Leto UOL iL 63 Linfeljana, četrtek IS. marca lf37 Ona Din t,- iznaja vsak cian popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnserati do 30 peUt mt 4 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3. večji lnserati petit vrata Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tN (JPRAVN16TVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica 4tev. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 m 31-28 Podružnice: MARIBOR, 8trossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10! Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Napetost med Avstrijo in Nemčijo: Dunaj gradi most do Prage , Avstrija uvideva, da brez zbližanja z Malo antanto ne more uspevati in se vedno bol} zavzema za srednjeevropsko orientacijo DUNAJ, 18. marca. b. Vesti o bližnjem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, katerim posveča dunajski tisk vedno večjo pozornost, so povzročile niz novih komentarjev, ki kažejo, da se Avstrija čim dalje bolj zavzema za izrazito srednjeevropsko orientacijo podunavskih držav. Pogledi Dunaja se bolj in bolj obračajo proti Pragi. Po eni strani se ta preusmeritev avstrijske zunanje politike tolmači kot dokaz nove naj>etosti med Avstrijo in Nemčijo, po drugi otrani pa kot manifestacija avstrijske volje, da se postavi v službo italijanske srednjeevropske politike in po svoje pripomore k ureditvi odnosajev Italije s srednjeevropskimi državami, posebno z državami Male antante, do katerih hoče Avstrija prva zgraditi trajen most. „čas dela za srednjo Evropo" V dokaz t«3 preusmeritve avstrijske srednjeevropske politike opozarjajo v političnih krogih na najnovejši članek vladi zelo blizu stoječega lista 3>Neuigkeits-Welt-blatt«, ki objavlja pod značilnim naslovom >čas dela za srednjo Evropo* naslednje vzpodbudne misli: ^Tretji rajh je trenutno močno zaposlen z izkoristenjem znova pridobljene svobode, posveča pozornost v prvi vrsti svojim gospodarskim nalogam, ki se izražajo predvsem v kolonialni zahtevi, in se razen tega zanima v glavnem za zagotovitev varnosti na svojih zapadnih mejah. Italija se spet po drugi strani zanima v prvi vrsti za utrditev svojega imperija, kakor to dokazuje baš najnovejše potovanje Musso-linija po Libiji, ter je vsa njena zunanja politika obrnjena predvsem v sredozemsko področje. Novi politični položaj ne zadeva samo Avstrije, temveč tudi Madžarsko in končno — češkoslovaško, kajti vsaka izmed teh tieh držav je lahko vsak trenutek izpostavljena istim aspiraeijam in istim nevarnostim. Na drugi strani je obstoj vsake izmed teh treh držav nujna potreba za ohranitev miru v srednji Evropi. Prav zaradi tega je Avstrija posvetila v zadnjem času vso svojo pozornost dogodkom na Madžarskem in je z veseljem ugotovila, da je Daranvijeva vlada ubrala brez kompromisov pravo srednjo pot, po kateri stopa sedaj naprej. Toda obenem s tem spoznanjem lahko avstrijska vlada ugotovi, da predstavlja tudi ohranitev češkoslovaške države pravi avstrijski interes. Tako nas kli<*e čas. v katerem se srednjeevropske države čutilo navezane predvsem nase. k resnemu razmišljanju o srednjeevrorskih možnostih in potrebah, čas, ki govori za nas. Posamezne srednjeevropske države veljajo kaj malo v računih večjih in mogočnejših držav. Ako se združijo, predstavljajo tudi podunavske države silo. ki jc nihče ne more omalovaževati. Taka združitev seveda ne pomeni nuino že tudi omejitev njih samostojnosti. Ob Dunavu, kjer je že nekoč stalo veliko cesarstvo, se mora spet pojaviti skupnost po!?t»^ne volje, ker bo le na ta način zagotovljen mir v srednji Evropi. Za tesnejše sodelovanje med Avstrijo in ČSR Za večje zbližanje in tesnejše sodelovanje med Dunaiem in Prago se zavzema tudi tednik >Per Christliche Standestaat«, ki piše med drugim: Generalna stavka v Franciji V znak protesta proti izzivanju desničarjev je delavska zveza proglasila poldnevno general«??* stavko PARIZ, 18. marca. A A. Havas: Splošna delavska zveza je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da je že dovolj izzivanja s strani fašistov Dovolj delavske krvi je že preteklo in tudi stavke so pokazale kako misli delavstvo reagirati na taka izzivanja. Zaradi krvavih dogodkov v Clichvju je delavska strokovna zveza sklenila proglasiti splošno sta\'ko in sicer bo ta stavka trajala pol dneva. Delo se bo zopet začelo danes popoldne. Stavka mora poteči v popolni disciplini in delavstvo se mora po njej v redu vrniti na delo. Stavka mora izzvene- li v zahtevo, ua^ . . . ajo razpustiti vse fašistične organizacije, zapreti je treba polkovnika la Rocquea in izvesti je treba najostrejše ukrepe proti tistim, ki so odgovorni za spopad med množico in policijo. V polni meri se mora vpo-staviti republikanski pogum. Poročilo tudi pravi, da splošna stavka ni naperjena proti vladi ljudske fronte, ki mora ostati na vladi, ker mora izvršiti svojo nalogo. Zato zahteva zveza, da naj^ bo stavka splošna samo dopoldne, da razne stranke v parlamentu s svojimi interpelacijami ne bi mogle izrabiti dogodkov proti vladi Atentat na bivšega francoskega poslanika v Rimu de Chamfcrum Neka ženska je streljala nanj na pariSken? kolodvoru in ga ranila PARIZ, 18. marca. A A. Havas: Poročajo še naslednje podrobnosti o napadu na bivše-pa veleposlanika v Rimu de Chambruna: Bivši veleposlanik je hotel vstopiti v ekspres, ki odhaja ob 18. uri v Bruxelles. Pred odhodom vlaka se je še pogovarjal pred vagonom s soprogo in nekim prijateljem. To je bilo nekaj minut pred odhodom vlaka. V trenotku, ko je vstopil na stopnjišče vagona, je pristopila k njemu zeio elegantno oblečena dama. ki je takoj potegnila revolver in začela streljati v de Chambruna. Dasi ranjen de Ohambrun ni izgubil zavesti in je še lahko rekel: »Aretirajte to žensko!« Neki sprevodnik spalnega voza je obvladal moril- ko. Veleposlanika so takoj prepeljali v bolnišnice, kjer so ga operirali. Damo so pa odvedli na policijski komisarijat, kjer je bila zaslišana in je povedala imt. de Fontaine. PARIZ. 18. marca. A A Havas: Na zaslišanju je ga. de Fontaine izjavila, da je hči slikarja in da je ločena žen« nekega okrajnega načelnika. Izjavila je tudi, da je sodelovala pn raznih listih in da je nedavno objavila tudi dva pogovora z italiian-sk im ministrskim predsednikom Musolini-jcm. Odvetnik morilke je izjavil, da je ga. de Fontaine izjavila tudi. da je zaradi obnašanja de Chambruna izgubila tudi vso ljubezen do človeka. še 20.000 Italijanov v španij Izjava Edena v spodnji zbornici PARIZ, 18. marca. r. Protifašistično glasilo sGiustizia e Veri tac poroča, da je te dni krenilo iz Napulja navodno v Afriko, v resnici pa v Španijo še več bataljonov redne italijanske vojske. List ve povedati, da »o bili v Napulju vkrcani štirje bataljoni vojakov, po večini iz južne Italije. V teku zadnjih dveh tednov je bilo poslanih iz Italije v Španijo nadaljnih 20.000 vojakov poleg velikih transportov orožja in municije. V noči 1. marca je krenilo pod poveljstvom generala Russa v Španijo 200 tankov in večje število oklopnih avtomobilov. Zadnje dni februarja je bilo poslanih iz Italije generalu Francu 30 vojnih letal tipa sBreda 25«, od katerih je vsak oborožen s petimi strojnimi puškami ter lahko nosi veliko breme bomb. Tej eskadri poveljuje itali- Ceškoslovaški in avstrijski listi so te dni imenovali črto Dunaj—Praga za usodno črto Evrope. In to s popolno pravico: protičeškoslovaška propaganda tretjega rajna, ki jo odklanja tudi Avstrija s svo-jegi stališča, dogodki na Madžarskem in v Rumuniji ter novi in najnovejši poskusi avstrijskih nacionalistov so dokazali, da so danes vse podunavske države, brez ozira na vsa morebitna posebna nasprotja, vsaj negativno združene proti skupnemu sovražniku, posebej pa še obe najbolj ogroženi državi: Avstrija in češkoslovaška. že sam pogled na zemljevid dokazuje, da je pop >lnoir,a samostojna Avstrija, ki se ni dala ujeti niti na lim tako zvanih križarskih vojn proti boljševizmu . življenjskega pomena za obstoj češkoslovaške države same. Seveda velja tudi narobe prav tako. da bi s'ehemi poskus pregaže-nja Češkoslovaške postavil Avstrijo v resno nevarnost. Pogled na zemljevid obenem dokazuje, da bi sodelovanje obeh držav . ustavilo ne le zunanje, temveč tudi nelranje sovražnike ene in druge države. Pii tem ni potrebno še posebej poudarjati, da bi sodelovpnie obeh držav naletelo na podporo velesil. Avstrijski kancelar je s svojim znanim obiskom v Pragi že ugladd pota zbližan'a, ki iih moramo v bcKio^e še boli uerladiti. V ta namen bo potrebno ustvariti najprei psihološke pogoje zbližp-nja. med katerimi s*3 nam zdi na ivfžnejši ta. dn rudi mi orusrimo napadanfe češkoslovaške kot ek«*po7»ruri komunizma v srednji Evropi, ker hi se to orožje utegnilo kda J ohmiti proti nam snmlm. Zato naj se np drusi strani tudi Č55R v bodoče ne mesa več v vrvra^pnie p-^e državne oblike, ki je naše notranie vprašanja. T,e na osnovi Rtrosresra nevmešavairfo v notranie za- deve ene in druge države bomo končno dosegli zaželjeno sodelovanje, ki bi bilo v interesu obeh držav. Značilni madžarski glasovi BUD! M P K STA, 18. marca. b. Madžari i poslanec in znani publicist Bazcsv-Zsilin-skv objavlja v listu i Magyarorszdgc članek, posvečen avstrijskemu in splošnemu srednjeevropskemu problemu, v katerem poudarja med drugim: Istočasno in skupno ogrožanje Češkoslovaške in Avstrije nas zavaja v eno samo rešilno misel: krepko sodelovanje med Dunajem in Prago ter njuna skupna navezanost na ostale podunavske drŽave, v prvi vrati na Madžarsko. Negotov mednarodni položaj sili srednjeevropske države k prepričanju da se morajo v prvi vrsti sporazumeti same med seboj. Napram sedanjemu očividnemu zbliževanju meti Dunajem in Prago mi "Madžari ne moremo ostati nezainteresirani, dasi se samo po sebi razume, da se zaradi tega še ne moremo odreči svojim zahtevam. Znižanie cen v jadranskih letoviščih Kakor poročajo zagrebšk. listi, je bi v nedeljo na Sušaku sestanek hotelirjev in gostilničar-;ev s Hrvatskega Primorja. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se za letošnjo tuj*»knprom«dno sezono znižajo lanske cene za penzije, prenočišča in hrano za 15 do 25 odstotkov. Ugostitelji so se odločili za to znižanje zaradi devalvacije valut v nekaterih mozemskih državah, ki prihajajo v poštev deloma kot konkurenca za jadranska letovišča, deloma kot domovina v naših letoviščih. Nova oSenziva vladnih čet v Španiji Odločilne borbe se bodo razvile na fronti pri Guadalajari, kjer se frankovci zopet umikajo PAR i Z. 18. marca. r. V teku včerajšnjega dne ni bilo nikakih važnejvih sprememb na frontah. V glavnem so se vrAile le letalske bitke, zlasti na fronti pri Guadalajari. kjer so vlaeku Guadalajarv.-dva italijanska oficirja k prvim vladnim predstražam in se predala. Istočasno sta bila ujeta tudi dva italijanska podoficirja Takoj so jih odvedli do najbližjega divizijske-ga štaba, kjer so jih zaslišali. • • • in vedno bolj zmagujejo SALAMANCA, 18. marca. AA. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Na fronti pete di vi/i je jc sovražnik napadel naše postojanke vzhodno od Huesce in je bil odbit z napadom na nož. Sovražnik jc pustil na bojišču 35 mrtvih Ujeli smo več tujcev, med njimi štiri Ruse in enega \i/o/emca. Na fronti osme divizije smo odbili protinapad pri i iueri. Sovražnik je pustil na boji^-ču 30 mrtvih. Na fronti pri Guadalajari je sovražnik napadel severno-vzhodno od Hite. Odbili smo ga in jc moral zbežati z velikimi izgubami. Na fronti ob Jarami je sovražnik prrpravljal protinapad. Sovražnik pa je bil odbit in je pustil na bojišču mnogo vojnega materijala. Italijani se poslužujejo strupenih plinov MADRID. 18. marca. r. Na guadalajarski fronti so vladne čete med ostalim vojnim plenom zaplenile tudi 40.000 ročnih bomb italijanskega izvora. Te bombe so napolnjene s strupenim plinom, ne pa eksplozivom, kakor se običajno polnijo ročne bombe. Ta najdba dokazuje, da se Italijani slično kakor v Abesindji, rudi v Španiji poslužujejo strupenih plinov. li so materiala za izdelavo 20.000 komadov kovancev po 50 D m. Denar je izdeloval zidar Alojzij Rausl, ki je bil zaradi tega že dvakrat kaznovan, pomagala pa mu jc Šivilja Ana Skarja Jeze in njegova žena sta jima dala na razpolago prostore za delavnico in 3.000 Din za nabavo materiala. V zvezi s to afero so doslej aretirali osem oseb. BRUSfcLJ. 18. marca. V blržini Steenock-kerzela je danes avto, s katerim sta se vračaj a bivša avstrijska cesarica Žita in nadvojvoda Oton Habsburški iz Pariza, v največjem diru zavozil v jarek in se prevrnil. Cesarica Žita si je zlomila ključnico, njena dvorna dama in nadvojvoda Oton pa sta odnesla le lažje poškodbe. Nadvojvoda Oton, ki je vodil ponesrečeni avto, je ustavil prvi avtomobil, ki je prišel za njim, in prepeljal ž njim svojo ranjeno mater v dvorec Steenockerzel. kamor so bili pozvani zdravniki iz Bruslja. petiticnl oG$o*nik Denunciranje nttprednlh in nacionalnih Jugoslovenav Beograjska »Ja\'nost«, znana ugledna rc\*i j a. obja\-lja v s\*oji zadnji številki pod gornjim nas!o\x>m članek, v katerem izvaja: »Slovenec-^, glasilo JRZ. za dravsko banovino, je pričel v zadnjem času zelo /načihu< kampanjo, v» kateri meša židovst\'o in jug" slovenstvo, nacionalizem in prostozidar stvo, komunizem in demokracijo itd. in kateri je treba z ozirom na njeno intenzi\ nost in na z\-eze *>Slo\-enca« pos\etiti vso pozornost. Tvko je na primer »Slovenec i dne o. t. m. objavil dolg članek / debelimi črkami, v katerem trdi, da »Prcdtt.rvlja Jttgoslo\\tjv.Vo. ki na žalost obvladuje MM časopisje V drša\i. samo požidu\ lieno fra masonstvom in da »to ju%>osloven<;tvi> preko s\~ojegn časopisju podpira in hvali komunizem«. List dalje trdi, da je ta dr.h tudi v Jugoslaviji okuži! liberalno intefi? nco in ustvari! njen protiklerikali/em . . . A !a duh se je po trditvi »Slo\vnea« vtihotapil tudi v 11SS. \- kateri je takisto razvil protikle rika!no kampanjo. Si nam treba podrhtavati i rotislovij v tem članku, ki diši p<> zelo neokusnem sumničenju in denuncijaciji! .. . Pustimo na strani neumestnost tako demagogizt ga antisemitizma v listu politične skupine, ki ni brez odgovornosti, kakor tudi dejstvo* da je tudi otrokom znano, d.i so inaptiovenski prostozidarji tako po p<> reku. kakor /x> duhu vseskozi rodoljubni in nacionalni, in vprašajmo sumu, ali ni več nego absurdno metati v 'sto \*rečo nafizra-zitejši jugosloi-enski nacionalizem, ki jc ie v s\'ojih temeljih protikomunistievn, in takozvani »Židovski marksizem«, ki je v svt) jem bistvu protinarodvn? . . . In končno — kakor to dobro pripominja »iutro« — g<> spod je okrog »Slovenca« imajo brez d\*o-ma v rokah spisek framusonov v Jugoslaviji, pa zakaj ne razkrijejo, kateri so to med njimi, ki podpirajo komunizem? In. kar je za nas mnogo \\-vm kateri so oni ideologi jugoshn'enstva* ki pimnih elemento\\ kakor da so baje v zvezi s komunizmom, — morda pripravljalno streljanje za ukrepe, ki bi bili manj papirnati? A ako je tako. potem naj ^Slo\>enec« ve, da ni na svetu ukrepov, ki bi mogli udušiti duh jugoslo venstva, svobodoumja. napredka in demo kraci je.r* Dr. Krnjevič o sporazumu Dr. Juraj Krnjevič* bivši tajnik Radiče\c seljačke stranke, ki živi od leta 1928. v inozemstvu in s katerim je imel pred tedni dr. Maček sestanek v Gradcu* je dal no\'i nar jem na Dunaju izjavo, v kateri pravi o sporazumu med dr. Mačkom in rleogra dom: »Zdi se, da je vprašanje spora/uma danes aktualno. V inozemstvu se deluje proti temu sporazumu. V ženevi in Parizu zatrjujejo, da je sporazum odveč, ker da so Hrvati manjšina, ki ne more večini vsi Ijevati si'oje volje. Poznavajoč to delovanje^ dvomim, da bi bile iskrene izjave v inozemstvu, ki izražajo težnjo za iskren sporazum s Hr\rati. To jaz vidim m vem iz lastnih opažanj. Kakšen je položaj v do-movini v vprašanju sporazuma, to vedo bolje oni. ki so tam.