Poštnina platana o ootooM gg 10111 V" jloumskl dom Steli. 183 U £|ubUani, o suito, 12. avgusta 1936 11 mrzličnem pripravljanju ofenzive se pričenjajo prvi spopadi za Madrid. - Vladna letala rušijo umetnostne spomenike Uporniška letala bombardirajo Madrid Burgos, 12. avgusta, o- Iz uporniškega glavnega stana poročajo, da se vstaška armada nahaja zdaj že čisto blizu Madrida. Ti uporniški oddelki razpolagajo z večjim številom letal. Včeraj je 19 uporniških letal napadlo Madrid. Iz tega s« vidi, da niso bile vladne odredbe glede ugašenja luči v Madridu samo obrambni poskus, temveč jih je rodila kruta potreba, ker je Madrid že teden dni živel v stalni nevarnosti pred uporniškim letalskim napadom. Napad se je izvršil včeraj. Prišel je kljub vsemu docela nepričakovano, tako da so vladne čete, ki branijo Madrid bile silno presenečene, ko se je iznad Samosierre prikazalo 19 letal, o katerih so v začetku mislili, da so vladna. Ko so letala začela bombardirati položaje vladnih čet in vojašnice namesto uporniških taborov, je zavladaj v mestu silen strah in so vladne čete v obupni zmedi začele bežati na vse strani. Uporniška letala so prestolnico dalje časa bombardirala ter naredila precej škode. Zdi se, da se je s tem napadom začel boj za Madrid in da bo vlada definitivno prenesla svoj sedež v Valencijo- Pariz, 12. avgusta, o. General Molla je dal včeraj časnikarjem izjavo glede španskega narodnega gibanja proti internacionalnemu komunizmu. V tej izjavi je odločno pobijal vesti, da bi Italija ali Nemčija imeli kaj skupnega s tem gibanjem. Španska revolucija je, kakor so neštetokrat izjavili že vsi njeni voditelji docela španska notranja stvar. Skupine španskih nacionalistov ne potrebujejo tujega orožja in streliva, dokler so španske tovarne za orožje vse v njihovih rokah. V njihovih rokah bodo tudi ostale. Prisotnost nemških ladij v španskih vodah ne pomeni nič posebnega, saj se nahajajo pred Španijo prav tako italijanske, francoske, angleške in amerikanske ladje. Kar se tiče vladnih vesti o tem, da se je otok Malorca v Belearih ločil od upornikov in prešel na vladno stran, je izjavil general Molla, da to ni res- Te vesti so popolnoma neresnične. Vrše se hudi boji za ta otok, ker so tu velikanske zaloge potroleja, bencina in olja za špansko vojno mornarico in letalstvo. Toda prebivalstvo otoka in posadka sta odločno na strani upornikov. Poročila o bojih Madrid, 12. avgusta, o. Uporniki so včeraj popoldne zavzeli Toloso, ki leži 20 km južno od ban Scbastana. Vlada je preklicala nalog, da se zaplenijo letala nemške Lufthanse, ki vzdržujejo civilno letalsko medzvezo med Madridom in Berlinom. Na madridsko letališče so včeraj dospeli štirje veliki francoski bombni aeroplani in en češki bom-barder. Vladne bojne ladje so včeraj bombardirale vasi v okolici rtiča Tarifa- Predvsem je njihov ogenj veljal trdnjavam. Kar se tiče Gibraltarja, izjavljajo angleške oblasti, da ni res, da bi bila gibraltarska luka zaprta za trgovske ladje. Tudi ni res, da bi smele ladje španskih upornikov pristajati v Gibraltarju. Angleške bojne ladje noč in dan križarijo okrog Gibraltarja in po prelivu, da varujejo trgovske ladje, ki plujejo skozi ožino* triglavski nesreči ■C % * N vi; ’ ' . ' ,M ' J :• ‘V /v . V • >'•' >V . . i *•* ■>" V Odstopi španskih zastopnikov v inozemstvu konzulov in j>oslanikov se nadaljujejo. Zdi se, da so vsa inozemska poslaništva bila proti viadi. Včeraj je odstopil rimski jx>slanik Jose Maria Aguinaga, ki je komaj pred kratkim prišel v Rim. Odstopil je zaradi tega, ker se je vse osebje rimskega poslaništva z opravnikom poslov vred povilo v službo uporniške vlade v Burgosu. Upor- niški diplomati 60 poslaništvo naravnost zasedli in poslanika sploh niso pustili noter, ko je hotel z dvema trgovskema atašejema prevzeti posle. Zato je sporočil italijanski vladi in v Madrid, da svoje mesto zapušča. V Barceloni so včeraj obsodili na smrt ujx>r-niška generala Godeta in Burriela in sta bila danes ob 8 ustreljena. Boji potekajo v pripravah za ofenzivo Madrid, 12 -avgusta. AA. Havas. Španska vlada je razglasila pokrajine Huelva, Cadiz, Baleare, Lu-go, Coronno in Ponte Vedre za vojno zono. Prav tako je podpisan ukaz, s katerim se sprejme ostavka pokrajinskega guvernerja v Standerju. Henday, 12. avgusta. AA. Havas poroča: Do-čiin je jroložaj uporniških vojsk, ki nastopajo pred Madridom in proti Kataloniji neizpremenjen; je opažati na bojišču Guadarama veliko aktivnost. Gibanje čet, ki je bilo sam odelno, je sedaj končano. Čete so povsod v akciji. Pričakovati je močne ofenzive, ki bo odložena samo, če bi nastopili nenajrovedani dogodki na jugu in vzhodu Španije, to se pravi, če prodiranje generala Franca ne bo skušalo obkrožiti Madrida neposredno. Glavni cilj je sedaj Toloza. Vojno letalstvo je preurejeno pod ujiravo generala Mole- Letalstvo bo igralo glavno vlogo v vsej ofenzivi. Čete, ki nastopajo v tem odseku, so sestavljene v glavnem iz navarskih prostovoljcev. Te čete so zelo dobro izvežbane- Izid tega boja bo precej odvisen od nastopa teh prostovoljskih čet. Pariz, 12. avgusta- Vse kaže, da se potrjujejo vesti o hudi ofenzivi ujrornikov proti Irunu. Od 5.30 zjutraj se je začelo streljanje iz pušk, nekoliko kasneje pa se je začel dvoboj med topovi obeh taborov. Posebno ogorčena je borba okrog Iruna. j S francoske zemlje je mogoče opazovati potek toj> niškega boja. Nekaj topov je postavljenih tik mednarodnega mostu med Hendayem in Irunom- Alhambro so obstrelfevali Lizbona, 12. avg. AA. (DNB). General Queipo de I.lano javlja po radiu, da so nacionalisti pri Puerto de Leone sestrelili vladno letalo. Vladna letala so med napadom na Granado namenoma bombardirala Alhambro, ki jo pozna zaradi svoje zgodovinske cene ves svet. Vladna letala so vrgla na Alhambro 17 bomb, k sreči pa ni nobena eksplodirala, tako da je škoda neznatna. Kakšna bo bodoča španska zastava Lizbona, 12. avg. Tukajšnji list »Diario de Lisbona« je vprašal generala Franca, ali bodo uporniki, če zmagajo, obnovili staro kraljevsko špansko zastavo (rdeče-zlato-črno). General Franco je odgovoril, da o tem se še ni sklepalo. Zaenkrat je glavno, da premagajo ekstremiste. General je pristavil, da je rdeče-zlato-črno zastava bila od nekdaj simbol španskega naroda ne glede na drž. ureditev. Po njegovem mnenju so leta 1931, ko so izpremenili obliko vladavine, napravili napako, ker so izpremenili zastavo. Na opazko ureanika, da razobešajo uporniki v severni Španiji kraljevsko zastavo, dočim se uporniki na jugu poslužujejo republikanske zastave, je general Franco odvrnil: Zaenkrat naj vsak poslužuje zastave, ki jo bolj ljubi. Bori naj se samo za Španijo in naj se ne poslužuje protišpanskih simbolov. Tetuan, 12. avg. Tukajšnja radio-postaja postaja poroča, da sta se dve letali madridske vlade, v katerih so bili po 3 oficirji, spustili za črtami uporniških čet generala Molle. V Lori del Rio v bližini Cordove so komunisti pobili in vrgli v vodnjak 195 oseb. Rabat, 12. avg. AA. (Havas). Ob 15 je uporniška radio-postaja v Sevilli poročala, da so operacije uporniških vojsk razvijajo normalno in da utrjujejo uporniške čete v Andaluziji in Estrama-duri postojanke, ki so jih odvzele vladnim četam V zavzetih krajih so uporniške čete ugotovile niz zverinskih dejanj in vandalizmov ekstremnih elementov na vladni strani. Ksiere države se ne bodo vmešavale v špansko državljansko vojno Na mestu, označenem s puščico, leži Schwarz, k niemu pa se spuščata njegova celovška tovariša. (Poročilo na 3. strani.) Pariz, 12. avgusta, o. Do sedaj so francoski predlog o nevniešavanju v španske zadeve sprejele skoraj vse države. Švedska vlada je včeraj obvestila francosko, da je ukinila dovoljenje za dobavljanje orožja in streliva Španiji. Holandska vlada sporoča, da je izvoz vojnega materijala v Španijo prepovedan tako dolgo, dokler ne pride do splošnega dogovora med velesilami. Norveška vlada je pripravljena, da se pridruži francoskemu predlogu. Iz Berlina poročajo, da bo nemška vlada dovolila takoj, ko se razčisti vprašanje glede umora nemških državljanov v Španiji. Neniške zahteve bodo podobne, kakor so italijanske. Zdi se pa, da Nemčija in Italija zavlačujeta odgovor, da bi pridobile čim več časa in izvršile svoje namene. Ainerikanska vlada je prejela vabilo francoske vlade šele včeraj. Nt- ve se, kaj bo ukrenila. Predsednik Roosevelt je za nevtralnost Amerike. Pozval pa je včeraj po radiu amerikanske državljane, naj čim prej zapuste Madrid, ki bo v najkrajšem Času pojiolnoma odrezan od sveta. London, 11. avgusta. AA. (Havas.) O državljanski vojni v Španiji piše »Daily Express< med drugim, da