iKirajtteviniibrov ZAILOŽlIlLA TliSlKOVMA 7M\£illR.^Jiq/A\ V ILJ/KIIIBILJJA\ll2fl CmfJ UREDIL DR. JANKO ŠLEBINGER VSE PRAVICE PRIDRŽANE I 72SJ0 osanjflfb NATISNILA TZ VZDOLBLINE V BAKRU DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ) Primož Trubar 1508—1586 Valentin Vodnik 1758—1819 Anton Linhart 1756—1795 France Prešeren 1800—1849 Blaž Potočnik 1799—1872 Janez Cigler 1792—1867 Matija Ahacel 1779—1845 Ant. Martin Slomšek 1800—1862 Jovan Vesel Koseski 1798—1884 Lovro Toman 1827—1870 ! Matija Majar Ziljski 1809—1892 Stanko Vraz 1810—1851 Oroslav Caf 1814—1874 Davorin Trstenjak 1817—1890 Matija Prelog 1813—1872 i Jožef Muršec 1807—1895 Ivan Navratil 1825—1896 Matija Valjavec .1831—1897 Anton Janežič 1828—1869 Andrej Einspieler 1813—1888 Josip Stritar 1836—1925 Josip Jurčič 1844—1881 Anton Umek 1838—1871 Gregor Krek 1840—1905 Viktor Dolenc <841—1887 Karel Lavrič 1820—1876 Valentin Zarnik 1837—1888 Josip Vošnjak 1834—1911 Ivan Vrhovec 1855—1902 Ivan Vrhovnik roj. 24. VI. 1854 Josip Gruden 1869—1922 \ Jakob Sket 1852—1912 Ivan Tušek 1855—1877 Martin Cilenšek roj. 25. 10. 1848 Josip Šuman 18%—1908 Franc Hubad 1849—1916 Rajko Pernšek 1854—1917 Luka Pintar 1857—1915 Davorin Hostnik roj. 14. 9. 1855 Bogdan Trnovec 1845—1915 Anton Koder 1851—1918 Josip Cimperman 1847—1895 Simon Gregorčič 1844—1906 Ivan Tavčar 1851—192T Peter Bohinjec 1864—1919 Hinko Dolenec 1838—1908 \ Fran Zbašnik roj. 1. 10. 1855 Josip Kostanjevec roj. 19. 2. 1864 Anton Funtek roj. 50. 10. 1862 Ivan Nep. Resman 1848—1905 Ivo Šorli roj. 19. 4. 1877 Dragotin Kette 1876—1899 Jos. Murn-Aleksandrov 1879—1901 » Josip Mantuani roj. 28. 5. 1860 Viktor Steska roj. 1.1. 1868 Milko Kos roj. 12. 12. 1892 Karel Hinterlechner roj. 31.5. 1874 Jaroslav Foerster roj. 15. 9. 1875 Danilo Majaron roj. 12. 12. J859 Janko Babnik 1861—1927 Metod Dolenc roj. 19. 12. 1875 Gregor Krek roj. 27. 6. 1875 Janko Polet roj. 19.8. 1880 Rudolf And rej ka roj. 22. 7. 1880 Fran Šuklje roj. 24. 10. 1849 Ivan Hribar roj. 19.9. 1851 * Janez Ev.Krek 1865—1917 Anton Korošec roj. 12. 5. 1872 Franc Ks. Lukman roj. 24. 11. 1880 Matija Slavič roj. 27. 1. 1877 Marija Kmet roj. 31. i. 1891 Lea Fatur roj. 15. II. 186*5 Dragotin Lončar roj. 5.11. 1876 Anton Dermota 1876—1914 Fran Erjavec roj. 10. 2. 189? Albin Prepeluh roj. 22.2. 1880 AJojz Kraigher roj. 24. 4. 1877 Vladimir Levstik rojJ9. I. 1886 Milan Pngelj roj. 5. 1. 1883 Ivan Zoreč roj. 25. 7. 18S0 Andrej Budal roj. 31. 10. 1889 Anton Debeljak roj. 25. 10. 1887 Joža Lovrenčič roj. 2. 3. 1890 Pavel Flere roj. 25.1. 1885 Andrej Rape roj. 28. 11. 1872 Josip Ribičič roj. 3. 11. 1886 Janko Samec roj. 5. i. 1886 ABECEDNO KAZALO z biografskimi in literarnimi pojasnili. Kratice: r. = rojen, u, = umrl. — Carn. = Carniola; ČJKZ = Časopis za slo-venski jezik, književnost in zgodovino; ČZN = Časopis za zgodovino in narodopisje; DP = Domači prijatelj; DS = Dom in svet; E = Edinost; Glaser = Zgodovina slov. slovstva; GMS = Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo; IMIv = Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko; KCM = Koledar družbe sv. Cirila in Metoda; KK = Knezova knjižnica; KMD = Koledar družbe sv. Mohorja; KO = Katoliški obzornik; LMS = Letopis Matice Slovenske; LZ : Ljubljanski zvon; M — Mladika; Marn — Jezičnik; MD = Družba sv. Mohorja; MMK = Mitteilungen des Museal-vereines fiir Krain; MS = Matica Slovenska; N = Novice; NE = Narodna enciklopedija; NZ = Naši zapiski; P = Popotnik; PL = Pedagoški letopis; PV = Planinski vestnik; PZ = Pedagoški zbornik; RDHV=: Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede; RK — Rimski katolik; RP = Rdeči prapor; SB = Slovenska bčela; SBL = Slovenski biografski leksikon; SG = Slovenski glasnik; SN = Slovenski narod; SP = Slovenski pravnik; SS = Slovanski svet; SšM = Slovenska Šolska matica; ST = Slovenska Talija; SU = Slovenski učitelj; SV = Slovenske večerniče; TZ - Tiskovna zadruga; UT = Učiteljski tovariš; VBV = Voditelj v bogoslovnih vedah; ZD = Zgodnja danica; ZK = Zabavna knjižnica; ZMS = Zbornik Slovenske matice; ZUZ = Zbornik za umetnostno zgodovino; ŽS _ Ženski svet. V oklepaju je dodan glavni vir za življenjepis dotičnega pisatelja. Ahacel Matija, r. v Gorenčali v Gor. Rožu na Koroškem, bil prof. matematike in naravoslovja v Celovcu. Po Slomškovi inicijativi je izdal in založil zbirko posvetnih «Pesini po Koroškem in Štajerskem znanili» z melodijami. (SBL 3.) 11. Albreeht Fran, r. v Kamniku, fakultetni tajnik na ljubljanski univerzi. Izdal je pesniški zbirki Mysteria dolorosa in Pesmi življenja, deluje kot literarni in gledališki kritik, prevajatelj in urednik LZ od 1922. } 126. Albreht Ivan, r. v Hotedršici, živi kot literat v Ljubljani. Izdal je lirični zbirki Slutnje in Prisluškovanje, več novel in povesti, prevaja iz nemščine, sodeluje pri raznih političnih listih in revijah.} 13?. Andrejka Rudolf, dr. i ur., honorarni profesor za upravno pravo na ljubljanski univerzi. Sodeluje strokovno pri SP, izdal je Društveno pravo v Sloveniji (1928), piše narodopisne članke in propagandne za tujski promet. (SBL 12.) 106. Apih Josip, zgodovinar, r. v žapužah na Gorenjskem, u. kot prof. v Celovcu. Zgodovinske razprave je priobčeval v LZ, LMS, IMK in dr.; MS je izdala knjigo «Slovenci in 1848. leto», MD pa «Naš cesar». (SBL 13.) 40. Aškerc Anton, prvi slovenski epik, r. 9.1.1856 v Globokem pri Rimskih toplicah, u. 10. 6.1912 kot mestni arhivar v Ljubljani. S klasično zbirko Balad in romanc (1890) je dosegel svoj pesniški višek: razen teh je napisal še 12 knjig pesnitev, tri dramatične poskuse, dva potopisa, kot urednik LZ (1899—1902) razne kritike in kulturne članke: uredil je Kettejeve in Prešernove poezije ter dovršil in z lastnimi prevodi izpopolnil Veselovo Rusko antologijo. (Aškerčeva čitanka; SBL 16.) 