* — Ta dr. Kmjevičeva izja\'a dunajskim novinarjem potrjuje govorice, ki so se o sesianku v Gradcu širile pri nas takoj, ko se je dr. Maček \Tni1 v Zagreb. Vremensko poročilo Zveae za taisfcl promet v Sloveniji do nju i dne 18. ITL 1937 ob 7. tiri z.jotjvvj ilateoe - Pbmšoa: - 1 orla^oo, mirno, m Pkarica - Sisana: —1, c*feb6rjo mm** M grem mala skaka niča irporabna. Planih-Tamar; —S, oMai6no, mirno. 190 ntr sica. Peć. Pe**«fi»*ek: —8 oMsteo Tifcron. 30 nr šiiča na 130 podizu?e Krail«ka ffora: —1. bsroraeter imoV o*v fcbftno. mormo. 80 sreoa. Vršič, Krmea: 250 ntičiča, Pokljuka: —3 oMaćno 5 oršao* na 9r> pud- l&^a. maia in «ffodnjn <*kakaix*Vvi oporaforvj Bwfjrioa. Boh. jez.: 4. otAafco vetrovno. ofnna: —■', delno oHa/no, 300 f*ih 90 ps«s na 30 n^ila Peca: —o, jasno 90 n»U*a n« H) norPhcT Senjoffev don: —6, ^sno. m^rsv On prJSI na rlO nmft^e. Sorzna por« Kiti Cnrih, ». msvaa rteoprad 10. Paru ?0.1*r» London 21.4516, Nbsr T^rk 139 n\ Bruselj 73.975. tfttsn .%n-» - \\w. **>0f>, Bsstm 1W tanaj 90£C> Hf.Sg, Pr**m 83,15, Mfttre**« %m Z novim upanjem se obnavlja pomembno delo ljubljanskega Aerokluba „Naša krila LJubljana, J8. marca. Snočnji občni zbor ljubi jankcga A ero kluba je izredno pomemben za propagando in stvarno delo pri našem civilnem letalstvu in ni le banalna fraza, da pomeni pomemben mejnik tega dela. Naša javnost je mnogo premalo informirana o delovanju ljubljanskega Aero kluba in zato se tudi ne zaveda, kako potrebne in pomembne naloge ta klub prevzema. To delo je v pravem pomenu besede crvilizatorno glede na naše ra/merc in čas; letalo ni le več najpomemb nejse prometno sredstvo bodočnosti temveč tudi cdanjoti m to poznanje prodira čedalje bolj pri nas — seveda predvsem po zaslugi Aero kluba. Vendar jc naš Acro klub preživljal lani izredno kritičen čas in nekaj časa ic celo kazalo, da bo vse delo zastalo ter da klub sploh ne bo več obstojal. Lani ni bil niti končan občni zbor in snočnji je bil njegovo nadaljevanje. ZAKAJ JE BIL KLUB V KRIZI Občni zbor jc vodil predsednik R. Hribar, ki jc med drugimi številnimi zborovalci — velik prostor Avtomobilskega kluba v kazini jc bil povsem zaseden — posebej pozdravil načelnika banske uprave dr. F. Orla in dr. K. Marna tn zastopnika vojaške oblasti podpolkovnika Koračina. Predsednik jc poročal, da jc bil lanski 10. redni letni občni zbor 10. februarja in da se ni končal, ker je na njem ves odbor odstopil zaradi nesporazuma z osrednjim odborom v Beogradu, ki je dolgoval našemu klubu 48.000 din in mu jih ni hotel vrniti. Pozneje je bil ta spor nekoliko zglajen, ko jc prišlo do porazuma, da osrednji odbor plača klubu dolg v štirih obrokih v skupnem znesku 45.000 din. Prejšnji odbor jc pač moral demisijonirati, ker si ni mogel drugače pomagati, kljub temu so pa delovali čeprav nc kot funkcijonarji ter je njihovo delovanje v preteklem letu doseglo • moralni uspeh* samo finančne razme-Tv r* bile ob koncu leta vprav obupne. Osrcd-dhnr jc plačal samo d\a obroka. 30.000 din, 25.000 din jc pa ostal še dolžan. Za brezmotorno letenje bi morali dobiti 60.000 din subvencije, dobili pa niso nio, lc obljubili so jim 35.000 din. Toda zdaj se nprtjem-lirio dela z novim upanjem, ker jc poveljstvo voj. letalstvu spoznalo, kako izredno po membno jc delovanje ljubljanskega kluba in se prepričalo, da so uspehi naših požrtvovalnih delavcev — kar sc kaže zlasti pri brez-motornem letenju — najlepši. Letos so določene /a brezmotorno letenje precej lepe \ sote. v državnem proračunu in na^ klub ima obljubljeno znatno pomoč. KLUB JE ŽIVAHNO DELOVAL BREZ IZVOLJENEGA ODBORA Vsa poročila so nam dokazala, da klub lani ni poCiv.il. čeprav ni imel izvoljenih funk-cijonarjev. Tajniško poročilo je podal ing. S. Bioodek. Administrativnega dela jc bilo lani šc celo nekoliko več kakor prejšnja leta. Imeli so -t seje. jadralna sekcija pa 3 plenarni sestanke. Najdelavnejša je bila jadralna sekcija. Z vsemi silami so delali, da bi i vedli gradbeni program. 20. julija je pa bil na Blokah velik praznik, ko so lahko pokazali sadove svojega dela — 15 jedrilic. Pozneje, ko je bilo vreme količkaj ugodno, so jadrali po zraku. Dosežen jc bil rekord, ki jc trajal skoraj 11 ur (S. Ra/no/nik). Na Blokah so kmalu po večjih uspehih pozdravili pomembne komisije. Komisija, ki jo jc vodil načelnik civilnega oddelka štaba vojnega letalstva polkovnik Svarc jc pregledala Uren zaradi postavitve jadralnega centra — to delo bo končano žc letos. Računajo, da bosta žc julija, če nc žc v začetku šolske sezone« stala na Blokah stanovanjsko poslopje in hangar. Tudi motorna sekcija je bila delavna, pač je zastalo delo v propagandni sekciji, a le toliko, da se ni bavila s propagando med občinstvom, a je prispevala 10.000 din. Najtežje ic bilo delo finančne sekcije. Omeniti je treba, da so ji v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč stari prijatelji kluba. Subvencija države za 1. 1937/38 je znatno vevja m upajo, da bodo tudi dobili, kolikor jim pripada. BREZ VSAKE NEZGODE 2253 POLETOV Poročilo šefa letenja Aero kluba dr. Ra-peta pa nam dokazuje, kako delavna je bila motorna sekcija. Lani so se omejili predvsem na propagandno letenje, na zračne krste posameznikov. Uvedli so tudi razkazovanje letal s kratkimi predavanju kar je mnogo pripomoglo k populariziranju letenja. Povabili so šolske zavode, naj si di-jaštvo ogleda letališče, kar je imelo popoln uspeh. Skupno je obiskalo organizirano letališče 2232 učencev, dijakov, akademikov in profesorjev Letelo jc 384 obiskovalcev, delno lc proti minimalni odškodnini 10 din. Razen tega je pa letališče obiskovalo občinstvo ob lepih dneh v zelo lepem številu in kazalo je veliko zanimanje za letenje. Opravili so 235 zračnih krstov proti odškodnini 2'» do 50 din. Prejšnja leta niso mogli učiti motorne pilotažc. ker niso imeli letal in ker jc bilo določeno, da se osnujeta pilotski šoli le v Beogradu in 2Sagrebu, je bil pri nas lc poskus izvežbati pilote izven ofi-cijelnega programa V šolo so brli pripušteni zasebniki, ki si bodo ali so si žc nabavili letala, razen njih sta pa prišla v poštev tudi dva mehanika. Celotni program letenja v preteklem letu je dal rc/ultat 1557 poletov v 205 urah 45 minutah na Fizirju, Pelikan, ki so ga lani obnovili, jc pa letel 236 krat v 2S urah. Bilo jc še mnogo poletov na štirih zasebnih letalih. N*a območju ljubljanskega kluba je bilo lani skupno 2253 poletov v 47o urah in 16 min. Nesreče ni bilo nobene. JI GOSLOl'ANSKl REKORD NA BLOKAH Poročilo o delovanju ze4o aktivne brez-motorne sekcije je podal njen načelnik dT. inž. Kuhelj. V začetku lanske sezone so imeli z gradnjo letal velike težave, ker niso dobili ob pravem času dovolj sredstev. Zaradi tega so posamezne skupine lc delno dovršile nova letala z velikim naporom. Dogradili so dva »Zoglingačaršije« zopet izvrstno zabavalo. Gost Mark ovir le bi! po vsakem dejanju deležen prisrčnih izrazov priznanja In zadovoljstva ter je prejel tudi šopek. Pri tej priliki izražamo željo, da bi nam uprava naše drame predstavila kot goste v igrah, ki se igrajo v LJubljani tn Mariboru, včasih prvake in prvakinjo mariborske drame. Taka gostovanja bj bila koristna in zanimiva za obe gledališči. A tudi naša opereta bi le pridobila na zanimivosti, ako bi prišli mariborski pevci in pevke včasih zamenjat domače osebje. Maribor in Ljubljana bi morala delati glede repertoarja in solistov trajno složno hi skladno, kakor delajo zmerom Dunaj, Graz in Praga ter po vsem svetu glavna gledališča s pokrajinskimi sosedi. Vem, da je to vroča želja tudi mariborskega gledališkega personala, ki resno stremi ven iz dosedanja zaplankanosti na ljubljanski oder, pred ljubljansko kritiko in pred ljubljansko publiko. Fr. potu svojega obraza napia&M angleški M ček >Poor Cmdt-rellac, bolje reprezentira! sedanjost kot na pr. Sehonbcrg, U&Ui. Hiodomj-h, Honne^er, Malipiero, len . ali floMakovič, protestiram pa tudi proti skrajno površna interpretaciji Milhaudin< uverture, ki ni v ničemer odgovarjala dateljevim intencijani, pač namenu iri. rrizinrti vse naprednejše povojne poja\e. Fr. išiurin. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri-četrtek 18. marca: Dež in vihar. Rod čete tek. Petek 19. marca: Dr. Izven. Gostovanje g. Mihajla Markovica. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 18. marca: Navihanka. Opereta. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Petek 19. marca: Ob 15. uri: Lucia di Lammermoor. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Pod to goro zeleno. . . Opereta. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Sobota 20. marca: Kro z onega sveta. Red B. Nedelja 21. marca: Ob 15. uri: Navihanka. Izven, Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Seviljskl brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. * Gostovanje gosp. Mihajla Markovica, Člana zagrebškega gledališča. V petek dne 19. t. m. bo gostoval gosp. Mark ovi ć ponovno v Nušičevi komediji >DR« v vlogi Živote Cvijoviča, i:i ga je odlično predstavljal v sredo, ter žel velik uspeh in navdušen sprejem pri publiki. Predstava bo izven abonma na. Tretja produkcija propagandnega tedna Ljubljana. 18. marca. šola Glasbene Matice je pokazala na včerajšnji produkciji stopnjo fcvojega mladinskega petja ter igre r irodabiem orkestru. — Kakor razvija pouk posameznika ažen 5evc individualne ^la.-bene pa tudi človečke lattmo^t;, tako navara vsako skupno muzi? rjranje. pa tud" petje v zboru v?e te individualnosti k socialnemu, kolektivnemu euv štvovanju |n mišljenju. G. L. M. Skerj*nc je (povedal v svoiem predavanju v glavnem Irdo, kar kitio že slikali v bolj zgoščeni obliki od g. prof. P. sivica; važnoslj ansambl-f-k\h vaj i/n možnosti domačega igranja s« jo v svojih izvajanjih lr» dotaknil. Mladinski pevski zbor je pod vodstvom Z-prof. sonca odpel dela Adamiča, Merita, IVemrla, Aivica, Osmerca in Sa+tnerja, ter lako podal nekak prerez skozi novejšo in najnovejšo mladinsko vokalno tvorbo. Klavirsko spremijevanje je oskrbela gdč. prof. M. Mah kot ova. — Lahko bi primerjali nastop tega mladinskega zbora z koncerti Trboveljskega slavčka, če b-; ne bila zaradi popolnoma drugih socialnih in delovnih pogojev taka primerjava absurdna. Zbor še ni izenačen jn ritmično ter intonaeijsko tr* den. SkrbnejŽa izbira pevcev in zlaarti intenzivno delo. bosta dvignila kvaliteto zbora na tisto višino, kj pa bo u vrst Ha med na>a najboljša udruženja te vrste. Drugi dei sporeda je otvorila suita za uoilala >Vsaka doba ima svojo glaeboc, ki jo je pri redil g. prof. Karel Jeraj, ki že dolgo vtvto let posveča svoje proste ure mladinski clasbi, ima izredno sposobnost, da zna izvabiti iz Se tako po tehniki in zmožnosti heterogenetja ansambla tisti zvok ki ga potrebuje. Tokrat pa je zapustilo 1»- i KOLEDAR Danes: Četrtek, 16. mar. m katoličani: Ciril Jeruz. Budtantr. Jo tri: Petek. 19. marca katoličani: Sv. Jožef, Slavoljiib. DANAŠNJE PRIREDI 11 L Kino Matica: lVrl Artur. Z. K. D.. Fleh v iSavoju ob 14.15. v Ma ticL Kino Ideal: Lov za rfatom. Kino Sloga: Maverling. Kino l nion: Lurd v tam svojih i^udc I Kino Moste: Orient in Reduta v op« rt Prirodoslovno društvo predavanje prof. E. Schmida iz Miinchena >Kemični ustroj nativne celuloze in drugih polimemih oglji-kovih hidratov*< ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Ljubljanski Zvon družabni večer ob 20. pri Mikhču. Splošno žensko društvo predavanje do centa g. dr. Stanka Gogale »Kriza moral in Človeka^ ob 20. na šentjakobski soli. Ljubljanski Sokol družabni večer ob 20.30 Narodni dom. Valčkov večer v Sokolskem domu v fci-ški, gostovanje Trboveljčanov. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino Matica: Port Artur. Z. K. D. Ples v Savoju ob 10.30 v IC*-ticl. Kino Ideal: Poslednji akord. Kino Sloga: Maverling. Kino Union: Lurd v zaru svojih - ' Kino Mowte: OrijenL Kino 4Mka: ITgrabljenje, šentjakobsko gledališče *Zakoiv-i stavkajo- no 18.10 V'^-tpi dom. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piceoli, Tyrševa cesta 6, Hočevar, Celovška ccr:t ^ 62, Q*rtttS, Moste Zaloška cesta. Jutri: Dr. KmM.. Tj i leva 43, Trnkoc^v* ded. Mestni trp 1. Tstnr, fielenburgov* nl> ca 7. V malih oglasih mMJdi i VĆ4 veliko WO drost. Samo dva primera v dokai, kaj vm se ti lahko odkrije, če pridno prah it d mol-oglase: »Tetwuu.r, 3U I. p«to, mH 1 - - v#Jiiia itb ra T kot nKU.Tv"V.', —k i nhfii—Miiikti, tovori . u.\ .r^TTj t»uM>Ttfutki «» BataS ur»«Ln:k,\ wJi*uni<*juy kafrnr twi- drmvur, l^f^Am^f m pol ftMtniki. Ir.lnrv. -.'..^ IjacE" prnti nakuT'Hi !e vsi st.irc\'i in poklii toda samo iz boljših krogov Zoprni swf< •stuje ko\'ač* poslan v Zagreb, /• .