bi se zmanjšala nevarnost splošnih zapletov, če tujina ne bo v Španiji intervenirala. Ni dvoma, da se bodo tudi druge države ravnale po primeru Velike Britanije. Požar, ki je izbruhnil v Španiji, se bo počasi pogasil, ker Španci ne bodo mogli svojih notranjih sporov zavleči v neskončnost. »News Chroniclec smatra, da pomeni italijanski odgovor v bistvu pristanek, vendar je pa njegova vrednost sumljiva ir. sporna, ker Francija ne more dobili od Nemčije vseh jamstev, da ne bo dobavljala upornikom orožja. Vse kaže, pravi list, kakor da vodita Rim in Berlin skupno akcijo, da pridobita na času. Glasovi iz Grčije: Atene, 12. avg. Ministrski predsednik Metaxas je imel snoči po radiu govor, v katerem je izjavil: Obračam se na vse Grke, od prvega do zadnjega državljana, kmeta in delavca! Pozivam vse, da sodelujejo z vsemi silami pri velikem delu narodnega preporoda. Sedaj poznate že vsi nevarnost, ki nam je grozila, in da se pobijemo v medsebojnih strašnih bojih, ki so nam jih pripravljali sovražniki družabnega reda in grških tradicij. Posebna nevarnost je grozila naši mladini, ki so ji hoteli skaliti njene ideale. Naše politične stranke ne morejo zapustiti tesnega okvira malenkostnih prepirov, ker so samo od teh prepirov živele. Zato so stranke ustvarile zadušljivo ozračje, kjer bi bila počila strela splošnega prevrata. Dne 4. avgusta vas je poteza Nj. Vel. kralja rešila v hipu, ko ste se nahajali tik nad prepadom. Vlada se zaveda, odgovornosti za akcijo, ki jo je pokrenila. Izgubili niste nobene svojih državljanskih svoboščin. Ali ne čutite, da se vam je dvakrat olajšalo, ker ste na eni strani oproščeni tiranije komunistov, na drugi strani pa tiranije političnih strank, torej dveh tiranov, lgodbo, ki je bila zaradi sankcij prekinjena. Tako je Francija kljub socialistični vladi prva izmed sankcioni-stičnih držav hotela vzjiostaviti normalne trgovske odnošaje s fašistično Italijo. V pogudbi je tudi določilo, da bo Italija svoje dolgove Franciji, ki znašajo 300 milijonov frankov, izplačevala jmstojino. Kdo je Ribbentrop? Berlin, 12. avgusta. AA. (Havas.) Novo imenovani nemški poslanik v Londonu v. Ribbentrop pripada oficirski rodbini. Rodil se je 1893. Po izbruhu svetovne vojne je služboval najprvo v konjenici, nato pa je bil nekaj ča6a dodeljen nemški vojaški misiji v Carigradu. Kasneje je sodeloval v nemški delegaciji, ki je sklenila versajsko mirovno pogodbo. Po končani svetovni vojni je izstopil iz vojske in se poročil s hčerko znanega nemškega tvorni-čarja Henckela. V. Ribbentrop je član nacionalno-socialistične stranke od leta 1930. Prideljen je bil odseku, ki jo proučeval razorožitvena vprašanja. Lani je postal izreden veleposlanik in je v tej lastnosti sklenil pomorski sporazum med Nemčijo in Veliko Britanijo. Po remilitarizaciji Porenja ga je Hitler pooblastil s težko nalogo, da je branil nemško stališče pred svetom Društva narodov. V. Ribbentrop je poslanec nemškega državnega zbora in šef brigade nacionalno-socialističnih oddelkov. Svetovno judovstvo zboruje 2eneva, 12. avg. Na včerajšnjem sestanku svetovnega židovskega kongresa se je začela splošna razprava o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Glavna točka dnevnega reda se je glasila: Stanje 2idov in njihove gospodarske težkoče. Neki govorniki, med njimi rabin Nurok iz Rige, so izjavili, da na svetu ne bo miru, dokler ne bo ravno-jrravnosti med 2idi in drugimi državljani. Sir Mal-cholm, glavni komisar ZN za politične emigrante, ki se je pravkar vrnil iz Nemčije, je izjavil, da bo storil vse, kar je mogoče, da se popravi stanje židovskih političnih emigrantov. K avtomobilski nesreči na Viču Ker je časopisje netočno poročalo o avtomobilski nesreči na Viču 7. t. m., objavlja banska uprava o dogodku poročilo, ki je rezultat uradne preiskave: Dne 7. t. m., proti večeru, je peljal banovinski avtomobil št. 2-3-1/36 uradno komisijo iz Dobrove, kjer je imela opravek v neki elektrifi-kacijski zadevi, nazaj v Ljubljano. V avtomobilu so bili banovinski tehnični inšpektor inž. Ruch Franc, tehnični svetnik inž. Černivec Josip, tehnik Kuglič Franc, sekretar dr. Kovačič Josip in šofer Marchisetti Vinko. Šofiral je pni povratku dr. Kovačič. Vozil je pravilno po desni strani ceste in s hitrostjo največ 15 km, torej počasi in previdno. Nekako 8 min. pred 18. uro je prispel avtomobil do tramvajskega izogibališča na Viču. Hoteč prehiteti tramvajski voz, ki je vozil pravkar v smeri proti mestu, je zavil na levi tramvajski tir. Ker pa je prihajal iz nasprotne smeri tudi tramvajski voz, je moral zaviti popolnoma na levo stran ceste. Pri tem je počila pnevmatika na zadnjem kolesu, kar je spravilo voz iz dane mu smeri in ga obrnilo proti železnemu drogu cestne železnice kraj tratoarja. Drogu se vozač ni mogel popolnoma ogniti; zadel je z levim zadnjim koncem ob drog, ki je vrglo voz v levo smer in proti hiši Marije Marn, Tržaška c. št. 7. Obenem se je ostri rob betoniranega drogoveoa podstavka vrezal v pnevmatiko levega zadnjega kolesa, tako da je tudi ta pnevmatika počila. Vozač je vozilo sicer takoj ustavil, vendar je imel voz še toliko žive sile v sebi, da»je zapeljal potem, ko je bil zadel v steber hišnih vrat, še nekaj metrov dalje in prispel do dveh žensk, ki sta stali pred trgovino in se razgovarjalii. Zenski sta se preplašeni in v zmedenosti razbežali, a prišli obe pred voz. Eno od teh, Ivano Zalar, je desni blatnik odbil, tako da je padla pred hišo na ila, kjer se je vjela na roke; drugo, Terezijo Smole, pa je voz izpodbil tako, da je padla pod njega in si poškodovala levi uhelj. Voz je takrat že stal in ni šel čez njo. Poklican je bil takoj reševalni voz, ki je obe ponesrečenki, eno proti njeni volji, odpeljal v bolnišnico. Obe imata po uradni izjavi bolnišnice samo lahke poškodbe. Ena je bila še isti dan odpuščena domov, druga se še zdravi v bolnišnici. To je uradno ugotovljeno dejansko stanje o dogodku. Vse, kar je časopisje pisalo in sc okrog govorilo drugačnega, je izmišljeno. London, 12. avgusta. AA. (Reuter.) Angleški politični krogi pozdiavljajo imenovanje v. Ribbentropa za nemškega posianika v Londonu Belgrad, 1. avgusta, m. Danes popoldne ob 5 bo 6eja ministrskega sveta, na kateri bedo ministri govorili o važnih resornih zadevah- Velike manipulacije s hranilnimi knjižicami Ljubljana, 11. avgusta. V nadaljevanju včerajšnjega poročila o procesu proti lastniku realitetne pisarne Josipu Grašku omenjamo, da je bil v porotno dvorano prav velik naval mnogih oškodovančev-vlagateljev, ki so obtožencu bili prodali svoje knjižice. Zlasti mnogo jih je bilo z dežele, kajti Grašek je imel zadnje leto 1935. po vsej Sloveniji skoraj razpredeno svoje poslovno omrežje. Mali senat sta poleg predsednika g. Breliha tvorila sodnika g. Fran Orožen in dr. Stanko Štrukelj. Obtoženca je ex-offo branil dr. Vrtačnik. Več odvetnikov pa je zastopalo oškodovance, ki so bili sodišču prijavili svoje odškodninske zahtevke. Obravnava se je v splošnem prav naglo razvijala, potekala je večjidel monotono. Obtoženčev zagovor se je gibal samo v splošnosti, podrobnosti sploh niso prišle v razgovor. Po uro trajajočem čitanju obtožnice je sledil obtoženčev zagovor, ki ga je senatni predsednik g. Brelih kratko tako-le uvedel: »Josip Grašek, stopite bližje I Ste slišali obtožnico? Se priznavate krivim?« Obtoženec, oblečen v elegantno letno svetlosivo obleko, je vstal in jasno izjavil: »Nisem krive« Med občinstvom je nastal velik nemir. Predsednik: > Priznate, da ste kupovali knjižice, kot je v obtožnici navedeno?« »Da. To priznam.« »Od kdaj ste imeli realitelno pisarno?« sOd 1. 1932. naprej.« Obtoženec je absolviral znano Mahrovo trgovsko šolo in je bil pozneje nameščen kot tajnik kamniške Hranilnice in posojilnice. Predsednik: »Kako je realitetna pisarna uspevala?« >Vo-dil sem posredovanje pri kiipčijah z nepremičninami in najemninske pogodbe. Prvotno je pisarna uspevala. Ko je nastala kriza, ne več. Smatral sem zato za upravičeno, da sem začel posredovanje pri kupčijah s hranilnimi knjižicami. Tako so tudi drugi delali brez oblastnega dovoljenja. Stalnih agentov nisem imel. Knjižice sem kupoval včasih za polnovrednost, drugače pa po tečaju. Knjižice sem kupoval na obroke, nato pa sem jih proti gotovini prodajal naprej. Od izgube le dobreek Predsednik: »Celo za 50% v izgubo. Pravite, da bi kljub temu imeli korist!« »Da. Ko bi se vse tako naprej razvijalo, bi moral imeti po mojem kalkulacijskem računu še dobiček.« Med občinstvom nemir in veliko začudenje. Predsednik: >To je nemogoče! Kdo je še od izgube živel in vlekel dobiček.« Oboženec: »Prav lahko mogoče!