Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/131 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9566 Naslov projekta Gospodarski vplivi na politične prelome na Slovenskem od predmarčne dobe do osamosvojitve 1991 Vodja projekta 7574 Peter Vodopivec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 501 Inštitut za novejšo zgodovino Raziskovalne organizacije - soizvajalke 2404 Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko 2565 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Raziskava gospodarskih vplivov na politične prelome na Slovenskem (in širše v srednjeevropskem oziroma bivšem jugoslovanskem prostoru) v časovnem razdobju od predmarčne dobe in leta 1848 do razpada Jugoslavije in slovenske osamosvojitve je v sklepni fazi razkrila, da so bile politične posledice gospodarskih kriz in gospodarskih sprememb v različnih obdobjih različne in učinkov gospodarskih tokov na politične procese ne kaže posploševati. Če so npr. kritične gospodarske razmere v nekaterih prelomnih obdobjih (v letih 1848/49, med prvo svetovno vojno v letih 1917/18, po jugoslovanskem razhodu z Moskvo leta 1948, po jugoslovanski gospodarski reformi leta 1965 in v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja) okrepile demokratizacijske težnje in (resda različno intenzivno, enkrat le kratkoročno, drugič pa tudi bolj dolgoročno) pospešile demokratizacijske procese, sta veliki gospodarski krizi leta 1873 in 1929 nasprotno in kljub socialnim nemirom okrepili protiliberalne tendence, utrdili avtoriteto in moč državnih ustanov ter oslabili ugled političnih strank in parlamentarnih zastopstev. Skratka: gospodarske spremembe in krizne gospodarske razmere so v vseh navedenih primerih imele opazne politične posledice, na to kakšne so bile te posledice pa so bolj kot narava gospodarskih tokov in kriz vplivali vsakokratna politična razmerja, politična stabilnost ali nestabilnost, ugled in moč državnih in političnih ustanov, odnosi med družbenimi skupinami, stopnja demokratizacije in ne nazadnje: prevladujoča politična kultura. Že v primeru gospodarskih kriz v Habsburški monarhiji se je tako na eni strani pokazalo, da so se različne družbene skupine na krizne razmere različno odzivale in je bil njihov vpliv na politične spremembe v veliki meri odvisen od vpliva posameznih skupin na politično dogajanje. Če je gospodarska in družbena negotovost v času revolucije v letih 1848/49, resda le za kratek čas, a vendar prelomno utrla pot avstrijskemu parlamentarizmu in spodbudila prevratniško gibanje, ki so mu celo na Slovenskem vtisnili prevladujoč pečat privrženci svobodomiselnih idej, je gospodarski depresiji po krizi leta 1873 v Habsburški monarhiji in v slovenski politiki sledilo dolgo obdobje konservativne prevlade in liberalne defenzive. Vojna in kritične gospodarske razmere so na podoben način pospešile obnovitev parlamentarnega življenja v Habsburški monarhiji leta 1917 in zaostrile notranje-politična nasprotja, ki so leto pozneje privedla do razpada dvojnega cesarstva, gospodarska kriza leta 1929 pa je v Kraljevini Jugoslaviji - zopet nasprotno - olajšala suspenz parlamentarizma, saj so kraljevo diktaturo - kot večina političnih voditeljev v državi - tudi strankarski prvaki in gospodarstveniki v slovenskem delu države sprejeli brez glasnejših protestov ali ugovorov. Demokratična sredina, ki se je zavzemala za učinkovito obnovitev parlamentarne demokracije, je bila v Dravski banovi tudi pozneje v tridesetih letih razmeroma šibka (v raziskavi smo v tej zvezi posebej opozorili na nazore Antona Gosarja o parlamentarni demokraciji), večina strankarskih in drugih javnih kritik na račun jugoslovanskega ustavno-političnega reda v tridesetih letih pa je bila predvsem rezultat nezadovoljstva političnih in izobraženskih elit zaradi centralistično-unitarističnih pritiskov in prepovedi političnih strank in precej v manjši meri izraz njihovih siceršnjih demokratičnih nazorov ali celo neuspešnega zavzemanja za demokratizacijo javnega, političnega in parlamentarnega življenja. Komunisti so po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji tako rekoč vse do njenega propada in do zloma komunističnega političnega režima zastopali stališče o nadvladi (dominaciji) političnega nad gospodarskim in gospodarski razvoj in politiko usmerjali po svojih političnih in ideoloških predstavah. Vseeno pa so morali v