70. Babnik Janko, dr. iur., r. v Ljutomeru, u. kot predsednik viš. dež. sodišča v Ljubljani. Sestavil je Nemško-slovensko pravno terminologijo, sodeloval pri SP in dr. (SP 1928, 36.) 102. Badjura Rudolf, turistični in športni pisatelj, r. v Litiji, referent za turizem pri velikem županu v Ljubljani. S članki in brošurami deluje za propagando moderne turistike in zimskega športa, spisal je več kažipotov po Sloveniji. (SBL 21.) 99. Baraga Friderik Irenej, r. v Dobrniču na Dolenjskem, u. kot škof v Mar-quetteu v Sev. Ameriki. Priredil je več molitvenikov, kot misijonar med Indijanci je opisal njih zgodovino in šege, sestavil slovnico in slovar čipevskega jezika ter izdal v čipevščini in otavščini mnogo nabožnih knjig. (Po sliki v ljublj. muzeju. — SBL 23.) ?. Bartol-Nadlišek Marica, r. v Trstu, živi v Ljubljani. Kot buditeljica slovenskega ženstva je sodelovala pri E, SS, SN, urejevala Slovenko (1897—1899), priobčevala črtice in povesti v LZ, sodeluje pri Zvončku, ŽS in dr. (SBL 26; ŽS 1926, 129.) 112. Bevk France, pesnik, beletrist in publicist, r. v Zakojci pri Cerknem na Goriškem, živi kot literat v Gorici. Priredil je pesniške in dramatične zbirke za mladino in zbirko narodnih pesmi: izdal Pesmi (1921), izbor črtic in novel (Faraon, Rablji, Tatič), povesti (Hiša v strugi, Znamenja na nebu: 1. Krvavi jezdeci), dramo Kajn; sodeluje pri DS, LZ, M, pri raznih primorskih publikacijah, E in dr. (SBL 36.) 129. Bezenšek Anton, stenograf in publicist, r. v Bukovju pri Celju, u. kot prof. v Sofiji. Deloval je na polju jugoslovanske stenografije, poročal o prosvetnih in političnih razmerah med Bolgari v Kres, P, LZ, Slovana, SN, Slovenca; za MD je spisal knjigo Bolgarija in Srbija. (SBL 56.) 57. Bezjak Janko, dr. phil., pedagoški pisatelj, r. pri Sv. Trojici v Halozah, živi kot upok. višji šolski nadzornik v Mariboru. Predvsem je pisal o metodiki pouka slovenščine in nemščine na osnovnih šolah, sestavil učne knjige za nemščino, Občno zgodovino vzgoje in pouka ter Vzgojeslovje na učiteljišču. (SBL 37.) 88. Bežek Viktor, jezikoslovec, kritik in pedagoški pisatelj, r. 10. 7. 1860 v Postojni, u. 19. 12.1919 (ne 1920) v Ljubljani kot ravnatelj goriškega učiteljišča. Sodeloval je pri DS, LZ, ki mu je bil v dobi porajajoče se moderne urednik, pri P in dr.; za SŠM je napisal Občno vzgojeslovje in Občno ukoslovje. (P 1920, št. 12; SBL 38.) 90. Bleiweis Janez, dr. med., r. v Kranju, u. v L jubljani. Kot urednik Novic je uspešno deloval v gospodarskem, prosvetnem in političnem oziru, bil je prvi politični vodja narodno se prebujajočega slovenskega kmeta in obrtnika, spisal je živinozdravniške knjige, izdal gledališke igre in koledarčke, sestavil slovenska berila za nižje razrede srednjih šol. (SBL 42—47.) 12. Bohinjec Peter, r. na Visokem pri Kranju, u. kot župnik v Dupljah. Objavil je leposlovne črtice, kmetiške, mladinske in zgodovinske povesti, zgodovinske spise, življenjepise, potopise, politične članke, gojil homiletiko; izdal je 2 zvezka izbranih spisov. (SBL 48.) 65. Borko Božidar, publicist in lit. kritik, r. pri Sv. Bolfenku nad Središčem. Sodeluje pri raznih jugoslovanskih revijah, ureja ilustrovan tednih Življenje in svet, piše knjižne ocene in kulturne članke, prevaja iz ruščine, češčine in francoščine. 133. Bradač Fran, dr. phil., r. v Jami pri Žužemberku, docent za klasično filo-logijo na l jubljanski univerzi. Spisal je Grško slovnico in vadnico, poslovenil Euripida Medejo in Hippolyta ter več leposlovnih del iz češčine: sestavil je latinsko-slovenski in nemško-slo venski slovar. (SBL %.) 93. Breznik Anton, dr. phil.. jezikoslovec, r. v Ihanu pri Domžalah, prof. v Št. Vidu nad Ljubljano. Jezikoslovne razprave je objavil v Jagičevem Arhivu, DS, Času. RDHV. šentvidskih gimn. izvestjih, spisal Slovensko slovnico za srednje šole, sestavil Slovenski pravopis in urejuje jezikoslovne spise o. St. Škrabca. (SBL 59.) 87. Budal Andrej (Pastuškin), dr. phil.. r. v Št. Andrežu pri Gorici, deluje kot prof. v Vidmu. Kot pesnik, novelist in literarni kritik sodeluje pri LZ in raznih primorskih publikacijah, prevaja iz francoščine in italijanščine. (SBL 63.) 127. Caf Oroslav, jezikoslovec, r. pri Sv. Trojici v Slov. gor., u. kot beneficijat v Ptuju. Zbiral je slovarsko in dialektološko gradivo, zapisoval narodne pesmi, dopisoval v N, SB. Razlagovo in Trstenjakovo Zoro, nekaj etimologij je priobčil v Zorinem Vestniku. (SBL 66.) 15. Cankar Ivan, r. 10. 5.1876 na Vrhniki, u. 11.12 1918 v Ljubljani. Cankar je v naši moderni najplodovitejši in stilistično naibolj dovršen umetnik novele, črtice in drame. Poslovenil je žaloigri Hamlet, Romeo in Julija, izdal pesniško zbirko Erotiko, napisal drame: Romantične duše, Jakob Ruda. Za narodov blagor. Kralj na Betainovi. Pohuišanje v dolini šentflori janski. Hlapci in Lepa Vida: razen teh je izšlo v KK, MD in v samostojnih zbirkah do 30 del s črticami, novelami in povestmi. (Zbrane spise urejuje Iz. Cankar; SBL 67—72.) 79. Cankar Izidor, dr. phil., r. v Šidu (Srem), prof. umetn. zgodovine na ljub-1 janski univerzi. Objavil je v DS leposlovne in znanstvene članke, knjižna /i in umetnostna poročila, prevajal je iz francoščine in angleščine, izdal Obiske, S poti, Uvod v umevanje likovne umetnosti, spisuje Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi, urejuje ZUZ, SBL in Iv. Cankarjeve zbrane spise, f rV-^1 (SBL 72.) 95. Cegnar Franc, pesnik, preva jalec in politik, r. pri Sv. Duhu pri Stari Loki. u. kot višji poštni kontrolor v Trstu. Izbor svo jih najboljših pesmi je izdal leta 1860., sodeloval pri N, Sloveniji, SG, pri tržaških listih, bil sourednik E: pomembni so njegovi prevodi Schillerjevih dram, Bož. Nemcove, srbskih narodnih pesmi. (Marn 29, 55; SBL 74.) 