« Predsednik: »Čudno. Kupili ste, recimo, knjižico za 100.000 Din na obroke, a prodali ste jo za 50.000 Din!« Obtoženec: »Lahko! Tistih 50.000 Din sem takoj dobil per kassa v gotovini, jaz sem pa delal na obroke ...« Zanimivo je, da je obtoženec kupoval knjižice z najrazličnejšimi zneski. Tako je g^ Albert Pe-čevnik nomine tvrdke >Alpeko« obtožencu prodal hranilno knjižico Prve hrvatske stedionice z vlogo 993.428 Din ea 675.528 Din na obročna mesečna plačila. Plačal je tvrdki v gotovini 270.466, ostanek pa je ostal dolžan. Obtoženec je nato kratko razvijal svoje kalkulacijske račune in metode poslovanja, vedno trdeč, da ni nameraval nikakor nikogar niti za 1 Din oškodovati. Vse obveznosti^ bi bil lahko izpolnjeval, da mu drugi niso prekrižali poslov in računov. Državni tožilec ogorčen: 2Delali ste za svoj žep na škodo drugih.« Predsednik: »Koliko ste sami pri poslih zaslužili?« Obtoženec: »Zadovoljen sem bil z 1%, včasih jo bilo tudi 2%.« Predsednik: »Horedno razmerje! Delali- ste po takozvanem »Schneeballensystemu« in nazadnje ste obsedeli. Oškodovali sto ljudi za !1 milijone dinarjev.« Obtoženec: »Tako nekako znaša dolg!« Sah v Zemunu Belgrad, 12. avgusta. Včeraj so se odigrale v Zemunu tri viseče partije. Lešnik in Matvejev sta igro znova prekinila, ravno tako Preinfalk in Jurišič. Živanovič je premagal Jonkeja in dobil svojo prvo točko. Sinoči se je igralo osmo kolo tega turnirja V A skupini je Savič z ostrim napadom že v 25 potezi premagal Matoškoviča. Matvejev in Švab sta igrala precej zapleteno igro, v kateri se je Matvejev bolj znašel in je igro dobil. Partija Baver : Mažuran je ostala remis. Burmistrov je kot črni proti Lešniku izbral meransko obrambo. Igra je potekla v zelo ostrem in živahnem tempu. Lešniku se je posrečilo, da si je pridobil enega kmeta. Ima sedaj dva prosta kmeta, kar bo najbrže zadostovalo za zmago. Prokopljevič ima v Filipoviču nevarnega nasprotnika, ki pa topot ni najboljše igral ih ima Prokopljevič precejšnje zglede za zmago. Schreiber in Filipovič sta remizirala. B skupina: Sinoči sta se srečala dva najmočnejša igralca z B skupine Preinfalk iz Ljubljane in Poljakov. Oba sta igrala zelo previdno in se je igra končala z remisom. Povlovič je tudi dobil točko z Zivanovičem, ravno tako Pelva z Avirovičem. Partija Jonke : Jurišič je bila prekinjena v ugodnejši poziciji za Jurišiča. Boljše izglede ima tudi Kindij v prekinjeni partiji z Niničem. Partija Ilijič : Mi-lojčič pa je bila prekinjena v zelo nejasni poziciji. Stanje po osmem kolu je sledeče: Skupina A: Bayer 5 (1), Pavlovič 4 in pol, Jurišič 3 in pol, itd. — Danes dopoldne se bodo igrale še viseče partije, zvečer pa deveto kolo, v katerem bo igral Lešnik iz Maribora jjcot črni proti Filipoviču, Preinfalk tudi kot črni proti Kindiju- Stroga kazen za morilca Ferdinand KnapK 15 let Soboslikarji stavkajo Belgrad, 1.2. avgusta, m Soboslikarski delavci so se začeli pogajati s svojimi delodajalci glede izboljšanja svojih razmer Delodajalci pa niso pristali na zahteve leh delavcev in tudi ne na sklenitev kolektivne pogodbe. Radi tega so sinoči soboslikarski delavci stopili v 6tavko S seje Nogometne zveze Belgrad, 12. avgusta m Na sinočnji seji upravnega odbora Jugoslov. nogometne zveze so bili sprejeti naslednji sklepi: 18. t. m. bo seja poslovnega odbora radi žrebanja dvojic v državno prvenstvo za 13. september. Kvalifikacijske tekme med NAK0111 in Slavijo se določajo na 23. in 30 avgust Prva tekma bo v Novem Sadu, druga pa v Osijeku. Na sinočnji seji poslovnega odbora JNZ je bilo tudi sporočeno, da je italijanska nogometna zveza obvestila Jugoslov. 'nogometno zvezo, da bo leta 1937 njihova reprezentanca odigrala z naširn moštvom tekmo v Jugoslaviji. .Računal je z inflacijo Predsednik.: »Kriza je zavladala. Morda ste računali na trgu s kakimi drugimi razmerami. V preiskavi ste omenili, da ste se zanašali na inflacijo, ki bi vas rešila?« »Se nisem toliko na njo zanašal.« Priznal pa je nato, da je res kalkuliral z inflacijo, ki bi 11111 še velik dobiček prinesla. Skozi njegove roke je šlo od 1. 1934. do lanske jeseni, ko je bil aretiran, nad 7 milijonov 111 pol. Predsednik: »Čudno, da ste več izdali, kot prejeli? Pravite, da ste izdali 7 in pol, prejemkov iz knjižic pa ste imeli 5 in pol milijona. Iz nič se ne more napraviti nič. To je prava logika.« Obtoženec je drugače omenil, da je živel skrajno skromno, skrbel je za ženo in 2 otroka. Za pisarno in stanovanje v Gledališki ul. je plačeval mesečno 1200 din. Predsednik: »Vztrajate pri tem, da niste imeli namena ljudi oškodovati?« Obtoženec: »Nikakor ne! Moj namen je bil ljudem pomagati in jih plačati.« Predsednik: »Ste vodili kako evidenco o svojih poslih?« »Le deloma. Posebnega knjigovodstva nisem vodil. Imel sem kartoteko svojih klijentov. O zapadlosti obrokov sem pa sicer vodil točno evidenco.« Obtoženec je dalje navedel, da je bil v poslovnih stikih z raznimi osebnostmi ljubljanskega poslovnega sveta. Pomagali so mu zlasti Kikler, Peterca in Poči-vavšek. Glede oblastnega dovoljenja sta nakup hranilnih knjižic je obtoženec kratko dejal: ^Enkrat sem bil zaradi teh poslov klican na policijo. Tu sem stvar pojasnil. Bilo je v redu. Na magistratu so mi, ko sem zaprosil za koncesijo glede nakupa knjižic, kratko dejali: »Ni treba koncesije. To je prosta obrt.« Obtoženec je bil v nekakšnih poslovnih zvezah tudi z zagrebškim špekulantom, nekim Zimmermannom, v Ljubljani znan kot finančnik, ki rad financira kupčije z hranilnimi vlogami. Oderuške obresti Obtoženec je bil dalje obtožen prestopka ode-rušlva v 3 primerih, ko je v stiski se nahajajočim 3 strankam dajal posvojila. Obtoženec se je opravičeval, da so bile sklenjene s strankami redne in pravilne pogodbe. Predsednik: »Človek mora biti pošten. Ali je pošteno, da ste zahtevali kar 100% obresti pri posojilu? Takih pogodb se ne sme delati.« Obtoženec svečano: »Za mene je bila gotovina zclp draga. Nisem zakrivil nobenega oderuštva.« Predsednik: »Ce bi človek dajal taka posojila, seveda bi potem postal hitro milijonar.« Obtoženec: ^Gotovina, za mene najdražja, je bila moj obratni kapital.« Naposled je bil Josip Grašek pbtožen zločina ponarejanja listin. Kot tajnik kamniške Hranilnice in posojilnice je vpisal v računske zaključke večje vsote za okoli 90.000 Din. Vpise je fingiral. Obtožen je le za falzificiranje vpisov, ne pa poneverbe, kajti zadeva je bila drugače v materijalno denarnem pogledu poravnana. Po končanem zaslišanju obtoženca je odvetnik dr. Kamušič kol zastopnik neke oškodovane stranke pripomnil: »Kupili ste nelco knjižico za 31.000 Din na obroke, takoj nato pa ste jo prodali Karlu Planinšku za 20.000 Din proti gotovini. K razpravi so bile vabljene samo 3 priče, ki bi bile morale biti zaslišane o oderuštvu. Vabilu se priče niso odzvale. Ob 13. je bil določen opoldanski odmor in se je obravnava nadaljevala ob 16. Sledilo je obširno čitanje zapisnikov oškodovancev in drugih spisov. Prav temperamentni so bili govori, tako državnega tožilca, zastopnikov oškodovanih strank in branilca. Teinu so v mnogih izvajnjih pritrjevali celo oškodovanci sami, kajti branilec je pokazal na rak-rano, ki gloda naše gospodarsko telo. Sodbo bo objavljena jutri v četrtek točno opoldne. Obravnava je snoči okoli 20 bila končana. Celjske novice Žrtve nesreč in napadov. Zdolšek Marija, žena posestnika od Sv. Uršule pri Dramljah, je gnala v nedeljo živino z napajališča; med potjo ji je stopila krava na desno nogo in ji jo zlomila. Gracer Ema, hči posestnika, stara 25 let, doma na Gradišču pri Sv. Rupertu na Dolenjskem, je doma skočila z voza, medtem padla in si zlomila levo nogo. — V nedeljo so na Gorici pri Slivnici vinjeni mlatiči napadli 23-letnega sina posestnice Edvarda Voga s plankami in koli ter ga hudo poškodovali po glavi in ramenih. Fantje so bili s Prevorja. — Šloserja Josipa, delavca brez posla, doma s Frankolova, je v soboto napadel neki moški z nožem in ga zabodel v levo roko. — Ko je hotel posestnik Franc Kozikar z Ljubnice pri Vitanju iti spat na neki kozolec v Gaberju, ga je vgriznil pes v levo nogo. — Delavec Janežič Alojzij iz Zagrada, star 49 let in uslužben pri regulaciji Savinje v Tremerju, se je ponesrečil v soboto pri delu pri regulaciji; Janežiču ie spodrsnilo, da je padel in si izpahnil desno roko v ramenu. 