< m-žffvc zeljne \>do\-c n dekl ' ženine lepo razirščene v prospektih / vsemi p trebnimi pritiklinunn. da jim nitr rmS>lovenec« na to odlikovanje, ko je privlekel za lase red Izabelle kato hake. Inquisitio haeretieae pravitatis v Kopitarjevi ulici se zna sicer precej dobro skrivati za plašč demokracijo, toda zadnje čase dobiva ta plašč vedno večje luknje, skozi katere se vidijo skrbni prijatelji španskega ljudstvu na na Jih domačih tleh. Radi verjamemo, da bi nam 'Slovenec« z navdušenjem nataknil spokorniško srajco, kakrftiin so morali nositi v onih zlatih časih španske inkvizicije kaznene i, toda te akotmrne ga bodo kmaki minile, čse Slo venčeve gospode zanima, kaj jih čaka, jtm lahko povemo, da jim red lopate ali loparja ne bo ušel. Samo bojimo se, da jih bo bolela glava ali pa še kaj, kadir ga dobe. Iz Kamnika — Nočni napadi na avtobus. Zadnje dni je bil že dvakrat napaden avtobus, ki odS baja ias Ljubljane ob 23.30. V vasd Nožce. na cesti med Homcem in Smarco, so pred dnevi napeljali ponoči čez cesto močno žico. Šofer žice ni videl in se je z avtobusem zaletel vanjo. Radi precejšnje brzine Ji avtobus žico sicer pretrgal, vendar je žica precej poškodovala karoserijo, da trpi lastnik precejšnjo škodo, ker je bil avtobus šele pred kratkim popolnoma prenovljen. V Četrtek ponoči pa so neznanci na istem kraju nastavili na sredo ceste moško kolo. V zadnjem trenutku je šofer vozilo ustavil. Kolo so naložili na avtobus in ga odpeljali v Kamnik, kjer bo počakalo, da se oglasi njegov lastnik. Na tem mestu je tudi že večkrat priletelo na avto#. bus kamenje, ki bi lahko povzročilo večjo nesrečo. Da taki nočni napadi niso podjetju v posebno reklamo, je prav razumljivo. Vse kaze, da je na delu organizirana tolpa mladih pobalinov. Upamo, da ae bo ortotniitvu posrečilo izseliti zlikovce in zaščititi potnike, kakor tudi podjetnika Štev. 63 Stran 3 Adamičev spominski koncert v Trbovljah Lepa počastitev spomina našega velikega skladatelja in mojstra zborovskega petja Ij'Tiiiljau;:. 16. marca. Vsepovsod Sirom Slovenije se pevska društva spominjajo s koncerti pokojnega našega velikima skladatelja in mojstra zborov-skega petja Emdia Adamiča. Prireditve z izključno njegovimi skladbami se vrste druga za. drugo, s hvalevredno pieteto se zbori zanje pripravijo. Med nailepše podobne spominske koncerte spada brez dvoma nedeljski popoldanski ki so ga priredila združena pevska društva iz Zasavja v dvorani Sokolskega doma v Trbovljah. Sodelovali so: pevsko društvo Loški fidas iz Lok prj Zagonju. oktet društva rudniških nameščencev v Trbovljah. Trboveljski Zvon. trboveljsko delavsko pevsko drošto Zarja združeni moški in mešani zbori Koncert je otvorila pretresi iiva >V snegu«, ki si jo je pokojni mojster zaželel za obnieo. Krasno ie prednesel pod vodil pevovodje ir. Oskarja Molla združeni mekšani zbor {okoli 80 pevcev in pevk); • om pleten v glaeovth. časti intonaeii, pazljiv v dinamiki. Nato je stopil na oder g. •!]' Mahkota in je v pesniško zaanova-■ em govoru osvetlil lik. vfhamo in razmo-fco s tvar! te] jsko moč ter tajnosti umetnosti Emila Adamiča, Govor ie bil klen v iLoški giaa< od nastopa do nastopa vidno napreduje. — V oktetu društva mdniskih namešćeneev Trioovije so izbraiii pevci, ki so stavah težjo nalogo* Zapeli so kar rutinirano dve Adamodevt neznani, nefeiskani skladbi Pomlad ni za me in Mlada je draga ki sta razmeroma težki za izvajanje in vsebinj primerno prednaša-nje. Obe sta se posrečaili. učinkovita in pri vseh zborih priljubljena »Kmečka pesem« ie pa raziribaAa poslušalce do gromkega aplavza. Tudj oktet vodi g. Rude Delničar, ki g 6vojo vsestransko pridostio, vestnostjo m s svojimi glasbenimi zmožnostmi mora imponirati. Glasbeno društvo Hrastnik (pevovodja g. Davorin Cander) (40 pevcev in pevk) je predneslo ljubko Barčioo sigurno, morda v začetku malo premočno, proti koncu pa z odtehtano dinamiko in lepimi r*p Nato ie pa z elanom, zelo živahno odpelo še mešan zbor »Godec« (poklonjen društvu in se ne objavljen). Skladba očituje vse vrline Adamičeve muze in bi zaslužila objavo, da se ž njo poskusijo še drug": naši boljši zt*ori. Najzanimivejša točka vsega sporeda! Ponovno je posebno pozornost vzbudil moški zbor trboveljske »Zarje« (40 pevcev) (zopet pevovodja g. Rnde Dol ni čar). To nrlado društvo ima v zboru izključno delavce, ki se mu posvečajo z izredno vnemo in liiubezm?o. Učinkovito je zapelo mogočno »Cuj nas zemlja«, poredno >Oženil se bom« in svojo Rudarsko hjmmo. Vsu štiri glasov j so krepki. harmonska celota je nadpo v prečna. Trboveljski Zvon (nad 50 pevcev in pevk) slovi pod svojim dolgoletnim in idealnem, pevovodijo g. O. Mollom kot eden najboljših in najdejavnejših slovenskih mešainh zavoro v, kajti njegovi koncerti eo po sporedih novosti in zanimivosti, skrbno vselej pripravljeni in vzorno izvajano. Tudi topot smo morrli opaziti vse njegove vrline v skladbah >Zaman pod oknom c ter >Potr-karrj ples«. Lep koncert, ki je bil dostofna m hvaležna počastitev spomina pokojnega skladatelja so zaključili i združenj moški zbori pod O. Mollom z znano učinkovito »Zdravico«. Dober obisk koncerta je pričal, da Trbovlje niso Adamiča pozabile saj 9m je podaril nešteto svojih najlepših skladb. Južnoslovenski Pevački Savez ipit-ne< vode kot Gradaščico. Prosili so, naj bi jim vodstvo dalo posodo, da bi lahko hodili po vodovodno vodo k zasebnikom. Prošnja pa ni bila uslišana. Kako potrebno bi bilo, da bi delavci ime Ij vsaj zdravo vodo. nam dokazuje najlepše že to. da so delavci odkopali v strugi že več mrhovine, po večinj razkrojene. Ln iz taksne strune pijejo vodo! Radi bj vedeli, kakšen je bil izid preiskave, če bi vodo pre5 iskali. Nai še omenimo, da se v Gradaščico izteka tudi več jarkov. Menda nj treba še poser»ei dokazovati, da bi delavci moralj imeti tudi stranišče. Omenimo naj le, da so določene precej stroge kazni že, ako stranišče na s4av4iiSču Rt dBBn iniecirano. V neposredni j bjižini regulacijskih del sicer ni hiš, vendar tam še ni pustinja, kjer bi bilo vseeno, kako gnojiš zenu Ijo. Delavci mislijo, da zaradj teh joniznih zahtev ne bo treba pošiljati še deputacije na pristojna mesta. Vojaški koncert v škofji Loki Skofja Loka, 16. marca Nedeljski koncert v Sokolskem domu je •Ločane iznova uveril_ da imajo v vojaški godbi krepkega predstavnika nase glasbene kulture, pa da zato prav lahko zapuste na take večer svoje radijske aparate ali nemara celo gramofonske plošče. Koncertov je malo, peščica ljudi, ki jim je glasba življenje in pesem, bi jih želela več, a ostali? Spored koncerta je pokazal, kako zelo se je g. kapelnik Grgič potrudil, da bi ustregel poslušalcem. Zdi se, da javnost najbolj ceni jakost in tempo orkestra, med tem ko nežna, mehka, božajoča mesta utrujajo in dolgočasijo. Zdi se, pravimo: Vsekakor je g. kapelnik odločil prav, da je izbral sama efektna dela, ki užigajo! Zastopan jc bil Roasini z uverturo k Viljemu Tellu. Po sijajnem čelo solu domačina, godbenika g. Ravniharja in po me-lodioznem andantinu, v katerem se je zlasti odlikovala flavta prehaja uvertura v silno razgiban tempo. Prednašanje je svoj namen popolnoma doseglo. Tudi Dvofakov Slovanski ples je poslušalcem ugajal, saj je pri svoji dobri zasedbi pihal dobro izzvenel. Verdijeva Aida je pač trd oreh za orkester z dobro zasedbo godal. A kakšne težave nastanejo pri orkestru z eno violo in eno drugo violino ter hkrati na drugi strani s trenu pozavnami!! Zaradi takega nesorazmerja pihala prevladajo in bajnost Aide gotovo otopi. Prvi trompetist se je silil preveč v ospredje, pretirano akcenti-rai in zavlačeval, tako da je le rutinira-nost in hladnokrvnost kapelnikova rešila kompozicijo. Kavkaska- suita v štirih stav kih (N. Ipohtov Ivanov) je vseskozi pobarvana z nežno orientalsko melanholijo, ki tako prija ušesu in srcu. Občutila pa se je premala zasedba violin, čajkovskega Evgen Onjegin (velika fantazija) je bH dobro izdelan, vendar naj bi se interpretaciji posvetilo še več pozornosti. Dirigent, kapelnik g. Grgič je mojster. Dirigiral je ves koncert na pamet. Tudi godbeniki so se vseskozi dobro držali. Zlasti so ugajali prvi klarinetist, z nežnim tonom in rogovi 3 svojimi piandasizni. Dvorana je bila prilično zasedena. Je pač križ! Malo mesto, malo ljudi, in še te nam vzgajajo kičasti nemški in* ameriški fHmi. Nastopajoči so bffl deležni izredno toplega in zasluženega Slavko pod posteljo Ljubrjana, 18. V trnovskem okraju so imen oni zaci jo Po daljšem času se je spet ujel drzen pustolovec, Slavko M. m sicer dokaj čudno. Slavko je zahajal ie nekaj tednov v vas v družino pekovskega mojstra Anfeo* na G^ kjer je posedal najraje zvedar in zabaval domače s svojim pnjpovedosnpjom aH bolje rečeno s širokonstenjem. Imel pa je tudi kaj povedati, saj je Slavko znan organizator narodnih noš, ki jih je voda okoli po svetu, dalje je obče priznan organizator izletniških skupin, bil je vedno vsdna osebnost, kadar se je reklo okrasiti stolp trnovske cerkve za to ali ono svečanost, skratka podjeten v vsakem pogledu. Slavko bi zabaval družino G. še nadalje, da niso domači zadnje čase opaziti, da jim zmanjkuje iz predala v sobi denar. Izginilo je prjbhzno 10.000 Din, a tatu niso mogli priti na sled. Sooči je sedel Slavko, kakor navadno v kuhinji- kjer pa je osUri za trenutek sam. Naslednji hip je že VEgrnil ter smuknil v sosedno sobo. Ko ao se domači vrnili, so, seve, Slavka brž pogrešili, a ga niso iskali. Nezaupljiva je postala samo služkinja, ki se ji je zazdelo, da je Čula v sobi pritajene korake. Uho je 9to-pila v sobo kjer ie jroreia luč, pa ni 6prva nikojiar opazila. Že je hotela ugasniti luč, ko je nenadno opazrla. kako mole izpod postelje dolge noge. Takoi je spoznala Slav* ka. Fant je obupno zahropel, kajti čutil je. da je izgubljen, zato se ie brž skobacal^ iz skrivališča in meni nič. tebi nič zbežal- Ker so domači našli predal v katerem je denar, le alabo zaprt, so Slavka takoj ova-didi. Po Slavka, ki je čakal doma že preoblečen, kajti pod posteljo si je pošteno uma zal obleko, je prišel mož postave in ga povabil s seboj. Na policiji ie tajil vse, celo, da ga je služkinja iztaknfla pod posteljo, a se je slednjič ndal, ker so mu tudi doka* zali. da je navzlic temu, da je brezposeln, skoraj sleherno noč zapravljal ukradeni denar po nočnih lokalih v mefitu. SOKOL „ Mladoletje44 na odru viškega Sokola Po daljšem odmoru smo videli v soboto m nedelio na odru viškega Sokola zopet krasn delo ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, dramo >Mla/ioletje«, ki na, drastičen način slika živi jem je ruskih akademikov koncem 19. stoletja. Vsi igralci in igralke kakor tudi reliser so v polni meri storili svojo dolžnost, tako da lahko šte-}f*mo obe vfMfBOittvj med najboljše v zadnji gledališki sezon« Mimo dobre priprave vseh nastopajočih, *ta vpri/.oritev močno povzdignili krasna, po načrtih br. režiserja idelana scenerjja in zelo učinkovita razsvetljava. Br. Batteljno se je ponovno izkazal ne samo kot dober krrale*: marveč t ud; kot izvrsten režiser. Zelo ie ugajalo tudi pet-e z-lv>ra in solistke s. Bince Thaler ieve. Predstava, s katero je. nBo občinstvo izredno zadovoljno f? tekla sladko, vendar se ie v četrtem dejanja opazila utrujenost, kar pač razumijivo pn tako težkj in r+vežni dm-Tvi. ^el'm-o drt br ira-š oder deloval tudi v bodoče po svoM začrtani poti v zadovoljstvo igtalot't in hvaležnega ob-fimstva. ki v*1 ceniti požrtvovalno delona-eeca gieflatifikega odra. —at. Nastop sokolske Aece Šišenskega Sokola Sokolska deca v Šiški ie priredila v soboto v dvorani Sokolskega doma mladinsko prosvetno akademijo v počastitev spomina prvesra staroste hr. dr. Ivana O razna, ki je bila zelo dobro ol »iskana, ljubko afcademtjo je otvoril prosv-etar br. Matija Roth, ki najprej toplo pozdravil navzoče zlasti T. podstarosto SSKJ l»r.»ta Gangla tpr n^talc zast^ipnike sokolstva. nato pa se v lepih besedah spomnil našega nepozabnega prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna. k j naj nam bo vzgled resničnega domoljuba in Sokola. Spominu velikega Jugoslovana in Sokola so vsi zaklicali »Slava«, nakar je sledfl malce preobširen spored akad.erniie. Moška deca ie najprej prav dobro vpri-Borfca ljubko patriotično igrico Toneta Gasparija ^ Hajduki c nakar je sled;la deklamacija Zorke Ckroj^ve »Vprašanje^. Mladi pevec Egon Sšmole >e čuvstveno zapel s sprem lic van jem klavirja tr; narodne pesmico, potem pa je sokolski otroški vrtec sim-lx>lieno prikazal >Prel*1pi zimski čas«. Mlajši mladinski pevskj zbor pod vod&tvonn br. A. Lajovica je zapel nato dve pesmici kar dobro dasi se je opazila pn" pevcih majhna nervoznost. Marjan Dolinšek Je nato korajžno deklamira! »Telovadci«, potem pa je zaigral na harmoniko nekaj narodnih Oblakov Iva-n. Po odmoru je vprizorjla ženska deca ljubko igrico »Dobrosrčni zvonček« nakar j 3 štiriletni Bojan Gogala ko-rajžno deklam:ral Zupančičevega »Ciciban — oicifuj«. Mlada Cvetka Ahiinova \e s svojim srebrnimi ulaskom ljubko zapela tri IKSimic^. med toplim odobravanjem posin-šiiJcev. Nato so sledile ostale točke sporeda: na harmoniko je zaigral Smole Egon, ženska deca je vprizorila igro »Cicdban in čebelicasebno pa starši, ki lahko zaupajo svojo deeo eo-koJskim vzcroUteljem. Takih akademij si želimo rudi pr; drugih društv-jh. —at. Iz Ljutomera — Občni bor motociklistoT in kolesarjev je btf nedavno v Radgoni v gostilni prj Pošti. Khib ima 48 Članov. Stanje blagajne ob koncu preteklega leta je bilo 3731.90 Din. Za predsednika je bij izvoljen gosp. Franjo Motoh, za podpredsednika g. Janko Svensek, za tajnika Ciril Cajnkar, za blaga j niča rko Marica Kurnikova, odbornika g. Korošec Make in Anton, v nadzorni odbor pa g. Cividini Stane in Kolarie Franjo. NEZANESLJIVO ZDRAVILO — Zdaj, ko ima tvoj prijatelj s Tončko že tri otroke, bi se pa že lahko vzela. — Kaj misliš, da potem ne bosta več Človek nikoli vsega ne ve. Mnogi ljudje si sicer zjutraj čistijo zobe, toda predno gredo spat pozabijo na to za .zdravje važno delo. ln vendar je temeljito čiščenje zob zvečer važnejše, kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisati in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je vsak boji. Zato zjutraj kot prvo in zvečer kot zadnje Chlorodont. Peneči ali-ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Chlorodont „Simpsonova" je že bila na Koittni Ne sicer prava, izvoljenka vojvode Windsorskega, pač pa nji močno podobna Ljubljana, IS. marca. Zdaj pa na smuko . . . Armada smučar; jev zadnje tri zime kopni, kakor sneg. ki ga ni. Staro in mlado je bilo na dilcah, da si bil kar v zadregi, ce si se peljal ob so* botah poi>oldne alj ob nedeljah zjutraj iz mesta, pa nisi bil smučarsko oblečen in oprtan. Zadnje t r i zime so pa navdušenje za belo opojno*! niorno ohladile. Kaj čuda. saj nitj za brezposelne po mestu ni bil^ sne^a. kaj šele za smučarje. Kolikor ga je bilo. je bil pa moker in je skopnel, še predno smo mogli delati pike po njem. Ne gre drugače, pomagati m je treba s