marca 1928 dobili v razpečevanje srečke >.ladranske slra/e«.
12.	Dne 26. marca 1928 dobili v razpečevanje zletne znamke sokblske župe »Kraljeviča Marka«.
13.	Za veliko noč običajno zbiranje pir-hov za Jugosl. matico.
14.	Sedaj bomo zbirali za šolske izlete in potem za forialne kolonije ler sigurno prodajali še po 2 do 3 vrste srečk itd. itd.
Le tako dalje in dosegli boste, da bode ljudstvo zasovražilo šolo. Otroci niti vseli šolskih potrebščin nimajo — starši pa naj jim dajejo denar za vse to našteto. Kam plove-mo? Ne ponižujte šolo do beračice.
!!
1АНДОЕ!
1Ш Duuomic
ROkAvice _ »' » NOGAVICE
A.UUKOVCC
umif.iou
nCJTUI-TRG 1T-16-19-
Ceni. čitateljem se priiiornčaio naslednje tvrdke:
Ш1 Jantar
plesHar Uubiftina. »re&
ElektroinStnlaciJe za luč in posron, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica
Elektropod et|e. Ljubljana VII.
.Ternejeva o. telef. ."I2.VJ
Prt?da!aina K. T. D. (П. Mfrnan)
Ljubljana, Kopitarje« ul. ?.
K. Pečenko
trgovina vseh vrst. usnja in čevljnrsklh potrehVin
<.'ublian«j Sv. Petrt testa 3?
PRiSTOl, S BRICEIJ
črkoslikarja, Ljubljana Resljeva c. 4 - Sv. Petra c. 39
Telef. 2908 Ustan. 1903
ШШИШ.
Kopitarjeva ulica 6/11
frmt. ftifan
krovec Ljubljana. Galjeviea 9 pri dolenj. kolodvoru
500 parov
trpežnih rujavih in črnih
telovadnih čevljev
vse StcTllke, manjie po .10 Din, v. ГЈе p» 41 Din ter drnce telovadno po-irebgčlne kakor ludi klobuke
kupite najceneje pri Anieriknncu Ljnbljana, Stari trg 10
tjospe
Zahvala
Ob smrti naše nepozabne mamice, stare mamicc in taiic,
Aibine Schoner
smo prejeli toliko dokazov sočuvstvovanja, da čutimo dolžnost, se tem potom vsem toplo zahvaliti.
Hvala vsem, ki so nas tolažili ob bolezni in »mrti drage pokojnice: g. dr. Murgelnu za požrtvovalni trud, vsem, ki so spremili našo mamico na zadnji poti, prečastiti duhovščini, gg. pcvccm za ganljivo petje, gasilccm in darovalccm krasnega cvetja. Srčna hvala vsemi
Leskovec, dne 10. majnika 1928.
Žalujoči ostali.
Meh iivfhmh vrvenkns
Ali na svetu ni nič novega odkriti?
Bolj nego kdaj prej so danes ljudje željni novih doživljajev, novih odkritij neznanih dežela in ljudstev. Vsi potopisi in povesti o blo-dečih mornarjih in potnikih, ki so bili že dolgo pozabljeni, prihajajo zopet na dan in imajo mnogoštevilne vnete bralce. Marsikdo si misli ob takem čtivu: »Da, včasih je bil svet zanimiv, ker je bilo na njem polno neznanega; danes je že vsaka ped zemlje preiskana in postalo je dolgčas « Ta tožba je pa samo deloma upravičena, ker tako zelo do dobra naši materi zemlji le še nismo prešteli vseh reber in los.
Površno je znana pač domalega vsa površina zemlje, toda le tako od daleč) natančneje preiskanih pa ni Se mnogo obširnih predelov in dežela. Tu bi bili predvsem predeli na severnem in južnem tečaju in pa Mount Eve-rest, za katere se svet v zadnjih dobah najbolj zanima. Mnogi »o mnenja, da kakih posebnih novih odkritij tu ni več pričakovati. To j« pa zmotno. Marsikaj, kar uide prvim turistom ali športnikom, se odkrije potem potrpežljivim raziskovalcem. Tako so našli n. pr. v pokrajinah, ki so danes popolnoma neobljudene, ostanke, ki pričajo, da je v predzgodovlnskl dobi tamkaj prebival človek. Vrste se vedno nova odkritja, ki naša dosedanja zgodovinska spoznanja pokažejo kot zmotna.