'Tatovi v Medlogu na delu. V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi vlomili v hlev posestnika in cinkarniškega delavca Antona Blatnika v Medlogu in mu odpeljali mlado kozo ter tri kokoši. Posestniki v Medlogu se pritožujejo, da se v zadnjem' času vedno množe tudi tatvine poljskih sadežev in sadja. Obupno dejanje slaboumnega moškega. V ponedeljek opoldne se je nudil kopalcem in drugemu občinstvu pri Savinji ob prvem železniškem mostu kaj čuden prizor. Neki moški je korakal popolnoma oblečen na omenjenem mostu naravnost v vodo in se začel takoj potapljati. Kopalci, ki so videli mučno situacijo, so priskočili moškemu, ki se piše Medved Ferdinand in je nekoliko slaboumen obe. revež iz Vojnika, na pomoč, ga takoj izvlekli iz vode in mu nudili prvo pomoč. Poklicana je bila takoj rešilna postaja, ki je Medveda vsega premočenega prepeljala s svojim reševalnim avtom v celjsko bolnišnico. Prošnja železniški direkciji. Prebivalci, ki stanujejo ob železniški progi Celje—Grobelno, prosijo železniško direkcijo, da bi na tej progi vpeljala, če le mogoče med šolskim letom okrog 13. ure vlak, ki bi ob tem času odhajal iz Celja, da bi ne bilo treba šolski mladim, ki vprav ob tej progi v velikem številu obiskuje celjske šole, po nepotrebnem postajati v Celju in zapravljati zlatega časa. Šolska mladina, ki stanuje ob drugih progah, tako proti Zidanemu mostu in po Savinjski dolini, ima priliko, da odhaja po končanem opoldanskem pouku takoj na svoje domove, medtem ko mora vprav mladina, ki se vozi proti Mariboru, postajati v Celju do 4. ure popoldne. Sicer bi se pa tega vlaka gotovo radi posluževali tudi drugi ljudje, ki bi dopoldan opravili svoje Jelo v Celju. Prosimo železniško direkcijo, da bi to željo prebivalstva ob progi proti Mariboru upoštevala in če Maribor, 11- avgusta. Kakor je včerajšnji »Slovenski dom« poročal, se je danes pred velikim senatom okrožnega sodišča v Mariboru zagovarjal morilec Ferdinand Knapič, kateremu obtožnica očita, da je 12. februarja t. 1. na drž. mostu j>o zrelem prevdarku umoril branjevko Terezijo Konradovo. Današnji razj>ravi je predsedoval vss. dr. Tom-bak prisedniki pa so bili Sernec, Lešnik, Čemer in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Sever. Obtoženec je krivdo priznal. Izpovedal je, da ni imel namena Konradove ubiti, marveč jo je hotel na mostu le ogovoriti- Ker pa ni hotela z njim govoriti, se je razburil, potegnil iz žepa noz in izvršil grozovito dejanje. Nadalje je trdil, da se ne spominja, da bi kdaj pred pričami grozil, da bo Konradovo ubil in da je bil silno razburjen, ker mu Konradova ni hotela izplačati dolžnih Din 3000. Sodni izvedenec, sanitetni inšj>ektor dr. Jurečko je jx>dal mnenje, da obtoženec v času dejanja ni bil pojx>!noma vračunljiv in zato manj odgovoren. Ugotovil je njegovo psihopatično konstitucijo, radi katere je večkrat izgubil zavest. Med vojno je bil vsled tega oproščen vojaške službe, leta 1928 in 29. pa se je zdravil na graški kliniki za živčne bolezni. Knapičeva sestra Roza |>oročena 'Kapi je izpovedala, da je obtoženec za svojo mater skrbel, da je plačal vse pogrebne stroške, da je Konradova res obljubila po smrti Knapičeve njenemu sinu izplačati 3000 dinarjev. Brat jx>kojne Konradove, Samuh, je obtoženca zelo obremenil-Trdil je, da je Knapič usodnega dne namigaval na dejanje, ki ga je par ur pozneje izvršil. Knapič je bil obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Pridržal si je tri dni za premislek. V prepad je padel in se ubil Celje, 11. avgusta. Da.ncs smo dobili poročilo o žalostnem slučaju, ki sc je zgodil v sobolo zvečer v gozdu v Črnem vrhu, obč. Tabor v Savinjski dolini. V soboto se je med 16. in 18. uro v gozdu v Cnem vrhu, obč. Tabor ponesrečil 67-letni samski delavec Soštcr Jurij, doma v Crncm vrhu št. 8. Soštej-ju je v gozdu na prepadom, ko je šel po ozki stezi spodrsnilo in je pri tem padel tako nesrečno v približno 50 m globok prepad, da si je zlomil pri tem vrat in bil na mestu mrtev.^ V soboto, takoj po 12 opoldne, ie šel Soštcr v mlin blizu hiše, kjer je mlel nekaj ur, pribliižno do 16, nato pa je odšel k bližnjemu sosedu Grosu Francu, ki je kuhal žganje Gros trdi, da je dal Sošlerju samo malo čaio žganja, čeprav bi bil Soštcr rad pil še več. Zaradi tega se je Sošter kmalu podal preko gozda po ozki stezi na svoj dom, ki je oddaljen od tam samo kakih 10 minut, bil je pri tem popolnoma trezen in je hodil popolnoma sam. Istega dne okrog 6 zvečer je šla po isti stezi za šoštarjem 18-letn« Kovče Julka iz Črnega vrha, ki ie v veliko začudenje zagledala ležati v prepadu Šošterja, ki je bil tedaj že mrtev. Poklicala je sosede, ki so Sošterja odnesli na njegovo stanovanje. V nedeljo je pregledal jx>ncsrečenca uradni zdravnik z Vranskega, ki je ugotovil, da si je pri padcu šošter zlomil vrat 111 da je morala zaradi tega takoj nastopiti smrt. šošter je bil v ponedeljek pokopan na pokopališču v Taboru. Janko Petrič f šentpeterski iupnik Ljubljana, 12. avgusta. Včeraj popoldne je nenadno zadela kap šent-peterskega župnika v Ljubljani Janka Petriča, na poli k svojemu prijatelju župniku Žustu v Cerkljah ob Krki. Župnik Janko Petrič je bil skoro 30 let dušni pastir največje slovenske fare, šentpeterske fare v Ljubljani. Leta 1906. je nastopil kaplansko službo, a že leta 1912 je poslal župnik. V tej dolgi dobi je bil rajnki župnik Petrič ne le vnet duhovnik, temveč tudi dušni pastir, ki je svoje moči v nemali meri žrtvoval napredku svoj« fare in prosvetnim organizacijam, ki so se nahajale na ozemlju fare. Kot mlad kaplan je soustanavljal prosvetno društvo v Škofji Loki, kot kaj»lan v Št. Petru pa je ustanovil prosvetno društvo v Mostah, kot župniku pa so bile najbolj pri srcu razne dobrodelne organizacije. Ogromna fara je od svojega župnika zahtevata mnogo mofii iri vztrajnosti in je bilo zato župnika Petriča prav malo opaziti v javnem življenju. Razumel je nujne potrebo svoje fare in vztrajno jK>dpiral vsa stremljenja, da se v njegovi bližini ustanove še nove fare, tako župnija sv. Cirila in Metoda in župnija v Mostah. V teni napornem delu je izčrpal svoje moči tako, da ga je kap zadela v času, ki si ga je odmeril za počitek. Naj mu sveti večna luč! Predpisi n c f n Utilttvo Belgrnd, 12. avgusta, in. Zrakoplovsko f>ovelj-fclvo v Zemunu je objavilo predpise o letanju s turističnimi in športnimi letali. Po teh predpisih bo letenje z nevojaškimi letali dovoljeno samo onim, ki imajo primerno pilotsko diplomo. Osebe, ki imajo diplomo pilota za turistično letalo, bodo smele jemati v letalo sopotnike samo iz prijateljskih f)obud in brez kakršnihkoli nagrad, toda pod pogojem, da so ti potniki dovolj trenirani v letenju in da dajejo dovolj jamstva za varnost v letalu. Vsi naši piloti se morajo strogo in brezpogojno držati teh predpisov. V nasprotnem pri bodo kaznovani. Ti predpisi so bili izdani zalo, ker se je v zadnjem času opaailo, da so letalovim ^apora sedeli ljudje brez potrebnih kvalifikacij. Olimpijske igre v ierlinu Zicherl peti skakač v Evropi in deseti na olimpijadi Včeraj so bili objavljeni rezultati o skokih v obveznem in prostem stilu, ki so se zaključili s trojno zluago Amerike, katera se je s Degenerjem 163.5, Weyneom 159,5 in Greeneom 146.3 plasirala na prva tri mesta Na čertem mestu je Jajionec Shibachava, od petega do sedmega so najboljši Nemci, na osmem Japonec Koyanagi, na devetem Cehoslovak Leikert in na desetem Ljubljančan Ziherl s 125.6 točkami. Ziherl je bil v svoji grupi mnogo boljši od svojih nasprotnikov in se je od jrolovice vseh skakačev pririnil do prve najboljše skupine. Pred njim so se plasirali samo štirje Evropejci, kar je izzvalo veselo iznenadenje nad uspehom mladega skakača. Njegovi krasni skoki so vzbudili pozornost filmskih operaterjev, ki so za amerikanskimi največ snemali njegove. Pri veslaških tekmah v četvercu so se Jugoslovani v izločilnem tekmovanju plasirali na tretje mesto, v isti skupini z Nemčijo, Ameriko, Francijo in Poljsko. Po startu so vodili malo |>red Nemci Francozi, za njimi Poljaki, ne daleč za temi pa Jugoslovani in Ameri-kanci. Na 1000 m so Nemci prehiteli Francoze, na 1800 m so se pa Jugoslovani z energičnim zagonom otresli Amerikancev, prehiteli Poljake in osvojili tretje mesto. Prva Nemčija s 6.41.1, druga Francija 6.45, tretja Jugoslavija 6.50.2, četrta Amerika 6.50.5 in z istim časom kot jseta Poljska. V prvi grupi so se plasirali: Nizozemska 6.59, Brazilija 7.01.3, Japonska 7.01.6, Danska 7.04.3, Cehoslovaška 7.07.7, Švedska 7.21.5. V drugi grupi je tekmovala Jugoslavija. V tretji grupi je prvo mesto osvojila Švica 6.41.9, drugo Italija 6.50.2, tretje Madjarska 6.50.8, četrta Japonska 6.59.8 in Belgija 7.08.5. V plavanju so se vršili končni boji v štafeti 4 krat 200 m in 200 m prsno za dame. Izločilno in polfinalno tekmovanje je bilo na 400 m prosto gospodje in 100 metrov hrbtno dame. 4 krat 200 m prosto finale Jajxmci so v crawlu zmagali in izboljšali v času 8.51.5 svoj svetovni in olimpijski rekord (svetovni 8.52.2, olimpijski 8.58.4). Drugo mesto so osvojili Anierikanci s 9.13, tretje Madžari z 9.12.3, ki so postavili evropski rekord, sledijo Francija 9-18.2, Nemčija 9.19, Anglija 9.21.5, Kanada 9.27.5 in švedska 9.37.5. 