planinami. Ce noče Mohamed h gorj mora pa gora k Mohamedu. Za snegom je treba hoditj visoko gori v kraljestvo gora, pa Še tam ga dolgo ni bilo. V planine pa ni. da bi šel vsak mehkuž-než. Treba je imeti zdravo srce m krepke roišice v nogah. Gre pa tudi brez tega. Posebno rade hod rjo v planine tudi smučarke. Ne gre jim vedno za cisto smuko, malo se je treba tudi ozrrati na modo. Saj veste, ce nosi ženska hlače tudi izven doma. je še posebno mikavna, samo preširoke in preveč pome naj '>: ne bile. Ce pa so, je pa rado- vednost j«c večja. Dedci **o vsi enaki. Kar pipa mu zdrsne iz ust, ce zagleda brhko smučarko m glavo pozab} obrniti nazaj, tako se obrača za njo. Strah pred smuko v planinah je rnočno pretiran. Kdor zmore nekaj napora. da sploh lahko pride do planinskih postojank, naj se nikar ne boji. Sneg je tudi v planinah bel. plazovom se ni treba nastavljati, zoper višinsko sonce so pa maže. Celo okrogli smučarji, kakor |e tale ta, se ne ustrašijo planinske smuke. Pogumno si je oprtal smucj in do končne postaje že gre nekako, naprej pa pomagajo nosači. Seveda so smučke v nevarnosti. Teža je prevelika, prabenček ali jamica zadostuje, smučarpri-vozi. zakrili i rokami in že je po Bnm& h. Pa ne, da bi kdo misHI. da je to nesreča. Kaj še! Ponosen na svoje junaštvo se opre smučar na palico, drugo vrže daioc tja v grmovje, roko vtakne v žep m se ozre zmagoslavno v dolino, češ. >e poglejte v»e sem zlomil in stri tako je šlo v smuku čez d m in etrn, pa se mi ni zgodilo nič hudega. Gospa Simpsonova nam menda ne ho zamerila, če smo jo nehote vpregi i v reklamo. Saj je tega že vajena in tretjega moža tudi že ima. da se ji nd treba bati, da bd prjšla na slab glas, če hodi na Komno. Sicer pa ni nikjer rečeno, da spravi smuka v planinah človeka na slab glas. Nasprotno, dober glas mu ne uide, če ni b*1 hriperv že doma. Gre samo za to, da se bomo prav razumeli. Prava gospa Simpsonova, tista, o kateri pravijo, da je veljala eno samokron-co, je samo hotela prrt; na Komno, pa mejv-da zdaj ne utegne, ker mora pripravljati balo. Neka druga tam doli izpod našega južnega solnca, pravi tako močno podobna, da smo jo vsi zamenjavali, je bila na Kamni in nič ni ugovarjala, ko smo ji dalj to ime. S snegom sicer nista bila posebno dobra prijatelja, tako bolj skozi okno ga je vila. ('c ni bilo drugače, je opravila korekturo kar v Knegu. Zato je bila pa zvečer leni bolj dražestna. ko je samozavestno sedela za mizo in se ozirala čez glavo svoje ua kavalirja po obedniri. Mi*»s Simpsonova I>oglejte„ kako ji je podobna, — je 5k> od ust do ust. Tudi lepotno konkurenco so imetj oni dai na Kamni. Izbira je bila t»>žka, tekmoval* so same lepotire in vse eo hotele brti naj lepše. Večino so imele Sare in Rebeke. Tu, d| zmaga je osta4a na njihovi strani. Kom-rta je dobila svojo >miss« m aiaj hodi ne mara ponosno po Ilici v Zaerebu in perpo vftduje o svoji /in igi >r»-.i; belih j>ottan (^m so jo tzvoHlj na ;.> leponro, s* je zavila v svoje do* vin natopila iz smučarske šole. (JČvtelj Jože jo je pogledal po strani, zmaja! je i ro, rekeJ pa ni nič. Lepota -c nevarna posebno ženska■ f*u stil jo je. da jc sedela <»<| titra do večera doma in negovala svoje Kare. Malo sc jc bila pa tud- mil i idilu pn u ražcifcee nuiea-nja Ko so jo prv lan noatarffl na nnuei, da je zdrknila b hribčka, je od strahu za* krilila z rokami, da sta ostali palici nekje daleč za njo. sama se r*a tudj kinani u-:avila v precej globokj svsis 'i ja- mi. Ln ko je končne teakega -r';i ita Konino. je izročila smučke previ ino nosaču, sama je pa ubirala pot es ies- ča je hotela, da jo je ubrala med dvesnt serpentinama fo Uližniici. Udria te i'» v sneg I eno tkOgO malunc love, kaj bi bj]o. da n; shn-ajno pfiveail mimo smučar in jo potegnil iz sncija. A Bil ne de, glavno }e, da le Wla ►visoko •rii>r\ iznad oblaka na skjjaojac, /aureb lahko strmi... Vse to, kar smo povedali o m.ss Konmi. bj lahko veljalo tudi o znani hnblianski svetlolaski, tie*ti ki jo kliiVjo Niu-ka, taaao da naša leipotica ni prav n:*1 MeOMUII n tu-t smučk so ne boji. Med Mnurarkami so ludi lake, ki hodijo v planine vitki h vaji na Ijti-bo. Te se razlikujejo od navadnih smučark po bogati predaj in zadaj zvezati smučke, pnirdjU spredaj krmilo, zadej pa sedHL Na hrt** bj si privezal le*aWti motor, palice bi rffrv-nfl pod pazduho, potem b( pa šlo, da nf se vse kadilo m praMko za teboj. Nobenih ptužj nih zavojev, nobenih krtBtijainij in bienx*r-kov bi ne bilo treba, pa tudn jezak bi ti ne visel iz ust, ko bi jo ubirai tja gori proti lk>ga±i novemu sedlu. Motor I h opravil svoje, mioicc v rokah m nogah bj lepo počivale, srce bi se pa smejalo in igralo, na-mestu da bije tako, da se bojiš da ti skoči izpod reber ... Pa ao le sanje in ko ^ mamica smučarka zjutraj probncU, jo čakajo nove skrbi, kaj poreče smuški netlelj, ko ga njene noge nočejo ubogati, da ba se zakrivile v plug. Bogat muzej bele opojnosti bi bil ie lahko napolnil uertelj .Toie, tisti s pipo ki bo imel jutrj god, da mu bo \«a dola čestitala z nami vred, če bi zbiral motive in tipe iz svoje 5ole. Koliko lepega in poučnega gre tn v izgubo. Jožetov muzej bj zgovorno pričal, kaj vse žrtvujejo ljudje poleg denarja jm truda, da bi postali smučarji. Pote se in soplhaio, da bi razmajali eeoje ude. eni gredo v planine za solne em fn svežim zrakom, druiri za rnorn'rn»j doživet ji, vs-pa za izpremembo sfve vsakdanjosti doma v mestu. A bela opojnost ostane večno lepa, večno mamljiva jo zapeljiva. Enkrat jo okna«, pa te ne ispušni asi h svojeg« ob- Matineja Z»K.D. G1TTA ALF AR HAN S JARAV KOSE liAHSOM FEL1X BKESSAKT OTTO WALLBURG in drugi ... SIUZIKA, PLESI TN HUMOR v čarobni opereti PLES V SAVOJU DANES OB 14.15 IN JUTRI (NA PRAZNIK) OB 10.30 V ELITNEM KINU MATICI Dopolnilni spored Cene Din 3.50 in 5.50 DNEVNE VESTI — Udruženje Četn|kov za svobodo in čast dornovine. j>ododboT Ljubicu vabi vse prave Jugoslovene. da se v čim večjem številu udeležijo svečanosti v nedeljo t>-mejna državna zastava v Hotcdršici. Jugoslovanski narod! Pokaži, da Ti i« srce še vedno neomajno udano našemu kralju Petru IL. sinu Mučenika in gremo naprej po poti našega pokojnega kralja Aleksandra, da združimo vse brate in sestre pod našo jugoslo vensko zastavo! Bratje, sestre, Ju-gosloveni! Dvignkao in z*unižiuio se v tej sveti borbi za kralja in naš jugoslovenski i^rod! Priče tek slavno^ je ob 10. uri dopoldne. Pridite, na-ša obmejna zastava Vae kliče! _ Tndi r> .-«.-"-■ zenstvo proti amandmanu o porodnih učiteljicah. Jugoslovanska ženska zveza in Alijansa pokretov sta imen" te dni protestni sestanek, na katerem je bila sog-lasno sprejeta resolucija z energičnim protestom proti nameri, da bi se učiteljicam osnovnih :n gospodinjskih šol ter otroških vrtcov omejila naj-osnovanejsa pramca vsakega človeka, da si namreč po ^/obodni ziberi poišče zakonskoga druga. Ce bi ostal v veljavi ta amandman, bi bilo onemogočeno velikemu številu izobraženih žensk skleniti v mladih letih zakonsko zvezo, poleg tega bi pa nastale zelo težke moralne posledice. — Gasilska šola za vso državo. V Banj aluki bo v kratkem otvor j ena posebna šola za vso državo. V nji se bo stalno šolalo 50 gasilcev, šola bo pod upravo vr-naske banovine, financiralo jo bo pa ministrstvo s pomočjo vseh mest. — Živahen tujski promet. Zadnje dni je tujski pncmet v Dalmaciji zopet živahnejši. Včeraj je prispelo v Spnt mnogo tujcev, med njimi dve skupini Nemcev iz Munchena. Prihodnji teden prispe vsak dan. nekaj turistov iz Nemčije. Švice. Francije. Avstrije. Madžarske in drugih držav. Tujci hočejo preživeti velikonočne praznike na našem Jadranu. — Za veliko noč od 27- do 29. priredi Putnik« sledeče rzlete z avtobusom: Na Koroško z obiskom Osojskega jezera. Vrb-skeera jezera. Celovca in Gosposvetskega polja. Cena vožnji ,n preskrb: Din 495.— . V Benetke čez Trst. kjer bo kosilo. Ogied Benetk in vseh znamenitosti. Povratek preko Gorice. Cena v o-žnji in preskrbi Din 475. V Crikvenice preko Sušaka kjer bo kosilo. Cena voržnji in preskrbi Din 485.—. V Trst — cena vožnji brez preskrbe Din 115.—. V Gorico — cena vožnji brez preskrbe Din 120.—. Vse ostale informacije v biljetarni-oah »Putnika« v Gajevj ulici in hotelu - Metropol < Rok prijave do 30. marca -330al Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije M A Y E R L 1 N G_ Matineja jutri ob 11. uri. — Vesela dunajska opereta KAJ NA ZEMLJI Hermann Tliimig, Lizzi Holzschuh. Hans Moser. Heinz Ruhmann. Adele Sandrock PREMIJERA Veliki špijonažni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne PORT ARTUR Adolf VVohlbriick Rene Deltgen Veliki film LURD V ŽARU SVOJIH ČUDEŽEV Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri Matineja jutri ob 11. uri. — Nepozabna mojstrovina režiserja \Villv Forsta M A Z U R K A V glavni vlogi Pola Negri Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 15.. 17., 19. in 21. uri — «Ti vara zapira svoje prodajalniee? Po Varaždinu se je razširila vest. da namerava Ti v ar« zapreti vseh 250 prodaja hric, ker so bile v nekaterih zagrešene poneverbe. Ta vest je pa mnogo preuranjena. Baje tudi ni resnična vest o poneverbah. Glavni lastnik "tvornice Stiasnv se je mudil nekaj dni v Varaždinu, včeraj je pa odpotoval nazaj v Prago Baje ne gre za opustitev prodajalnic, temveč za DA . ij drugega, kar se bo v podjetju v kratkem z~r<> .!<>. Baje bo opuščena vsa • 1: unska konfek cilja. 2 sporeda 1. ORI JEN T naenkrat I 2. REDUTA V OPERI Danes ob 20. uri in na praznik ob 15., 18. in 21. uri — Najnižje cene 2.50, 4.50 in 6.50 — Predstava traja nad tri ure! i — Maksimiranje cen hotelskih «ob v Zagrebu. Včeraj je bila v obrtnem odseku zagrebške občine anketa o maksmiranju cen hotelskim sobam. Odkar je bil Zagreb uvrščen med turistčne kraje, se lahko maksimirajo cene po hotelih. TJagrebški hoteli ne bodo klasificirani, t ".mveč se bodo določile maksimalne cene za vsak hotel posebej. — Razpisana služba zdravnika. Banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Slovenjgradec. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § o. zakona o uradnjkh ter zdravniško priprav; ljalno dobo in vsaj 6 mesecev Delničarske prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani do 31. t m. — »Ne hodite na pariško razstavo«, ne da bi se prej naučili francoske konverzacije iz knjige >Francosko-slovensko-nemška konverzacija«, ki stane vezana Din 25. Založba Knjigarne Učiteljske tiskarne v Ljubljani, avtor dr. Pavel Breznik. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V 6I&KI — TELEFON 33-87 V petek (na praznik) ob 3., 5., 7. in 9., v soboto ob 7. in 9. uri veseloigra UGRABLJEN JE GUSTAV FK OH LICU Marielnise t lamin: — Lola Chuld V nedeljo: VIKTORIJA — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestalno vreme s padavinami. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Splitu 16, v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju 14, v Ljubljani 13.2, v Mariboru 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.7 mm. temperatura je zna šala 7.4. — Za velikonočni izlet Gorica—Trst, 27. do 29 m. se je treba čim prej prijaviti upravi *Po božjem svetu«, Ljubljana Wol-fova ul. 1. Pojasnila istotam brezplačno. — Na povratku iz Francije oknidena. V vteku na progi Čakovec Dolnja Lendava je bila včeraj zjutraj okradena Julija. I na Dobočan iz vasi KobUjn pri Dolnji Lendavi. Dobačanova je bila več let v Franciji, kjer je prihranila 10.000 frankov. V Parizu je služila za perico, kuharico in sobarico. Med vožnje je najbrž zadremala, kar so izkoristili tatovi, da so ji ukradli dva kovčega- V enem je bil denar in ko je dospela Dcbočanova v Dolnjo Lendave, je opazila, da so ji odnesli zlato in vse njene prihranke. To je tako porazno vplivalo na njo, da je začela kmalu kazati znake blaznosti. — Iz zaporov je pobegnil. Iz zaporov ljubljanskega okrožnega sodišča je pobejn 221etni Karol ("'ermalj jz R'hemberga na Goriškem, po foklicu delavec. Sedel je zaradi raznih tatv>n, ki jih ie zagrešil v mestu in na deželi. Cermelj Mi je pobegnil kar v jetnišk* obleki, je precej visoke postave, temnili las in na obeh rokah tetoviran. Govor; slovensko in italijansko — Vlom v zidanico. Orožniki iz Novega mesta in okolice zasledujejo drznega tatu. k! vlamlja v zidanice. Samo v Selcah je vlomil v 9 hramov ter odnesel mnogo žganja, vina in krompirja. Lotil se je pa tudi različnega orodja rm neznanokam NpravJ ve<č brent. rezjlnikov, brjzgaln ter drugih predmetov, r — Samomor ruskega emigranta. V vasi Kratečko blizu Siska se je ustrelil včeraj ruski emigrant trgovec Mihajlo Bogojev-ski, star 40 let. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. Zadnje mesece ga je mučila težka duševna depresija, in vse kaže, tla si je končal življenje v hipni duševni zmedenosti. Specijalno temno TOMISLAV PIVO 18% zagrebške pivovarne toči RESTAVRACIJA HOTEL SVTRUKEL — Nesreča nikoli ne počiva. Pri rezanju desk je odrezala včeraj popoldne cikidar-na žaga 301etnennu Žagarju Antonu Pleš-cru na levi roki več prstov tako, da so ga morali nemudoma prepeljati v holirieo. Enako nesrečo je doživel včeraj tudi delavec Alojzij Javh iz Selc. žaga mu je odtrgala na desni roki štiri prste. Na posestnika Alojza Cestnika iz Knezovega dola, občina Trbovlje, je v gjceadu padlo pri podiranju drevo in ga težko poškodovalo po vsem telesu. Pri otroški igri je zadel včeraj 91etnega Maksa Drovenika, sina železniškega uradnika, stanujočega v Pra zakon ulici v glavo debel k-a-m^n ki mu je povzročil tako hudo poškodbo, da so ga morali spraviti v bolnico. — V Mariboru aretiran zagrebški vlomilec. Mariborska policija je aretirala na tiralico zagrebške policije Avgusta Končana, pajdaša Ivana Juričana, s katerim sta vlomila v izložbe podružnice Tivar v Zagrebu in v manufakturno trgovino Sa-Lamona Lowyja, kjer sta ukradla za 37 tisoč Din blaga. — Samomor brezposelnega knjigoveza. V Zagrebu si je prerezal žile na roki knjigovez Martin FajS, ki je bil že tri leta brez dela. Zapustil je ženo m dietno hčerko. Enkrat je bil že poskusi zastrupiti se. pa ga je žena v zadnjem trenutku rešila. Toda ostal je pri svojem sklepu. — Esperantski mesečn*k. Izšla je 3. št. novega slovneskega esperantskega mesečnika — »Niaj vizagoj« — neodvisne in nepolitične revije, ki jo urejuje Damjan Va-hen. — Vsebuje pesem D. Vahena: Kantu (Poj), Kamnik, letovišče in zdravilišče (ta številka je posvečena Kamniku, okolici in Kamniškim planinam), nadaljevanje Ster-letovih >Nepozabnih potovanj«, razpravo dr. Sommer - Batek: Načrt, kako urediti svet s kulturnimi silami, O fUatelistiki, članek Asterja o slovenskih znamkah, mednarodne pregovore in kotiček za žene in dekleta ki ga urejuje Minka Romanova. Prihodnja.