St. 79. V Gorici, v soboto dne 13. julija 1912. Tečaj XLII. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon Št. *»3. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, J. Fabčič) tiska in zal. Ko je 'naznanila »Narodna delavska organizacija« za jutri v nedeljo izlet v Gorico, je nastal velik vriše med tisto peščico laških prenapetežev, ki dero za »Corrierom«, glasilom vseh neodrešenih rdečkarjev. Goriški Mazzinijanci so začeli hujskaritt po Gorici in grozili z izgredi, grozili z dejanji, ki bodo sledila besedam:*" Na pomoč so 'poklicali še tržaške bratce, ki so prijavili 'politični oblasti prihod v Gorico pod nedolžno obliko, 'da položijo venec na Zoruttijev spomenic 'Niso isto-rili tega v nedeljo ob slavnostnem odkritju spomenika, pač pa so organizovali izlet v Gorico vseh -takih življev tržaških, k\ bi bili goriškim Mazzinijancem nekak uzor, kako je treba '»ooi fatti« braniti italijan-stvo Gorice. iN jim so se pridružili Se mnogi kolesarji in drugi tržaški cittadini. -- Vse je bilo pripravljeno tako, da bi moglo in skoro moralo priti do neprijetnega srečanja s Slovenci. Odkrito 'povemo, da se Slovenci nič ne bojimo bližine take vrste laških junakov. Nočemo žaliti ne izzivati nikogar, želimo celo miru in prijateljstva z laškimi someščani. Kar s* nas tiče, ne bi reflek-tovali ne na redarstvo ne orožništvo, še manj pa vojaštvo, da bi se ohranil -mir in red. Mi bi za vse to skrbeli 'sami. — Ali uineje se, da kakor ne bi žalili in izzivali laških someščanov, -'talko tudi ne bi pustili, da 'bi nas ''kdo žalil ali celo napadal. Dokazali bi, da se ne pusi:mo žaliti! — Toda varstveni oblasti 'ž njenega 'stališča ne more biti vseeno, ali bi Slovenci znali sami 'narediti potreben mir in red, marveč mora skrbeti, da sploh ne prilde do nemirov 'in spopadov, 'ki bi imeli lahko daleč segajoče posledice. ' V zavesti te odgovornosti je prepovedala oba izleta iz Trsta v Gorico. To se je zgodilo v četrtek zvečer, o 'čemer smo bili obveščeni in smo tudi takoj tele!vi.'...'no sporočili v Trst. Nočemo 'se spuščati v kritiko takega sldepa politične oblasti, ali toliko rečemo, da se nam zdi ta korak umljiv. Kdor nosi odgovornost za morebitne posledice, se nahaja v leh razmerah v neprijetnih škripcih. Zato ni nič čudnega, ako je za prihodnjo nedeljo dohod obeh taborov iz Trsta prepovedan. r Ali se bo mogel vršiti izlet N. D. O. •z Trsta v Gorico 21. t. m. ali pozneje, bo odvisno od previdnega nastopanja Slovencev. NDO naj prijavi svoj nedeljski izlet brez visoko letečih navdušenih gesel to tendenc, kar draži itak že dovolj ner-^Jzne laške živce — in vse bo v redu. vsem pametnim goriškim Italijanom preseda take vrste boj, ki gospodarsko ško-Nc le njim samim. Oni vedo, da se Slovenci ob vsaki taki priliki zopet tesneje oklenemo gospodarskega dela po geslu »svoji k svojim«, — in zato bo mogoča Pametna beseda ž njimi, da se mladi na-m^.\ potisnejo v stran, Ali da ?c to čim ?r^| 7*8odi, do te pameti moramo Slovenci "alijane r -'siliti. Orožje, ki ga imamo na razpolago — je ostro brušeno in se je Že f'.''mo izkazalo v dosedanjih bojih na-®3<* narodnega in gospodarskega osvo-^lenja. To orožje je dobro znano vsake-¦J™ SIoyencn! Zato: Slovenci, odgovori-0 K°ri&lcim napetežem tako korenito, da bodo cvilili in da nam pride nekega lepega dne župan Bombic še ponujat mestni Velodromo za veliko manifestacijsko zborovanje NDO iz cele Primorske!! Današnja »Edinost« piše v članku »Izlet N. D.' O, v Gorico prepovedan« med drugim to-j'e: »Obenem s prepovedjo izleta NBO je bil prepovedan tudi izlet tržaške mazzini-janske otročadi, ki je pod pretvezo, da hoče položiti venec na spomenik pesnika Zoruttija, hotela poleteti v Gorico, da b> tamkaj z besedo .in dejanjem pomagala goriškim sloveiiožrcem aranžirati spopad" s Slovenci, to se prav.i, ne morda s slovenskimi masami, temveč edino le napade nia posameznike, v čemer so tržaški mazzinijanski pobalini pravi specijalisti." Nočemo danes podrobnejše razpravljati o stvareh, ki so v zvezi s prepovedjo nedeljskega izleta, ne moremo si pa kaj, da ne bi konstatirali eno dejstvo, ki je res značilno za celo stvar: naznanili obeh izletov, slovenskega in italijanskega, ste pnspeli isti dan c. kr. okr. glavarstvu, toda pot slovenskega naznanila je bila' mnogo daljša, nego pa italijanskega. NDO v Trstu je naznanila tržaškemu redarsive-ntmu ravnateljstvu svoj izlet že dne 2. julija, toda r.edarstveno ravnateljstvo je odposlalo vlogo NDO v Gorico šele dne 7. julija, obenem z vlogo mazzinijaucev, ki je bila vložena šele 7. julija. Le tako je 'bilo mogoče, da je okrajno glavarstvo v Gorici dobilo obe vlogi ob istem času in potem z ozinom na javno varnost ter mogočnost kaiitve javnega miru in reda prepovedalo oba izleta. NDO se je obrnila za posredovanje na naše poslance, dr. Rvbara, dr. Grego-rina in dr. vViufana, ki so rade volje storili1 vse potrebne korake, (toda kakor so stale stvari v Gorici, je bilo pač za enkrat nemogoče doseči ugodnih uspehov. Izlet tržaške NDO v Gorico torej za enkrat ni dovoljen, s čimer'pa še ni rečeno, da se izlet sploh ne bo vršil. Po mazzinijatvskih mlečnozoibith kričačih kolikor toliko razburjena goriška javnost se pač pomiri prav v kratkem, in prepričani smo, da bo tedaj, morda že v najkrajšem času, prosta pot tržaškemu slovenskemu delavstvu v pasete k svojim goriškim bratom. Ali bo to mogoče že 21. t. m., še ni gotovo, a kedar bo, tedaj vemo, da se bo še tem tesneje prijela krepka desnica tržaškega slovenskega delavca mišičave desnice goriškega sobrata v trdno vez k skupnemu delu za skupne cilje!