Na Grftnlandiji eo pred kratkim naSU ostanke skandinavskih naselbin iz predzgodo-vlneke dobe. V Ameriki so odkrili sledove, ki kažejo, da so bili tamkaj Evropejoi že davno pred Krištofom Kolumbom. V»e to r zadnjem Sašu.
Polarni predeli so praktično Se popolnoma neraziskani. Veliki deli Afrike so znanost še popolnoma neznani, saj so n. pr. prodr.i v razne predele Saharske pušdeve samo ie domačini. Morda čaka ta prostrana puščava le na drznega, s smelo domišljijo obdarjenega moža, ki bo našel ključ, kako izpremeniti te brezkončne peščene poljane v plodno polje. — Gorovja v Liberiji in drugih delih Afrike so sicer ta silo znana, toda živalstvo in rastlinstvo še ni nič preiskano. Tudi mnogi predeli Južne
pes
Novodobni križarji v Abesinijo
Na Dunaju je že dalj časa zbiral pristaše »starega Boga« neki Peter Waller, ki se imenuje kot božji poslanec »vodoš«. Ljudem je obljubil, da jih popelje v Abesinijo, kjer jih bodo sprejeli z odprtimi rokami in jim dali delo iu dom. Ob danih razmerah so take obljube naravno našle rodovitna tla; okoli »vo-došac se je kmalu zbralo krdelo ljudi, ki nimajo ničesar ali vsaj ne bogvekaj izgubiti, zato pa vse pridobiti. Celo iz Bavarske se je vod oš u pridružila večja skupina.
Vodoš je svoje krdelo organiziral čisto vojaško; sam si je pridržal poveljstvo, ostale
Rekord v evropskem telefonskem prometu pa pripada zvezam med Londonom in Parizom: pogovori trajajo vsak dan 4120 minut! Pariz in Bruselj se pogovarjata vsak dan 3494 minut, Pariz in Curih 1071, Pariz in Ženeva 1210, Pariz in Dunaj pa 192 minut.
V	bližnjem času se izpopolnijo telefonske zveze med Balkanom in zapadom: naša država položi 1 tabel med Belgradom in Sze-gedom, s čimer se ustvari zveza med Belgradom in Berlinom. Dalje se nameravajo položiti kablji, ki bodo omogočali zveze Berlin—Sofija, Carigrad—Solun.
Nenavaden računski talent
V	pariški matematični družbi je pred kratkim v izredni seji nastopila 20 letna hči grškega trgovca, ki trajno biva v Parizu. Dekle je vse presenetila s svojim nenavadnim spominom za imena in številke. Čisto svojevrstna so pomožna sredstva, ki se jih pri tem poslužuje mlada Grkinja. Številčne pojme druži z barvami. Namesto številk stoje pred
Pogled na berlinsko razstavo živil.
Danes imamo že poklicne kolesarje; je to svetovni mojster Lucien Michard.
Amerike in Avstralije so še tako malo znani kakor tedaj, ko so stopili na njih tla prvi Evropejci.
Kakšne možnosti za odkritja se še nudijo, naj pokaže naslednji zgled: V Indijskem oceanu med Avstralijo in južnimi tečajnimi ozemlji leže Kerguelenski otoki. To je skupina otokov, katerih največjega je 1. 1772. odkril francoski pomorščak Kerguelen-Tremarec. Otok je veljal kot pust in za prebivanje nemogoč; tako ga je označil tudi Cook, ki ga je obiskal štiri leta kasneje, kot Deželo brezupnosti. V letih 1901 in 1902 je nemška ekspedicija na južni tečaj ustanovila na otoku meteorologično postajo. V najnovejšem času pa trdijo raziskovalci, da bi ie moglo tamkaj preživljati 3 do 4 milijone ljudi. Sedaj živi tam morda do 50 mornarjev, ki so se ob kakem brodolomu rešili na otok.