22. Celestin Fran, dr. phil., r. v Kleniku pri Vačah. u. kot prof. v Zagrebu. V mlajših letih je gojil leposlovje, pozneje je sodeloval pri LZ, SS, SN predvsem z razpravami o Rusiji in njeni prosveti ter bil filozofski kritik našega prosvetnega žvljenja. (SBL 74.) 35. Celestina Josip, matematik, r. v Zagorju ob Savi, bil prof. na učiteljišču v Ljubljani. Najdemo ga med prvimi delavci slovenskih šolskih knjig za matematiko, za katero je ustvaril terminologijo. (SBL 75.) 48. Cigale Matej, jurist in jezikoslovec, r. v Dolnjih Lomeh nad Idrijo, u. na Dunaju. Urejal je 38 let slovenski del drž. zakonika, objavljal jezikoslovne in literarne članke v N, SG, sestavil slovensko pravno terminologijo, Wolfov nein.-slov. slovar (1860) in za MS Znanstveno terminologijo. (SBL 78) 19. Cigler Janez, r. v Udmatu pri Ljubljani, u.kot župnik v Višnji gori. So-trudnik Kranjske čbelice, sestavil je več nabožnih knjig, napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči (1836), nato Deteljico (1863) inKortonico (1866). (SBL 79.) 10. Cilenšek Martin, botanik, r. v Gotovljah v Savinjski dolini, bil prof. v Ptuju. Poljudnoznanstvene članke iz botanike in geologije je priobčeval v Kresu in LZ, za MD je opisal Naše škodljive rastline. (SBL 81.) 52. Cimperman Josip, pesnik, r. 19. 2. 1847 v Ljubljani, tam umrl 5. 5.1893. Njegova idejno resna in hladna lirika je dosegla posebno v sonetih oblikovno dovršenost; najboljše pesnitve je priobčil v LZ, izbrane Pesmi je izdal 1888.; mnogo je prevajal, zlasti za ST. (SBL 81.) 59. Čop Mati ja, filolog in literarni kritik, r. 26. 1. 1797 v Žirovnici na Gorenjskem, kot bibliotekar licejske knjižnice v Ljubljani utonil 6. 7. 1835 v Savi pri Tomačevem. Estetsko naobražen poznavatelj evropske literature je bil duševni voditelj Kraniske čbelice, za Šafarika je napisal zgodovino slovenskega knjištva ter je uspešno zaključil abecedni boj. (SBL 97—109.) 8. Debeljak Anton, dr. phil., r. v Šegovi vasi na Dolenjskem, prof. na ljubljanski realki. Izdal je pesniško zbirko Solnce in sence (1919), Moderno francosko liriko v prevodih, poslovenil več obsežnih del iz francoščine in španščine, piše slovstvene razprave in članke, knjižne ocene, jezikoslovne črtice in sodeluje pri časopisju. (SBL 124.) 127. Debevec Josip, dr. theol., r. v Begunjah pri Cerknici, upoko:eni gimn. prof. v Ljubljani. Spisal je vzgojni povesti Vzori in boji, Do zmage, književne razprave v gimnazijskih izvestjih, slovstvene črtice in ocene v DS, Času, Mentorju, M, Slovencu; glavno njegovo delo je prevod Dantejeve Divine Comedie. (SBL 126.) 91. Demetrovic-Kveder Zofka (Jelovškova), r. v Ljubljani, u. v Zagrebu. Sodelovala je pri raznih slovenskih, hrvaških, čeških in nemških revijah in časnikih, urejevala 10 let DP, Ženski svijet, oz. Jugoslovenslco ženo, prevajala v slovenščino, nemščino in hrvaščino, napisala mnogo črtic in nekaj dramskih del; v slovenščini je izdala Misterij žene, Ljubezen, Odseve, zbirko novel «Iz naših krajev». Iskre, roman Njeno življenje; dr. Lah je priredil zbirko Vladka in Mitka. (SBL 127; ŽS 1927.) 112. Dermota Anton, dr. iur., publicist in politik, r. v Železnikih, u. kot odvetnik v Gorici. Sotrudnik pri raznih glasilih socialno-demokratske stranke, LZ, Slovenki, Slovanu, DP, Slovanskem prehledu, predvsem pa pri NZ; prevajal je iz češčine. (SBL 128.) 120. Detela Fran, dr. phil., r. v Moravčah na Gorenjskem, u. v Ljubljani kot upokojeni ravnatelj novomeške gimnazije. Pisatelj povesti in romanov, dram, satir in humoresk, zajetih iz zgodovine, podeželskega in meščanskega življenja, priobčenih v LZ, DS, M, publikacijah MS in MD. (SBL 129.) 64. Dolenc Metod, dr. iur., r. na Slapu pri Vipavi, univerzitetni prof. v Ljubljani za kazensko pravo in kazenski pravdni red. Je stalen sotrudnik SP, razen tega je priobčeval razprave in članke iz kazenskega prava in domače pravne zgodovine v tržaškem Pravnem vestniku, ČZN, ČJKZ, Zborniku znanstvenih razprav, Času, Njivi, LZ, Grudi in dr., objavil je študijo o Dušanovem zakoniku. (SBL 139.) 104. Dolenc Viktor, publicist, r. v Senožečah, u. v Trstu. Izdajal in urejal je Sočo do 1876, od leta 1884. je bil urednik E. (SBL 140.) 32. Dolenec Hinko, dr. iur., pripovednik, r. na Razdrtem pri Postojni, u. tam. Priobčil je v LZ med drugim Spomine o Cerkniškem jezeru (1881), O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh (1903) in Črtice o burji (1906). (Izbrane spise izdala TZ; SBL 141.) 65. Einspieler Andrej, politični pisatelj, r. v Svečah v Rožu, u. v Celovcu. Od leta 1848. je vodil politično delo koroških Slovencev s članki po raznih nemških in slovenskih časopisih, bil sotrudnik SB in dr., izdajal je Šolskega (Slovenskega) prijatelja (1852—1883), Stimmen aus Innerosterreich (1861 do 1863), Slovenca (1865—1867), Mir. (SBL 151.) 23. Erjavec Fran, prirodopisec in leposlovec, r. v Ljubljani, u. kot realčni prof. v Gorici. Kot pripovednik je med početniki slovenske novele, slovi kot odličen opisovavec narave in njenega življenja (Domače in tuje živali v podobah, Naše škodljive živali), je med našimi prvimi potopisci in prireditelji slovenskih šolskih knjig za prirodopisje, v L,MS je priobčeval slovarsko in narodopisno gradivo. (SBL 167.) 28. Erjavec Fran, publicist, r. v Vižmarjih nad Ljubljano. Piše o socialni politiki, politične članke, urejuje zbirko «Slovenski pesniki in pisatelji za mladino» in Ilustrovanega Slovenca. (SBL 168.) 121. Fatur Lea, pripovednica, r. v Zagorju na Pivki, živi v Ljubljani. Večino svojih romantičnih povesti je priobčila v DS (1905—1912), sodeluje pri M, Vrtcu, ŽS in dr. (M 1926, 17; ŽS 1926, 1.) 114. Feigel Damir, humorist, r. v Idriji, živi v Gorici. Sodeloval je s humoreskami pri ježu, Osi, Kurentu, DP, E, M ter izdal humoristične zbirke: Pol litra vipavca, Bacili in bacilke, Tik za fronto, Po strani klobuk, Domače živali in povest Pasja dlaka! 