« Narodno sovraštvo. (Iz mesta.) Italijanski kaporijoni v Goricrso pokazali v zadnjiii dneh svoje brezmejno sovraštvo do nas Slovencev. Pokazali so, da nas ne trpijo drugače nego samo za to, da redimo Italijane v Gorici. Slovenec jim je dobrodošel v botegab, v pisarnah, na trgu, za njihov obstanek na sptah, toda Bog varuj, če se hoče pokazati v Gorici Slovenca! Gorje mu! Lop po njem! V večini prebivalstva italijanske narodnosti v Gorici je zamrlo narodno sovraštvo do Slovencev, katero je bilo svoj čas gojevano prav skrbno ravno v nižjih in srednjih slojih, toda obstoji še klika ka-porijonov, katera ob tej ali oni priliki na- hujska in najame kake odvisne uslužbence in plača nizke ljudi, da stopijo na ulico razgrajat in razbijat in kamenje metat na Slovence. Če bi ne bilo hujskaČeV v gosposki suknji, bi •bii!o vse mirno v- 'Gorici. Prepričani smo, da brez teh hujskačev bi se ne bil nihče ujirl dohodu N. D. O. iz Trsta v Gorico; uikdo bi ne bil nevarno žugal in pretil, marveč svobodno bi bila N. D. O. korakala po goriških ulicah. Gledat bi bili prišli in mladiči bi bili še korakali z godbo. 'Nič hudega bi se ne bilo ugodilo in ves izlet bi bil uspel povsem lepo in brez incidentov. Ali nastopili so hujskači v gosposki suknji in zarjuli na svoje uslužbence in odvisne ljudi, pripravili denar, da plačajo par barab, in nastalo je žuganje; nevarno so začeli groziti. Slovenci preveč opuščamo boj proti brezvestni italijanski kliki, ki dandanašnji še gospodari v Gorici v neizmerno škodo našega mesta. Preveč se koljemo med seboj ; zato nam nedostaja časa za boj proti italijanskim sovražnikom našim. Naša naloga je, kazati 'laškemu oziroma furlanskemu ljudstvu, da mi nismo njega sovražniki, marveč da hočemo ž njimi v miru živeti; zajedno pa moramo predočevati temu ljudstvu njega prave sovražnike, ki tvorijo ono kliko, ki je zavozila mestno gospodarstvo, pripravila .mesto v dolgove, okoli 6 milijonov jih je, in ne zna drugega nego hujskati in dražiti prebivalstvo, kar ga je italijanske narodnosti. V hujskanju so res veliki, majhni pa v delu za blagor mesta! Slovenci smo preveč potrpežljivi nasproti Lahom, preveč opuščamo boj proti njim že d'.jc časa in izrabljamo preveč dragi čas v medsebojnem klanju. Za goriško mesto treba previdnega preudarjene-ga boja nasproti hujskačem in našim zatiralcem. Mi hočemo mir in vsakemu svoje pravice! Preneumno je tisto klepetanje z vodilne italijanske strani, da smo Slovenci tujci v Gorici, invasori in kdo ve kaj še. Slovenci smo v Gorici doma od nekdaj. .Gorica ima slovensko ime in kje bi bili današnji Italijani v Gorici, alko bi se ne bilo toliko in toliko Slovencev svoj čas poita-lijančilo? Saj dve tretjini njih nosita slovenske priimke! Pa naj se izkažejo, da so oni vsi v Gorici rojeni! Dotok je vedno bil v mesta in bo. To je naravno. Usahnilo pa je potujčevanje. Tega ne bo več.- Slovenci v Gorici ostaiajo Slovenci in se ne poitalijančujejo. Umevno, da je potem zrastlo število Slovencev. Tu smo in «tu ostanemo! Mi mo za mir. Večina Italijanov hoče mir in iiniren razvitek mesta -- zato mora veljati naš boj zdraž-ibarjisni in hujskačem. Proti tem moramo prav ostro nastopiti, »te moramo onemogočiti, pa bo mir v Gorici in mesto pojde boljšim časom naproti! Kako so Italijani v Primorju zatiran?. (Konec.) Gospod poslanec dr. Gentili naj se le obrne za tozadevna pojanila na gospoda istrskega deželnega glavarja, ki je bil preje puljski župan in ki sedi sedaj ž njim skupaj v »limone latina«, ta bi mu morda utegnil dati ojasiria, Posl. dr. Laginja: (Ali, če kaj potrebuje, na mene! -- Vese- iost!) ali na gospoda kolego dra. Laginjo, ki je tudi zelo 4obro informiran. Sploh bi gospod dr. Gentili storil ja-ko dobro, da bi se pri svojih tovarših iz »Unione latina« in te svojega italijanskega kluba nekoliko bolje informiral. Kar se tiče nesposobnosti Furlanov za težko deto in bolja mesta, posebno za državno službo, kakor sem preje omenil, mu moreta oso-bito oba njegova tovariša iz »Club italia-no« povedati, da so na degeneriranju italijanskega prebivalstva krivi pristaši ita-iijansko-liberalne stranke, ki imajo v rokah latifundije in puščajo enostavno ljudi, da se polenjajo. Znano je, da v Furlaniji razsaja pela-gra, ker so tam sramotne gospodar, razmere. Na te gospode naj se obrne za informacije in videl bo, če je to narodno zatiranje, ali pa ni, enostavna razredna politika njegovih liberalnih sodrugov iz »U-nione latina«. S to stvarjo sem končal in mislim, da bodo ti trije islučaji zadoščali v dokaz, da je popolnoma izmišljeno vse, kar se je navajalo o zatiranju Italijanov. Culo se je iz italijanskih ust, kako se zapostavljajo Italijani "v•'<©, kr. službah. To ravno ni res, V naši deželi na primer je vse polno italijanskih uradnikov. Po sod-nijah, davkarijah, glavarstvih, povsodi dobiš Italijanov preveč, Slovencev premalo. V Gorici je povsodi po vseh uradih dosti Italijanov, v Furlaniji službujejo sami italijanski uradniki, le v težki finan-ni službi je nekaj, več Slovencev, pa tudi med Slovenci je po uradih polno Italijanov. Kako so torej zatirani in zapostavljeni? — V tem pogledu Čaka naše časopisje in poslance še obilo dela. Med nami naj službujejo slovenski uradniki! DOPISI. Iz goriške okolice. Kojsko. — Poberaj in gospod župnik sta labko ponosna na prireditev, ki se je vršila preteklo nedeljo j-.