- 4 St. bo pa posvečena Nizozemski. — Revija stane celoletno samo 15 Din. — Od danes naprej je v prometu letošnje iz specialnega slada izdelano bok pivo pivovarne Union. Ne pozabite ga poskusiti in Vam bo gotovo prav dobro ugajalo. Iz Ljubljane —I] Josip Maii, nad najstarejši naročnik, prasnu je j*ttr\ svoj 93. god. Josip Mazi je železniški vnokojenec, bil je višji inspektor iužne železnice. Pozna ga vsa Ljubljana ko; pravega narodnjaka in poštenjaka starega kova. kaknfci so dandanes pač izjeme. Le redki pa vedo, da si Mazi nalaga ie deseti krtt, saj tako mladeniških. čilih starcev pri na« ni. Josip Mazi dela ob vsakem vremenu sprehode na Rožnik ali na Grad. Mazi je naš najstarejši naročnik, ie izza Jurčičeve, g& časa. Bil je tndi Jurčičev prijatelj, Ze nekajkrat smo ga naprosili za kratek razgovor, da bj napisati nekaj vrstic iz njegovega življenja, a je v svoji skromnosti želel, da bi >ga ne vlačili po čaeopisju<. Toda ob tej priliki nam naj ne zameri, da mu jekrt-ik> voščimo, naj bi veselo praznoval svoj 93. god in da bi preživel večer svojega življenja srečno in zadovoljno! Trdno pričakujemo, da bo vezova! tudi svoj 100 god. in tedaj se bo moral udati pred novinarsko vsiljivostjo. Vesel god! —lj Dolenjski most in njegova hodnika. Ta mosr Mj »cer častitljiva starina h časov menda, ko je rajnki Gruber svoj slav-ni kanal kopal, njegova hodnika sta pa v moderni Veliki (!) Ljubljani postala vseskozi nemoderna, in skrajni čas bi bil da bi se te razdra-pane kamnite ploščo vrgle ven in nadomestile z novimi ali pa hodnika enostavo asfaltirala ker je drugače človek vedno v nevarnosti da se ponoči ob plohah spod takne in pade. tramvaju ravno — pod ko'cea! Ker sta cesta in most državna, bo banovina že vedela, kako bi bi'lo temu nelostntJku odpomoč*. —Ij Pomladanska dela na vrtovih in v parkih »o se te dni pričela, ker je nastalo ugodnejše vreme. Krakovski in trnovski zelen jadni vrtovi bodo tekom prihodnjih dni prekopani in grede nasejane, v parkih pa očiščeno gTimčev>:e. ki že tudi poganjalo pota z limfnim peskom posuta: prhodrvi mesec bodo postavljene pa tudi klopi. Lepo je obdelan tudi že svet Kmetijske dražbe ob Poljanski cesti. —1; Star običaj, ki pojema, še prve lera po vojni, eo v posTnem času. zlasti cvetni in veliki teden, obiskoval; Ljubijončani po stari tradfeeiji oh pp.h popoJ lnevih cerkev Brejega groba v stopanji vasi, si kupovali tam »odpustke-, mladina Ta ^e >sekala po-mam-nče*. Oh *akih dneh so tndrj ta.mošntf gORtilJčarji precej izkuptfi. Ta ob'sk je pa radnja leta močn-<> popustil. —Ji Zidovje razpada. Ogra-jrio zadev je okrog starega pokopaJa^soa pr; Sv. Krištofa l mrtvašnico vred razpada tako da bo kmeta opasno hoditi ob deževnih dneh n. pr. ob zidu po Pokopali'? u'>:. Spi«m se nahaja vse ostalo poJnopaljiKo kar ki '•■ ostalo i>o sezidavi nove cerkve, v takem ranemnrjenefn in razdrapajpem stanja, da ie Človeka, sra.m m b: bflo nfi-j^metnejse. da hi se vhodna vra.ta tAca raznitj spomenTkov i>ropane2Ti- pokopaJ^šča zaprla, da bj tujec ne videl, ka; v»e se pri nas rad,i izcimi fz — pietete in kulture! —Ij Koliko se bo v letošnji stavbni sezoni potrebovalo zidarjev in težakov? V krogih gra<1T*enih podjetij računajo, da ho zaposlenih pri novih ter pri že lan j docrra-jenrh, a še ne uporannfh stavbah okoli 500 zidaijev ;.n 80<> oV> 1000 težakov vseh vrst. vSfrevši tudi one pri regulacijskih delih. — V mesto in okoren k je *e ta pa ta mestni u»ra/l alj pa oddelek«*Za to naj da ma-_r:srat napraviti v svojih d v ih vežah orientacijske table o vseh uradih, pri oojh. ki so izven magistrata, pa še napise nad vhodnimi vratL Tako je bilo za župana Hribarja, dr. Tavčarja ter vlad. ko-misar;i"i l-asohana. Danes je to za vnanje-Ka. človeka v __ »Veliki Ljubiiani« hm!) se bolj potrebno! Ij— Ljubljanska glavna pošt« zelo ser* čuje. Mi stanovalci na Rudniku jn ob Dolenjski cesti smo se vedno jeziki na naše pismonoše, da nam ponavadi dostavljajo pošto od 12 do pol 3. popoldne. Ti pismonoše nimajo lahkega življenja. Zjutraj, ko vsi pismonoše sortirajo pošto, morajo jti pismo noše, ki dostovljajo v mestu ob &. ven, podeželski po ostanejo še na pošti. In mislite, da delajo? Pomesti in očjstiti morajo veliko sobo v I. nadseropju, kjer se sortira pošta, kar traja do pol 9, včasih tudi do tri-efitrt aa S. in potem šele lahko odidejo s svojo pošto Čudno, da morajo pismonoše opreavijati delo sluge, namestu da bi tudi oni zaceli dostavljati pošto takoj po 8. uri. —Ij Umrli so v Ljub. od 5.—11. t, m. Zlatic Uršula, 68 let, delavka tobačne tovarne, Eržen Marija, 73 let, postrežnica, Zadnikar Marija, 78 let, posestni ca. S in kovic Karol. 83 let, sodni viš. oticijal v p., Kovačić Jernej, 90 let, delovodja v p., Jeiovšek Jože. 39 let, industrijalec, Vrhnika. Leveč Janez, 82 let, šolski vodja v p., Martinčič J osipi-na, roj. Zotter, 50 let, žena ključav. pomoč, in posestnika Smerdel Leopold, 39 let, delavec, Lukman Tomaž, 70 let, izdelovatelj glasbil, Dev Edvard, 71 let, kapetan v p,, Zeleznik Leopold, 78 let, trgovski sluga, Hribar Alojzij, 30 let, posestnik. Rudnik, Trobez Marija, 23 let, služkinja, Kajzer Uršula. 70 let obč. uboga, Tornić Katarina, 85 let, šivilja. Modrijan Frančiška, roj. Tomšič, 85 let, vdova posestnika, ši-frar Marija, roj. Kosmač. 37 let, žena urad nika. Sila Anton, 60 let trgovec. V ljubljanske! bolnici so umrli: Urh Janez. 31 let posestnik. Gornja 2etina, obč. Javorje pri škof ji Loki. Pajezetovič Husen. 24 let. delavec. Janež Anton, 57 let hišni posestnik. Babno polje, obč. Stari trg. štruc Marija, 17 let. tovarniška delavka. Bitnje pri Kranju. Dobec Alojzij. 50 let delavec. Kropa. Krainer Ana, roj. Petrovič, 26 let. žena mizar, pomočnika, šmalc Jože, kočar. Dolenje laze pri Ribnici. Potočnik Marija. 62 let, prevžitkarica, Dobračevo pri 2ireh, Remic Pavel. 10 let, sin obč. delavca, Kranj, Kovač Jožefa, 54 let, snažilka, Cerar Jože, 77 let užttkar. £koc!Jan pri Kamniku, Podrep-§ek Anton. 25 dni, sin mestnega delavca Koseze. Dolinar Roza. roj. Debelak. let ?<*n*j s'virtiVa. Markič Agata, 3 leta. hči posestnika, Strahinj. obč. Naklo pri Kranju I Zore Marija. 28 let. hči hišarja. št. Lam- —Ij Dva velika filma naenkrat v kinu »Moste«. Do torka je bil na sporedu kioa Sloge« najnov. film >Faxamouiita< >Ori. jent«, ki je žed po vsem svetu, kjer s« je oo danes predvajal, rekordne uspehe. Od danes napre pa je na sporedu kina >Mo— -te«, ki se ni ustra&tl velikih nabavnih .-treskov za ta film, samo da ustxeže svojim obiskotvalceini. >Orijezit« je velefilm veličastnosti in lepote, eksotike in nevarnosti rumenega cesarstva v veliki ljubezni in sovraštvu. V glavnih vlogah mani tn sta-3iti Gary Cooper in lepa mlada Madeleine CarroiL Kot drugi film je na sporedu »Ke-duta v operi« v glavni vlogi Svetislav Petrovič, Liane Haidft. Ta dva filma sta na sporedu kina >Moste« od danes do nedelje 21. t. m. ob delavnikih ob 20. uri na praznik in nedeljo ob 15., 18. in 21. uri —Ij Srce naše Dalmacije, ponosno mesto Split nam pošlje v sredo, dne 24. t. m. iz svoje srede pevski zbor Zvonimir, ki bo izvajal velikonočni oratorij >Trpljenje Je- :usa< za soli in moški zbor pod vodstvom skladatelja, dirigenta Borisa Papandopula. Od sobote dalje se dobe v knjigarni Glasbene Matice vstopnice, ki bo v veliki ffl-harmonični dvorani. Občinstvo opozarjamo na koncert in prosimo, da si takoj kupi tiskano besedilo z raznimi opazkami za lažje razumevanje dela. Oratorij bo v sredo, 24. t. m. ob 20. uri v filharmonični dvorani. —Ij Opozarjamo, da danes ob 7.15 ne bo produkcije drž. konzervatorija, ker je preložena na ponedeljek 22. t. m. ob istem času v veliki filharmonični dvorani. Podrobneje še sporočimo. —Ij France Marolt, vodja Folklornega instituta Glasbene Matice bo priredil v mali filharmonični dvorani celo vrsto javnih predavanj folklorne vsebine. Prvo predavanje se vrši v tnrek, dne 23. t. m. ob 20. uri. —ij Včerajšnji živinski sejem ni bil posebno živahen. l>ogon živine ja h'A slab. preocl je pa biLo naprolaj psafiitev za rejo, ker se začenja sezona. Volov je bilo pffjpiinm samo 45 — zelo malo.v primeri s prejjim-j sejmi —• prodali so jih p*i 31. Zato so se pa nekoliko dr Knife cene. Voli prve vrste so bili po 1.5 de 5 l>in II. po ^.7"» do 1." :?i ITI. 3.2.") do 0.7.") Din kir žive teže. Krav je bilo prignanfli samo 31 pro-danA 5>a 0. T-V* nii»r...)a- 1". pr«^- danih pa 10. .^labji je h:'a knprjia md pr: pfamokm. ki ;ih >e bilo prođenth samo C0. doeitn irh je bilo maoro-H1 i*00 Kon- fe bilo naprodaj 1 ."> in prodali *n jrh le 30. I7-med nj>*h je bilo prodanih 0 m D maj. kjer konzn-m-'ra jo precet kon^keja m ep a —Ij Združenje poobla&cenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani, ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 21 marca 1937 ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice TOI v Ljubljani, Leetlmv nova ulica št. 10. (visoko pritličje). —Ij Pevke in pevce vabi »Ivjubljui Zvon* na godovanje Jožic in Jože L »v \ > trtek zvečer od 8 ure dalje pri Miki i eti Priznano dobro vino, jestvtne, ples in ; bodo garancija za najlepše n^zpo' —Ij Ljubljanskefra. Sokola druiai ni v. čer bo drevi ob pol 21. uri v društveni ve I Od dvom ni v Narodnem domu. —1| Teika ne^refa na Tvrš^vi ce^ri. ča okrog 19;*^ ~e ie pripctMa nn kr TvrAeve ter Masarvkove ceste te£>a OVee na nesreča. Po Tvrsevj rest: e Sel prol Masarvkovi. bTBetni piskrovt»7 Ivan Kr nik. stanujoč v Slorn'Vovi nncf -1. Kar |e pridrvel po ce^ti nvio. ki ija je ftofiral tr aki zasto^nrlk Eme«t K. s Bedeljeeeejs 'K> hitel je Erbežnika rik za vosom m crs K sroTv ie "mel *of»»r tofiko prisotnosti du ha, da »e avto pravočasno mvrl BrneZnil »se je rrodo po-kodova! i>a ctIhv« -n ©J • Ponesrečenca so oipeJjMi v bolnVo —li Opotarjame na izfoir»o driritv« »v Skiinja< (v ftane*lčkan*eri pasafi) Tu >e r> najlepše izražena mafta vetikonoČMa doma? nosS in |x>mlad. lVisnema^e! —lf Lvrd v kam svojih finlf^iev« se pred va|a pr« par<*ldansk'h pr^i^imth v kor^ Rdečem krlia, radS cesar se M sen občiffiHtvo. da v petnem številu ob-fx>ldanske predstave. Film je naj\v«čv ki je bilo do seda^ rrvrs^'Tfo s tako vsi« ter predstavi'a tudi med c**MiTrrS f;vmi pr« vo uraertnino. — Ij V. znanstveno predavanje Prirodo slovnega dniAtvn v Ljubljani bo v četr' 18. t. m. v predavalnici mmeratoskega in p ti tu ta na univerzi ob 18. url Predaval b g. prof. E. Schmid o temi Kemični ustro' nativne cehrioae ln drugih pollmerntrt ogljM k ovih hidratov«. Dostop vsakomur brez-phično. —Ij I*oskuAen samomor. 421etni deiejvec JalDOe H., stanujoč na Celovški cesti. y pred časom z^le! rm hAFii Elfma bOteOB \'ceraj popoldne .se Ja V ^nutT dhtšer\t zmedenost* odločfl sa samomor. Zakuril jr /.m oglje ter je je^ vdihavat plin. K sreči pa so srn ^ šili domači, ki 50 sra spravili v bolnico. —Ij Narodna g-altM-ija To nesnkjo I 21. marca bo v Na.rodrtl jraleriii vrxistv V glarvni dvorani: STovmski slikarji bn ročne <1ob**. VodH monrtnik g. Evgen Džaniooja, sin uir'edne rodbine Džanion;a iz Maribora I 'oko j ni je b;,l mema v bližnji buffet odkoder lanec in včeraj je bil ria po zemstvu. Evgen Džamonja je hi, imet! ua. dušen .-»niučar že od leta I990l 0[ /.ma^al na smnčar.dvih tekina! < hi i-prvi, ki se je jej smučati v <. m. ^<>r 1 leg lega je bil odličen teniat m plaval N. vdur^'val se je tudi za kajak s;or žnje počHnke je preživel s isejšni čoln na l>rini. V *<^boto se je t ^njearskt tekme rta Koparavijeno l>i! »e tnd ve&rai na5e vojaške ekipe na msneansk akma Nedavno je izdal knjigo o Kmučars4vn va sojac, ki jo jc tudi sam ilustriral. i> izprašan učitelj smačaretva in / v Beogradu je rruiogo prj.loi prihodom. Dve leti -e bil r^jr: »era skega timakosportnega podsaveza in ust.i novnl je fnniičarfiko sekrijo v plavalnem tid^ymi t m nase iskreno sožatje^ Iz Trbovel] — Noy raznašalec. Okoliš naselbin na Vodah, na Polaju, v inž. Pauerjevi kolonij;, Kuri; va^. Petelinovi vasi, na Terezij , Poletju in Lokah je s ponedeljkom dobil novega raznašalca v osebi g. Strmoleta. ki seda; po odhodu dosedanjega ra znašal ca g. Beca raz naša list naročnikom na dom. Prosimo vse cenjene naroenke našega l;sta, da gredo novemu raznašalcn na roke. cventu elne nerednosti. ki bi se utegnile i»ojaviti, pa tako; osebno prijavijo nagemu dopisniku. Za razjiašalni okol š Ketje. Žabja vas, Suš-nikova koloniia in Bevško pa ostane razna-salec se nadalje g. Knez. — Prepoved zbiranja prostovoljcev ia spanijo je bila danes uradno objavljena na tukajšmji obemi. Na podlagi te pre[ovedi. ki jo je izdalo notranje mini-dnstvo, ie pod strogo kaznijo prepovedano vsako zbiranje in nagovarjanje prebivalstva za dobrovoljce bodisi katerekoli vojskujoče se stranke v Španiji Tudi zbiranje denarnih al; kakršnih koli drugih sredstev za namene španska vojske je strogo prepovedano. Do nadaljnjega je ustavljeno tudi izdajanje in vidi-ranie potn-jh listov za Španijo. — Naši mesarji, katerih število je v zad-njro mesec h naraslo od 16 na 19. so v februarju zaklati 37 glav prvovrstne govedi. 29 glav drugovrstne in 7 krav klobasaric, skupaj torej 37 gfev goveje živine. — Rekrutnj spisek je sestavljen in na občini do 31. marca vsem prjzadetfm na vpogled. Zlasti se opozarjajo starešine rodbin rmadeoič^v, fcj so vpisani v rekrutnj -pisek, da se prepričajo, če so spiski glede njihovih rodbinskih od nosno dnržinskh članov v redu. — Zbor jugo^]ovan>k1h emigrantov. V so- boto, 20. t. m. ob 20. uri bo v malf d\T>rani -^"»kolskega doma zbor organ-rzaciie fngeslo-venskiJB emigrantov. Ob tej priliki bo tudi predavanje g. dr. Vrčona iz Ljubljane o narodnfh manjfcrnah. SPORT — Koledarska podavesa. Reo^h k^koi obe-ni zbor 00 v nedelja, 4. aprUa ot» l(J ur v prostorih gostilne >Anierikanec« Floi I r*ka cesta z običajnim dnevnim redom. Pozivajo se krobi v kolikor ie niso poravna i 1 članarine, da isio najkasneje do 1. apCiU vplačajo na nasiov blagajnika g. A. Ure gorčica pri tvrdki >Tribuna<, KarU»vi>ka 00« sta 4. Pravico glasovanja ima načekiik ti. tajnik vnakega kluba. — Koledarsko in motocoklističuo dru%i\ »Sava« v izubijani ima svoj XII. redni letni občni zbor v nedeljo dne 21. mat 1937 ob pol 11. uri dopoldne v gostiln pri >Amerikancu t Florijanska ul. 22 z običajnim dnevnim redom, članstvo se vabi. ia se istega polnoštevilno udeleži. — Motcklub Ilirija, v soboto dne 20 t. m. ob &. uri zvečer se vrši pri na^em članu g. Fr. Tricu, št. Vid, (restavracja vCebaU , tramvajska postaja | racMrttftev plaket ocenjevalne vožnje m gorske Arke na Ljubelju. Tekmovalca, ki ianajo prejeti plakete, naj ae sigurno udeležijo razdelitve, na poznejše reklamacije se ne bo oziralo. Vabimo tudi dr""*me ter klubske prijatelje in znance. Z Jezice Avtomobjlisl Jutr na Jov.