136. Finžgar Frančišek Sal., r. v Doslovičah pri Breznici na Gorenjskem, od 1918 trnovski župnik v Ljubljani. Finžgar je glavni pripovednik DS, zanj je napisal planinsko epsko pesnitev Triglav, realistične povesti iz kmečkega življenja, čuvstvene črtice in novelice, socijalni roman Iz modernega sveta, zgodovinski roman Pod svobodnim solncem, vojne povesti, literarne kritike in eseje; objavil je ljudsko igro Divji lovec, drame Naša kri, Veriga, Razvaline življenja, sodeloval pri Mentorju, KMD, urejuje M in publikacije MD. (Zbrani spisih SBL 178.) 78. Flere Pavel, r. v Ljubljani, šolnik, zdaj uradnik pri ministrstvu prosvete v Beogradu. Pedagoški in mladinski pisatelj. (SBL 181.) 132. P oerster Jaroslav, r. v Ljubljani, prof. za visoke gradnje na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Objavil je publikacije iz področja stavbnega inženjerstva in brošuro o strokovnem šolstvu. 100. Freuensfeld Josip, r. pri Kapeli blizu Radgone, učitelj, u. v Pragi. Mladinski pisatelj, nabiratelj narodnega blaga in pesnik. (Padajoče zvezde, 1905; SBL 188.) 71. Funtek Anton, r. v Ljubljani, prof. v p., urednik Uradnega lista. Deloval je kot pesnik, mladinski pisatelj, novelist, dramatik, kritik in kot izvrsten prevajatelj; poslovenil je med drugim Baumbacliovega Zlatoroga, razne operne tekste, Kralja Leara, Goethejevega Fausta I. del, ponemčil Prešernov sonetni venec, izbor iz novejše slovenske lirike. (SBL 195.) 72. Gabršček Andrej, publicist, r. v Kobaridu, živi od 1917 na Dunaju. Bil je dopisnik E, SN, SS in raznih slovanskih časopisov, urednik Soče in Primorca, izdajatelj in založnik Slovanske, Svetovne in Salonske knjižnice, Knjižnice za mladino in Tali je; bil je stalen poročevalec Narodnemu dnevniku^ (SBL 195.) 107. Gangl Engelbert, r. v Metliki, poročevalec za šolstvo pri velikem županu v Ljubljani. Svoje pesnitve je združil v zbirkah Iz luči in teme, Moje obzorje, Pisanice, Hram slave; napisal je več dram, povesti za MD, zbirko črtic «Beli rojaki», je plodovit mladinski pisatelj, urejuje Zvonček in deluje publicistično za stanovske težnje in sokolstvo. (SBL 204.) 73. Geršak Ivan, pravnik, narodno-gospodarski in politični pisatelj, r. pri Sv. Petru pod Sv. gorami, u. kot notar v Ormožu. Sodeloval je pri N, Slovenskem gospodarju, SN, MD, Razlagovem SP, izdajal in urejal Čitalnico (1865—1866) ter za MS spisal Slovenski Štajer v narodno-gospodarskem oziru. (Ormoški spomini, 1902; SBL 210.) 31. Gestrin Fran, pesnik in prevajavec, r. in u. v Ljubljani. Izdal je zbirko pesmi, balad in romanc Izza mladih let (1893), napisal par novel in povest Iz arhiva, prevajal iz češčine, ruščine, nemščine in francoščine za listek SN in Dramatsko društvo. (SBL 212.) 71. Glaser Janko, pesnik, r. v Rušah, bibliotekar v mariborski študijski knjižnici. Izdal je pesniško zbirko Pohorske poti (1919), izbral «Slovensko narodno liriko»; piše literarne članke in ocene, sodeluje predvsem pri LZ in ČZN. (SBL 215.) 135. Glaser Karel, dr. phil., književni zgodovinar, r. v Hočah pri Mariboru, bil 1880—1900 prof. v Trstu, u. v Gradcu. Objavil je razprave in prevode iz iitdske literature, življenjepise, slovstveno-zgodovinske, kulturne in politične članke, knjižna poročila in ocene v SN, E, SS, Kresu, LZ, DS, LMS, Slovanu, Straži in dr.; za MS je napisal obširno Zgodovino! slovenskega slovstva, prevodi 11 Shakespeare jevih dram so ostali v rokopisu. (SBL 215.) 46 Glonar Joža, dr. phil., r. pri Sv. Barbari pri Mariboru, bibliotekar v državni knjižnici v Ljubljani. Pisal je literarnozgodovinske in narodopisne članke in knjižna poročila, mnogo prevajal iz slovanskih literatur, latinščine, nemščine in v nemščino (med drugim Hlapca Jerneja), je sotrudnik Prager Presse, sourednik SBL. (SBL 222.) 87 Glowacki Julij, botanik, r. v Idriji, u. v Gradcu kot upok. ravnatelj mariborske gimnazije. Znanstvene razprave o glivah, lišajih in mahovih je pisal v nemščini, v slovenščini je zasnoval določilni ključ flore slovenskih dežel, ki je ostal nedokončan. (SBL 222.) 53. Golar Cvetko, pesnik, r. v Gostečah pri Sori, živi v Ljutomeru. Izdal je pesniške zbirke: Pisano polje, Rožni grm, izbor iz obeh: Poletno klasje, Njiva zori, sestavil antologiji: Sto let slovenske lirike,Slovenske balade in romance, priredil Fr. Levstikove poezije, poslovenil ruske pravljice za mladino, napisal mnogo novelic in povestic predvsem iz kmečkega in pravljičnega sveta in dve komediji. (SBL 227.) 125. Golia Pavel, pesnik, r. v Trebnjem, ravnatelj drame v Ljubljani. Izdal je zbirki Pesmi o zlatolaskah in Večerno pesmarico ter gled. igri Petrčkove poslednje sanje in Triglavska bajka. (SBL 228.) 134. Govekar Fran, pripovednik, r. na Igu, višji magistratni svetnik v Ljubljani. Uvedel je v slovensko književnost naturalistično smer (V krvi), napisal v listkih E, SN in dr. mnogo novel, povesti v KK, LZ, Slovanu, dramatiziral in napisal več gledaliških iger, prevajal za oder, bil časnikarski poročevalec o kulturnih, književnih, gledaliških in političnih zadevah. (SBL 236.) 76. Govekar jeva Minka, r. v Trebnjem, soproga pisatelja Frana Govekar ja. Marljivo je delovala publicistično o ženskem pokretu doma in drugod, spisala Dobro kuharico in Dobro gospodinjo in mnogo prevajala iz nemščine, ruščine. (SBL 238.) 115. Gradnik Alojz, dr. iur., r. v Medani pri Gorici, sodni svetnik v Ljubljani. Pesnik-lirik (Padajoče zvezde, Pot bolesti, De profundis), odličen prevajatelj iz italijanščine, francoščine, angleščine in srbsko-hrvaščine. (SBL 242.) 130. Grafenauer Ivan, književni zgodovinar, r. v Veliki vasi na Koroškem, gimnazijski prof. v Ljubljani. Lingvistične študije je priobčil v Jagicevem Archivu in RDHV, razen številnih literarnozgodovinskih razprav v DS, Času, ČJKZ i. dr. je napisal Zgodovino novejšega slovenskega slovstva I—II, Kratko zgodovino slovenskega slovstva, priredil poljudno izdajo Jurčičevih spisov in sestavil Slovenske čitanke za višje razrede srednjih šol. (SBL 243.) 