-**-, krinko tuk. »izooraiževalnega krščanskega idništva«. Kvarilo se je Finžgerjevo igro »Divji lovec«. Če bi Finžiger vedeli, da pride njegov umotvor v take roke, nikdar bi se ne lotil tako težkega dela. — Prisoten bi moral biti in bridko bi se gotovo razjokal nad temi pomilovanja vrednimi pajaci. Nekdo iz Gorice z očali je nepripravljen nekaj kvasil pred igro in hvalil vie naprej igralce, rekel je celo, da s današnjim dnem (7. jul.) »kojski« fantje postavijo nov .»m!!aj« — (zamenjal je z majem) — za Marijine devičice. - P^er tek! Zapela se ni niti ena pe^em dobro, pri oni o zveličarju je delal vsak gledalec velike oči, saj ni čuda, bili so nekateri (izobraženci vmes, ki niso imeli niti 'kravjega posluha. Prava čukarija! — Naštevanje neštetih napak vsake osebe, 'ki je igrala, napravilo bi preveč mučen vtis na čitatelje; razirtr Tončka, vsi so zreli pa ne za na oder. Majda in Janez sta se našla, nobeden nima pojma o ljubezni, njima je bilo vseeno smrt ali življenje — zveličana sta vže tako in tako — Majda ni igrala, ampak slabo rteklamovala, Janez pa je besede vlekel in jecljal čez vse meje, videlo se jima je, da sta dobra samo za kakšen tih oče-našek. — Janez na Sočinem mostu v Pev-mi je dobil preteklo nedeljo gobastega' naslednika, 'zadovoljen naj bo lil naj gre iz SO Č A ^Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K /3 99 • • 1" 99 Za Nem&]Q^ltfam\^;L$d Ameriko in inozemstvo K 20.— t Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima natsfddri^ izredne priloge: Ob novera«J*„KaŽipot po Goriškem in GradlšjSanskem" in dvakrat v. letu „Vozdi red Že--J leznic, parnikoVinpO^njh zvez". I Na naročila Brez ddfplane naročnine se ne oziramo^ hetafežrte službe v prezasluiženi; pokoj. Rihtar je vpiLves čas-kakor zbcsnel, vse druga ie sanio skopuli in oderuh ne, prisor o cingl-cvenku popolnoma za nič. Groz-dek ie bil sekundant Janezov, jecljal je na vse ipretege, ni za oder. Pri odhodu nra-rijinih devic s skali v Tokah manjkal Je spredaj kratki možiček s križem. — »Di-ko^ (tako nazivi jamo igralca po domače) s čičarskim inehom (harmoniko) je »koj-ski« župnik zaljubljeno gfiedal, zakaj pa ne, saj mu je pod spremstvom nebeških akordov taiko milo zapel, da so se mu utrle solze- in nehote moral ie omenjeni dušni pastir priznati, da si je ta »rešeni« mož od tistih- časov, ko mu je le-ta prirejal »kaoenmuzike« in podoknice različnih •barv na lipi pred njegovim farovžem, v »muski« veliko pnidofcii. Dovoli je povedano: prisotno »izobraženo« ljudstvo se je smejalo, kjer Ibise moral vsak človek zjokati, če bi igralec pravilno predstavljal svojo ulogo, a jokalo, kjer bi se mora1' vsak smejati. Niti na pamet niso znali in sest mesecev so se učili. Ni zame»e, saj so bili skupaj pravi talentje. samo izbrane ovčice in samo izobraženi. Ubodi žepi prizadetih. dejstvu, da danes ni med nami nikogar, ki bi le eno teh njegovih nalog lahko nadaljeval tako, da bi mu bil enak naslednik. Pokojnik je bi' vodja slavističnega seminarja na vseučilišču v Gradcu, dopisujoči član akademije znanosti v Petrr-b"igu, sribske kralj, akademije v Belgra-du in Narodopisne! spoiečnosti češko-sta-vanske v Pragi. Živel je le vedi in književnosti ter se v slovensko politiko ni vtikal, dasi io je vedno zasledoval z velikim zanimanjem. ¦Ts«a »našega moža ni več med živimi. S svojimi deli si je postavil trajen spomenik in je povzdignil slovensko ime. Prof. dr. Kirol Štrektlj. V ponedeljek je umrl, kakor znano, v Gradcu vseučhiški proiesor, naš lojak dr. K. Strekielj. V »S. N.« čitamo o njem: Prof. dr. Karol Strekelj je bil že pred štirimi leti opasno obolel in sicer na ledi-cati. Rešila ga je le njegova izredno močna narava. Približno ob tem času je postai tudi redni vseučiliški proiesor (ad perso-nam). Vsled svoje vzorne marljivosti, v kateri je neprestano delal, pa je nekako pred letom oibolel iznova ter je odpotoval na jug. A moral se je vrniti, ne da bi našel •ozdravljenje. Lahko se reče, da je delal do zadnjega diha za slovensko vedo. Ko že ni mogei sam več pisati, je vendarle še urejal in pripravljal za tisk »Slovenske narodne pesmi« ter sta mu morali pri tem pomagati soproga in hčerka. Ti dve sta prepisovali rokopise po njegovik navodilih. Od maja meseca t. i. pa tje pravzaprav, že ugašalo njegovo življenje. Vzdrževali so ga le s tekočinami. Ker je ležal od jeseni, je o»io njegovo telo ena sama rana. Trpel je torej grozno. Tudi že govoriti nj mogel več ter ni sko/aj nikogar spoznal. Njegova orjaška natura pa se je ustavljala do nedelje, 7. t. m. Umrl je v starosti 53 let, kar je za vseučiliščnega profesorja zelo tragično, ker v tej dobil je bil baš na vrhuncu svoje duševne tvornosti. Sotolste sla^iiosii y Pragi. (Dalje.) Prihod Francozov. ¦V petek proti večeru so se pripeljali Francozi. Že na mejo češke zemlje jim je hitel nasproti zastopnik češkega Sokol-stva.Na poti v Prago & vrel narod od vseh strani skupaj, da pozdravi svoje naj-milejše goste. Zastopstva mest, društva z zastavami, godbe in nešteto občinstva jih je sprejemalo, dame so jih posipale s cvetjem. Povsod, kader so se vozili, zastave; takšna je bila cela njihova pot po češki zemlji. Kako je bilo šele v Pragi! Prostor pred kolodvorom je bil natlačen Občinstva, ki je mrzlično čakalo. Prihajajoče Francoze so sprejele fanfar«. zastopstvo Prage, vseučilišča, Sokolst /a in raznih korporacij. Pris»čno jih je »ozdravil dr. Greš, župan pražki, odgovoril mu ie GaHi, delegat mesta Pariza, za njim George Bourdon, urednik »Figara«. Po ulicah je občinstvo pozdravlja'0, vriskalo, donela je »marsaljeza« mogočno po celem Vac-lavskem. Naval je bil velikanski, le korakoma so vozile kočije goste, ki so mahali s francozkimi trdbojnicami v pozdrav. iNc le voditelji Čehov, ves narod je sprejemal Francoze z brezprimernim navdušenjem. Koder se je pojavil beli kroij fran-cezkega gimnasta povsod vsklikanje, povleci klic:: »Vive ."a France«! Za Francozi so.se pripeljala zastopstva jugoslovanskih' mest. Iz Beiigrada župan Ljuba Davidovič, iz Lubljane župan dr. Ivan Tavčar, iz Niša, M^?t°.r;a. iz Za-treba žu;ian Janko Holjac. Beneška noč. Ob Vltavi, od mostu Palackega do Karlovega je bilo obrežje podobno velikanskemu mravljišču, gostije in Sokoli so se le s težavo prerivali na Žofinski in Strelski otok. Kakor bi bili pod'noč zgoreli bregovi Vltave, otoki in reka sama, Svojo življensko nalogo je moral u- * miljoni iplamenčkov v vseh barvah so staviti nedovršeno. V rokopisu je ostala nodovršena slovnica, s katero bi Slovenci po sto letih zopet enkrat dobili s .