200 ni prsno dame finale Zmagala je Japonka Mayehata v času 3.03.6, druga Nemka Genenger 3.04.2 in tretja Danka Soreiisen v času 3.07.8. Mala SOrensen vzbuja na olimpijadi ogromno zanimanje in jo nazivajo »olimpijsko čudo«, ker je s svojimi 11 leti dosegla tako |>resenetljive uspehe. Ima vse nredjjogoje, da postane s časoma svetovna rekorderka in ji že sedaj prerokujejo sijajno bodočnost in slavo. 400 m prosto polfinale Tekmovali sta dve skupini. V prvi je zmagal Japonec Uto 4.48.4, za njim Amerikanec Flanagan 4.54.9 in Japonec Negami 4.55.4. V drugi skujiim je zmagal svetovni rekorder Amerikanec Medica in Japonec Makino. ” 100 m hrbtno dame Nov olimpijski rekord je dosegla Nizozemka Senff v času 1.16.6, druga Brunstrom (Danska), sledijo Frampton (Anglija), Stolte (Nemčija), Brid-ges (USA), Norton (Avstralija) in Kernoester (Nizozemska). Jugoslovanski telovadci so pri včerajšnjem tekmovanju osvojili peto me-6lo. V prvi skupini je Jugoslavija vodila s 598.366 točkami pred Madžarsko in Avstrijo. Proti večeru so se olimpijske telovadne tekme zaključile. Zmago so odnesli Nemci z zlato kolajno, drugo mesto so zavzeli Švicarji s srebrno in tretje Finci bronasto kolajno. Četrti so Cehoslovaki, peti Italijani in šesti Jugoslovani. Angleški kralj na Rabu Rab, 12. avg. Kraljevska jahta »Nahleen* je snoči ob 16.15 prispela v bližino Barbata in se tamkaj vsidrala. Kmalu nato je pristal na Rabu ob obali motorni čoln, iz katerega je izstopil angleški kralj Edvard VIII. v sj>remstvu treh dam in treh gospodov. Vsi so bili oblečeni v lahka, navadna poletna oblačila. Čeprav je prispel visoki gost čisto nepričakovano, se je takoj zbralo v pristanišču prebivalstvo Raba in velika množica tujcev, ki so ga navdušeno pozdravili. Vse mesto se je takoj okrasilo z državnimi zastavami. Spontane ovacije in nenavaden topel sprejem sta angleškega kralja presenetila in ga razveselila. Okrajnemu načelniku in svoji okolici je opetovano izrazil svoje zadovoljstvo s tako prisrčnim sprejemom. Obenem je angleški kralj prosil okr. načelnika naj bi se prebivalstvo razšlo in se vrnilo k svojim opravkom, kar se je takoj zgodilo. Med neprestanim vzklikanjem je lyalj Edvard le mogla tudi ustregla Saj odhaja osebni vlak iz Celja proti Mariboru ob pol desetih, nato pa šele ob 4. popoldne. zapustil obalo in se s svojim spremstvom napotil v prvo glavno ulico Raba, nato pa je odšel na sprehajališče, kjer je ostal nekaj časa in užival prirodne lepote naše obale in občudoval divno j okolico. Odtod se je vrnil v glavno ulico in stopil v neko trgovino, kjer je slekel srajco in poizkusil majico, nato pa poskusil drugo, ker se mu je do-padla, jo je kupil. Simpatični visoki potnik se je nato pojavil na ulici z majico čez roko in stopil ! tudi v druge trgovine. V neki trgovini je zahteval, naj mu pokažejo naše narodne noše. Ne da bi ča-: kal, da mu jih pokažejo, je zagledal lutke v narod-j ni noši in takoj kupil tri ter jih poklonil damam. Cez nekaj časa se je Ni. Vel. kralj Edvard vrnil na obalo, kjer se je zahvalil okr. načelniku za f>o-zornost in ga prosil, naj se zahvali prebivalstvu v njegovem imenu za izraze simpatij in pozdrave. Okrog 18 se je motorni čoln z angleškim kraljem in njegovim spremstvom oddaljil od obale in odplul k jahti, ki je nocoi ostala v modrih vodah Raba, ni pa znano, kam bo krenila danes in katere kraje bo izuenadila in razveselila s svojim viso-i kim gostom. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 12. avgusta: Klara. Jutri, četrtek, 13. avgusta: Hipolit in Kas. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, telefon 21-15; m.r. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinc ded-, Rimska cesta 31. Zveza za tujski promet v Slovenili nam sporoča: Odobrena je četrtinska vožnja po naših železnicah udeležencem sestanka Stalnega odbora mednarodne federacije geometrov v Belgradu od 31. avgusta do 5. septembra. Ta popust je dovoljen tudi za razne ekskurzije, ki se bodo priredile po sestanku. Popust velja od 25. avgusta do 3. septembra za potovanje na sestanek in za ekskurzije od 6. do 13. septembra, a za povratek od 5. do 30. septembra t. 1. — Nadalje je dovoljena polovična voznina udeležencem proslave mesta Subotice, ki bo od 14. do 16. avgusta. Popust velja od 12. do 166. avgusta za potovanje tija in do 18. avgusta za povratek. 23. avgusta izlet v Postojnsko jamo. Do 19. avgusta nam pošljite točen naslov, poklic, rojstne podatke, ime očeta in 140 Din na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. Socialni in pedagoški tečaj za srednješolske učitelje se bo vršil v Ljubljani od 17. do 20. avgusta t. 1. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Tečaj prireja kr. banska uprava. Vsak dopoldne se bo vršilo dvoje predavanja iz sociologije po naslednjem redu: prvo predavanje ob osmih, nato diskusija: drugo predavanje ob desetih, nato diskusija. Predaval bo vseučiliški profesor in minister v p. dr. Andrej Gosar. Predavanja bodo obsegala v glavnem: splošne pojme iz sociologije, razne načine rešitve socialnega vprašanja, zlasti komunizem in fašizem, oziroma narodni socializem, vprašanje brezposelnosti s posebnim ozirom na brezposelnost inteligence. Podrobni načrti za predavanja so bili razposlani vsem ravnateljstvom že koncem aprila t. 1. Popoldnevi se bodo porabili takole: dne 17. avgusta bo predaval vseuč. prof. dr. K. Ozvald o šolstvu v Nemčiji, ki ga je letos proučeval dalje časa po raznih kulturnih središčih Nemčije. Dne 18. avgusta bo predavanje o šolstvu na Češkoslovaškem; predaval bo prof. G. Šilih, ki se je udeležil letošnje poučne ekskurzije pedagogov na Češkoslovaško. Začetek vsakokrat ob 16, Popoldne dne 19. avgusta bo rezervirano za ljubljansko sekcijo Jugoslovanskega profesorskega društva in bo posvečeno razgovoru o različnih stanovskih vprašanjih. Dne 20. avgusta opoldne se tečaj zaključi. — Iz-v.nljubljanski udeleženci bodo lahko dobili stanovanje po 10 Din na dan v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici, enako tudi v Akademskem domu sv. Cirila v Streliški ulici, kjer jim bo tudi na razpolago vsa prehrana (zajtrk, kosilo in večerja) po 15 Din na dan. — Kralj, banska uprava je priredila ta tečaj, ker se zaveda, kako potrebno je, da je vsak vzgojitelj naše bodoče inteligence kar najbolje poučen o vprašanjih, ki danes gibljejo svet, in priporoča čim večjo udeležbo vsem srednješolskim učiteljem. Sončna Dalmacija vabi! Naš lanski izlet po Dalmaciji z romanjem v Sinj je nadvse lepo iz-Letos gremo dvakrat: 24.-29. avgusta in 21,—26 sept. Ne zamudile prelepega potovanja! -“'-"Pojasnila pošljemo zastonj. »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. Popravni izpiti. Nov učni tečaj se otvori na Jjuds-ki šoli v Sp. Šiški, Gasilska ulica. Namenjen je onim dijakom srednjih in meščanskih šol, ki se do-sedaj še niso dovolj pripravili, bodisi zaradi bolezni ali drugega vzroka. Poučevalo se bo dnevno od 8. do 12. ure. Vpis in informacije istoiarn. Radio Četrt milijona gledalcev pri olimpijskih igrah v Berlinu! Berlin, avgusta. Berlinska olimpijada je danes dosegla svoj višek. Od jutra do večera so se vršila na najrazličnejših krajih tekmovanja. Nemogoče je oceniti, koliko tisočev je danes prisostvovalo igram. V lahkoatletskem stadionu je bilo gotovo čez 110.000 gledalcev, v plavalnem 20.000, na igrišču za polo 50.000, v kolesarskem stadionu 10.000. Zasedena so bila tudi igrišča za hokej in nogomet, nepregldne množice so prisostvovale kakaj tekmam. — Ne pretiravam, če cenim, da je današnji olimpijski progam v Berlinu privabil okrog četrt milijona gledalcev. Kot atrakcija sc vrši noco-j umetno drsanje in hokej na ledu v Sportpalastu. Berlinska olimpijada je dosegla svoj višek. V koloni, ki se vali proti stadionu. Dasi se vršijo skoraj vse tekme na državnem športnem polju in dasi se včasih tekom ene same ure pripelja na ogromne tribune do 100.000 ljudi, vendar ni opaziti nobenih prometnih težkoč. 2e mnogo mesecev pred olimpijado so Nemci razširili kolodvore krog stadiona, kamor hite kolone vlakov podzemsike in nadzemske železnice, kolone omnibusov m posebni vlaki cestne železnice. Pred vsak kolodvor so postavili veliko število blagajn. Ko se pripeljete nn postajo »Stadion« ali »Rcichssporafeld« in ko sc uvrstite v kolone potnikov, ki gredo k tekmam, morate samo hiteti im poslušati navodila, ki sc širijo po zvočnikih: »Prosimo, stopite hitro, zakaj mnogo jih je za vami, ki bi hoteli pritii pravočasno.