86 Gregorčič Simon, pesnik, r. 15.10.1844 v Vršnem pod Krnom, u. 24.11.1906 v Gorici. Za Prešernom je poleg Jenka do naše moderne največji in najpopularnejši slovenski lirik. (Stribrny-Glonar: Simon Gregorčič, izd. TZ; SBL 251—7.) 60. Grivec Franc, dr., teološki pisatelj, r. v Velikem Lipovca pri Žužemberku, prof. osnovnega bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani. V mlajših letili je pisal članke in poročila iz slovanskih literatur in o slovanskem vprašanju, pozneje se je bavil zlasti z vzhodno cerkvijo, z življenjem in delovanjem slovanskih apostolov, z vprašanjem cerkvenega zedinjenja ter priobčeval razprave v VB V, Času, Bogoslovnem, vestniku, Slovencu, Katoliškem listu, praški Slaviji in izdal publikacije: Pravoslavje 1918, Cerkev 1924, Slovanska apostola sv. Ciril in Metod 1927. (SBL 261.) 110. Grošelj Pavel, dr. phil., prirodoslovec, r. v Ljubijani, prof. na ženski realni gimnaziji in docent biologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Pisal je poljudnoznanstvene članke, poročila in ocene o strokovnih delih v LZ, Carn. in drugod. (SBL 266.) 98. Gruden Igo, dr. iur., pesnik, r. v Nabrežini pri Trstu, odvetniški kandidat v Ljubljani. Izdal je lirični zbirki Narcis in Primorske pesmi ter otroške pesmice «Miška osedlana»; sodeluje pri LZ. (SBL 269.) 130. Gruden Josip, dr. theol., zgodovinar, r. in u. v Ljubljani. Poleg številnih zgodovinskih monografij, razprav in ocen v KO, DS, Času, VBV, IMK, Carn. je njegovo najpomembnejše delo Zgodovina slovenskega naroda v 6 snopičih (nedokončano). (SBL 269.) 43 Hauptmann Franc, pedagoški pisatelj, r. pri Sv. Križu nad Mariborom, u. v Ljubljani kot upok. prof. graškega ženskega učiteljišča. Pisal je metodične razprave o pouku prirodoslovja ter sestavil računice za meščanske šole. (SBL 297.) 51. Hinterlechner Karel, r. v Ljubljani, profesor za mineralogijo in geologijo na ljubljanski univerzi. Spisal je šolsko knjigo za mineralogijo, poljudna in znanstvena dela geološko-petrografske vsebine, sestavlja geološko-kartogra-fijo. (SBL 320.) 100. Hostnik Davorin, r. v Podrojah pri Litiji, bil prof. v Rylsku na Ruskem. Prevajal je za SN, ST in MS iz francoščine, dopisoval iz Rusije SN, E, SS, sestavil Ročni rusko-slovenski slovar in Kratko slovnico ruskega jezika. (Glaser IV, 192.) 56. Hren Tomaž, 9. ljubljanski škof, r. v Ljubljani, u. v Gornjem gradu. Izdal je 1612 prvi katoliški slovenski lekcijonar, prirejen po jezuitu Čandiku. 2. Hribar Ivan, publicist in politik, r. v Trzinu, živi v Ljubljani kot upok. pokrajinski namestnik. Literarno se je udejstvoval predvsem kot publicist v narodnonaprednem in slovanskem smislu, priobčeval je politične, gospodarske in kulturne članke zlasti v Slovanu (1884—1887) in SN. (Moji spomini 1928.) 108. Hrovat Ladislav, frančiškan, r. v Velikih hribih blizu Kamnika, u. kot upok. prof. v Novem mestu. Prevajal je iz grščine, spisal Latinsko slovnico za srednje šole, priobčil jezikoslovne in slovstvene razprave v N, SG, DS in novomeških gimn. izvestjih. (DS 1891.) 38. Hubad Franc, r. na Skaručini na Gorenjskem, u. kot nadzornik srednjih šol v Ljubljani. Pisal je razprave iz slovenskega narodopisja, pedagoške članke, mladinske knjižice za CM ter priredil 5. in 4. natis Janežičevega slovensko-nemškega slovarja. (LZ 1916, 574.) 54. Ilešič Fran, dr. phil., r. 50. 7.1871 (ne 1867) pri Sv. Juriju ob Ščavnici, od 1919 redni prof. za slovenski jezik in književnost na zagrebškem vseučilišču. Deloval je na pedagoškem polju v P in pri SŠM, napisal mnogo književno-zgodovinskih razprav zlasti iz preporodne dobe v ČZN, IMK, LZ, Slovanu, ZMS,-Radu in dopisoval raznim jugoslovanskim, češkim in poljskim časopisom. T 90. Jaklič Fran, pripovednik, r. v Podgorici pri Dobrepoljah, živi kot upok. dobrepoljslci nadučitelj v Št. janžu na Dolenjskem. Priobčil je poljudne povesti v DS, LZ, MS; v zadnjih letih je napisal zgodovinske povesti za M, MD in Goriško MD. 67. Janežič Anton, r. v Rožu na Koroškem, u. kot profesor v Celovcu. Spisal je za Nemce knjige za pouk slovenščine, slovar slovenskega in nemškega jezika, slovensko slovnico za srednje šole, sestavil Cvetnike, bil urednik SB, SG, Cvetja iz domačih in tujih logov ter knjig MD. 23. f, ,c Japel Jurij, preporoditelj, r. v Kamniku, u. v Celovcu. Oskrbel je s Kumer-dejem drugi popolni prevod sv. pisma, poslovenil Veliki katekizem in cerkvene pesmi, priredil Liste in evangelija in pridige za nedelje, v rokopisu je zapustil slovansko slovnico in nekaj prevodov posvetnega pesništva. (Mani 22, 57.) 4. Jarc Miran, r. v Črnomlju, uradnik Ljubljanske kreditne banke. Sodeloval je s pesmimi, novelami, dramami pri DS, LZ, M, ŽS, Mentorju in dr., izdal je zbirko pesmi Človek in noč; prevaja iz francoščine, piše literarne članke in kritike. 138. Jeglič Anton Bonaventura, dr. theol., r. v Begunjah na Gorenjskem, od 189S ljubljanski škof. V mlajših letih je bil sotrudnik LMS in ZD, kot kanonik in škof je napisal biblična, apologetična, dogmatična, asketična, versko-vzgoje-slovna in socialna dela. (Spomenica ob dvajsetletnem škofovskem jubileju 1917.) 68. Jenko Simon, r. 27.10.1855 v Podreči na Sorškem polju, u. 18.10.1869 kot ( odvetniški koncipijent v Kranju. Pesnik iskrenega rodoljubja, ljubavi, než- v. ' 'C nega čuvstvovanja s prirodo, po lahkoti v verzu in melodioznosti v dikciji je med prvimi našimi liriki. (Pesmi 1865: Zbrane spise uredil Glonar, izdaja TZ.) 25. Jerajeva Vida, r. na Bledu, soproga Karla J., prof. na konservatoriju v Ljubljani. Izdala je uspelo zbirko Pesmi (1908) in za mladino «Iz Ljubljane čez poljane» (1921)." 113. Jeran Luka, r. v Javorju pri Škofji Loki, u. kot kanonik v Ljubljani. Zlagal je nabožne, poučne in prigodne pesmi, napisal mnogo pobožnih knjig, versko-poučnih in polemičnih literarnih člankov v ZD, ki jo je urejeval nad 40 let. (Marn 27.) 