Širokega stališča pisano vefinostno delo. Nedokončane je pustil »Slovenske narodne pesmi«, ki so letos dosegle 14. snopič. Plod kletnega truda in publikacija, kakor je drugi Slovani doslej nimajo, so te naše narodne pesmi, ki jih izdaja »Slovenska Matica«. V ^zadnjem času je pokojnik svoj trud posebno posvetil besedam, ki smo jih Slovenci .prevzeli od Nemcev in Lahov ter oni od nas; poleg tega je raziskoval slovenska krajevna imena na nemškem in slovenskem Štajerskem. Vse te razprave so izšie v slovenskem jeziku v mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodopisje«. Napisal jih je slovensko, ker je bil vedno narodno čuteč Slovenec, ki mu je "bila -skrb za našo znanost resnično na srcu. Da jih ni napisal slovensko zato, da bi se odtegnil dru-•gojezični kontroli, to se vidi najlepše na priznanjih, ki so ga dosegla pri. nemških in slovanskih učenjakih. Njegova razprava »Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev« izide v nemškem pre-. vodu v enem najuglednejših nemških filo-loških listov; peterburška akademija zna- \nosti mu.je za svojo »Enciklopedijo slovanske IMogije« poverila naloga, naj obdela poglavja o jezikovnih stikih Slovanov z njihovimi zapadlimi sosedi, Koliko je slovenska veda izgubila z :. dr. ^arlom strekllem^ to se vidi jasno na igrali po drevju otokov* in po poslopjih ob reki. Regato na Vltavi so priredili: »Češki vejdarski klub« in veslarski kluoi »sBIisk«, »S.avija« in »Yach>tklufc«. 'Čolni so bili okrašeni z lampiončki, žareli so v vodi kakor bi goreli, za njimi so-.se črtale dolge proge v vodi. Med vriščem in hrupom mas na obrežju in med mogočnim pokanjem umetnih ognjev so igrale komaj slišno razne godbe in peli zbor!. Iz mraku za Strelskim otokom so se užigali dolgi plameni, pokalo in grmelo je v jasno noč. Iz mraku je zdaj in zdag pogedal zeleni Petrin in daleč visoko naid mestom sivi obrisi Hradčina. Le trenutek in -že ga je zagrnil zepet mrak. Reflektorji so igrali pod nebom in v njihovi svetlobi so se prikazovali deli zlatega mesta. Na Žofinu pa je vatovFo občinstvo sem in tja, kakor valovi, godba je igrsla, donele so pesmi in himne vseh slovanskih narodov. Pri vsaki ploskanje in vsklikanje, najbolj pa, ko so priš"i Francozi. Kako mogočno je zopet odmevala marsalseza! V narodnem gledališču se je igralo Jiraskovega: Jana flusa. Solfolski pozdravni večer se je vršil v Smetanovi dvorani Občinskega Doma. Izbrana občinstvo'ga je napolnilo do poslednje^ kotička. Udeležili so se ga zastopniki vseh sokolskih ivazt zastopniki svetovnih mest in tiska. Navzoč je bil ;župan -pražki dr. Qroš, zastopnik ruskega naučnega ministerstva J. M Šev- jakov, francožki - konzul Fertč, belgijski konzul Ibaron de User, prof. Bechtčrev, dr. Rvoar, francožki in angleški gostje, starosta ruske Sokolske Zveze Gižicktf, starosta hrvatske dr. Lazar Car, starosta bolgarskih Junakov Antonov, starosta srbske polkovnik Živanovič, prijatelj Cehov Anglež Sully, G. Tavlor in dr. Prvi pozdravi goste v imenu kraj. mesta Prage dr. Groš, za njim dr. Scheiner v ivmenu Č. O. S. v češkem in francoskem jeziku. Dalje so govorili (belgijski konzul baron de Liser v imenu belgijskih gimnastov, Sullv v imenu angležkih, prezident unije francozkih gimnastov Cazalet, za njim Sevjakov, Giž:cky, Ukrajinec Bobersky, za Amcrikanc: Fišer in Čerrnuk, potem Rus Bechtčrev, Bo:'gar Atanasov, Hrvat dr. Lazar Car, Slovenec dr. Rvbaf, Srb Živauovfč in kot zadnji zastopnik make-itonsktti Junakov Razbojivkov iz Soluna. Vsak zastopnik je podaril Češki Obči S¦)-kolski dar svoje organizacije. Srbi so poklonili kip H roke Meštroviča, sijaiino umetniško delo. Tako ie minil nrvi dan zleta. —Č . (Dalje.) M^eiiie? Izid revizije ljudskega štetja v Trstu in Gorici. »L' Osservatore Triestino« od četrtka dne 11. t. m., priobčuje iziid revizije ta-ko-le: »Kakor znano, je bil operat ljudskega Štetja, nanašajoč se na mesto Trst in okolico ter mesto Gorico na ukaz ministrstva notranjih zadev podvržen, kolikor zadeva obče val ni jezik, reviziji. To revizijo je izvršilo c. kr. namesništvo, ozir. r:. kr. okrajno glavarstvo v Gortei. Trdba je pripomniti, da v smislu izvršene naredbe k zakonit o ljudskem štetju prihaja v poštev ,z& napovedbo občeval-nega jezika izključno le domače prebivalstvo v avstrijskem smislu, in je tr>eba povedati, da inozemski državljani in tudi ogrski državljani niso vpoštetj v število v Trstu oziroma v. Gorici dne 31. decembra L-1910 se inahajajočega prebivalstva. Evo številk, ki so izšle iz revizije: Prebivalstvo mesta Trsta- je štelo dne 31. decembra 1910.1.126.807 oseb. Od teh jih je naznanilo nemščino za dbčevalni jezik 9255, italijanščino 95.383, slovenščino 19.694, srbohrvaščino 1978, češči-no 330, poljščino. 125,.maloruščino 29, m-munščino 5, madžarščino 8. Spodnja okolica je štela 52.891 prebivalcev, ki se po naznanjenem idbčevalnem jeziku razdele tako-le: 2067 Nemcev, 22.432 Italijanov, 28.178 Slovencev, 186 Srbo-Hrvatov, 90 Čehov, 20 Poljakov, 3 Rumuni in 5 Madjarov. Zgornja okolica je imela 8875 piebi-vateev; po ©boevalnem jeziku je bilo 114 Nemcev, 538 Italijanov, 8199 Slovencev, 12 Srbo-Hrvatov, 11 Čehov in 1 Pcljak. Trst s spodnjo in zgornjo okolico je štel brez vojaštva 188.536 prebivaloev, katerih je bilo po občevalnem jeziku: Nemcev 11.436, Italijanov 118.353, Slovencev 56.071, Srbdhrvatov 2176, Čehov 431, Poljakov 146, Malorusov 29? Rmnu-nov 8, Madjarov 13. Skupaj z vojaštvom je štelo prebivalstvo 190.941 oseb, ki se po občevalnem jeziku dele na: 11876 Nemcev. 