kritičnih obdobjih pod vplivom neugodnih gospodarskih razmer spreminjati tudi zadnje in jim na ta način prilagajati svojo (med drugim gospodarsko) politiko. To se je prvič opazneje zgodilo že po jugoslovanskem prelomu z Moskvo leta 1948, ko so začeli ne le pod vplivom politične, temveč tudi gospodarske krize opuščati dotlej togi, po sovjetskem zgledu oblikovani plansko- centralistični sistem in podjetjem, četudi v zelo omejeni meri, (ter sprva zelo previdno) dopuščati samostojnejše načrtovanje proizvodnje. Hkrati so morali v začetku petdesetih let priznati polom politike kolektivizacije v kmetijstvu. Desetletje pozneje neučinkovitosti gospodarskega sistema v državi že ni bilo več mogoče prikrivati, gospodarski zastoj, ki se je kazal ne le v padcu industrijske rasti, temveč tudi v inflaciji, v dvigovanju cen in čezmernem zadolževanju pa je jasno razkril, da socialistično gospodarstvo ni imuno za krizne pretrese. V raziskavi smo podrobneje osvetlili politična nasprotja v Jugoslaviji, ki so spremljala načrtovanje reformnih ukrepov in sprejemanje odločitev o gospodarski reformi leta 1965, hkrati pa poskušali opredeliti njene politične posledice. Gospodarska kriza in reforma sta namreč nesporno sprožili in pospešili proces politične demokratizacije, čeprav v jugoslovanskem in slovenskem vrhu tega sprva niso predvidevali, želeli in načrtovali. Že politika odpiranja državnih meja in bolj sproščenega podeljevanja potnih listov, s katero so poskušale oblasti reševati problem povečujočega števila brezposelnih, je bil prelomen ukrep z daljnosežnimi političnimi in kulturnimi posledicami, saj je Jugoslavijo in posebej Slovenijo ob njeni zahodni meji odprl ne le svobodnejšemu pretoku blaga, temveč tudi kulturnih dobrin, idej in političnih vplivov. Nepredvidena in nenačrtovana posledica gospodarskih reformnih ukrepov je bila tudi politična liberalizacija v drugi polovici šestdesetih let, ki je kljub razlikam v pogledih in strategijah posameznih republiških vodstev zajela vso državo. Še več: liberalneje usmerjena republiška vodstva so na svojih mestih vztrajala še nekaj let potem, ko se je jugoslovanski politični vrh gospodarsko reformnim ciljem že odpovedal, njihova nasilna odstranitev v začetku sedemdesetih let pa je bila zopet povsem politična, saj je bila rezultat prevlade avtoritarnih ideoloških in političnih nazorov v jugoslovanskem državno- političnem vrhu in ne gospodarsko-družbene krize, ki so jo poglobile s poskusi reformiranja gospodarstva povzročene gospodarske spremembe. Jugoslavija je po nasilni prekinitvi liberalizacije v sedemdesetih letih vztrajno tonila ne le v gospodarsko, temveč tudi politično krizo. V raziskavi smo prišli do nedvoumnega sklepa, da so bili vzroki za stopnjevanje jugoslovanske gospodarske in politične krize v sedemdesetih in osemdesetih let v prvi vrsti politični. Ustavno-politične reforme, ki naj bi v sedemdesetih letih uveljavile politične mehanizme za preprečevanje notranje- jugoslovanskih konfliktov, so nasprotja v resnici še zaostrile, hkrati pa so skupaj z dezintegracijo države pospešile razkroj velikih gospodarskih sistemov, kar je dodatno vplivalo na poslabšanje gospodarskih razmer. Nekdanji vodilni jugoslovanski politiki (kot. npr. hrvaška političarka in v osemdesetih letih predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planinc) danes odkrito priznavajo, da je bila največja ovira, ki je preprečevala učinkovitejšo gospodarsko politiko v državi jugoslovanski komunistični vrh, ki se je »ukvarjal z neskončnimi političnimi lamentacijami o ideološkem in političnem položaju in sovražnikih socializma«, hkrati pa zavračal tržno preobrazbo gospodarstva in vztrajal pri gospodarskem sistemu iz sedemdesetih let. Nepripravljenost jugoslovanskega političnega vodstva, pa tudi vodilnih slovenskih politikov, na globlje spremembe gospodarskega sistema je v prvi polovici osemdesetih let nazorno razkrila komisija, ki naj bi pripravila predlog reform za »stabilizacijo gospodarstva« in jo je vodil Sergej Kraigher. Ta je po dolgotrajnih, zvečine brezplodnih razpravljanjih končala dela brez kakršnikoli učinkovitejših rezultatov, saj se ni zavzela za spremembe sistema, temveč njegovo ohranitev. Vedno bolj kritične gospodarske razmere v osemdesetih letih so v tej luči nedvomno vplivale na slabšanje nacionalnih odnosov v državi in na zaostrujoče politične nesporazume, toda korenine