12. Jurčič Josip, r. 4. 3.1844 na Muljavi pri Krki, u. 3. 5.1881 kot urednik SN v Ljubljani. Jurčič je naš najpopularnejši pisatelj kmečkih in zgodovinskih povesti, romanov in humoresk, početnik slovenske žaloigre, odličen feljto-, nist in publicist. (Zbrane spise pod uredništvom Prijateljevim izd. TZ.) 27. Kelemina Jakob, dr. phil., r. pri Sv. Miklavžu nad Ormožem, profesor germanistike na ljubljanski univerzi. Priobčil je jezikoslovne in slqvstveno-teoretične članke v ČJKZ, ČZN, DS, LZ in napisal Literarno vedo. 92. Kerniavner Valentin, klasični filolog, r. na Brezovici pri Ljubljani, u. v Gradcu kot upok. gimnazijski prof. Poslovenil je nekaj spevov iz Odiseje, spisal Latinsko slovnico in sestavil Latinske vadbe. (Glaser IV, 185.) 38. Kersnik Janko, r. 4.9.1852 na Brdu, kjer je bil od 1880 notar, u. 28. 7.1897 v Ljubljani. Za časa Levčevega uredništva je bil Kersnik najboljši pripovednik LZ; v romanih in povestih je realistično upodobil našega malo-meščana in podeželsko inteligenco, napisal je serijo kmečkih slik, humoreske ter za SN satirične in literarne listke. (Iv. Prijatelj: Janko Kersnik, njega delo in doba.) 63. Kette Dragotin, r. 19. i. 1876 na Premu na Notranjskem, u. 26. 5.1S99 v Ljubljani. Med graditelji naše moderne izredno bogat pesniški talent, solčno-vesele narave, mojster plastičnega izražanja, ki se je s sonetnimi cikli približal Prešernu. (Poezije uredil Aškerc.) 80. Kidrič Franc, dr. phil., r. pri Sv. Križu blizu Rogaške Slatine, prof. za starejšo dobo slovanskih literatur na univerzi v Ljubljani. Napisal je temeljne razprave o književnosti in pisateljih reformacijske dobe na Slovenskem, o protireformacijski dobi slovenskega pismenstva, o našem preporodu, študije o Korytku, Vrazu, Čopu, Prešernu in dr., podal je pregled slovenskega slovstva do 1848 s svojo periodizacijo in prispeval s številnimi življenjepisi za SBL in NE. (NE II, 525.) 85. Kmet Marija, pripovednica, r. v Št. Lovrencu na Dolenjskem, živi kot upok. učiteljica v Ljubljani. Bila je sotrudnica pri mladinskih listih, Slovanu, LZ, SN, ŽS, M; izdala je zbirki novel in črtic «Bilke», «Večerna pisma», povest Helena, roman V metežu in v MD «Sv. Frančišek Asiški». (NE II, 536.) 114. Knaflič Vladimir, dr. iur., publicist, r. v Šmarju pri Jelšah, odvetnik v Ljubljani. Sodeloval je v NZ, Vedi, Goriški matici, LZ, SN, Jutru, bil urednik Njive. 119. Koblar Anton, zgodovinar, r. v Železnikih, od 1900 dekan v Kranju. Izdajal je Zgodovino fara ljubljanske škofije, Zgodovinski zbornik, urejeval IMK (1891—1908), sodeloval pri LZ, DS, Slovenskem listu in v njih objavil razne razprave, članke in beležke iz domače zgodovine. (NE II, 359.) 43. Kočevar Ferdo, r. v Žalcu, u. v Gradcu. Spisal je ljudsko povest «MIinarjev Janez, slovenski junak», dopisoval iz Zagreba N, Slov. gospodarju, SN in za MD sestavil knjigo «Kupčija in obrtnija». (Glaser III, 190.) 31. Koder Anton, pripovednik in publicist, r. v Radomlju pri Kamniku, u. kot upok. poštni uradnik v Ljubljani. Bil je glavni leposlovni sotrudnik Kresa, sodeloval je pri Pajkovi Zori, LZ, MD, z uvodniki in listki pa pri SN, Slovencu in Ljubljanskem listu. (LZ 1918, 443.) 59. Korošec Anton, dr. tlieol., politik, r. v Biser janili pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Bil je urednik Slovenskega gospodarja in Siidsteierische 1'resse, ustanovil in več let urejeval je Naš dom; deluje kot narodni poslanec in načelnik SLS. (NE H, 424.) 109. Kos Franc, dr. phil., zgodovinar, r. v Selcah na Gorenjskem, u. kot upok. prof. v Ljubljani. Priobčil je razprave in gradivo za zgodovino Škofje Loke in okolice, za srednjeveško zgodovino Goriške in drugih slovenskih pokrajin, pisal o Cirilu in Metodu, kritično raziskoval zgodovino Slovencev od 6. do 15. stoletja ter za dobo 500—1246 izdal pet knjig Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku. (NE II, 425.) 41. Kos Milko, dr. phil., r. v Gorici, prof. zgodovine na univerzi v Ljubljani. Zgodovinske razprave in referate je objavil v Carn., ČZN, ČJKZ; v ZUZ je opisal srednjeveške lat. rokopise v Slov., sodeluje pri NE. (NE II, 426.) 97. Kosovel Srečko, pesnik, r. 18. 3.1904 v Sežani na Krasu, je študiral na ljubljanski univerzi slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino, u. 27. 5.1926 v Tomaju. Sodeloval je pri DS, LZ, M, ŽS, i. dr. Izbrane «Pesmi» so izšle leta 1927. (DS 1928, 61.)' 131. Kosovel Stano, pesnik in publicist, r. v Sežani na Krasu, deluje v uredništvu Jutra v Ljubljani. Priobčeval je lirske pesmi v DS, LZ, M, Slovanu, Novem rodu i. dr., kot novinar je sodeloval pri E, Jugoslaviji, SN in Jutru. 131. Kostanjevec Josip, pripovednik, r. v Vipavi, živi kot upok. učitelj v Mariboru. Sodeloval je s črticami in povestmi pri Zvončku, LZ, MD, KK, izdal dve knjigi izbranih spisov in povest Krivec. (NE II, 442.) 66. Kovačič Frančišek, dr., r. v Vržeju na Murskem polju, prof. modroslovja v bogoslovnem semenišču v Mariboru. Objavil je bogoslovne in modroslovne študije v VB V in posebej, napisal številne razprave iz cerkvene in ekonomske zgodovine slovenskega Štajerja v ČZN, ki mu je od 1917 urednik, ter monografije: Trg Središče, Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini, Slovenska Štajerska in Prekmurje, Zgodovina trga in sreza Ljutomer. (NE II, 460.) 45. Kozak Juš, pripovednik, r. v Ljubljani, prof. na realni gimnaziji v Ljubljani. Napisal je črtice, novele, povesti (Razori, Beli mecesen) in roman Šentpeter (LZ 1924-1925), deluje tudi kot literarni kritika 123. Kraigher Alojz, dr. med., r. 22. (ne 24.) 4. 1877 v Postojni, zdravnik v Gorici. Napisal je naturalistična romana Kontrolor Škrobar (1914) in Mlada ljubezen, dramo Školjko, Umetnikovo trilogijo (Iv. Cankarju v spomin), razne črtice in književna poročila. 