118.957 Italijanov, 59.926 Slovencev. 2403 Srbo-Hrvatov, 565 Čehov, 157 Pojakov, 33 Malorusov, U Rumunov, 13 Madjarov. Za mesto Gorico je revizija podala sledeči izid: Domače prebivalstvo brez vojaštva je Štelo 26.750 prebivalcev. Po dbčeval-nem jeziku je bilo 2040 Nemcev, 14720 Italijanov, 9819 Slovencev; drugih slovanskih jezikov 168, drugih ijezikov 3. Oborožena sila je štela .2541 oseb, od kuterih jih )s najavilo za obče vaIn i jezik nemščino 1198, italijanščino 92, slovenščino 971, druge slovanske jezike 277, druge jezike 3. Skupno prebivalstvo, obenem z oboroženo silo je štelo torej 29291 oseb. ki so 'bile po'napovedanem občevalnem jeziku: 3238 Nemcev, 14.812 Italijanov, 10.790 Slovencev, drugih slovanskih-jezikov 445 drugih jezikov 6.« Revizija je naštela Slovencev v Qo-rici 9819. Magistrat jih je bil naštel 6653 Razlika znaša 3166 . Slovencev. \^.. vizija se je vršila malo časa pa je našla že 9819 Slovencev v Gorici. Koliko ptl se jih ni oglasilo, koliko njih se je zba'o laških gospodarjev, tako da lahko rečemo; še 2000 Slovencev ni uštetih med Slovence. Potem pade število Lahov, na 12001) in naraste .števi'o. Slovencev na 12000. Torej pol in poli SESTANEK jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiiurijentov in abiturjjeutk se bo vršil dne 16. jul. 1912. v Ljubljani, Dnevni red: Zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Začetek ob pol 9. uri dopoldne. 1.) Otvoritev. 2.) Poizdravi. .i) Referati: a) Stanje in gibanje slovenskih učUeljiščnikov v zadnjih letih, b) Klleii Key — učiteijica. c) Stanje in gibanje lirv. iičiteljiščnikov. d) Ljudska izobrazba izven šole. e) Današnje žensko gibanje in iiičteljica. f) Bistvo o^c' Oabrijeia, Sček Friderika, ' ol.c.p.aucic stanja, Urh Cveika z 'Odlika s ..joveuskim ucnun jezikom; orez odlike s j ntnisKim učnim jezikom. —-Cernigoj brnita, jerkic Ana, Kraševec Vida, Kraševec ; viKionja, Terkar Julija s slovenskim in , nemškim menim leičitai; .^!^H»^sJ|{*^ ioiiza, Uicat Koza, Fenetič fcmdija, Jfuhr-,flan omlija, Kancler Teodora, iKaus Av-re,ija, Markič Kozalija, Maruš'č Lrnesta, l-»erK>t Srečka, Petnč Marija, Podmenik nAmija, iRajer. Gabrijela, Rutar Aioteija,, iiuligoj Terezija/ Stres Milena, Turšič Ana, Vidmar Marija s slovenskim učnim jez.Kom. Atitems Valerija z nemškim uč~' jiinv jezikom. Blamaža Mazzinijanc^v. — Strašno so kričali o »calati« Slovencev v laško Gorico, klicali so vse italijanstvo ua protestni shod v Palestro, ali vseh vkup ni došlo sto oseb, -— katerim je govoril češki nnegat Servus Bfezina in v četrt ure je bilo vsega krneč, potem, ko je govoril še župan Boimbig. Pa -je bilo takobobiia-iijc za shod. In kdo je prišel na shod? Sa-. mi taki po večini, ki nimajo kaj zgubiti!! •Gorriere« pa laže, kako velika je bila '•¦ udeležba! Goriški župan Botnbig. —- Na shodu proti »oalati« v četrtek v paiestri je govoril tudi župan Bombig, rekoč: »Malo imam povedati, dragi someščani! Svest si dolžnosti, ki ukazuje županu Čuvati sv©-'" je mesto, da ne zadene sramota njegove narodne časti, in da 6e preprečijo provo-kaefje in krvavi spopadi, sem stori!, kar mogoče, da preprečim izzivalni prihod Slovencev v Oorieo, Šel mm s poslan-ccru Ušajem večkrat k namestništvcne-tnu svetniku, kjer sem razlagal'okoliščine in.ddb.il, zagotovilo, da ne da dovoljenja za tako provokaoijo«... Omeinjal je, da je nevarnost inžulta odstranjena, torej naj gredo domov. Tako je govoril župan Bombig! — ,,'Ali ni to skrajna nesramnost, da govori o provokacijah, o krvavih- spopadih, inzultih, od strarni Slovencev, ki so mirni in niktfo izmed Slovencev iii nameraval 'ne pro-vo-cirati ne izzvati kak krvavi spopad. — Protestiramo proti takemu govorjenju goriškega župana in si slovesno prepovedujemo taika podtikanja*. Županove nesramnosti kričijo do neba. In task človek je od cesarja potrjen za žulpana. Svarimo vlado, da takfh ljudi ne prliporoča v potrditev. — Govor županov je obrekovanje in pro--vokacija Slovencev, za ta inzult. za to nesramnost bo on še odgovor dajal! Za vzgled in vzor srednješolskemu dijaštvu je postavila izpraševalna komisija : za zrelostne izpite na goriški gimnaziji pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika dr. Kaiierja Slovenca France« ta Terčiča, abiturijenta iz Biljane v Brd!h. Odlikr.vancu naše iskrene častitke! Poštarjsm v Cerknem na Goriškem ie imenovan g. Ernest Rojic, poštni uradnik v Trstu. Servus Bfezina. — Mladi Mazzinija-Ntx, ki je sklical i.n vodil shod proti Slovencem, je sin jato zavednega Čeha. Rojen je bil menda v Ljubljani, Ko se je oče preselil v Gorico, je vzel 'seboj sfiovensko služkinjo, in sicer zato, da se mu sin me Poitalijanči. In res je mali >Bfezina govoril v svoji mladosti slovenski. — Ali oče je umrl, ko je bi! sinko še majhen, a mati je frla Italijanka irn tako je postal sin vrlega Ceha — renegat in Mazzinijanec. — Naravnost ostudno je, da take vrste tujec ima v Gorici tako drzno čelo, 'da sklicuje Protestne shode proti lastni krvi; še več, °studno je slišati, kako grmi proti SI oven-ftttT kot tujcem v Gorici, — on pristen foriški »domačin« laškega rodu! — Da. !n ostudno je, da prihaja na take ishode briški župan, ki tudi pljuva na tako ve-j;ko manjšim), ki bo že pri prihodnjem ljudskem štetju večina, ako ne bodo tudi Prihodnjič vršili popisa — slenarji! Servus Bfezina je odpotoval v Vodi-j* nri