It iz teh primerov je razvidno, da so dane Be mnoge možnosti za odkritja na zemlji.
Francoski parlament po stanovih
Novoizvoljena francoska poslanska zbornica Šteje 611 poslancev. Od tega odpade na različne stanove: odvetniškega 137, zdravniškega 43, profesorjev in učiteljev je 46, časnikarjev in pisateljev 55, industrijcev 64, posestnikov 67, kmetov 40, lekarnarjev 7, živino-zd ravnikov 5, notarjev 6, rentnikov 6, trgovcev 26, bankirja 2, diplomat 1, kipar 1, arhitekta 2, inženerjev 17, uradnikov 29, častnikov 8; delavskemu stanu pripada 36 poslancev in duhovniki so 4. Ostalih devet poslancev pripada raznim drugim poklicem. Francoska poslanska zbornica ima torej pretežno meščansko obeležje.
šarže pa razdelil najsposobnejšim. Tudi disciplina je vojaška. »Vardanieri« — tako se imenujejo ti novodobni križarji — so jako praktično opremljeni. Vsi nosijo zelene kape z znakom: lovorjev venec s križem. Prtljago nosijo v nahrbtnikih. Potne liste imajo s seboj samo Bavarci, ostali pa imajo samo običajne družinske listine. V četi je poleg samcev in drugih moških zakonski, par in pa sedem žensk. Zakonca imata s seboj tudi otroka, ki ga nosita v torbi na dva ločna.
Tako urejeno krdelo je 6. t. m. z Dunaja krenilo na pot. Tik pred odhodom je »varda-niere« doletel hud udarec: policija jim je zasegla poveljnika-vodoša in ga oddala — na opazovalni oddelek za umobolne. Poveljstva se je nato polastil pripadnik krdela bivši stotnik Hofmann, ki je obrekel Wallerja, da je hotel »vardaniere« v Afriki prodati francoski tujski legiji. S tem je užalil Wallerjeve prijatelje, ki so protestirali, o Hofmann jih je nato iz čete izključil.
Dne 8. t. m. so vardanieri prispeli v Miirzzuschlag in prenočili proti mali odškodnini v hlevu hotela Erzherzog Johann. Graški listi poročajo, da je v četi najlepši red. Nihče ne prosjači ali drugače nadleguje prebivalstvo v krajih, skozi katere potujejo. Nasprotno vardanieri kmetom po vaseh, kjer se ustavijo, pomagajo pri delu. Prebivalstvo zato vardaniere povsodi rado sprejema in jim gre na roko s prenočišči in hrano. Marsikak voz ali avtomobil, ki jih doide na poti, jim brezplačno prepelje težjo prtljago do prihodnje postaje. Korakajo v etapah po 20 do 30 km. Namenjeni so preko Brucka—Ljubna —Celovca—Beljaka—Trbiža v Trst. Potem pa dobro srečo dalje na jug...
Vendar se zdi, da bo krdelo razpadlo, predno bo prišlo do morja. Ljudje z novim poveljnikom niso zadovoljni in mnogi se vračajo brez vseh sredstev na Dunaj. Pravijo, da so morali izročiti v skupno blagajuo velik del svojega denarja, tako da sedaj nimajo s čim kupovati hrane. — Ubogi novodobni romantiki!
Po 54 ur na dan
Modernemu gospodarskemu življenju 24-urni dan nič več ne zadostuje, pa si podaljša dan na 54 ur. Kje, kako je to mogoče? Nobena čarovnija. Berlin in Dunaj imata več telefonskih prog, na katerih so mogoči istočasni pogovori. Vsi ti pogovori so dolgi dnevno skupaj 3269 minut ali 54 ur 29 minut.