122. Kramer Albert, dr iur., novinar s programom SDS, r. v Trbovljah, minister na r., direktor dnevnika Jutro v Ljubljani. Bil je urednik Omla-dine, sourednik Vede, parlamentarni dopisnik SN., Riječi, E, izdajal je na Dunaju tednik Siidslavische Rundschau, od 1914 bil glavni urednik SN, od 1921 šef Jutra.- 118. Krek Gregor, dr. phil., r. v Četeni na Gorenjskem, u. v Ljubljani kot upok. prof. graške univerze. Bil je pesnik Glasnikove dobe (Poezije 1862, Na sveti večer o polnoči 1863), nato se je kot slavist posvetil zlasti prouča-vanju slovanske tradicionalne literature; bil je sourednik in sotrudnik Kresa.30. Krek Gregor (Gojmir), dr. iur., glasbenik in jurist, r. v Gradcu, profesor rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani. Bil je urednik Novih Akordov, sotrudnik SP in dr., izdal Organizacijo sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu (1924), Grundzuge des Verfassungsrechtes des Konig-reichs der Serben, Kroaten und Slovenen (1926)."; 104. Krek Janez E., dr. theol., r. 25. 12. 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico, u. 8.10.1917 v Št. Janžu na Dolenjskem. Literarno je deloval kot pesnik pripovednik pri MD, DS, pisatelj ljudskih iger, za MD nadaljeval Zgodbe sv. pisma, napisal je Socializem (1901), sodeloval pri KO, Času, organiza-toricno m politično pri delavskem Glasniku, Naši moči, Slovencu, Domo-ljubu, v estniku krščansko-socialne zveze in dr. (Izbrani spisi, urejuje Ivan t^.4 Uolenec.) 109. v Krempl Anton, narodni buditelj, r. v Črešnjevcih pri Radgoni, u kot župnik pri Mali Nedelji. Spisal je nabožne knjige, pridige in Dogodivščine stajerske dežele. (Marn 23, 60.) 6. Kristan Etbin, r. v Ljubljani, živi kot publicist v Ameriki. Izdal je pesniško zbirko Žarke in snežinke, črtice, povesti, novelo Pertinčarjevo pornla-jenje drame (Volja, Ljubislava, Kato Vrankovič, Samosvoj, Kraljevanje), komedije, Prevajal iz nemščine in sodeloval kot novinar pri glasilih socialne demokracije. (NE II, 511.) 117. Kušej Rado, dr. iur., r. v Spodnjih Libušah pri Pliberku na Koroškem, prof. cerkvenega prava na ljubljanski univerzi. Sotrudnik strokovnih glasil in časopisov, pisatelj knjige Cerkveno pravo katoliške cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini SHS (2. izd. 1927)/; 105. Lah Ivan, dr. phil., r. v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, prof. na ženski gimnaziji v Ljubljani. Sodeloval je s pesmimi, črticami, povestmi, eSG^' križnimi poročili pri DS, DP, MD (Uporniki), LZ, Slovanu, MS (Brambovci), SN, Jutru, ZS in dr. Izdal je povest Vaška kronika (1907), IJore, roman Angelin Hidar, poslovenil Češke pravljice, priredil Češko anto-i :°gl,J.°' fapiSf! serli° literarnih črtic Vodniki in preroki (1927); po končanih študijah je bil zurnalist in priobčeval v P članke iz zgodovine slovenske pedagogike. (Knjiga spominov I; NE II, 596.) 126. Lampe Frančišek, dr. theol in phil., r. v Črnem vrhu pri Idriji, u. kot bogoslovni prof. v Ljubljani. Priobčil je nravstveno-praktične članke, apolo-geticne spise, modroslovne razprave, za MD je tolmačil Zgodbe sv. pisma, uredil je 15 letnikov DS, 9 let. Drobtinic, spisal za MS: Uvod v modroslovje in Duseslovje. (DS 1900.) 68. Lapnjne Ivan, r. na Vojskem pri Idriji, upok. ravnatelj meščanske šole v Krškem. Napisal je vrsto šolskih, pedagoških, metodičnih knjig, večinoma poslovenjenih: za zemljepis, zgodovino, prirodopis, fiziko, geometrijo, go-<• spodinjstvo, domoznanstvo, prvi pouk, Praktično metodiko za učitelje in učiteljske pripravnike, Kratko zgodovino pedagogike; sestavil je Opis krškega okrajnega glavarstva, Krško in Krčani, Politično in kulturno zgodovino štajerskih Slovencev (1884), Nauk o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic. Jugoslovanskega posojilničaria in zadrugarja; bil je urednik SU (1872—1877),' Slovenski zadrugi in dr. (Glaser IV, 328.) 37. Lavrič Karel, dr. iur., r. na Premu. u. kot odvetnik v Gorici. V dobi taborov je bil narodni buditelj in voditelj goriških Slovencev; ustanovil je Sočo in pri njej marljivo sodeloval. (M 1922, 144.) 32. Lavtar Luka, r. v Železnikih, u. kot učiteljiščni prof. v Mariboru. Spisal je matematične učne knjige za osnovne šole in učiteljišča in razprave o metodiki matematičnega pouka v P in SŠM. (UT 1915, št. 6, 8.) 49 Leveč Fran, književni zgodovinar, r. 4. 7. 1846 na Ježici, u. 2. 12. 1916 kot deželni šolski nadzornik v p. Objavil je zgodovinske in jezikoslovne članke, politično sodeloval pri Soči, SN in Ljubi j. listu; v Zvonu (1879), LZ, SN, KK in dr. je priobčil dolgo vrsto duhovito pisanih biografij, med njimi Vodnika, Čopa, Prešerna, Jenka, Erjavca, Levstika, Jurčiča, Valjavca, Koseskega. Kersnika; bil ie 10 let vzoren urednik LZ in raznih publikacij MS, uredil je Jurčičeve, Erjavčeve, Levstikove spise in Valjavčeve poezije, sestavil prvi Slovenski pravopis ter uspešno deloval na polju šolstva. (Prijatelj: Kersnik, njega delo in doba: Carn. VII, 285; DS 1917.) 47. Leveč Vladimir, dr. iur., pravni zgodovinar, r. v Ljubljani, u. istotam kot izredni prof. nemškega prava na univerzi v Freiburgu v Švici. Gojil je literarne, arhivalne, narodnogospodarstvene in agrarne študije, jih priobčil v LZ, IMK, MMK in v raznih nemških strokovnih publikacijah. (ČZN 1904, 198.) 97. Levstik Fran, r. 28. 9.1831 v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah, u. 16.11. 1887 kot skriptor študijske knjižnice v Ljubljani. Kot pesnik, pripovednik, jezikoslovec, odločno narodni politik in literarno-zgodovinski kritik ie ustvaril dela trajne vrednosti. (Zbrane spise uredil Leveč; Žigonove študije v ČZN, Slovanu in LZ.) 24. Levstik Vladimir, r. 19. (ne 9.) 1. 