- 01^ igra Sokolov dramatici vi odsek i»vi»tn*> borko ob najhoijAi zaselu "1 nevi vse skrbni priDra\i To bo tuli pjslovHna prif tov gospe i Zori Rar«et«ivi. ki odidV na aoi<> v St. Gothajdu. " Vsa nncaonataa jVivnort pride ob 20. v Sokolski dom poeleda' lepecra »Avto«r>ohJl>i-sta " — Sadjarji. Jutri, na Joae#ovo nt> >0 bo !>onovVeno praktično obrez*»van e in Sfcmn Ijemv1 sadnega drevja. Le v fthi&ajTi dH^K' bo preloženo na nedeljo 21. marca. 7>njr»fi-^oe pri gnetars Rogwilec na Crnatafc *tev. o «j »SLOVENSKI ffARODc. četrtek Ig, Stran 5 Rusija je močna in pripravljena Zanimiva izjava poslanika Majskega v Londonu Sovjetska Rusija je dovolj močna, da odbije vsuit napad tuje države ali skupine držav na njeno ozemlje, ce ne gre drugače tudi brez zaveznikov, je izjavil sovjetski poslanik Majski v Londonu v svojem govoru ob otvoritvi angleškega narodnega kongresa za mir in prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo. — Prevzemam polno odgovornost za vsako besedo, ki jo bom izgovoril tu, — je pripomnil Majsai. — Dve meji moramo braniti, eno na zapadu, drugo pa na Daljnem vzhodu. Nobene vojaške tajne ne izdam, če povem, da smo napravili ti dve meji v zadnjih letih potom velikih utrdb, potom nase velike in z vsemi modernimi vojnimi sredstvi izborno opremljene armade in mogočnega zračnega bro-dovja naše države soraj nepremagljivi. Razen tega je naše gospodarstvo že v polni meri sposobno za primer vojne zagotoviti za nedoločen čas državi vse potrebno. Ne smete me napačno razumeti. Mi nismo stremeli za gospodarsko avtarkijo in ekskluzivnostjo. Mi smo videli v tem napako. Mi smo stremeli samo za gospodarsko neodvisnostjo in dosegli smo že položaj, da lahko po potrebi, recimo v vojni, za nedoločen čas živimo brez vsake tuje pomoči na bazi gospodarske osamosvojitve. V zadnjih 15 mesecih se je nevarnost vojne v svetu na splošno, za našo državo pa še posebej, nedvomno povečala, V dokaz naj omenim samo nemško-japonsko pogodbo, ki po naših zanesljivih informacijah v bistvu ne pomeni nič drugega, nego nemško-japonsko vojaško pogodbo proti Rusiji. Morda bo kdo dvomil o mojih besedah in jih presojal kot prazne fraze. Toda dotične bi rad posvaril. Bilo bi zelo nespa- metno za nje, če bi hoteli pomeriti z nami svoje moči, kajti naše moči bi utegnili dele potem pravilno oceniti ko bi bilo ie prepozno. Dočim smo mi trdno prepričani, da bi zmagali v vsaki proti nam naperjeni vojni, si prizadevamo izbruh vojne spioh preprečiti. Toda mi tega sami ne moremo storiti. Zato verujemo v potrebo oživitve Društva narodov in pozdravili bi povratek Nemčije in Japonske v Ženevo, Če bi bili ti dve državi pripravljeni delati za mir. Mi smo prepričani, da stoji Evropa na križišču. OdloČiti se mora med dvema potoma: ali za oživitev Društva narodov, za utrditev kolektivne varnosti in poostritev odpora proti napadalcu od katerekoli strani, ali pa za stremljenje po lokalizaciji vojne v smešnem upanju, da krvoločni volk končno vendarle ne bo požrl kapice. Evropski mir stoji zdaj res kakor rdeča kapica pred nami, samo da. se mu ni treba bati enega samega volka, temveč celega krdela volkov. Majski je zaključil svoj govor s pozivom na demokratične države in z besedami, da je delovala Rusija zadnje čase povsod za sodelovanje v interesu ohranitve miru in demokracije. Sovjetska Rusija, oprta na svojo moč in zaupajoč v moč na svojih mejah, lahko mir no čaka, kako se bodo odločile miroljubne evropske države in katero izmed naznačenih poti bodo ubrale, živimo v visoki konjunkturi modernizirane ideologije o jekleni pesti. To j** nevarno duševno stanje, ki izpoveduje javno potom zelo nevarnega delovanja načelo, da je moč enakovredna pravici in da pred stavlja suhoparna pogodbena knjiga krepost. Ta ideologija oznanja evangelij rasne manjvrednosti, evangelij, ki je sramoten madež na našem stoletju. Način, kako vodijo ti ljudje zunanjo politiko, spominja vse preveč na zloglasni poziv: Denar ali življenje! linika za samomorilne kandidate Kako odvrača japonski psiholog Kobayaši mlade obu« pance od samomorov Samomori mladih zaljubljencev na Japonskem se vedno bolj množe. Večinoma si končajo življenje v žrelu ognjenika Mihare. Japonci pravijo samomorom zaljubljencev >5inžo;:. Na odredbo vlade straži policija vse dohode k ognjeniku, kar pa ne pomaga mnogo, ker je mladino pač težko zadr* r.at če &e za kaj odloči. Da bi zatrl to zlo, jc nstanovij japonski psiholog Rvonosuke Kobavaši posebno kliniko za kandidate samomora. Japonci imenujejo njegovo kliniko >2isatsu Cosi Kvokaj-c. Kobavaši ie po svetil vse svoje življenje horbj proti samomorom in pravi, da črnogledi ljudje v trcs uutku, U o jih doleti nesreča, sploh niso presenečeni in zato se tudi nikoli ne odločijo za 6ni-!. Na samomorilce naletimo po pretežni večini samo med optimisti. Japon« ska vlada e^e je zadovoljevala doslej s tem, d;i je pozivala obu pance. na si premi >I:jo. Z J Ji je pa začel Kobavaši energičen boj tn v kratkem času je bilo na njegovi kliniki 119 obupancev. ki so vsi odšli poto-laženi in sprijaznjeni z življenjem. Nekega dne je prišla h Kohnvaaijn vsa rodbina oče, mati in sedem otrok. Vsi so hoteli vedeti, kakšne pomisleke ima mož proti temu samomoru. Oče je bil brezposeln -i uipir .--,-» trpoi). veliko pomanjkanje. Kobavaši jim je od po veri l, da bo treba pač preskrbeti očetu delo. V drugem primeru je malo manjkalo, da Kobavaši ni odrezal slabo. Nek obupanec je bil obljubil svojemu prijatelju, da pojde na Kohavaševo kliniko, predeno si konca življenje. Svojo ob ljubo je vz\ >1 1 '. loda na pragu klinike se je zastrupi; 17prali so mu želodec in mu redili življenje. Bil je mlad mož s kmetov, ki ie bil izgubil vse svoje in premoženje svojih i rlja1olj< v z nesrečnimi špekulacijami Vi ste optiiuiet. — mu je dejal Kobavaši. — Bil sem. loda zdaj nisem več. — mu ie odgovoril obupanec. — Polem takem ste pa črnogled in tak si nikoli ne konča živ* ljenja — Potem je svetoval mladeniču, naj nekaj mesecev potrpi, češ, da mu bo ta Čas poiskal zaposlitev v Mandžukuu ali Južni Amerik;. Mladeniču so se zaiskrile oci. toda lakoj je otožno pripomnil: Žal nrmani denarja t3 not. — To ni važno, kajti ministrstvo za kolonije me je prosilo, naj mu preskrb i m moža, ki bi se hotel naseliti v Mandžukuu fn ki bi mu država krila potne stroške. Cesto se Kobavaši ne obrne na obupance, temveč na njihove starše. Tako ie bilo z mladima zaljubljencema, ki ju je policija zadržala v trenutku, ko sta hotela 6koč:"Li v žrelo ocmjenika Mihare Kobavaši je zvedel, da si hočeta zaljubljenca končati življenje zato. ker jima starši ne dovolijo poročiti se. Na Japonskem je namreč potrebno dovoljenje staršev za fante in dekleta do 25. leta. Starši mladih zaljubljencev niso hoteli o njuni poroki ničesar slišati Kobavaši se je zglasjl pri njih v spremstvu obupanih zaljubljencev in orožnikov Zna! jih je pre* pričati, da ne ravnajo prav, tako da so popustili- Zdaj sta srečna mladoporočenca in njuni starši. Kobavaši ne zahteva od svojih klientov nobene nagrade, ker financira njegovo kliniko nek japonski milijonar, ki je sklenil žrtvovati vse svoje bogastvo za borbo proti samomorom, Oni, ki jim je Kobavaši rešil življenje mu pošiljajo dragocena darila, ki jih pa odklanja, češ, da bi mu nesrečneži ne zaupali več. če bi mislili, da dela iz ko-ristoljubja. Mož je opazil, da je obupancev mnogo manj med siromašnimi ljudmi, vaje* nimi težkepa dela in pomanjkanja, kakor med bogatimi, kj so nepričakovano obubožali. Cim mani ie človek izobražen, tem manj je nagnjen k samomoru, kajti samomor je plod lažnih predstav. Vzemimo za primer človeka, ki se je ranil na prstu, — pravi Kobavaši. Če je tak človek izobražen, bo takoj mislil, da si je zastrupil kri, da mu preli tetanus ali karkoli. pa bo ves obupan. Enako je tudi, če ga zadene ne* sreča. Takoj misli, kaj vse se bo zgodio, navadno so mu pa ne zgodi nič hudepa. Porod in energija Na 84. kongresu nemških ginekologov je poročal dr. Stahler iz Frankfurta a^M. o svojem proučevanju zanimivega vprašanja, koliko energije zahteva normalen porod. To vprašanje ie študiral nemški zdravnik z vso vestnostjo. Proučil ie različne porode tako, da lahko smatramo njegove izsledke za zanesljive. Ena skupina porodov, ki jih je proučil, je bila združena z velikim naporom, z desetkrat večjim, nego druga. Neim škj zdravnik je prišel končno do zaključka, da zahteva normalen, malo dlje trajajoči porod približno toliko napora kakor če bi prehodila porodnica SO do 40 km. To se ujema s starim zdravniškim dognanjem, da zahteva porod približno toliko napora kakor tura na Moot Slane. To je pač velik napor tudi za ženo, vajeno težkega fizičnega dela. Stahlerjeve študije so skoraj matematično pojasnile znan pojav izčrpano* st' žene po porodu. Utripanje Srce bi lahko imenovali tudi uro v človeškem telesu, ki tiktaka od rojstva do smrti. Povprečno udari srce sto tisočkrat dnevno, v enem letu štirimmjonkrat, v TO letih pa napravi tri milijarde utripov. In ta ura utripi je brez popravila brez navijanja, brez izpopolnitve z rezervnimi del L Srce je pa tudi toplomer. Pri odraslem človeku znaša število utripov pozimi 72, v mirnih pomladnih dneh pa samo 69. Kri namreč segreje telo in zato se pretaka po žilah najhitreje. Utripanje srca je tudi kazalo velikosti toplokrvnih Hvali. Cim manjSa je žival, tem hitreje ji utripi je sr- ca. Kanarčki imajo 100 utripov, ovce 80. človek 70, konji 40, sloni pa 30, povprečno v minuti. Čim manjša je žival, tem večje je razmerje povratne do gmote njenega telesa. Toplota uhaja skozi površino telesa in zato je toplota razmeroma tem večja, čim manjša je žival. Utripanje srca pa kaže tudi na starost ljudi. Novorojenčki so majhni in zato jim utriplje srce povprečno HOkrat v minuti. 7 do Šletni otroci imajo 90 utripov, odrasli 70, starci pa 76. Telo starih ljudi izgubi podkožno maščobo, ki je dober izolator toplote, stari ljudje so zgubani in sključeni, površina njihovega telesa je večja kakor ljudi srednje starosti. Utripanje srca je tudi merilo storjenega dela Ce odrasel Človek leži. ima 65 utripov, če sedi okrog 70, med lahkim delom 85 med težkim pa tudi nad 100. Živahni vrabci imajo 800, gosi 200, lene kače pa redko 20 v minuti a pozimi, ko otrpnejo, jim zadostujeta celo dva utripa na minuto. Utripanje srca je končno tudi kazalo našega duševnega stanja. Koristni nasveti ženam in možem Daje Jih slavni francoski pisatelj Maurice Decobra Znan > muicubiu u-uaatcij ikiauiice ueco-bra, čigar sen^acijoiiauu ivnuui u, er o učnega Zivijeiiju, visoke uiu^oe ^^ja.ciona <>p«u-mh vaguauvje on preu leu največja ^n-viacnosi Knjižnega, u^a, je spletov oru nedavno zelo duhovito o prooienun ljubezni m zakonsKega življenja. Cujmo, kaj pravi Decobra o ženah, možeh in zakonskem jarmu: Bila je dama iz boljše družbe, pravi Decobra v začetku svojega članka v londonskem 2>Sunday Reieree*. Truila je, da je stara 30 let, kar pomeni, da ji je ono 40 let. Kakor so bili namreč trije mušketirji v slavnem Duraasovem romanu v resnici štirje tako je žena. ki trdi, da ji je 30 let, stara navadno 40 let. Bila je dra-žestna. lepa in duhovita. Zaupala se mi je nekega dne: Ah veste, s čim sem si skozi 12 let svojega zakonskega življenja ohranila ljubezen in občudovanje svojega moža ? — Morda s tem, da ste bili možu vedno zvesti? — Ne, temveč s tem, da nisem nikoli dovolila, da bi videl moj obraz namazan z mastno kremo. če bi bil zaposlen v uradu, kjer se sklepajo zakonske zveze, bi dajal novoporočen-cem obenem s poročnimi listi tiskana navodila v katerih bi bili naslednji koristni nasveti: ŽENAM: L Ne dovolite nikoli svojemu možu, da bi stopil za vami v kopalnico. 2. Ne mazite si obraza 8 kremo, dokler ne odide mož v službo. 3. Ce jeste za večerjo čebulo ali česen, glejte, da ga bo jedel tudi vaš mož. 4. Menjavajte pogosto svojo frizuro tako, da bo mož mislil, da' ste vedno druga žena, 5. Ne izpreminjajte svoje spalnice v kozmetičen salon 6. Ponoči smrčite samo, če smrči vaš mož še glasneje MOŽEM: 1. Nikoli se pred svojo ženo ne slecite. Perilo bi bilo najbrž omajalo tudi Don Juanovo reputacijo. 2. Kadite pipo samo, kadar je vaša žena nahodna. 3. Ne čitajte novin, če se hoče žena z vami zabavati. 4. Vsak večer si prizadevajte videti v svoji ženi pravkar priborjeno ljubico. 5. Upoštevajte n^ene iluzije. Vaš avto ima razervna kolesa, vaša žena nima rezervnih iluzij. 