Kamniku. Zakaj ni šel -med JCala-tfcre*e. da bi ga odrli na meh ti ljubi laški bratci! K. K. Tfauptzollatht in G6rz. — Ta jrad ima samo nemška posebne interpelacije! da je dotični gospod pošten človek in na- j pravila kosilo za 10 oseb. Blizu ni bilo ; nobenega. Drugi slučaj se je pripetil v Čr- . ifčah, kjer je bilo ravno tako. Hotična družba pisari v nemščini. Ako dobi kak krčmar naročilo za kosila, naj se prej obr- , ne na dotičnika, ki mu piše in naj zahteva plačilo naprej. Toliko v. ravnanje krčmar- ' jem na deželi. j Objavlja se tičitdljein in učiteljicam , goriškega okraja, da se nameravani ri- ' sarski tečaj ne more vršiti v teh počitnicah. Več se bode pravočasno obiavMo. • Štrajk zidarjev v Gorici tn*ia že dva meseca. Zidarje vzdržuje osrednja nj.iho-va organizacija, ki jim je plačala doslej že okoli 15000 K. — Nekaj delavcev, kakih 8 a"i 10, je pregovorila »Camera del lavo-ro«, da so se ponudili v delo, navzlic temu, da so dobivali podporo od strani soc. dem. organizaciije. Slabo je prišlo v uradu včeraj brzojavnemu uradniku Verzegnassiju. Padel je na tla nezavesten. Dr. Pontoni mu je dal prvo pomoč, potem so ga prenesli v njegovo stanovanje. V Ogleju bo jutri velika slavnost; vršila se bo namreč nekaka pripravljalna slovesnost k evliarističnemu kongresu na Dunaju. Navzoč bo nadškof in knez, ki bo bral v baziliki maso in bo blagoslovil zastavo združenih katoliških organizacij. Kumova'! bo zastavi namestnik princ Ho-¦henlohe. Šolski vrtec v Pevtni je skončal svoje šolsko leto dne 5. t. m. V vrtcu je bilo nad 30 otrok. Za sklepno veselico je podaril slaščičar g. K. TVaščik v Gorici obilo slaščic, za kar se mu izreka presrč-¦n a zahvala. Slovensko društvo v Algringen, — V tujini, v Algringen, so ustanovi'1} tamkajšnji Slovenci pevsko in podporno društvo. Pristopilo je že precej Slovencev; pričakuje se, da pristopijo vsi. V odbor so izvoljeni: predsednik Plesničar Fran, tajnik Pavšič Andrej in blagajničar Pcrko Vinko. Novostrujarske ljudske sleparje smo pokazali v pravi luči. Povedali smo, zakaj se tako ogrevajo radi Macharja, da sta jim vera in Kristus deveta briga, glavna pa ta: v klerikalni stranki zlezti za par klinov višje. Samo iz političnih, posvetnih namenov so uprizorili gonjo proti »Soči«. Razkrinkali smo jih. zato se pa zgovarja skrajno neumno njihovo zma-šilo »Novi čas«. Kakor pač zna in more! Družba Gavrjfovfč priredi danes »ipri jelenu« zabaven večer. Družba je gostovala v Pragi in na Dunaju in drugod i pov-sodi pohva'lno. Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina 60 v, pri rezerviranih mizah 1 K; družba nastopi v narodiuili kostumih. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarn' Gliubidi-Tromiba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 14. do 21. t. ni. Kar je v resnici dobrega, se priznava tudi od strokovnjakov in kakor praktični zdravniki o Fellerjevem Fluidu rn. d. m. d, M. »Kisa«, kateri izvleček se je sijajno obnesel pri vseh bolečinah vslcd reume. Jaz priporočam FeHerjev Fluid, kjer ko;'i je potreba, najtoplejše in Vas prosim, da mi ga zopet pošljete za lastno rabo, znesek za to Vam pošljem. Dr. M, David, mestni zdravnik v Sieniawi pri Jaroslavu, Galicija. Pristni Peilerjc« Flnid se naroča 12 malih, 6 dvojnih, ali 2 specijalni steklenici za 5 kron poštnine prosto pri E. V. FeMer v Stubtej,-Elsin trg 2(\A (Hrvatsko). Politični pregled i>r. Alagdič obsojen. — H. t. m. se je vršita v Varaždinu razprava proti varaz-sdihskemu županu in bivšemu apozieijo-nalnemu poslancu dr. Peri Magdiicu, ki je bil obtožen zaradi obrekovanja, zaradi •lahke telesno.poškodbe in zlorabe javne oblasti -Dr. Magdič je bdi, kakor je bilo pač l gotovostjo pričakovati^ obaoien, izrečeno je bilo suspendiranje in izguba odvetništva. iDr. Magdič je bil med najodlič-nejšimi člani koalicije, obtožba, obsodba ;je pa maSCevanje Cuvajevib prigamjačev. Vstaja y Albaniji. — Albanske vsta-škc čete so zasedle cesto med Berrsovi-čejn in Prizrenom. Poštna zveza je po-pouioma pretrgana. ~ Dva bataljona turških vojakov sta zašla v zasedo in pretrpela težke izgube. Oborožene čete so zasedle cesto med Prizdrcnom in Verisovičem. Vojaki in o-rožniki so se branili spremljati pošlo in zato so morali med tema mestoma ustaviti vsak poštni promet. Po noči so iz So-duna odšle čete v Skoplje. V Djakovar-skem okraju sta baje dva bataljona zašla v zasedo in sta izgubila mnogo mož. — Vstaja se siri in postaja vedno nevarnejša, ikar sili Turčijo v mir z Italijo! Na Portugalskem. — Mesto Caberos je zav^eio 1200 rojalistov, med njimii duhovniki; republikanskega guvernerja so umorili. Vladne čete bombardirajo mesto. Dunajski občinski svet in Cehi. — Občinski svet je sklenil, da se smejo sprejemati v mestno službo samo take osebe, ki so Ne«-., 'i ali se .zavežejo, da bodo in ostanejo ivemci. Pri zadnjem ljudskem štetju, ie nekaj mestnih uslužbencev na« vedlo češčino za obče valili jezik. To pa je bil krščanskim možem v občinskem svetu strašanski naroden greli. Z dalmatinsko železnico delajo »kše?» te«. —Ogrska komercialna nauka je dobila koncesijo za gradbo dalmatinske železnice. Baje pa je ta banka sedaj odstopila gradbo železnice tvrdki Griimvald & Sehiffer za 6 in pol milijona-. Židje že bogate z železnico, še predno je zgrajena. In kdo ve, kako 'rijno bo zgrajena, ako bodo mislili le na profit! Žganje vodi v norišnico. — h Gradca poročajo, da: se ¦•število uriiobolnih strašno množi, znani zavod »FeMnof« je poln ne^ srečnikov. Zdravniki konštatujejo, Jda 85% vseh bolnikov v -»Feldhoiu« je znorelo vsled preobjlo zavžitega alkohola; preti, vsem' spravlja šnops ljudi v norišnico. Ponesrečil je aviattk poročnik Wenzl