« Vsi dohodi m izhodi so urejeni tako, da je vsaka gneča izključena. Brez vstopnice na plavalnih tekmah. Medtem, ko sem se vsaik dan doslej mudil v plavalnem stadionu in motril treninga renomiranih plavačev, sem danes, na prvi dan tekem, ostal zunaj. Gospod, ki bi mi moral prinesti vstopnico, me in našel in jaz ne njega. Kljub temu sem prisostvoval tekmam. Nisem videl bazena, niti plavačev pač pa sem poslušal navijanje in kričanje iin bral rezultate na visoki plošči. Situacija mi je bila vselej jasna. Če so Nemci samo ploskali, te- * daj sem vedel,da njihov tekmovalec dobro plava in da zanj tri nevarnosti, da bi izpadel. Čc so kričati, je bilo to znamenje, da mu je nekdo hudo blizu. Če se je slišalo žvižganje, sem razumel, da Ameri;kancii slave Ficka ali Lindegrena. Če je 20.000 glava množica mirovala, je Bilo znamenje, da zmagujejo Japonci. V sedmem predteku je nastopil Draško Wil-fan V resnici je bilo težko to tekmo samo »poslušati«. Ko sem čital na plošči I. Wilfan, Jugoslavien 1:00.6, sem se oddahnil in odšel. Ko smo sc danes dopoldne peljali v mesto, da položimo venec na grob neznanega junaka, smo srečali prve Slovence, ki so prišli v Berlin s posebnim vlakom SK Planinc. Bili so dobro razpoloženi m so z radovednostjo sprejemali prve vtise tretjega carstva. Najhitrejži so Japonci, najhitrejše Nizozemke Programi Radio Ljubljana Sreda, 1'i. avgusta: 13.00 Slovenska narodna in umetna pesem (ploSfo) i2.43 Poročila, vreme 13.00 Ca«, spored, obvestila 13.15 V«o mogoče, kar kdo ln>če (plo-65e po željah) 14.IKI Vreme, borz.« lO.Ufl ča«, vratne, poročita, »poreci, obvestila 19.3(1 Nacionalna ura: Borba 7.a vrhiuiec sveta (K. dr. Valter Bohinec) 20.10 Otrovi otrokom — pesmice in recitacije 20.30 Pevtaki koncert pdč Majde Lovšetove s spremljevanjem Radijske,ga orkestra 22 00 Ca«, vreme, poročila, »pored 22.20 Prenos ii Parkhotela na Bledu, plesna glasba ork. lirich II er sc. Drugi programi SREDA, 12. avgusta. Belfjrad 1: 10.50 Sonata temni za fielo in klavir (gg. Mokranjec in Slatin) 22.110 Prenos re-portaže 7. berlinske olimpijade — Belgrad 11: 13.30 Predavanje: Svečanost v Verdunu (Dragan Aleksič) — Zagreb: 22.30 Plesna glasba — Dunaj: 21.00 Pester program 22.10 Orgelski koncert 23.05 Plesna glasba Deutschlandfende.r: 20.45 Orkester in zbor — Budimpešta: 18.30 Violinski koncert 20.10 Prenos koncerta iz živalskega vrta 23.00 Jaez-orkostcr — Milan: 20.40 Orfej v pod^mljn, oii>ercfa v treh dejanjih — Rim: 21.80 Simfonični koncert — Vraga: 20 45 Zvočne slike, Radio* orkester — Varšava: 21.00 Koncert Chopinovih Poskusen vlom v občinski urad Maribor, 11. avgusta. V občinski urad v Zg. Sv. Kungoti je snoči skušal vlomiti neznan vlomilec- Prebiti je skušal zid, da bi tako prišel v notranjost pisarne, v kateri se je nahajala blagajna z večjo vsoto denarja. Vlomilec je gotovo vedel, da se v pisarni nahaja denar, ker se^ sicer ne bi lotil takega dela. K sreči se je vsled šuma prebudila stranka, ki stanuje v občinski hiši ter vlomilca prepodila. Vlomilca do-sedaj še ni60 našli. Zaposlenost napreduje Ljubljana, 12. avgusta. Iz poročila OUZP za mesec julij posnemamo zanimivo ugotovitev, (la število zavarovanih delavcev napreduje v onem tempu, kakor smo ga bili vajeni pred pričetkom sve.tovne gospodarske krize, to je pred letom 1930. N:»Sa gospodarska delavnost se nahaja v najpovoljnejši konjunkturi. Ta ugotovitev je z ozirom na naše razmere vsekakor zelo pomembna. V času razrvanosti razmer more dejansko pomagati ljudstvu samo obtok denarja, ki nastane najbolj tedaj, kadar se kolikor mogoče zmanjša brezposelnost. Z novimi javnimi deli je država zaposlila nič manj kakor okrog oO.OOO delavcev, kar se seveda mora poznati v našem javnem gospodarskem življenju, . Še važnejša je ugotovitev, da se zboljsuje ne 6amo zaposlenost, marveč tudi delavske mezde. Ustalitev delavskih mezd je gotovo ugodna posledica delavske borbe in samopomoči, po kateri so v zadnjem času posegali. Poleg tega je na ureditev delavskih mezd vplivalo tudi posredovanje ministra za socialno politiko in narodna zdravje ob priliki spora med gradbenim delavstvom in podjetniki v i Belgradu. Kljub napredovanju zaposlenosti in delavskih plač pa odstotek bolnikov ne pada, ampak celo na- Berlin, 9. avgusta 1936. Danes so odpotovali Slovenci 'ki so prišli s SK Planino v Nemčijo, v Hamburg. Le redki so ostali v Berlinu, da prisostvujejo olimpijskim tekmam. Usoda Wilfama vam je gotovo že znana. Včeraj je nastopil v 7. predteku, postavil je na 100 m prosto nov jugoslov. rekord in je bil prvi. Tudi v semifinalu je plaval odlično, na obratu je bil drugi, na cilju peti. Toda, na žalost so uradne osebnosti ugotovile drugače: 1. Jusa, Japonska, 57.5 (nov olimpijski rekord); 2. Arai, Japonska, 57.9; 3. Lindgren, Amerika, 58.7; 4. Highland, Amerika, 59.4; 5. Kend »H, Avstalija, 59.9; 6. Heibel, Nemčija, 1:00.3. Wilfan je torej izpadel. To je škoda, dasi moramo biti ponosni, da je prišel v semifinale. Bilo bi iluzorno misliti, da bi Wilfan lahko prinesel kakšno točiko v finalu. Njegov čas iz preddeka, ki je uradno ugotovljen, je 1.00.6, s katerim bi bil v prvem semifinalu šesti, v drugem pa sedmi. Torej je samo 5+6 plavačev hitrejših od Wilfana — ali z drugimi besedami Wilfan je v krawlu na 100 m 12. plavač na svetu! 2. dan v plavalnem sladionu. Danes dopoldne se je vršilo drugo izločilno tekmovanje deklet v plavanju na 200 m prsno. Po doseženih rezultatih sodeč se bodo borile za zlato kolajno samo dve: Japonka Machata in Nemka Geneegerjeva. Obe sta plavali danes pod olimpijskim rekordom. Čas Machatc je 3:03.1, čas Genegerjeve pa 3:02.8. Nepričakovana zmaga Csika. Ne ve se še točno, katera je med ženskami najhitrejša v cravvlu na 100 m. Na sernifinalnih tekmah je tekmovalo danes 16 dekJet. Osem naj-boljšh bo prišlo v finale. Te so; tri Nizozemke, Mastenbroek, Warispela brzojavna vest, da je v Uruševcu na orožnih vajah nenadoma po kratki mučni bolezni umrl učitelj-narednik Anton Prešeren, ki je bil meseca maja t. 1. šele nameščen k Sv. Ani v Slov. goricah. Dragi Tone! Meseca maja smo te z veseljem sprejeli v svojo sredo v prekrasne Slov. gorice z veselim upanjem, da boš učitelj, kakršnih si naše ljudstvo želi, in kar si nam tudi bil v tej kratki dobi delovanja. Pridobil si si ugled in spoštovanje med ljudstvom, saj si bil globoko veren in vnet naš pristaš in prosvetni delavec na Jesenicah. To smo tudi mi pričakovali od Tebe, da boš enkrat v sredi naše prosvete; toda poslovil si se od nas v najlepši dobi življenja, v 24. letu. Rajni Tone, ki počiva sedaj v južni zemlji, nam ostane trajno v spominu, ker je bil učitelj, kakršnih bomo težko pogrešali. Lahka ti bodi zemljica! R. J. ■sr Šmarnica po Slov. (goricah Slovenske gorice so svetovno znane po 6voji vinorodni trti, ki vsako leto zelo dobro uspeva, po tej pokrajini nizkih hribov. Posebno ob vročih letih je pridelek zelo dober. Ko je letos grozdje žlahtnih vrst zaradi neke bolezni, ki se je nenadoma pojavila, odpadlo, je le še šmarnica edina, na kateri se bolezen ni pojavila. Šmarnica je pogosto nasajena v zgornjem in srednjem delu Slovenskih goric, v Ljutomersko-ormoških goricah je ni. Nasadili so jo kmetje po vojni in je v začetku bila zelo na višku. Tudi drago so jo prodajali. Po 1. 