kriznih razmer še naprej niso bile le gospodarske, nasprotno: zaostrujoča se gospodarska kriza je imela prav tako (tudi ali predvsem) politične vzroke. Raziskava v tem smislu nazorno kaže, da so bila pričakovanja, da bo mogoče jugoslovansko krizo razrešiti že s »stabilizacijo gospodarstva« in z umiritvijo kriznih gospodarskih razmer, (ki so jih med drugim podpirali mednarodne finančne institucije in ameriški diplomati), vse od začetka neosnovana. Politika zadnjega jugoslovanskega premiera Anteja Markovića, ki je imela sicer na gospodarsko-političnem planu (vsaj kratkoročno) nesporne uspehe, je bila v tej luči vnaprej obsojena na neuspeh. Marković je usodno podcenjeval politične vzroke in razsežnosti krize, jugoslovanskemu političnemu sistemu pa se je po neuspelem poskusu prisilne sanacije v začetku sedemdesetih let, konec osemdesetih dobesedno iztekel rok trajanja. Z ustavno-političnimi reformami se je jugoslovanska federacija postopno razkrajala vse od šestdesetih let dalje, s postopnim upadanjem politične avtoritete Zveze komunistov in njenim razkrajanjem v osemdesetih letih pa je slabela tudi poslednja vez, ki je državo in njen politični sistem še povezovala. Vse to je vplivalo tudi na politični razvoj v Sloveniji v osemdesetih letih, ki je bil sicer kar zadeva demokratizacijske procese dinamičnejši kot v drugih delih Jugoslavije, na razplet katerega pa so prav tako bolj kot gospodarski vplivali politični dejavniki: razmah nacionalizma v Srbiji, srbski in vojaški pritiski, nespoštovanje že sprejetih medrepubliških in na državni ravni sklenjenih dogovorov in nepripravljenost na sporazumno dogovarjanje o temeljitem preoblikovanju mednacionalnih in medrepubliških odnosov v jugoslovanski državi. Raziskava torej na naslovno vprašanje o gospodarskih vplivih na politične prelome na Slovenskem od predmarčne dobe do osamosvojitve 1991 ne daje enoznačnega odgovora. V povzetku je mogoče skleniti, da so zlasti krizne gospodarske razmere v vseh obravnavanih primerih vplivale na politično dogajanje in razvoj, da pa so bili ti vplivi v različnih obdobjih različno močni in različno daljnosežni, marsikdaj pa nikakor ne najpomembnejši vzrok za politične obrate in zaostritve. Nasprotno: posebej v obdobju po letu 1945 so bile krizne gospodarske razmere zvečine posledica političnega poseganja v gospodarske procese in politične dominacije nad gospodarstvom, ne pa obratno. Člani raziskovalne skupine so nekatere zaključke raziskave že objavili ali na strokovnih posvetih predstavili kolegom, načrtujejo pa tudi skupno publikacijo, v kateri bodo raziskovalne rezultate analitično povzeli in sintetično predstavili. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskava je sicer do mere potrdila hipotezo, da so imele gospodarske razmere in krize v navedenem obdobju pomemben vpliv na politične procese, toda v isti sapi je nedvoumno razkrila, da so bile politične posledice zaostrenih gospodarskih razmer in z njimi povezanih gospodarskih sprememb v različnih obdobjih različne in učinkov gospodarskih tokov na politične procese ne kaže posploševati. Na naravo političnih preobratov in njihove posledice so namreč bolj kot gospodarske razmere vplivala vsakokratni politična razmerja, socialni odnosi, socialna in politična stabilnost in nestabilnost, ugled in moč državnih in političnih ustanov, stopnja demokratizacije v konkretnem okolju in ne nazadnje: prevladujoča in dosežena politična kultura. Raziskovalna skupina je opravila vse načrtovane naloge in uresničila cilje projekta, pri tem pa ugotovila, da je odgovor na zastavljena vprašanja bolj zapleten, kot je domnevala sprva. Gospodarske krize so v nekaterih obdobjih pospeševale demokratizacijske procese (v obravnavanih primerih npr.v letih 1848/1849, v letih 1917/1918, v Jugoslaviji po letu 1945 pa po letu 1965 in v osemdesetih letih 20. stoletja) , v nekaterih drugih pa so krepile avtoritarne politične težnje, konservativne politične sile in zavirale demokratizacijske procese (npr. po krizi leta 1873 in krizi leta 1929). V raziskavi smo posebno pozornost posvetili razvoju in razmeram v socialistični Jugoslaviji in v tej zvezi ugotovili, da je bil vpliv politike na gospodarstvo neprimerno večji kot gospodarstva na politiko. Zaostrene gospodarske razmere so na ta način spodbujale tudi k političnim reformam in demokratizacijskim procesom, toda v končni posledici so vedno znova prevladali ideološki premisleki in odločitve. V tej luči pa je bila tudi zadnja, deset let trajajoča jugoslovanska kriza, ki je privedla do razpada Jugoslavije, v prvi vrsti kriza jugoslovanskega komunističnega sistema, pri čemer so bili njeni vzroki predvsem politični in manj gospodarski. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Sprememb v programu dela ni bilo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO GABRIČ, Aleš. Boljševizacija Slovenije. ANG GABRIČ, Aleš. Bolshevisation of Slovenia. Opis SLO Avtor pojasnjuje, kdaj se je jugoslovanska oblast poskušala najbolj približati popolnemu posnemanju sovjetskega stalinističnega totalitarnega vzorca. Prva faza je bila neposredno po prevzemu oblasti, druga pa je sledila po začetku spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, ko je prišlo tudi do druge faze nacionalizacije in prisilne kolektivizacije. Gospodarska politika je bila tedaj talec političnih ukrepov, ki jih niso vodili nikakršni ekonomski premisleki. ANG The author focuses on the time when the Yugoslav authorities attempted to imitate the Soviet Stalinist totalitarian model as faithfully as possible. The first stage took place immediately after the takeover of power, while the second stage followed after the beginning of the dispute between the Soviet Union and Yugoslavia, when the second phase of nationalisation and forced collectivisation took place. The economic policy at that time was subordinated to political measures that were not guided by any economic considerations. Objavljeno v GABRIČ, Aleš. Boljševizacija Slovenije. Zgodovina v šoli, XVIII, 3-4, 2009, str. 24-31. Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1339004 2. Naslov SLO ČEPIČ, Zdenko. Politika življenjske ravni v prvem desetletju socializma v Jugoslaviji. ANG ČEPIČ, Zdenko. Policy of the Standard of Living in the First Decade of Socialism In Yugoslavia Opis SLO Avtor predstavlja okoliščine življenjske ravni v Jugoslaviji/Sloveniji v prvem obdobju po koncu 2. svetovne vojne, za katero je bila značilna industrializacija. Življenjska raven je bila izraz gospodarske politike in njen del. Bila je odvisna od političnih in gospodarskih razmer. Na to so mnogokrat bolj kot gospodarske vplivale politične razmere in odločitve. Poleg teh razlogov je bistveno vplival in je opredeljeval življenjski nivo tega obdobja spor z Informbirojem oziroma gospodarske posledice le-tega. ANG The author examines the standard of living in Yugoslavia/Slovenia in the first period after the Second World War, which was marked by industrialisation. The standard of living reflected the current economic policy, and was part of it. The political and economic conditions in the first post-war decade did not favour any improvement in the standard of living. The reasons for this were ideological, political and, above all, practical. Apart from these, the standard of living in that period was considerably affected and determined by the rift with the Cominform. Objavljeno v ČEPIČ, Zdenko. Politika življenjske ravni v prvem desetletju socializma v Jugoslaviji. Prispev. novejšo zgod., 2006, 46, št. 1, str. 397-411. Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2123636 3. Naslov SLO ČEPIČ, Zdenko. Jugoslovanske reforme v šestdesetih letih ANG ČEPIČ, Zdenko. The 1960s Yugoslav Reforms Opis SLO Krize in reforme so bile stalnica v življenju druge jugoslovanske države. Krize so terjale reforme in reforme so povzročale krize. Reforme so odprle problematiko, ki naj bi bila s federalizmom presežena - t. i. nacionalno vprašanje. Gospodarstvo in njegov etatiziran značaj na eni in želja po deetatizaciji (decentralizaciji) na drugi strani, pri čemer naj bi prišla v veljavo načela samoupravljanja glede delitve oziroma možnostjo razpolaganja z ustvarjenim na republiški (nacionalni) ravni. Poleg reforme federacije je bila ključna reforma v šestdesetih letih reforma gospodarstva. Crises and reforms were constant in the life of the second Yugoslav state. The reforms opened the issue which should have supposedly been overcome - the so called national question. The reasons for the crises may have lied in ANG the economy, but in reality the causes were political and national. This involved relations between the economically more developed and less developed republics and the question of who would invest in their progress. Thus