pri Dunajskem iNovemjnestu. Na vojaškem aeroplanu Etrichovega sistema'se je dvignil v zrak ter padel iz višine kakih 30 m. Aeroplan se je preobrnil m razbil, Wenzl je nevarno poškodovan in ima možgane pretresene. Odrezali so mu tretjo nogo. 17 let sta-i i-emu Hunter Fitzgerald iz iBlačkstone v Ameriki, ki je imel tri noge, so v neki večji bolnišnici v Novem Jorku odrezali tretjo nogo. Tretjo nogo je prinesel seboj na svet, a je ni mogel uporabiti, ker je bila . krr.jša kot ostaili dve. Vendar ga ni prav nič ovirala. Štrajk koscev na Odrskem. — Poročajo, da na Lazi-pusti pri Lozoncu je izbruhnil štrajk koscev Dali so jim manjšo dnino nego pogojeno. Posredovalec je mestni sodnik. Posreduje pa prav korenito tako, da .zapira štrajkovce. Takoj pr-! ve dni je obsodil M koscev, vsakega na 15 dni zapora. Tržaški av'atik Vidmar se nahaja sedaj v Belemgradii, kjer dela vspeSnc vzlete. Redka starost. — V Sevojnu je umrla Stoja Nedjelkovič, stara 113 let. Proti nodraženju kruha je bila v Marsilji velika demonstracija. Kamenje so metali na orožnike in redarje. Več oseb je bilo ranjenih. Za italijansko :paCno floto so nabrali že 2 in pol milijon* Kr. Sprelma se Magajnlčarko feSS^BS: nost imajo one. ki znsjc slovensko, iinlHansko in nemško. - Nastoj. službo r i. avgustom. — /frlasfU Re je pri Fr. Saunfcr. zalopa Šivalnih strojev in dvokoles, Gorica, Nunska ulica fit. 14. IHOJH STHRH izkušnja je in ostane, da je naj bolj še. sredstvo za odpravo poletnih izpahijajev, ?a dosego, za oliranilev nežne in mehke kože ter bele polti liHjno mhičnato mile. Znair.ka konjiček tvrdke Bergnian & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicnh, - parfumcrijali in podobnih trgovinah. Bergmanuva Hlijna krema rManera* slovi radi tega, ker se dobijo uporabi iste jako nežne in bele roke. l tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. • Moli-ov Sgiriliiz-urašek je t.h na Jelodcn trpele neprekoriiivo sredstvo katero ima prp«?nost pred vsemi dragimi dni stiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicainU Cena orig. škatlje K2 — Ponarejanje so sodniško zaslednja. ToJngiflMijoiMjo. Razno. Čujejo se g"iasovi o bližnjem sklepu miru. Baje začno sedaj po odstopu Šefket-paše mirovna pogajanja med Italijo iiu Turčijo. Turške čete bi ostavile Tripoli-tanijo, Italija zajamči Mohamedancem versko svobodo in spoštovanje njihove na-, rodnosti, jam da šole in šolski zaklad. Vdovam in sirotam Arabcev, padlih v boju, bi dala Italija pokojnine. Za izgubo do^ hodkov v Tripolitaniji bi plačevala Italija Tripolitaniji na leto pol ntfiiona frankov. RoHo-vg Frane, žganje in sa! rtbanjo života. — Bolečine t nau_» ! Oi^jsujoCc ID okrcpfinjoCe sta- \ *L&**» ) ^"cnano sredstvo proti trganju " IB^«?5*1 i .a prehlajcajn vsake vrste. i Ori^r. steklenica K 2«— j Na prodaj po rseh lekarnah | iu muodilnicah. Giavaa lekarna ^ A. 10U.; c, in kr. dvorni salotnik, Dunaj, TuchJauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A., GirMicoK, C*. Cristofoletti. Razne vesti. Koliko je bilo tujcev v Pragi? - Železniško miuisterstvo je objavilo statistiko frekvence na železnicah ob priliki praških slavnostš koncem minolega mereča. Z vlaki je dospelo od 28. junija do 2. julija v Prago po državni železnici 597.800 oseb, pri čemer pa seveda nisc računani potniki, ki so prispeli .z buštehradsko železnico.. V Pragi }e bilo torej ob slavnostnih dneh gotovo nad en milijon \\m\u Poneverjenja v Pulju. — V Rovinju se je vršila razprava proti bivšemu #*v činskemu tajnika dr. R. Palisca inobč.: uradniku Fr. Bigatto. Oba sta bF'a obtožena goljufije na škodo občine. Sprejemala sta denar in si ga pridrževala. Palisca je obsojen na 14 mesecev težke ječe, Bigatto r.a1 B mesecev. Dr. Palisca ima > 60 let. { ZAHVALA. Povodom prebritke izgube našega I nad vse Ijnbljenega RUDIJU smo imeli toliko prisrčnih dokazov | sočutja, da si štejemo v d*lžnost pri-, l srčno zahvaliti se vsem, ki so nam I stali ob strani v teh tenkih urah. . j j Posebno zahvalo izrekamo,gg. pvi- j marijem dr. Woinlechnerju in dr. j Brecelj-nu kakor tudi č. gg. usmiljenim | bratom za izkazano požrtvovalnost ter vsem onim, ki so spremili nepozab-.- nega pokojnika na zadnji poti leveč-: nemu počitku. . '¦ GORICA, i2. julija 1912. Žaluj' ča rodbina Kenofe Državni ustužbenec v pokoju, star 40 let, s prinerno penzijo in postransko službo, se zeli seznaniti z vpokojeno učiteljico aH kako vdovo s pokojnino v sviho,:da bi.živela skupaj v divjem zakonu. Prednost imajo one, ki niso Dlosčnate, — Resne ponudbe na upravništvo i:3j]Soče"" pod šifro: AObilnost*. " Ma!i oglasi. ' Bajm»nj»^ w»stojbina stane hO »m. iko je oglas , otmteajSi st raCuna ta wako besedo S 7ln. | HalpnoravnclSe tMenraaje m trgovce in cbrteike. ( • Kol»«^»a»Jftih trgovcev in obrtnikov t aoriot,, : Slovenska tfillli S-SWW5S^ Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserma st o, m. nad. ProYY orkestnjon i&TŽSSZ; in te tako močan, kakor godba mm?*. ^ se izve pri g. F.r. Kovae, trgovcu v Solkanu-____ Proda se lepa ŠffiŠEŽsi&te trga) ob glavni cesti ležeča, blizu glavnega trga v Kobaridu, pod jako ugodnimi pogoji. — lo-zadevne informacije daje upravništvo HSoce v Gorici.