1928. pa je bil uvoz šmarnice ustavljen zaradi neštetih slabih lastnosti, in tudi zaradi drugih boljših vin, vinogradniki šmarnice niso mogli prodati, keT so bili trgovci prepričani, da primešavajo nekaj slabšega. Šmarnica uspeva dobro, če jo le malo obdelujejo in raste zelo bujno, obrodi pa tako, da se trstje lomi od teže. Vino te vrste ima silovito moč. Po Slovenskih goricah je šmarnica doslej povzročila mnogo ubojev, nesreč itd., ker jo prebivalstvo vso popije doma, to pa zato, ker je ne more prodati zaradi te slabe lastnosti. Šmarnico bi bilo treba temeljito odstranjevati s tem, da bi jo precepljevali na druge vrste. Za domačo uporabo pa primešavali polovico vode. To bi bilo najprimernejše vino. S tem bi izostalo mnogo gorja, ki ga je povzročil doslej ta divjak, ki je nevaren tudi za zdravje, predvsem pri mladini. Imamo dovolj dokazov v Slovenskih goricah, da je zaradi močnega zavživanja ponekod mladina duševno bolna. Vinogradništvo Slovenskih goric pa bo zopet pričelo napredovati, ker se bo s tem oživela vinska trgovina, ko vinogradniki ne bodo primešavali tega vina k žlahtnim vrstam. Zato naj bi se oblasti zopet pričele zanimati, kakor so se prejšnja leta. Postavlialcem spomenikov kralju Aleksandru Belgrad, 11. avgusta. AA. Prosvetno ministrstvo, odsek za umetnost in književnost opozarja odbore za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije, da so po okrožnici notranjega ministrstva št. 1131 od 26. junija 1936 dolžni poslati ministrstvu prosvete, odseku za umetnost in književnost v prehodno odobritev načrt oziroma lik ali v skrajnem slučaju samo fotografijo lika, ne pa zahtevati dovoljenje za postavitev že izskle^a-nega ali vlitega spomenika in s tem postaviti državne oblasti pred gotovo dejstvo. Na ta način se od-bri izpostavljajo nevarnosti, da jim zapade denar, ki so ga zbrali med ljudstvom, ker bo to ministrstvo prisiljeno, da že vlite in postavljene slabe spomenike prepove in odstrani. Naročajte „SIov. dom"! Pfenning se je ubil pred očmi 8 plezalcev Ljubljana, 12. avgusta. Poročali smo že o nesreči, ki se je pripetila v nedeljo v severni triglavski steni. Sedaj doznavamo o tej nesreči še sledeče podrobnosti: Skupina Celovčanov, ki so se podali v steno, je štela šest člrnov. Dva od teh sta krenila v steno skupno s štirimi jeseniškimi Skalaši, ki so ju počakali pod steno. Ta skupina je prelezla steno v bavarski 6teni, dočim so ostali štirje Avstrijci, med katerimi sta bila tudi Pfening in Schwarz, lezli v nemški smeri. Zadnji štirje so plezali v dveh skupinah po dva in dva. V prvi od obeh skupin je plezal Pfening, za njim pa Schwarz. Ko je Pfening prišel že neposredno pod rob in ko je imel iz stene do roba le še neikaj metrov, je smer malo zgrešil ier prišel v nek previs, katerega ie hotel prelesti na ta način, da je stopil razkoračeno: z eno nogo je stal še na mestu, kamor je prišel, drugo nogo pa je stegnil preko previsa. Tudi z /oltarna je napravil isto, tako da je stal nad previsom z razkoračenima nogama in z raztegnjenima rokama. Iz tega položaja ni mogel ne naprej ne nazaj. Ostala skupina, tako štirih Jeseničanov in obeh Celovčanov, ki sta bila z njim, kakor tudi ostala dva, ki sta bik pod Pfe-ningom in Schvvairzom, je z napetostjo opazovala, kaj bo Pfening naredil, da se potegne iz nevarnega položaja. Toda predno je kdo kaj slutil, je Pfening omahnil v globino in potegnil za seboj še tovariša. Zakaj je prav za prav omihml, bo ostala seveda tajna. Verjetno je, da mu je otrpnila ena noga a’i roka, ker se je kakih pet minut krčevito držal nad skalovjem. Morda ga je prijel tudi krč. Kakor rečeno, je ves prizor gledalo osem plezalcev, ki pa seveda pri najboljši volji nesreče niso mogli preprečiti. Truplo pokojnega Pfeninga so včeraj dopoldne pripeljali v Mojstrano, kamor je prispel tudi oče. Ko so pripeljali krsto v Mojstrano, jo je blag;>slo-slovil dovški župnik g. Pečarič. Pogreb je bil nato ob petih popoldne. Pogreba se je udeležilo poleg domačih planincev in avstrijskih letoviščarjev, ki so v velikem številu prisipeli v Dovje, tudi velika skupina planincev iz Celovca s predsednikom planinskega društva »Bergsteiger« dr. Poschingerjem na čelu. Pogreb je bil izredno ganljiv: govoril i i v imenu naših planincev Miha Čop, v imenu celovških pa nek pcukojnilkov prijatelj. Oče Pfeningov pa je vzel s krste šopek planinskih rož, da jih kot zadnu pozdrav ponese materi in svojcem, ki niso mogli k pogrebu. Zagrebški grobarji stavkajo Zagreb je imel v nedeljo svojevrstno senzacijo. Grobarji na mestnem pokopališču na Mirogoju so nenadno stopili v slavko in niso hoteli več pokopavati mrtvecev. Zato se tudi ni mogel o pravem času izvršiti noben pogreb. Ti grobarji so dalje časa zahtevali od mestne uprave, da jim dovoli vsako nedeljo prost dan, da takrat ne bodo niti spremljali mrličev, niti kopali jam- Občinski možje pa so bili mnenja, da je ta zahteva grobarjev vse preveč dalekosežna in so se postavili na stališče, da morejo vsi drugi delavci imeti prosto nedeljo, le za pokopavanje tega ne morejo dovoliti. Kajti ljudje umirajo tudi v petek in soboto in jih je na vsak način treba pokopavati v nedeljo. Pač pa je prepustila občina upravi pokopališča, da uredi to vprašanje z grobarji na ta način, da se bodo delno v zapovrstnem redu v nedeljah vrstili z dopustom. Odločila pa je občinska uprava zraven tega, da tista partija grobarjev, ki v nedeljo ne dela, za ta dan tudi ne dobi zaslužka. Grobarji so seveda tako odločitev odklonili in zahtevali, da se jim vsaka tako prosta nedelja plača. Zato so že v nedeljo kar na tihem stopili v stavko in izustili mrtvece, ki so bili določeni za pokop v tem dnevu v mrtvašnici. Občina je bila prisiljena, da v tem |>ogledu naredi red in je ponudila grobarjem srednjo mero, da bodo delali vsako nedeljo le dopoldne, pofioldne pa bodo imeli prosti čas. Društvo grobarjev tega predloga občinske uprave še ni sprejelo in tako traja štrajk dalje. Če tutffo sirene Ljubljana, 12. avgusta. Danes kmalu po sedmi uri zjutraj se je oglasila sirena v neki tovarni. Malo neobičajen je bil pisk, ker je bil daljši kakor navadno. Stvai je postala ljudem sumljiva ... Končno je sirena utihnila, a se je kmalu oglasila druga. Ljudje so se ustavljali, namah so bili v skupinah: že zopet nesreča, ogenj ali kaj drugega; letos pa je res pravo leto nesreč; kam bomo prišli! — Eden od radovednežev pa je medtem skočil k telefonu, zavrtel številko rešilne postaje in je bil prepričan, da bo lahko v naslednjem trenutku že dirjal v smer, kjer je prišlo do nesreče. Pa je prišel čisto počasi nazaj: v mestu so preizkušali sirene... Vremenski preroki vseh vrst Kmet zaupa največ izkustvu Preprosti človek kaj malo ve o tem, kako nam naši moderni vremenski preroki napovedujejo dan za dnem po časopisju ali po radiu vreme. Marsikdo si misli, ko sliši vremensko napoved, da biti vremenski napovedovalec ni prav posebno težavna stvar in da se približno napoveduje tako, kakor delajo to po nekaterih krajih starejši ljudje, ki se za oni kraj — nočemo jim odrekati tega izkustva — prav dobro razumejo na vreme in ga vsaj za dotični kraj večkrat 'bolje napovedo za drugi dan, kakor pa najmodernejši vremenski napovedovalec. Za tega preprostega človeka, ki živi na gotovem koščku zemlje, s katerega se le redkokdaj vsaj za dalj časa seli, je pač dovolj, če ve, kakšno bo vsaj za nekaj ur pozneje vreme, ker že po tem lahko uravna v glavnem svoje delo kjerkoli, na polju ali drugod. Naš kmet točno ve, kakšen veter je za njegov kraj ugoden in kakšen mu p-inaša dež ali celo nevihte; dobro ve tudi presoditi, kdaj se mu ni treba ničesar bati in gre lahko brez skrbi na delo na polje, ki ni navezano samo na en dan. Stalno opazovanje dan za dnem na enem kraju nni da že toliko izkušnje, da se le redko kdaj zmoti, kakšno bo vreme prihodnji dan. Gorenjski kmet pod Karavankami dobro ve, da ni dober vremenski znak, če ima Dobrča »kapo«, ve pa tudi, da ne pomeni nič dobrega jutranja megla nad Savo, ali to, da se le preveč sliši piskanje vlaka od juga. Poslušajo celo glas zvonov in po njem napovedujejo vreme. — To pa je še samo nekaj primerov za to primitivno napovedovanje vremena, ki dostikrat vseeno drži bolje za dotični majhni okoliš, kakor katerakoli časopisna ali radio-vremenska napoved. Kmetje so tako gotovi v svojem vremenskem napovedovanju, da se dostikrat sliši iz njihovih ust pravo zasmehovanje časopisnih vremenskih napovedi. Težave fn vrednost napovedovanja Kakor pa je malo znano našemu človeku na deželi in morda tudi drugod, na kak način nastajajo kratka in s tako gotovostjo postavljena vremenska poročila v časopisju, vendar je ta znanstvena panoga vremenoslovcev toliko zanimiva in toliko pomembna, da je morda sedaj še ne moremo prav preceniti, kakor zasluži. Ona ne vidi pred seboj le majhnega dela kake pokrajine, ne opa* zuje zračnih razmer samo na tem kraju in samo za ta kraj — vsekakor bi bilo to mnogo lažje, toda manj zanesljivo, ker je pri daljnovidnejšeni napovedovanju vremena treba imeti pred očmi večje pokrajine, cele zemeljske celine in morske predele. Le to nam omogoči napovedovanje vremena za vsaj nekaj daljšo dobo kot na določenem malem koščku zemlje, kjer so mogoča vedno nepričakovana iznenadenja zaradi nepoznanja vremenskih razmer, ki vladajo morda celo v nepo-srednji soseščini. Premalo se še v dno posveča pozornost tej mladi vedi, ki skuša človeku prihraniti marsikako neprijetno iznenadenje zaradi nepredvidenih vremenskih razmer, ki hoče kmetu odvzeti skrb, kaj bo, če začne s tem ali onim delom na polju ali drugod, potniku, ki gre za daljšo dobo od doma, dati priložnost, da si za svoje potovanje izbere čas, ko bo lahko potoval ob lepem vremenu, našemu meščanu, da si bo lahko izbral svoj poletni oddih y sončnih dneh, kamorkoli se bo odločil za čas pocitnic itd. Tehnika - pomočnik Kakor je že skoraj vsakdo lahko opazil in tudi celo