the 1960s were critical and involved a number of reforms. Besides the federation reform, the 1960s economy reform was essential. Objavljeno v ČEPIČ, Zdenko. Jugoslovanske reforme v šestdesetih letih. Slovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2010 (Zbirka Vpogledi ; 2), str. 41-66 Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2758772 4. Naslov SLO Vodopivec, Peter. O Gosarjevi kritiki parlamentarne demokracije ANG Vodopivec, Peter. On Gosar's Criticism of Parliamentary Democracy Opis SLO Razprava predstavlja leta 1926 objavljeno razmišljanje dr. Andreja Gosarja o krizi moderne demokracije. Gosar se je v njem opazno oddaljil od prevladujočih katoliških stališč, saj je ugotavljal, da so bile demokratične ideje trajne pridobitve brez prave alternative, modernemu parlamentarizmu pa je zameril predvsem omejevanje državljanske enakopravnosti na politično plat, ki je ob naglem gospodarskem razvoju pripeljalo do neskladja "demokratičnega parlamenta" z družbeno strukturo. ANG The Article presents the reflexions of Andrej Gosar, leading Slovene Christian Socialist on the crisis of contemporary democrary, published in 1926. Gosar distanced himself from the mainstream Catholic views on parliamentary democracy since he maintained that democratic ideas were permanent achievement without any real alternatives, while he reproached the contemporary parliamentarism with reducing the equality of citizens to the political aspect, which led to discrepancy between democratic parliament and the social structure. Objavljeno v Vodopivec, Peter. O Gosarjevi kritiki parlamentarne demokracije. Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1/2009, str. 243-255. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2651764 5. Naslov SLO Vodopivec, Peter. Od poskusov demokratizacije (1968-1972) do agonije in katastrofe (1988-1991) ANG Vodopivec, Peter. From Democratisaton Attempts (1968-1972) to Agony and Catastrophe (1988-1991) Opis SLO Razprava opozarja, da kriza, ki je v osemdesetih letih pripeljala do razpada Jugoslavije in slovenske osamosvojitve, ni bila le posledica kritičnih gospodarskih razmer, temveč tudi krize političnega sistema, ki je trajala že več desetletij in jo je ustava leta 1974 še poglobila. Slovensko komunistično vodstvo ni bilo pripravljeno na globje spremembe, zaradi česar ni moglo učinkoviteje prispevati k reševanju napetosti in težav. Konec osemdesetih let se je tako komunističnemu režimu dobesedno iztekel čas, vladajoče elite pa so bile povsem nepripravljene na prelomne dogodke. ANG The contribution emphasises that the crisis in the 1980s, leading to the dissolution of Yugoslavia and the atteinment of Slovene independane, was not only a result of critical economic situation, but also a deep crisis of the political system lasting for several decades and inteisified by the 1974 Constitution. The Slovene communist leadership, not prepared for deeper changes and rigidly clinging to »Kardelj's system« could not contribute anything in order to solve tensions and problems. Thus in the second half of the 1980s the time of the Yugloslav communism simly ran out. Objavljeno v Vodopivec, Peter. Od poskusov demokratizacije (1968-1972) do agonije in katastrofe (1988-1991). Slovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988.- Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010 (Zbirka Vpogledi; 2), str. 13 -27. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2760820 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Vodopivec, Peter. Gospodarska kriza leta 1873 in njene posledice. ANG Vodopivec, Peter. Economic crisis in 1873 and its consequences. Opis SLO Gospodarski polom leta 1873 je - kot drugod v Avstriji in Evropi - tudi na slovenskem ozemlju povzročil večletno stagnacijo, vendar tej nista sledila dolgoročnejša gospodarska depresija in gospodarski zastoj, ki bi odločneje zavrla že utečene gospodarske tokove. Kriza je imela v tej luči tudi na Slovenskem opazneje idejne (antiliberalne), politične in psihološke kot gospodarske in socialne posledice. ANG As elsewhere in Austria and Europe, the economic collapse of 1873 also caused a several years of stagnation in Slovene regions, but it was not followed by long term economic depression and more radical economic halt, which would greatly obstruct already established economic trends. The crisis had thus also in Slovene regions more tangible ideological (antiliberal), political and psychological than economic and social consequences. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Vabljeno predavanje na interdisciplinarnem znanstvenem sestanku: Družbene in gospodarske krize na Slovenskem od 16. stoletja do najnovejše dobe : 80 let od velike svetovne gospodarske krize leta 1929), na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru 28. oktobra 2009. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 2712436 2. Naslov SLO GABRIČ, Aleš. Kritične misli slovenskih intelektualcev o komunističnem režimu in njihove usode. ANG GABRIČ, Aleš. Critical Thoughts of the Slovenian Intellectuals on the Communist Regime and their Fates. Opis SLO Avtor je predstavil kritike slovenskih intelektualcev na politični in gospodarski sistem ter izpostavil neavtonomnost delovanja posameznih struktur družbe. Poudarjali so, da različni segmenti niso podvrženi sebi lastnim merilom, temveč da morajo vsi slediti nekim namišljenim političnim shemam, ki so jih kreirali vodilni politiki, pri tem pa na prvo mesto vselej postavljali lastna politična načela. ANG The author presented the criticism expressed by the Slovenian intellectuals with regard to the political and economic system and emphasised the lack of autonomy in the functioning of individual social structures. These intellectuals emphasised that various segments were not subordinated to their own principles, and that instead all of them had to follow certain imaginary political schemes, created by the leading politicians, who always placed their own political principles first. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Međunarodni znanstveni skup Disidentstvo u suvremenoj povijesti [International scientific conference Dissidence in Contemporary History]. Zagreb (Croatia) (Croatian Institute of History), 19 November 2009. Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa COBISS.SI-ID 2763892 3. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO ANG Opis SLO |ang Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Vprašanje o odnosu med gospodarstvom in politiko ter o vplivu gospodarskih sprememb na politične procese je v zgodovinopisju v Evropi in v svetu že obsežneje tematizirano, toda v slovenskem zgodovinopisju mu zaenkrat še nismo posvečali večje pozornosti. Po dolga leta v Jugoslaviji in Sloveniji veljavnem, domnevno marksističnem vzorcu naj bi sicer veljalo, da spremembe v gospodarstvu neizogibno povzročajo spremembe v družbi in politiki, a vendar hkrati že nekaj časa vemo tudi, da vplivi, kar zadeva gospodarstvo, družbo in politiko še zdaleč niso enosmerni in so razmerja med gospodarskim družbenim in političnim mnogo bolj zapletena. Opravljena raziskava je prva te vrste v slovenskem zgodovinopisju in prepričljivo potrjuje spoznanje, da gospodarskih vplivov na družbene in politične procese ne kaže posploševati. Gospodarske krize so nedvomno lahko eden vzrokov za zaostrovanje družbenih in političnih razmerij, vendar zvečine nikakor niso edini dejavnik, ki povzroča in poglablja politična nasprotja.Prelomne politične posledice gospodarsko kriznih razmer so bile (in so) v različnih zgodovinskih obdobjih različne, saj so enkrat pospeševale (oz. pospešujejo) demokratizacijske procese, drugič pa so jih zopet zavirale (oz. jih zavirajo). Raziskava bo tako, ko bo v celoti objavljena, spodbudila k nadaljnjemu zgodovinopisnemu raziskovanju povezanosti gospodarstva, družbe in politike v preteklosti, hkrati pa tudi k povečanemu zanimanju za družbeno in gospodarsko zgodovinska vprašanja, ki jim slovensko zgodovinopisje še vedno ne namenja zadostne pozornosti. Raziskava hkrati po našem mnenju pomeni izviren prispevek k razumevanju jugoslovanske krize v osemdesetih letih, saj nazorno opozarja, da vzroki zanjo nikakor niso bili le gospodarski in nacionalni, temveč v prvi vrsti politični in ideološki. ANG The question of the relationship between economy and politics and the influence of economic changes on the political processes has already been explored extensively by the European and American historiography. However, the Slovenian historiography has not yet paid much attention to it. According to the supposedly Marxist model that had been considered valid for long years, it held that economic changes unavoidably caused changes in the society and