Zanimive so tudi nadaljne številke o berlinskem telefonskem prometu, ki jih objavlja »Berliner Tageblalt«: Za Dunajem je najmočnejša zveza z Amsterdamom: govori se vrše dnevno po 2213 minut. Ta promet gre predvsem na račun bank in borz. — Z Ženevo znaša promet v normalnih časih približno 300 minut dnevno, če pa zboruje Društvo narodov, pa 1200 minut in več. — Na tretjem mestu stoji Pariz, s katerim govori Berlin vsak dan po 2036 minut. Sledi Praga s 1969 minutami, potem Curih s 1318 minutami, Kopenhagen z 832, Varšava z 821, Stockholm s 773 in Rudimpešta s 684 minutami. Najšibkejši je promet z Oslom: 277 minut, a še to so v glavnem časuiška uoročila.
njenimi duševnimi očmi barvne različice in z njihovo pomočjo rešuje najtežje naloge. Za njo ima vsaka številka svojo barvo: 1 črno, 2 svitlorumeno, 3 zlatorumeno, 4 brončeno, 5 modro, 6 temnorumeno, 7 temnomodro, 8 sivo, 9 temnobrončeno, 0 belo. Dekle je vedno živelo pri očetu in se vedno zanimala za matematiko. S 15 leti je že dobila za rešitev matematičnih nalog od raznih učenih družb več nagrad. Sama ne ve, od kje njene matematične sposobnosti in zakaj spravlja številke v zvezo z barvami.
Divji velblodi v Španiji
Pred približno sto leti je marki Villa-franca v Afriki kupil čredo velblodov, da bd jih uporabil na svojih posestvih na Španskem. Poizkus se pa ni obnesel in velblode so enostavno pognali na prosto. Živali so zašle v slana močvirja ob spodnjem teku Qua-dalquivirja. Tu so se sešle z drugimi velblodi, ki so jih bili izgnali iz enakih razlogov z drugih posestev. V slanih močvirjih so bili pogoji za velblode ugodni in živali so se začele hitro množiti. Sedaj je kupila močvirja neka družba, ki hoče na njih poizkusiti s pridelovanjem bombaža. Za te kulture bi bile divje velblodske črede velika nadloga, zato so sklenili velblode postreliti. Vlada pa hoče velblode ohraniti; dala jih je segnati v ograjeno ozemlje, kjer bodo mogle mirno živeti, ne da bi delale škodo. Za nadzorovanje je najela celo dva izkušena Arabca.
Hrbet — popisan list
Kako se da tudi o brbtu duhovito kramljati, priča naslednji sestavek, ki ga pod črto priobčuje >Kolnische Volkszeitung«:
Od zadaj se človek sam ne more videti. Od zadaj nas vidijo samo drugi. Tam smo takorekoč nezavarovani. In ker smo tako nezavarovani, si domišljujemo, da sploh nič braniti ni. Kaj smo, mislimo, se kaže odspredaj, v obrazu, mimiki, traku tega ali onega reda v gumbnici, v okusu poševno zataknjene zaponke, kroju bluze. Zadaj, na hrbtu, menimo, je mrtva in mutasta ploskev. Ako hočemo komu pokazati, kako malo nam je zanj, ali pa če hočemo nasprotno prikriti, kako zelo se z njim pečamo, potem mu obrnemo hrbet.
S tem hočemo doseči isto, kar noj, ko vtakne glavo v pesek. Oboje je enako smešno in goljufivo. Na hrbtu nas more naš bližnji prav tako najti kakor od čelne strani. Brez-gumbna ploskev od tilnika doli do bokov je ravno tako zgovorna kakor luč v naših očeh ali nasmeh na naših ustnicah. S hrbtom tod m tam še bolj izdamo. Kdor je za nami na levi, kdor nas hoče izslediti, ta najde na našem hrbtu — kjer se nam skrivanje ne zdi vredno — celo množico napadnih točk.