morda poizkusil na svoji koži, današnje vremenske napovedi še vedno niso popolnoma zanesljive in dostikrat prekrižajo načrte temu ali onemu. Vsii jeza nad tem pa bi morala pasti na račun dej-1 ■! danes veda vremenoslova posebno vre-m napovedovanja, še ni dosegla zadovoljiv čeprav je napravila velik korak na- prej, v:-aj, lahko rečemo, v zadnjem času. Na podlagi česa pa se prav za prav napoveduje vreme? Vso zemljo naenkrat nam je pač še nemogoče opazovati in se v hipu seznaniti z vremenskimi razmerami, ki vladajo na njej. To bi bilo res najlepše, najhitrejše in .najzanesljivejše. Ker pa zemlja ni tako majhna, da bi jo bilo mogoče zajeti naenkrat s svojim pogledom, jo treba pač izbrati počasnejšo pot, namreč zbirati podatke o vremenskih razmerah iz posameznih dežela. — Treba je upoštevati toploto na najrazličnejših zemeljskih odsekih, meriti zračni pritisk, smer in silo vetrov, oblačnost itd. Vse to pa seveda opravljajo posebne priprave tako rekoč že kar avtomatsko, pa kljub temu zbiranje podatkov naleti dostikrat in na mnogih krajih na precejšnje težave. Vsa ta poročila iz raznih krajev zbirajo vremenski osrednji uradi, ki na podlagi njih delajo vremenske karte za dotični dan. Vremensko stanje tega dne primerjajo z onim od prejšnjih dni in iz tega sklepajo za prihodnji dan. Že danes, kljub temu, da to prerokovanje, če ga smemo tako imenovati, ni najzanesljivejše, lahko rečemo, da je verjetnost pravilne vremenske napovedi nad 80 odstotna. To velja vsaj za tiste kraje, ki leže na področju do-tične vremenske centrale, ki tudi od teh krajev dobiva svoja vremenska poročila od tamošnjih vremenskih opazovalnic. Danes, ko je tehnika že toliko napredovala, je prinesla precejšnje olajšanje tudi v to vremeno-slovno znanost. Poročila s posameznih vremenskih postaj danes skoraj vsepovsod prenašajo že brezžično, kar je gotovo velika pridobitev za pravočasno vremensko napovedovanje. Če bi namreč poročila prihajala prepozno, bi taka vremenska ^napoved« ne bila več napoved, pač pa samo poročilo o vremenu, ki je že bilo in ki je morda marsikoga že pošteno iznenadilo. Napoved kar za 10 dni Še predno pa se je napovedovanje vremena za en sam dan naprej izpolnilo do zadovoljive višine, se je že porodila druga, še drznejša misel, kako bi prišli do vremenske napovedi za daljšo dobo, vsaj za kakih deset dni. Taka napovedovanja tudi že večkrat čitamo po časopisih, vendar še daleč ne dosezajo tiste točnosti in verjetnosti, kakor napovedi za en sam dan. To je čisto razumljivo, saj je v desetih dneh možno pač mnogo več nepredvidenih vremenskih »muh«, kakor pa v krajši dobi, kakršna je doba 24 ur. Napovedovanje za daljšo dobo naprej ne sloni samo na številkah, ki so bile poslane od vremenskih postaj v centralo, in tudi ne samo na onih zračnih pojavih, ki pridejo v poštev pri napovedovanju vremena za prihodnji dan. Vremenska opazovanja morajo za takšno napovedovanje segati dlje. Vsaka zračna sprememba je toliko komplicirana, da ji je težko priti v vsem do dna. Koliko težje je šele, če opazujemo različne vremenske pojave na vseh koncih naše zemlje istočasno, da moremo iz p ji h ustvariti vsaj približno sliko vremenskega stanja in nagnjenost k tej ali oni spremembi. Ako hočemo napovedovati vreme za daljšo dobo, komaj nekoliko zadostujejo podatki, ki smo jih dobili v teku dolgih 40 let pri Irski teror Dublinska razprava o umoru vpokojenega admirala Henrya Boylea Sommervillea prepričevalno govori o anglo-irskem sovraštvu. Admiral, rojen Irec, znan raziskovalec globinskih tokov v Tihem in Indijskem oceanu, je leta 1919 stopil v pokoj in si postavil samotno vilo nekoliko kilometrov daleč od rojstnega kraja Corka. Razen soproge je stanoval z njim samo stari vojaški sluga, ki ga je skozi 25 let spremljal po svetu. Ostala služinčad: 5 do 6 hlapcev in deklet, je stanovala zunaj na pristavi. Zvečer dne 25. marca t. 1. sta bila soproga sama v jedilnici. Sluga je nekam odšel. Nekdo je potrkal na vrata. Zena je videla skozi okno avtomobil, kjer je sedel en dobro oblečen mladenič, dočim je stopil drugi pred vrata. Admiral je odprl. Cim je odgovoril na vprašanje: »Ali ste vi admiral milijonskih opazovanjih, ki so bila izvršena na ogromnem zemeljskem prostoru od vzhodne ameriške obale do Moskve na vzhodu in od severne afriške obale do meja polarnega morja. Če so znanstveniki zasledovali vremenske podatke od tega velikanskega ozemlja v dolgi dobi 40 let, potem gotovo ne bo nihče dejal, da je bil ves ta_ trud zaman. Gotovo je, da je bila tolikoletna požrtvovalnost teh vremenskih raziskovalcev nagrajena a precejšnjim uspehom, in da že lahko verjamemo brez strahu več njim, kakor pa navadnim vremenskim »prerokom«, ki se tolikokrat ponašajo s svojimi napovedmi, na katere so ponosni le radi tega, ker so slučajno res kdaj precej natančno uganili, kakšno bo vreme. Vsakega izmed nas je prav gotovo že kdaj prevzel ta ponos. Vzroki izven zemlje Mnogo se bavijo učenjaki tudi s tem, če ni morda naše vreme v kakšni zvezi tudi s pojavi, ki se ne odigravajo na naši zemlji sami ali v njenem ozračju, ampak tudi z onimi, ki so doma zunaj nekje v svetovju, morda v spremembah, ki nastajajo okoli sonca v obliki peg ali v čem drugem. Najbrž bo tudi nekaj na tem, da bomo morali iti iskat vzrokov za to ali ono vremensko spremembo, ki si jo še ne znamo razložiti, ven z naše zemlje v svetovje. V nekih gotovih dobah res nastopajo vremenski pojavi, ki se pojavljajo v določenem redu in je gotovo vsaj upravičena slutnja, če iščemo vzroke zanje zunaj naše zemlje. Človek je res neugnan Pojavila se je pa še bolj drzna misel, kako bi se dalo napovedovati vreme ne samo za kakih 10 dni naprej, ampak kar za več mesecev ali celo za leto dni. Kdaj bodo taka poročila res vsaj nekoliko zanesljiva, si lahko mislimo, ko nam včasih že napačna napoved za en sam dan dela preglavice. Človek je res neugnan. Kadar prodre eno skrivnost, že išče druge in si jo skuša razložiti do vseh podrobnosti. Duh mu ni nikdar miren, čeprav dosega vsak dan na videz nepojmljive uspehe, o katerih si pred kratkimi desetimi leti skoraj ni upal niti misliti. Človek je res pameten, zadnja želja, da bi vedel za vse naprej, kako se bo razvijalo, pa se mu gotovo ne bo uresničila. Sommerville?« so že zadoneli streli. Stari mornar se je zgrudil mrtev. Morilca sta mirno odpotovala. Obupana žena je telefonirala v Cork in je obvestila policijo. A kmalu je dobila odgovor, da je najbrž pobegnil avtomobil proti Dublinu, ki pa leži izven področja policijske oblasti v Corku! — Tudi sedanja razprava je dokazala, da ne bo nihče iskal »neznane storilce«. Umor je namreč političnega značaja. Storilca nista ničesar odnesla in tudi sicer ne bi imela vzroka sovražiti umorjenca, saj se admiral ni brigal za politiko in ni nastopal v javnosti. A zadnjič je objavil v dnevnem tisku članek o brezposelnosti, kjer je priporočal mladini Ircem službo pri britski mornarici. To gM« -M*»o življenje. Policija je našla na pragu vile listič: »Svarilo vsem britskim nabiralcem vojakov^ na irskem.« Na vrtnem plotu je visel še listič z napisom: »Ta britski plačanec je poslal 52 mladih Ircev k mornarici. Tega ne bo več storil.« ■ V? ‘ih is mm mm r M :: ■S'< ' l: V mA ">■ - r. iSfiSS©** Anglež Whitlock si je v trdi hoji na 50 km priboril prvo zlato kolajno na letošnji olimpijadi v Berlinu v času približno 4 in pol ure. Alandsko otočje Finski admiral Schulz (nekdanji aktivni častnik ruske mornarice) je sprožil javno gibanje, ki zahteva spremembo mednarodne pogodbe iz 1.1922. Finska bi rada vnovič utrdila Alandsko otočje. Berlinski «Volkischer Beobachter* vneto podpira te zahteve s članki nemškega admirala Gadowa. Moskovska »Izvestija«, od 14. t. m. ogorčeno protestirajo zoper »novo finsko pustolovščino« in podrobno razpravljajo o velikem pomenu alandskih utrdb, če bi prišlo do nemško-ruskega spopada v vzhodni Baltiki. Zdravilišče za pijance V češkoslovaškem zdravstvenem ministrstvu so sprejeli predlog za ustanovitev posebnega zdravilišča za kronične pijance in za take, katerim se je zaradi pitja omračil um. Pokazala se je potreba, da bi bilo dobro, če bi pijanske norce ločili od ostalih blaznežev, zakaj do zdaj so pošiljali vse skupaj v blaznice. Pijancem je po mnenju strokovnjakov potrebna posebna nega in posebni novi načini zdravljenja, katere pa morejo preskušati in uveljavljati samo, če so te vrste bolniki popolnoma ločeni od drugih norcev. Po poskusih, ki jih bodo vršili v prvem zavodu taike vrste, bodo potem uredili takih zdravilišč za alkoholike več po vsej državi, zlasti v vinorodnih predelih na Slovaškem. Če bi s čim takim poskusili tudi pri na