politics. However, for quite a while we have been aware that the influences between economy, society and politics are far from unidirectional and that the relations between the economic, social and political fields are much more complex. The research that has been carried out is the first of its kind in the Slovenian historiography and it convincingly supports the realisation that the economic influences on the social and political processes should not be generalised. Economic crises can undoubtedly be one of the reasons for the intensification of social and political relations, but they are usually not the only reason: in some historical periods they encouraged the processes of democratisation, while in others they hindered them. Therefore the research will, when it is published in its entirety, contribute to the further historiographic research of the connectedness between economy, society and politics in the past and also to the increased interest in the social and economic historical questions, which the Slovenian historiography still does not pay enough attention to. Simultaneously, in our opinion, the research is also an original contribution to the understanding of the Yugoslav crisis in the 1980s, since it demonstrates clearly that the reasons for that crisis were not simply economic and national, but especially political and ideological. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Raziskava o preteklih razmerjih med gospodarstvom, družbo in politiko ima po našem mnenju nesporen aktualno političen pomen, saj na eni strani nedvoumno razkriva, da ta nikakor niso enoznačna, na drugi pa tudi, da so bili v zadnjih sto petdesetih letih generator družbenih in političnih kriz zvečine predvsem družbeni in politični odnosi in ne kritične gospodarske razmere. Gospodarske krize imajo lahko seveda pri tem različne politične učinke: če so v mnogih primerih v preteklosti res pospeševale procese demokratizacije in politične konsodlidacije, so v primeru dveh največjih gospodarskih kriz v zadnjem stoletju in po (leta 1873 in leta 1929) okrepile konservativne težnje in zavrle procese liberalizacije in družbeno-političnega odpiranja. Kot razkriva opravljena raziskava in kot kažejo tudi podobne raziskave drugod, so bile politične posledice kriznih gospodarskih tokov v preteklosti zvečine bolj odvisne od politične stabilnosti in ugleda političnih ustanov v konkretnem okolju, kot od gospodarskih razmer in gospodarskih zaostritev. To pa bi bilo vsekakor lahko tudi koristno sporočilo za Slovenijo. ANG_ We are convinced that the research of the past relations between economy, society and politics is definitely important for the current politics, since on one hand it demonstrates clearly that these relations are by no means uniform, while on the other hand it also shows that in the last one hundred and fifty years the social and political crises were generated mostly by the social and political relations, not (only) by the critical economic circumstances. Naturally, economic crises may have different political effects: if in many cases in the past they had indeed encouraged the processes of democratisation and political consolidation, the two largest economic crises in the last hundred and fifty years (particularly in 1873 and 1929) strengthened the conservative aspirations and hindered the processes of liberalisation and socio political openness. As the research carried out demonstrates and as similar research elsewhere point out, the political consequences of the economic flows during the crises in the past usually depended more on the political stability and reputation of political institutions in the actual environment than on economic circumstances and increasing economic tensions. That would definitely also be a useful message for the contemporary Slovenia. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj oj DA j NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj oda one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj oda one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj oj DA j NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon O o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Peter Vodopivec in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/131 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a D5-BE-D6-F7-B6-5C-C0-3C-CA-28-DE-A6-16-D9-0E-45-8E-15-CA-00