______ _ _'_________ Pn<>iiftriift__ zmožna strojepisja iščb primerne bOSpOOlGHd služba - Naslov pove naše upravništvo. ___________ «arfmnilllllP (realec] sprejme dečke, ki bodo OGUMlUSUlau delali sprejemne izpite na kakem zavodu ?.a čas šolskih počitnic v poduee-vartje. Tozadevne informacije daje upravništvo _„a~u v Gorici. Št. 365. Štev. 880. Razolas dražbe. ! Razpis dražbe ni boljšega za hitro prireditev jako okusne goveje julie kot JEVE > MAEGI kocke za govejo juho & 5 Dinarieo. MAGGHEVE kocke za govejo juho so čista, najboljša I goveja juha v trdi obliki in f vsebujejo tudi potrebno sol | in dišave. Prave samo z imenom MAOOl in varstveno znamko zvezdo s križem. Josip Oberdank Icvari.a sodovke in pokalic pri Si Luciji oi Mi Zaloga v Kanalu pri yosp. fldalbertu luančič. Priporoča se gg. gostilničarjem za obila naročila. — Za dober izdelek se jamči. - Cene konkurenčne. Postrežba na Zaradi oddaje IV. in V." sekcije II. oddelka cestne zgradbe < rgar— Zabrdc-Bnjnšica—Av&\ med km 938 in od tu do 156«. k.-.1, r.i dela so poudarjena in sicer IV. sekcija K 36.G03-59 in V. sekcija K 54.G66 46 se bo vršila 1. avgusta 1912. ob 10. uri predpoldne pri c. k.'trasirni ekspozituri, v Gorici (Via Teatra št. 18} javna dražba, s pismenimi ponudbami. Zapečatene ponudbe previdene s kolekom 1 K katerim je tudi iriloženo ootrdilo deželne blagajne v Gorici o položeiiji vadija in sicer za IV. s*>kc. 1830 K in za V. sekc. -2735, se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je do 31. julija t. 1. pri c. k. trasirni ekspozituri v Gorici: in sicer do !_. ure opoldne. Va ij se mora vložiti pri deželni blagajni v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali v vinkuliranih posojiluičnih knjižicah. Na zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se piše: Ponudba za IV. ali V. sekcijo : i. oddelek cestne zgradbe Grgar—Zabrdo-Bajlisica — Avče. Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen 'v gori omenjenem uradu v uradnih urah. Name4ništvo ni zavezano na najnižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med ofcrenti. — Zaradi tega se bo pridržalo položene vadije dokler ne bode namestnišlvo odločilo v dolični dražbeni obravnavi. Cestni odbor za kanalski okraj v Kanalu, dne 5. julija 1912. Načelnik : M. ZEGA. Občina Grahovo pol. p|cr,\j Tolmin razpisuje tem potom popravita cerkve in stolpa sv. Nikolaja v Podbrdu nu podlagi stroškovnika izdelanega po iu-genirju c. kr. okraj, glavarstva v Ti d* mitiu. Popravilo je proračunjeuo na 3000 kron ki ee bode oddalo na p-ullagi v proračunu navedenih ednotnih cen. Proračun kakor tudi splošni in posebni pogoji so na ogled v občin-ki pisarni. Pismene ponudbe z varščino K-% je doposlati podpisanemu obč. uradi do 30. julija t. I. Občina si pridržuj a popolno prosto sklepanje o sprejel ju aii odklonitvi ponudb. Izid dražbe naznani s« ponudnikom Ukom 8 dni. ŽSIPfllSSTVO GRHHOlfO dne 12. julija 1912. Župan: Aiul. Močnik. Št. 348. 1 Razpis službe. Cestni odbor v Kanalu opisuje Tajnost PALMA pALfy4 lahke, elastično hojo. Nič več utrujenosti. Trpžnejše kakor usnje. Pristni kavčukove stem službo cestarja za skladnvnn cesto Vrhovlje—Kobališče z letno u\^Q 800 kron, ki je 'plačljiva konec vsa-kega meseca. Merodajna pri imenovanju cestarju je v. prvi vrsti sposobnost, potem zdra-vje in poštenost, kar morajo prosilci s prpiirnimi spričevali dokazali. Nadaljne pogoje zvedč gg. prosilci pri podpisanemu načelniku cestnega odbora. — Prošnje naj se vložijo v 14 dnevih. CESTNI ODBOR V KflNHLlt, dne 10. julija 1912. Načelnik: M. ZEGA. Prva kmečka gospodarska zadrugi v Selu na Vipavskem ! ima v svoji • kleti najboljša vipavska vina kakor I udi muškaleler v stekle« nicah, črno vino, refošk itd. P. n. gg. gostilničarjem jn privatnikom se najtopleje priporočamo. Razpošilja se od 50 litrov naprej v svojih sodili. Uzorci in ponudbe franko in gralk' Bobi ss o osem boljših prodajalnah. Nanut & Bregant autorizouana staubena furdka ulica Adfilaide Ristori štev. 5 se priporočala p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. OJ 1878 f Povsod priznano slovito in priljubljeno domače zdravilo. — Pri večjih! * naročilih izdaten popust. § Lekarnarja H. THIERRY-ja BRLSHtil '.......¦¦ ¦' Samo"prani z zeleno redovnico kot varstveno znamko. ................ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sbdnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influcnei, obolelosti ria želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/1 l vel. posebna steklenica K 'rd Lekarnarja A. THiERRY-_H samo pravo CEMTIFOLjnfO MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, O teki ^s ti, ponesrečenj u in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 »katlji 3<3i>. ZAL06A: Lekarna pri RngElja vsrhis A. Tnierrj-ja CregNa pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah. 2 hiši na prodaj z zemljiščem vred ob. Bohinjskem jezeru. — Isti sti jako pripravni za gostilno, trgovino in za kmetijstvo. Več pove M. Grobotek, Boh. -Bistrica. Continental j je najboljši pisalo! srpoj. Primerjajte m prepričali se bodete, da je to res. ' Zastopstvo in zaloga tvrdke Wanderer-Werke akc. družba v A h e n m i L z - Sch 0 n a u Ani Ed. Roeper - Gorica magistralna ulica št. 15. Bobi se ose stroje za pisarne in druge potrebščine. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2, uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste j najBiljiih M iz Istre, Dalmacije Molfette, Sari ia Risi j s prodajo na drobno in debelo. J Prodaja na drobno: Kron —'96, lCi 112,1 "20, 1-23. i'36. T44, 1"60, 1"80, 2"--, 2'4U za luči po 72 vin. j ------- Na debelo cene ugodne. —• 1 Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se j pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet js.-unem s polno. Pravi vinski kis m navaden. -------------— lilija in sveč,------- C©i_e zmerne. Zobozdravniški in zoboteiiniški atelje i 0r. I. Eržen GORICA Jos. Uerdi tekališče _«eo. 31 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kroM zlate mostove, zobe na kaučukove plošče- uravnavanje krivo stoječih zob, Plomba vsake vrste. ^dinira o soolem atelSein od 9 ure dop. do 5. are pop-