6. Ne ropotajte v sobi, kadar vaša žena telefonira. Skratka, mladi pari se na pragu zakonskega življenja ne zavedajo, kakšne težave jih čakajo Skupno gospodinjstvo je težka preizkušnia, ob katero se ie razbil f.e marsikateri čolnič zakonske sreče. Uspešno delo trboveljskih Kolašic Kljub težkim časom, ko mnoga društva komaj Životarijo, deluje KJS v Trbovljah zelo uspešno Trbovlje, 18. marca Tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester amumo po pravici prištevati ne le med najdelavnejša, marveč tudi med najjačja društva v naši dolini. Kljub vsem težavam gospodarske krize, v kateri mnoga društva komaj životarijo, izkazuje trboveljsko Kolo jugoslovenskih sester v svojem delovanju naravnost zavidljive uspehe. Naše Kolašice s svojo predsednico šolsko upra-viteljico go. Lapo r ruko v o so se tudi v preteklem letu s čebelično pridnostjo uiej-stvovale na vseh poljih društvenega delovanja, predvsem so z zgledno požrtvovalnostjo lajšale bedo pri najrevnejših, naših starih rudarskih mamicah, ki trpe v sedanjih težkih časih hudo pomanjkanje. Kako uspešno so delovale trboveljske Kolašice v preteklem letu, je najbolje pokazal občni zbor, ki so ga imele pred dnevi v svojem lani tako lepo urejenem domu. Občai zbor je vodila predsednica ga. Lapornikova, ki je uvodoma pozdravila najvišjo zaščitnieo Kola Nj. Vel. kraljico Marijo, nato pa se je spomnila med letom preminulih sester. V svojem poročilu je predsednica predvsem poudarila velik korak v napredku društva, ki je bil storjen s pridobitvijo in ureditvijo lastnega aoma, doma, ki obsega veliko sobo, kuhinjo in p rit ik line. Dom je tudi že sepo urejen čemur se ima Kolo zahvaliti svojim požrtvovalnim sestram, ki so z nabiralnimi polarni pridno pobirale prispevke v blagu in denarju za opremo doma. V domu se vrsi sedaj vse delo društva, ki prireja v njem tečaje, predavanja itd Kolo je nameravalo ustanoviti tudi lasno knjižnico, vendar pa je zaenkrat to namero opustilo, ker ima še premalo knjig. Kolo je priredilo lani več predavanj in sicer v aprilu o postopanju s težko vzgojnim otrokom in v maju o pripravi sadja , in zelenjave za zimo. V času od 1. aprila do 28. junija so se vršili tečaji za pletenje in kvačkanje z volno za krojenje perila in za ročna dela. Od 12. oktobra dalje pa se vrši znova tečaj za pletenje :n kvačkanje z volno. Vse te tečaje vodi s. Me terčeva Meseca maja je društvo otvorilo v svojem domu posve to valnico za pranje. Vsak dan so se vršila predavanja, obenem pa je bilo tudi praktično pokazano pranje raznih vrst blaga. Posvetovalnico je positilo 4630 obiskovalk, kar pač dovolj izpričuje zanimanje za to panogo gospodinjstva. Pri rej enih pa je bilo tudi več kuharskih večerov, ki jih je vodila gdč. Minka Rate jeva iz Ljubljane. Tako je bilo v 6 večerih prikazano pečenje in krašenje tort, v 5 večerih pečenje drobnega peciva in v 2 večerih prirejanje raznih cenenih jedil. Vsak večer je posetilo 20 udeleženk. Iz poročila sestre tajnice je razvidno, da šteje Kolo v Trbovljah 717 rednih Članic, 4 pokrovitelje in 8 ustanovnih članov. Sej je imelo društvo tekom leta 6. Na materinski dan je bilo obdarovanih z živili 98 starih in najpotrebnejših mater. Poleg tega je društvo tudi med letom obdarovalo nekaj najrevnejših članic z živili. Prirejen je bil tudi oljčni dan, ki je dal društvu 1.000 Din. Društvo je organiziralo tudi 4 tedensko kolonijo naše mlaiine v Bakru. Udeležilo se je je 41 otrok. Banska uprava je v ta namen prispevala 1000 Din podpore. Kolo je razen tega poslalo skupno z društvom za varstvo otrok še 30 otrok v počitniško kolonijo na Pohorje. Kolo je poslalo svojo zastopnico tudi na mednarodni ženski kongres, ki se je lani vršil v Dubrovniku, stalno zastopnico pa ima trboveljsko Kolo tudi v banovinski ženski zvezi v Ljubljani. Kolo se je oddol- žilo tudi spominu pesnika Gregorčiča ter darovalo za njegov spomenik primeren znesek. Iz blagajniškega poročila se da posneti, da trenutno stanje blagajne z ozirom na velike izdatke tekom leta ni posebno ugodno, ven Jar se bo z novim delovanjem naših Kolašic zboljšalo. Po absolutoriju. ki je bil soglasno izrečen doseianjefnu odboru, je bil -zvoljen prav tako soglasno dosedanji odbor z marljivo predsednico go. Ano Lapornikovo, ki jamči, da se bo delo uspceno nadaljevalo. Shaw v avtomobilu Bernarda Shawa je pozval nekoč njt^ov znanec na kratek izlet z avtomobilom. Go-spoua sta seoela v športnem avtomobilu in šofiral je lastnik, pisateljev znanec. Kar sta zagledala pred seboj gozdič m Bernard Shavv je predlagal, da bi se preu njim ustavila in v prijetni senci malo prigriznila.. V naslednjem trenutku je začutil Shavv močan udarec. Avto je bil za vozil v drevo ob cesti. Bil je naravnost čudež, da sta ostala Shavv in njegov znanec nepoškodovana. Lastnik avtomobila se je boječe ozrl na Shavva, ker se je bal, da ga bo pisatelj za njegovo neprevidnost oštel. Shaw se je pa samo nasmehnil, rekoč: Imenitno, sami« povejte mi. dragi prijatelj, kako bi bili ustavili svoj avto. če bi ne bilo ob slučajno tega drevesa 7 < Levičarji Angleški kralj in indijski cesar Jurij VI. je levičar. V Angliji je najmanj dva milijona levičarjev, med katerimi je mnogo slavnih atletov, prvakov tenisa in boksa, avtomobilskih dii kačev. izbornih sabljačev in strelcev. Vidimo torej, da levičarji niso manj vredni. Biti levičar ni nobena nesreča, saj so morali biti sodeč po slikah in kipih starega Egipta levičarji tudi nekateri faraoni. Isto lahko trt imo o mnogih rimskih cesarjih. Tudi sveto pismo govon o junaku Jehudu, ki je vodil odposlanstvo Židov pred kralja Moabltov Eglona in ^potegnil z levico meč iz nožnic ter razsekal z njim sovražnega kralja*. levičarji *o bili tudi Ahil, največji grški junak trojanske vojne, Aleksander Veliki. Karel Veliki. Michelangelo in Leonardo da Vinci. Slednji se je znal z levico" tudi boriti in ne samo slikati. Z levico je ujel nesmrtni Jocon-lln nasmeh, ž njo je modeliral kipe konstruiral modele svojih izumov itd. In z levico je tudi zelo spretno pisal od desne proti levi aH od spodaj navzgor. Leonardo da Vinci je imel pa v levici tudi tako orjaško moč. da je upogibal aH lomil z njo podkve; obenem je bila pa njegova levica zelo nežna, z njo je izvabljal glasbilom najmilejše melodije Dva drug:« slavna slikarja Hans Holbein in Adolf Men-zel sta bila tudi levičarja. Končno naj Se omenimo, da sta bila levičarja tudi Napoleon I in Goethe. Med levičarji so bili mnogi znameniti slikarji, kiparji, pisatelji, pesniki in glasbeniki, zlasti violinski virtuozi. Tudi svetovni mojster v sabljanju Lurien Gaudin je levičar. Zanimivo je. da *o levičarji, ki je njih l^va noga močneje razvita oci desne, navadno zelo dobri nogometa«. VEDNO LOGIČNO RoHni eVsel:utr>r trka n.i zakleni^na vrata: Sal dobro vem da ste doma Vasi čev-iii «toie pred vrati. 01*s ta BtnTTvvanm: — To *e nič ne dokazuje. Kaj nisem mogel oditi v nogavicah ? Georges Ohnert: 68 ZADNJA LJUBEZEN Roman Zaman je bilo vse njegovo prizadevanje pregnati ta privid. Neprestano je videl njen obupani obraz in glasno se je vpraševal: Zakaj kaže njen obraz, da trpi enako kakor jaz? In glas, ki se mu je zdelo, da je Luciin, mu je šepetal na uho: Jaz sem prav tako nesrečna kakor ti. On je pa odgovarjal prividu: če si nesrečna, zakaj si odpotovala tako daleč? Zakaj si položila celo morje med sebe in mene? Privid mu je pa odgovarjal: — Da bi se ne izneverila obljubi, s katero sem se zavezala, da te ne bom nikoli več videla. Ce bi bila v tvoji bližini, kdo ve. ali bi mogla premagati Silno hrepenenje. A če bi se udala, kdo ve, ali bi ne bil konec žaolsten? Človek je napram se bi zelo slab. A moje srce je polno tebe. Ves iz sebe je Armand vzkliknil: — Nehaj že bežati pred menoj! Kaj zato, naj se zgodi karkoli. Tako ne morem več živeti Zdelo se mu je, da se Luciin obraz izgublja v megli. Prikazala se mu je manj razločna, kakor da se oddaljuje in njen pojemajoči glas je govoril: _ Ti sam dobro vee, da to ne sme biti, ker ostaneš prostovoljno u ki en j en v svoje okove, zvest dolžnosti, ki si jo potrdil s prisego, zvest svoji časti Sam dobro veš, da bi prej umrl, nego prelomil zakonsko zvestobo. Privid se je počasi izgubljal. Armand, ki je še malo prej bežal pred njim ga je hotel sedaj zadržati, prikleniti naee v strahu, da ga ne bo nikoli več videl. Toda misli so se mu naenkrat za-terrmile in spoznal je, da je čisto sam sredi tišine svoje sobe. Tedaj ga je obšla silna duševna in telesna potrtost. Vse je bilo končano Treba je bilo spoznati to in najti v sebi dovolj moči za to priznanje. Treba se je bilo sprijaznii z mislijo, da je Lucie zanj mrtva. Grob bi je ne mogel skriti tako dobro kakor prostovoljno izgnanstvo. Odpotovala je, saj je sam zahteval to od nje. Zakaj se torej vsa njegova notranjost zdaj upira ločitvi. Kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi tako. Lucie ni bila dekle, ki bi se mu udalo, on pa ni bil mož, ki bi zapustil Mino in živel z njo. Ta izhod mu nikoli ni prišel na misel. Nerednega življenja, prepovedane zveze, izgube svojega družabnega po1ožaja, ločitve od prijateljev, zaničevanja sveta, vsega tega bine mogel prenašati že iz obzirnosti do Lucie. Bili so trenutki, ko je govoril sam pri sebi: Raje vse, nego te strašne muke. Ko je pa pomislil, kaj bi moral storiti, je začutil v sebi nepremagljiv odpor in tako je živel v razdvojenosti že dva meseca. Spal je malo. bil je že ves izčrpan in jasno je bilo. da do^sro t^Vesra žrvlienja ne bo prenesel. Mina *a je v straha opupjov&la, prizade- vala si je razvedriti ga. Njena plemenitost ga je globoko ganila. Rad bi ji bil položil glavo v naročje in ostal tako nepremičen zaprtih oči. kakor je počival nekoč v naročju svoje dobre matere. Toda tega poguma ni našel v sebi. Zaničeval je samega sebe in ta zavest mu je bila še hujše breme. Mar ni mogel svobodno razpolagati s svojim življenjem, mar ni imel pravice rešiti se muk s prostovoljno smrtjo? Smrt! Nasmehnil se je. To bd bilo zares malo za tako pogiimnega moža, vajenega kljubovati še tako veliki nevarnosti. Kolikokrat je zrl v krvavi bitki smrti v obraz! Videl je svoie tovariše, kako so padali in nikoli se ni bal smrti. Zakaj bi se je bal zdaj? Morda bi pa njegova duša zaplavala v dalje in dohitela Lucio, da bi jo objela s svojim dihom? Pri tej misli je Armand zadrhtel. Zdelo se mu je. da je odvisno samo od njega, da se združi z ljubljenim dekletom, ne da bi razdrl vez, ki ga je vezala na ženo. Vstal je. stopil k mizici pri oknu in v«el iz preda'čka samokres. Njegov sklep ie bil trden. Ni se več boril, niti branil. Sedel je k mizi in položil na njo rešilno orožje. Tako je ostal globoko zamišljen, toda brez onega strašnega notranjega viharja, ki ga je silil že več tednov v blaznost. Razmišljal je o zadnjih gorJkih svojega življenja in si v srlobeiki veri v usodo zatrjeval, da ie ta korak neizogiben. Vse ga }e navalalo k temu, njegova Tasrna ?1*'wost. zas^T^^rios^ njegove žene in njegovo navdušenje zs. Lucio. Čemu bi se torej še mučil, če je njegova usoda zapečatena? Prišel je bil do prepričanja, da bo Mina po njegovi smrti mnogo manj trpela, kakor zdaj, ko jo rauft ljubosumnost. Te misli so ga utrdile v njegovem sklepu. Jel je hoditi po sobd, končno se je pa ustavil in se ozrl kakor da hoče odnesti na oni svet točno sliko sobe, kjer je živel in umrl. Potem je vzel samokres, stopil k zrcalu in pogledal, kam naj si nastavi cev, da bi se dobro zadel. Presenetila ga je bledica njegovega obraza. Dvignil je roko, naenkrat mu je pa omahnila in krilen 11 je — Kraj svojega obraza je zagledal v zrcalu Mlnin obraz. Crl^ala ga je izbu'j^inih oči oo^ib groze. Obrnil se je, misleč, da vidi privid, toda njegova žena je bila tu. pri vratih. Stala je nepremično liki kip in njen obraz je izražal nepopisno grozo. Armand se je takoj zavedel posledic svojega koraka in hitro si je nabavil samokres na sence. Toda še predno je sprožil, se je vrgla Mina nanj, ga prijela zs roko in obrnila samokres proti sebi tako. da bi zadela krogla njo, če bi hi\ Armand sprožil. V naslednjem hipu mu je istrgala samokres iz roke in se sesedla v naslanjač. Armand je obMaJ nepremično, zroč v tla. Nesrečna žena je napela vse sale. dvignila se je stopila k svojemu možu in mu dejala: — O, Armand pustfti si me hotel samo? Armanda so zadete te preproste. jVuano fsgovor- b*»*ede tako. da je povesil glavo. Videč ga tako skrušanega ie Mina za:-Laka'i: Patelejmon Romanov: Žensko srce Dijaški kolegij je splavil nu^»i ne- pričakovan dogodek. Kden dijakov, Nikolaj Malahov, se je ustrelil. Našli so ga mrtvega v sobici s prestreljeno glavo. isodna komisija je pregledala sobico in se zanimala, kako je truplo ieialo in kdo ga je prvi našel. Na vprašanje, kakšno ouševno življenje je živel pokojni, so vsi študentje skoraj enako izpovedali, da je delal vtis nenormalnega človeka, zelo neprijetnega zlasti v sporih. Večinoma se je veuel grdo. mnogo je pil. vračal se je pozno in tovarišem je pravil grdobije. Včasih je bil pa Še preveč marljiv, nikamor ni hodil, od jutra do večera je študiral in se sam izprehajal dolgo po praznem hodniku. V takih primerih jc bil miren, čeprav se je očitno izogibal ljudi. to «j je vprašanje dotaknilo niegovt-j. razmerja do žensk, so prišli študentje v za iregj in pravili sn, ..ln v njegovem raz-m« rju do žensk iti bilo nič lepega. V ženskah in svojih tovarišicah je videl samo predmete naslade. Ime» je .nnogo kratkih ljubavnih razmerij in kakor so bila kratka in slučajna tako so tudi kmalu minila. Tu se je pojavljal pri njem včasih nekakšen izziva joi 'cinizem. Po splošnem opazovanju je bil zelo ogret za svojo tovarišico Sonjo Golubejevo. Toda ečividno iz .^amoljubja ji tega nikoli ni povedal in celo občeval je z njo onako trdo kakor z vsemi drugimi. Vsi so pa vedeli in tudi ona sama, da je v resnici do ušes zaljubljen v njo. Sonja niu ljubezni ni vračala, ni ga imela rada. ker je bil tako hladen in trd. Ha dar je poskusil, dušeč v sebi svoja prava čustva prositi jo, da bi prišla na sestanek, se je delala, kakor da sprejema njegov predlog. In ko jo je potem Malahov čakal na določenem kraju, je vzela s seboj dve ali tri sošolki in ko so Šle mimo njega, ga je vprašala navidez začudeno, e* mu zmrzuje tam. Sonja je bila veselo, živahno, malo lahkomiselno dekle, toda tudi brezobzirnega značaja. Ni bila zmožna globoke udanosti človeku, niti iskrenega prijateljstva in ljubezni. Zlasti slednjo je odločno odklanjala, češ, da se je že davno preživela. Preiskovalni sodnik je hotel govoriti z njo in dal jo je poklicati. O samomoru še ni bila obveščena. Vsi so si zapomnili tisti trenutek, ko je stopila z glavnikom v kratkih, po modi pristriženih laseh, z dolgimi uhani in rokami v žepih v študentovsko sobo. kjer je ležal mrlič. Nemirno in prestrašeno se je ozrla na sodno komisijo, na policijo in na tovariše, ki so jo molče gledali. Kar je zadrhtala po vsem telesu, njen pogled se je ustavni na tleh. kjer je ležalo truplo študenta Malahova s prestreljeno glavo. Kriknila je, se opotekla in si zakrila usta z roko. potem se je pa prijela za glavo in naglo pokleknila k mrtvemu študentu. Držeč kazalec med zobmi je nekaj časa topo zrla na mrličev obraz, kakor da ne more odvrniti pogleda od rdeče ranice v sencu. Ko so jo jeli zasliševati, dolgo ni mogla razumeti, kaj hočejo od nje. Spodnja ustnica si ji je. tresla, iVprav je poskušala pomiriti se in čeprav jo jc vsa iz sebe celo pritiskala z roko. In pri tem j*1 sama tako žalostno in prestrašeno gledala navzoče, da je postalo vsem neprijetno in da je nehote odvrnil svoj pogled vsak, kogar je ošinil njen pogled, kakor odvračamo pogled, kadar se srečamo s pogledom na smrt obsojenega, stoječega na morišču, pa mu ne moremo več pomagati. Ko se je potem nekoliko pomirila, je dejala, da se čuti krivo smrti svojega tovariša, ker je bila v občevanju z njim zelo lahkomiselna, včasih pa tudi brezobzirna. V Sonjinem značaju in vesm duševnem življenju je nastala po smrti Nikolaja Malahova presenetljiva izprememba. Postala je zamišljena in tiha, hodila je večinoma sama. Ce je kdo stopil k nji in jo kaj vprašal, je Sonja počasi dvignila oči in molče gledala na vprašujočega. kakor