Tu so predvsem grobi, celemu svetu razumljivi slučaji: kriv, stisnjen, prihuljen, potem raven, samozavesten, samozadovoljno — poln hrbet — vse same čisto jasne fotografijo nosilčevega značaja. Rejcni in tnršavi hrbet, močni in šibki hrbet, široko ali vitko potekajoči hrbet — vse te posebnosti telesnega ustroja so zveste slike duševnosti.
Neko ravnanje je mogoče prisojati le nekim hrbtom, neko mišljenje le nekim zuača-
Slvl ali drap
Din 189
V0IKA
Krekov trs
7aclll)olr I ^а mesta Maribor, Ptuj, Ormož £.dalU£ClV J Ljutomer, Brežice, Krško, Za, gorje, Trbovlje, Novo mesto, Kranj m Jesenic« ter njih okolico, sprejmemo prodajalce invalidskih srečk po 10 Din. Ker je zelo ugodno igranje, kupi srečko vsakdo, zato je zaslužek dober ir lahak. — Menjalnica Reicher in Turk,. Ljubljana
jem. Kdor hoče torej v poznavanju ljudi res priti na višek, stori prav, da si jih ogleda tudi od zadaj.
Kar so poteze v obrazu, to so gube in grbe v suknji ali obleki na hrbtu. Človek se uživi v svojo obleko in ji vtisne svojo osebnost. Tu so grbe na rami moškega suknjiča, tu opletajoči plašč pred nami idoče ženske, tu drzno ali malomarno ali žalostno zavihani ovratnik, tu ogoljeni komolci — vse sama okenca, ki odpirajo pogled v človekovo notranjost. Kdor ima oster vid, more skozi ta okenca dognati poklic, premoženjske razmere in navade kakega človeka. Hrbet ti pove, kako je na nekoga vplivala kaka beseda, kaj pomenja našteti denar človeku, ki ga pred nami pobira z mize v banki: ali je to njegov ali tuj denar, denar za delo, zabavo, štednjo; hrbet nam pove, ali je predstojnikova hladnost, ki nam jo kaže, pristna ali pa samo narejena. Na hrbtu bližnjega moremo spoznati, kako se nam je v kritičnem trenotku nasproti njemu ravnati, hrbet nam daje migljaje, ki nam jih usta odrekajo.
Mnogi hrbti razočarajo. V prid ali na Škodo njihovih lastnikov. Najredkejši potrjujejo to, kar kaže sprednja stran. Sprednja in zadnja stran sta pri ljudeh navadno v popolnem nasprotju. Ker čelno stran negujemo in smo tu vedno na straži, je hrbet tisti del človeka, ki je prostodušnejši in iskrenejši. Gledališki igralci pri svojih nastopih na odru to dejstvo zavestno uporabljajo in >igrajo< tudi e hrbtom. V življenju se človekova slik* dopolnuje na njegovem hrbtu — nehote.
Papagaji
V londonskem okraju Dowenpark so imeli prebivalci v zadnjem času zelo nemirne noči. Sredi nočne tišine so se oglašali klici: »Policija! Na pomoč! Morilci!« Vse so pre-
Vojak nemške državne brambe Hirschfeld, ki si j» priboril nemški svetovni rekord v suvanju kroglje
iskali za morilci, a šele tretji dan so nagli v neki cipresi — papagaja, ki je bil ušel od gospodarjev in se naselil pod milim nebom, kjer je za kratek čas ponavljal, kar se je bil naučil.
Še o nekem drugem papagaju poročajo te dni evropski listi. V angleškem kopališču Brighton je nekdo z ročnim vozičkom povozil papagaja, ki je bil ljubljenec — Napoleona Velikega. Njegov lastnik pa je bil maršal Massena. Papagaj je bil star približno 180 let. Kje vse ga je vodila usoda v teh dolgih letih, tekom katerih se je obličje zemlje že parkrat docela izpremenilo, viri molče.
Zakaj se pa nc moreš poročiti?« »Mojemu očetu je bilo lahko, ker je vzel moio mater, laz Da si moram iskati — tuio,,.«