da potrebuje nekaj časa. da se otrese svojih misli. Vzela je vse, kar je ostalo po Nikolaju Malahbvu — njegove zvezke in pisma ki jih ji je pisal in vse to je skrbno spravila. In čedalje bolj se je zapirala svetu v tesnem krogu spominov na pokojnega. Umaknila se je celo iz družabnega življenja. Zdelo se je, da v nekakšnem trdovratnem obupu skoraj z naslado osredotoča misli na svojo krivdo smrti človeka, ki se je ustrelil iz ljubezni do nje. Misel nanj in zavest krivde sta postali ne Kako edini smisel njenega življenja. Će so bili v začetku vsi zaradi njene krivile proti nji, so jo zdaj vsi pomilovali in se bali za njo. Pogosto je hodila na pokopališče in dolgo je sedela tam sredi cvetočih brez in metuljev, letajočih nad grobovi. Mnogi so se ustavljali in zrli na sklonjeno postavo dekleta ob svežem grobu. In vsak je odhajal z občutkom ganotja ob pogledu na to poosebljeno žensko ljubezen, ki je niti grob ne more ubiti Glej. nesebična ljubezen, kajti kaj more biti nesebičnejšega od ljubezni do mrtvega? — Kaj je pa vplivalo nate tako? — jo je vprašala nekega dne prijateljica, s katero sta 3e poprej zelo dobro razumeli. — Tega sama ne vem, — je odgovorila Sonja tiščeč v roki robec in zroč plamtečih oči v tla. — Saj je bil trd, nesimpatičen, prazen človek, — je dejala prijateljica. ■— Saj ga tudi sama nisi mogla trpeti. — Res je. šele zdaj po njegovi smrti sem pa začutila do njega z vso silo to, če^ar nisem čutila, dokler je bil živ. In to, da je bil trd človek, sc nikakor ne da primerjati temu, kar.....O, če bi bil še živ! Tako razpoloženje je postajalo že očitno nevarno dekličinemu duševnemu ravnotežju. Zavest krivde je vedno bolj izpodko-pavala njeno zdravje. Mesec dni po smrti Nikolaja Malahova se je pa zgodilo to, česar nihče ni pričakoval, najmanj pa Sonja sama. Eden izmed njenih sošolcev je dobil pismo od pokojnikovega prijatelja in priloženo mu je bilo pismo Nikolaja Malahova, ki je v njem sporočal svoj trden sklep končati si življenje. Pisal je, da ne ve, kaj se z njim godi, da ne čuti nobene dolžnosti do življenja in da ne ve, čemu bi posvetil svoje sile. Pisal je o svoji slabosti, razuzdanosti, o nemožnosti kljubovati izkušnjavam velemestnega življenja, ki ga je omamilo in prepojilo njegove možgane po pustem življenju na kmetih. Pisal je, da nikoli ne bo našel tega, kar bi mu pomagalo premagati svojo slabost in izkušnjave. Priznaval je, da pod tfžo obupa kot slabič od jeze mnogo pije. ponočuje in trati svoje moči. Ob zaključku je pisal, da je sklenil končati to komedijo. Ostanek moči in odločitev za ta korak mu prinese vsaj nekaj zadoščenja. Tako bo vsaj lažje obračunal z življenjem. Take vsebine pisma nihče ni pričakoval. — Zdaj vidimo, da Sonje ne zadene nobena krivda! — je vzkliknil eden izmed študentov. — V pismu ni o nji niti besedice. In res. o Sonji ni bilo v pismu niti besedice. Bilo je jasno, da ni imela na njegovo odločitev niti najmanjšega vpliva,- — Pojdite jo poklicat. Ko se je pojavila Sonja na hodniku, so vsi vzkliknili: — Pridi hitro! Tvoji grehi so ti odpuščeni! Citamo Nikolajevo pismo. Sonjine oči so se razširile in njena lica so močno zardela. — Kje?. . . Kje?. . . Kaj?. . . Roke so se jI tresle, in z bolezensko radovednostjo so iskale njene oči pismo. — Evo, pismo je povsem nesmiselno, naravnost dekadenčno. toda v tem ne tiči njegov pomen. Njegov pomen tiči v tem, da se Nikolaj ni ustrelil zavoljo tebe, temveč da je bil vzrok čisto drugačen. Sonja je naenkrat smrtno prebledela. — Kako tč, da ne zavoljo mene? — Kaj enostavno. V pismu ni o tebi niti besedice. Sonja mu je iztrgala iz roke pismo in jela z bolezensko napetostjo ne citati, temveč iskati nekaj med vrsticami. Ko je potem vrnila študentu pismo je molče odšla iz sobe. — Kaj se pa godi z njo? — so vprašan vsi presenečeno. Toda odgovora na te vprašanje nI vedel nihče. Sonja je odšla v svojo sobico in potegnila nekaj izpod blazine. Bil j« sveženj pisem, ki jih je bil zapustil Nikolaj. Tisti hip je stopila v sobo njena prijateljica, ki ,1o je bilo vznemirilo njeno čudno vedenje. Sonja je skrila pisma za nedrija. — Veseli me, — je dejala prijateljica, pretvarjajoč se, kakor da ni opazila Sonjine napetosti in kakor bi hotela odvrniti drugam misli, ki jih je bila Sonja zopet osredotočila na mrtvega; — veseli me, da tebe ne zadene nobena krivda. Sonja je poslušala te besede mračnega obraza, brez misli in topo je zrla v okno. Prijateljica je Se nekaj časa govorila, potem je pa odšla, da bi se Sonja na samem pomirila. Sonja je potegnila pisma izza nedrij in z izrazom krutosti okrog ust jih je raztrgala ter vrgla skozi okno, kakor vržemo, to, kar si hočemo iztrgati iz spomina. Potem m* je pa vrgla z obrazom na posteljo in bridko zaihtela. Iz Celja — c Posojilo Dri. hipotekama banke Je ie nakazano. Kakor znano, je upravni odbor Drž. hipotekam« banke dovolil mestni občini celjski posojilo v znesku 5 milijonov dinarjev za plačilo dolga ki ga ima mestna občina pri Mestni hranilnici v Celju. DHB je po odbitku obresti in stroškov v znesku 222.438 Din nakazala te dni Mestni hranilnici v Celju na njen račun pri Poštni hranilnici 4,777.562 Din. Tako bo postala Mestna hranilnica v Celju spet likvidna. — c Dva nova zeJezohetomka mostova. Mestna občina bo zgradila letos železobe-tonski most čez PodsevČnico na Lopati in železo betonski most čez Ločieo v Pečov-niku. Stroški za prvi most bodo znašali 19.401 Din. za drugi most pa 7.500 Dni. — c članski nestanek JNS za Celje In okolico ho v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Poročal bo narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Članstvo je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. — c Preselitev mestnega ekonomata k mestnemu zavetišču. Mestni ekonomat se bo v kratkem preselil s Sp. Lanovža k mestnemu zavetišču v Med logu. Obe go- spodarstvi se bosta združili. To združeno gospodarstvo mestnega zavetišča bo upravljal poseben odbor, ki mu bo predsedoval Župana. Člani tega odbora bodo tudi predsednik mestnega finančnega odbora, predsednik socialnega odbora ter dva člana mestnega ubožnega sveta. — c Iz policijske službe. Pri predstojni-štvu mestne policije je praznih šest mest policijskih stražnikov. Ta mesta so bila včeraj oddana novim stražnikom, ki prevzamejo službo 1. aprila. — C Akademiki pevski zbor ljuMianske univerze bo priredil v soboto 20. t m. ob 20. koncert v Marijini cerkvi Izvajal bo devet pesmi velikega klasika Jakoba Gallusa in pet pesmi, ki jih je po napevih iz Trubarjeve pesmarice iz 1. 1584. stilno priredil prof. Matija Tome. Koncert bo nudil globok umetniški užitek. — c Usoden padec s kolesa. V ponedeljek je padel 24letni žagaj- Ivan Grobelnik iz šmartnega v Rožni dolini na cesti s kolesa in si nalomil levo ključnico. Grobelnik se zdravi v celjski bolnici. — Ij Dr. Božo ftkerlj priv. doc. bo predaval o antropološkem dokazovanju očetovstva v torek 23. t. m. ob 18. uri. Predavanje se vrši pod okriljem Prirodoslovnega društva v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Iz Maribora — Gledališke. Dre vi bo ponovitev ljudske igre ^Čevljar Anton Hit«. Red C |n zni žene cene. Na Jožefovo bo ob 15, u h rs* prizs Nušičeve komedije >Dr<:. Veljajo znižane rene. Zvečer uprizore zadnji zelo uspelo opereto >Cicanski primi a š*: ob globoko znižanih cenah. — Prepovedana manifestacija. 2> oči je društvo jugoslovanskih akademikov v Ma riboru sklicalo v Ljudski univerzi zborovanje pod geslom »Maribor za popolno slovensko univerzo*'. Manfe^tarijsko zborova nje, za katerega je vladalo v Mariboru veliko zanimanje, se ni moglo vršiti, ker ga je predstojniKtvo m^tno policije prepove dalo. — I^ep uspeh bolgarskih narodnih plesov. V docela zasedenem gledališču jo predvaja« ra v torek zvečer bolgarska plesna skupina >Račeniear: narodne plese in žela presenetljiv uspeh. Zelo so ucajalo tudi bolerarske TMTodne ipesmi in «> bili vsi delani viharnega odobravanja. — Mariborski gostji njrarii so zborovati. Včeraj popoldne 8« ie vršil v hotelu >Me-ran< redni letni občni zbor Združenja go-^lmčajrjev v Mariboru. Dobro obiskano zborovanje je vodil predf>rdnik g. Klečič, ki je podal obširno predsedniško poročilo o de4ovače že dolgo ne pomni jo. — Strojevodjo kamenjal. Ko jo te dni krenil lokalni vlak s postajo v Dravogradu, je neki mladenič napadel strojevodjo in prjfe.l vanj metali kamenje. Strojevodja jc bil nevarno ranjen. Napadalca so aretirati. —Regn-larijski načrt n Pnbrejjc. Va Po-breiju ?e je vršila te dni anketa med 7a *toprriki mestne občine in ot>einp Pobrežje. Anketo i o vodil sresk; načelnik g. dr. S-jskn. Docim so nastopila na nedavnem mwlinkil ki se je vršil v m«**!u razna nasprotslva med okolico in mestom, jp bil dosežen na Pobrežjn kompromis. Rcgulai-i isk? naerr gradnje na T>znem prav nič ne moti. Na Pobrežju bodo sčasoma opustili oho |*okos palisči. ker bodo določili daW- izven mes*a velik prostor za centralno pokopališče Dtrc. — JS« zadnji svinjski bejera je bilo pripeljanih. 119 svinj, od katerih je bilo proda ni.1 le 45. Prolenke 6 do 12 tednov star« so prodajah po 70 do 150 Din komad, debele svinje po 6.50 do 7 in plemenske svinje po 5 do 6 Don za kg žive teže. Z Jesenic — Sokolsko društvo na Jesenioah v prizori v petek na Jožefovo m v nedeljo dne 21. t. m. ob 20. uri izborno veseloigro v štirih dejanjih »Okence«. Vabljeni V3i! Petek, 10. marra. 9: ("Vas, poročila, spored. — 0.1.r>: Za dobro voljo! (plošče). - Mfc Verski sever: Dva razbojnika (g. Kr. S. lin/._'ar). — 1". Prenos iz ljub! jane^ko stolnice. — 11.10: Franz Kriiger igra na ksilofon (ptOftčc). — 1130: Otroška ura (gdena Manira Koni.ino-va). — 12: Koncert SMUUI JoSefom in loi ram (radijski orkestor). — 13: Ca*, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah t odda. j a prekinjena od 11. do lb\). — 16: laven-šolska izobrazba žem^ (gdčna Iva Pregelj), — 16.20: Veseli zvoki. 3odl4uJeJQ- Radijski orkestrr in gg. Vekoslav Janko. SvetOUU P>anover m Avgust Stanko. — 17.4o: 0 pr.t-vični in družinskj plač, (C- Rudolf SmOTStt). _ 18: Anton Leskove«*: .I»iri| Pfevoar — dirama. Izvajajo člani radijsko igralske dru zine. — 19: Čas, vreme, poročila. Sporedi obvestila. — 19.30: Nac. ura: 0 lUgOSlOveil ski kemijski industriji (Ror - Bognota Ljubljane). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Spevoigra — izvaja pevsko društvo »iral ka*. — 20.45: Godbe na pihala Igrajo koračnice (plošče). — 21.10: Mandolin-! • trjo (gg. Antunovič, HarMog, PriborJek). — J2; Ca5, vreme, poročila, spored. — 22.30: ftnflfoikc plošče. — Konee ob 23. uri. Sobota. BOl marca. 12: Plošče zavrtimo, v venček pov/.m'. in ob lahki glasbi, vsi m« veselimo! 12.45 Vreme r*orociJ«. — 13: Cas, sporo« 1. ob*e*ti la. _ 13.15: Plošče zavrtimo, v venček p<> vežimo, in ob Iahk< g1.!-!-!, vsj »s raselimo! 14: Vr«ine. — 1R: Za delopust! Oura radu ski ork^stor). — 18.40: Pocovon ■ po*dl» šaJri. — 19: Čas. vreme, spored, ob\.esUla. — 19.30: Nacionalna ura: Kne/. \tih4Jta Obrenovi^ jn Rolgan (prof. Ferdo ftiN«*) i* /g+v _ 19.50; Preglod sporeda. — 20: O zunanji politiki (g. dr Alojzu Kuhari 20.20: Womb*»nzer Iožp : Izlet na krnite vpse-|a zvoena igra (in'ormezzo k nklu*u Vesele in fanoStM iz življ^a -laka Sosed* lakat. Igrajo člani rad. igral družin- Vod r.tvo: lv. ePngov. 22: '-a*, vreme, ipored poročila. — 22.1f»: Za ves«! koner (radirki orkester). - Konec ob 23. uri Kupujte domače blago! □GOSC^UUUIUL^ MALI OGLASI Beseda 50 para. davek Din 3.—, Deaeda 1 Dtn. davek 3 Din preklici &a pismene odgovore glede mtJih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Dohil sem vagon pristnega dalmatinskega vina n a j h o 1 j š o k v a 1 i t r t r iz šibeniške okolice Gostilna »PRI LEVU« RAzno rWeda 50 par. davek 3 Din Naimaniši znesek 8 Dm NOVOSTI lepe vzorce za pumparce, športne obleke- nudi ceneno Pr©sker, Sv Petra cesta 14 2. U KLIŠEJE VECBAEVNE JUGOGKAflKA aBONBNTE na dobro domačo hrano sprejmem po zmerni ceni. Stari trg 5t. 28-111. nadstr., levo. 716 Avtomatična HLADILNE STROJ F! : .1uhl.nl* proizvaja Ci. F Schnoiter. to_ varna strojev. — Skofja Loka Konkurenčne cene — Prvovrstne reference. 701 >V0ITLANDER< F 6.3. Jubilarko, zamenjam za aparat z optiko 4.5 al; 3.5 proti doplačilu. Več v -Hombojnie-ri« pred pošto. SI 1 Buflet S. J. JEBAJ, Sv. Petra r. 38, Lj ubijan a Vam nudi prvovrstna vina in žganje Čez ulico: Haloško belo . Itr 7 l>in Srbsko Prokupac Itr 7 Din Cviček .....Itr 9 Din Rizling . .... Itr 9 Din Burgundec belj . Ur 12 Din Hruševec sladki Itr 5 Din Jabolenik .... Itr 4 Din Žganje: Tropi novec. Slivovka . . Hruševec Brinjevec Rum fini PTj večjem popust. čajni Itr >2 Ofa Itr 24 Din Itr 28 Din Hr 32 Din Ur 32 Din odjemu primeren S20 STAnOVAMA Besed8 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, verando, mrzlo in toplo vodo. parketom, e.lok-triko. takoi oddam pri stari šišenski rerkvi. Vodnikova <*. 12. Cena zmerna. 812 PRODAM Beseda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Dt Štajerska jajca zajamčeno s v p ž a, dobavlja po najnižji dnevni ceni tv. A. L6WY Središče ob Dravi OSAMOSVOJITE SE lahko z izdelavo ljubljanskih razglednic PTodam najnovejše negative, kolekcijo in vso pripravo zaradi selitve. 3 do 4.000 Din. Ponudbe na >S!ov Narodi pod >S^oodwtorno«. 813 TRGOVINO me^aiiHuia blaga, Železa, špeee: rija, manufaktura, prodam na na i prometne jšj točki mesta Vit-ja (Podravina) s krasnimi magazini in stanovanjem, vrtom itd. Stari, dobro uveden obrat. Bodočnost zasigurana. Potrebno okoli oO.OOO Din gotovine, ostali pogoji povoljni. Ivam Mato-nickin. Vi rje. 814. POUK Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din POUCI MEti lijake sredBJeiolee, zlasti nižje *olce, kakor tudi prfrarJŠts ter Hh pripravljam na malo mabi-ro 7. uspehom, v k*zikih, zlasti v franeosefni. nemščini, srbohrvaščini in v ontalih predmetih. Honorar za pouk \>o dogovoru. Cenjene ponudbe na ogl. odd. i ood značko >Profesor*. 80n TJ O t r c ksk i vozički UvoKoiesa, ■ najnorojilb motorji, m i r % r i i i o j odelo r trlelkljl pofrezljivl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO .' „TRIBUNA** F. BATJEI LJUBLJANA, KarlovAka cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova Letošnje NOVO BOK PIVO Delniške družbe pivovarne U N II O N je od danes v prometu. Je izbornega okusa in pravi užitek za vsakega« NARODNA TISKARNA ti Mil i III IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO TJroJuJo Josftp Btrponftfft -— Ba > Narodno mmm Bo opravo to tnserotiil — Vsi t Ljubrjasa.