1886 v Šmihelu nad Mozirjem: literat v Ljubljani. Književno delovati je začel kot lirik, kasneje tudi podlistkar, kritik in novelist. Izdal je zbirko novel «Obsojenci», povesti: Gad je gnezdo, Zapiski Tine Gramontove, Pravica kladiva, satiričen roman Višnjeva repa-tica, mladinsko zbirko Deček brez imena: mojstrsko je prevajal iz ruščine (Gogolj, Dostojevskij, Tolstoj), francoščine (Flaubert, Zola) in dr. (Orjuna 1926, št. 6—8; NE II, 642.) 122. Linhart Anton, r. 11.12.1756 v Radovljici, u. 14. 7. 1795 kot tajnik deželnih stanov v Ljubljani. Iz nemškega pesnika in domačega zgodovinarja je postal pod Zoisovim vplivom prvi slovenski dramatik, ki je za oder priredil po nemškem, oziroma francoskem izvirniku komediji Županovo Micko in Veseli dan ali Matiček se ženi. " 5. Lončar Dragotin, dr. phil., r. v Lukovici na Gorenjskem, direktor narodnega muzeja v Ljubljani. Bil je sotrudnik političnih listov in revij, so- urednik NZ, urednik Novih zapiskov, spisal je Politično življenje Slovencev, dr. Jan. Bleivreisa m njegovo dobo, objavil korespondenco ' Bleiweisovo, Jos. Vosnjaka 111 Jan. Sernca. (NE II, 680.) 120. Lovrenčič Joža, dr. phil., iz Kreda na Goriškem, gimnazijski prof. v Ljub- Mn • i Je pesniške zbrike Oče naš, Deveta dežela, Gorske pravljice; Mn MJr 7 Trta s111°yenskega pesništva, sotrudnik DS, Mentorja, MU, M, Časa, LZ, goriških publikacij.1 128. Lukman Franc Ks., dr., teološki pisatel j, r. v Št. Juriju ob Taboru, prof. na teološki fakulteti v Ljubljani. Urednik VBV (1909-1916), Bogoslovnega vestmka (od 1921), od 1923 predsednik Leonove družbe in sourednik njenega glasila «Cas»; v navedenih revijah je objavil mnogo razprav iz starejše zgodovine dogem in iz zgodovine grškega in latinskega krščanskega slovstva, sodeluje pri SBL. 111. Mahnič Anton, r. 14. 9. 1830 v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, od 1896 škof na Krku, od Italijanov pregnan, u. 14. 12.1920 v Zagrebu. V Slovenčevih listkih, Dvanajstih večerih in Rimskem katoliku (1888—1896) je s strogo katoliškega in moralno-estetskega stališča presojal naše javno kulturno, socialno in politično življenje ter zlasti obsodil Gregorčičeve poezije I., Aškerca Stritarja, Tavčarja. (Čas 1921, št. 3—4.) 69. Maister Rudolf (Volanov), r. v Kamniku, general v pok., častni pribočnik Njeg. Veličanstva kralja v Mariboru. Izdal je zbirko Poezij (1904) in priobčil pesnitve v LZ, Slovanu in dr. (NE II, 729.) 73. Majar Matija Ziljski, r. v Goričah v Ziljski dolini, u. v Pragi kot upok. duhovnik. Bil je narodni buditelj koroških Slovencev v sredini 19. stoletja, sodeloval je pri političnih listih tedanje dobe, se z Jarnikom navduševal za ilirsko idejo, deloval za jezikovno zbližanje s HrvatTin Srbi. ustvarjal je umetni vseslovanski jezik, izdal časopis Slavjan (1873—1875) in nabiral narodno blago. (Marn 28, 5; Glaser: LZ 1892, 563.) 14. Majaron Danilo, dr. iur., r. v Borovnici, odvetnik v Ljubljani. Deloval je publicistično pri SN kot večletni urednik in glavni sotrudnik, E, Soči, pri ustanovitvi ljubljanske univerze, bil 25 let urednik SP. (SP 1926, 85.) 102. Malovrh Miroslav, novinar in pripovednik, r. 17. 10. 1861 v Ljubljani, u. tam 7. 3. 1922. Izdal je Pesni (1880), prevajal iz itali janščine, francoščine, ruščine in nemščine, bil do konca 1917 glavni urednik SN, za katerega je pisal uvodnike, polemične notice, poročila, kritike in za listek pod raznimi psevdonimi mnogo črtic, povesti in romanov zgodovinske, humoristične ali satirične vsebine s svobodomiselno in protiklerikalno tendenco. (SN 1922, št. 56.) 117. Mandelc Valentin, r. v Kranju, u. v Karlovcu kot gimnazijski profesor, oodeloval je z leposlovnimi prispevki pri SG, MD ter slovenil iz francoščine in nemščine za ST. (Grafenauer, Zgodovina slovenskega slovstva II, 420.) 25. Mantuani Josip, dr. phil., r. v Ljubljani, upok. muzejski ravnatelj v Ljubljani. I o raznih revijah je objavil razprave in članke iz zgodovine glasbe /£tt??t iaj°Če umetnosti> iz narodopisja, življenjepise, knjižna poročila. (INE11, 770.) 94, Marn Josip, književni zgodovinar, r. 13.3. 1832 v Štangi pri Litiji, u. 27.1. 1893. kot upok. gimnazijski prof. v Ljubljani. Uredil je prigodni knjigi Zlati vek in Kopitarjevo spomenico, sodeloval pri UT, ZD, Slovencu, priobčil slovstvene razprave v gimnazijskih izvestjih in zbral v 30 letnikih Jezičnika dragoceno gradivo za našo slovstveno zgodovino. (LMS 1894; NE II, 805.) 46. Maselj Fran-Podlimbarski, r. 23. 11.1852 v Krašnji na Gorenjskem, u. 19. 9. 1917 kot upok. stotnik v političnem pregnanstvu v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem. Njegove črtice in povesti so deloma avtobiografskega značaja, ali nam slikajo bitje in žitje na kmetih, med vojaki in usodo bosanskega ljudstva; glavno delo, roman Gospodin Franjo, je izdala MS 1913. (Ilešič v LZ 1917—1918; zbrani spisi v izdaji TZ.) 64. Matek Blaž, matematik, r. v Gornjem gradu, u. kot gimnazijski prof. v Mariboru. Spisal je slovenske učne knjige za matematiko na srednjih šolah. (P 1910, 114, 144.) 49. Medvetl Anton, r. 19. 5. 1869 v Kamniku, u. 12. 3. 1910 kot župnik na Turjaku. Z liriko refleksivnega značaja in z epskimi pesnitvami je bogatil DS, izdal je dve knjigi Poezij, napisal več jambskih tragedij in manjših dramatičnih del; za MD je priredil Gregorčičeve poezije in zbirko slovenskih legend. (Pregelj: DS 1923, 53, 119. — NE IT, 839.) 75. Melik Anton, dr. phil., r. v Črni vasi pri Ljubljani, docent za geografijo na ljubljanski univerzi. Objavljal je nacionalno-politične članke v LZ in v dnevnikih, za TZ je spisal zemljepis Jugoslavije in njeno zgodovino, izdal disertacijo o kolonizaciji ljubljanskega Barja, sestavil srednješolske učne knjige za zgodovino SHS, srednji vek in zemljepis SHS. 99. Mencinger Janez, dr. iur., r. 26. 3.1858 v Bohinju, bil od 1S82 odvetnik v Krškem, u. 12. 4.1912. Pisal je novele za SG, po daljšem odmoru je priobčil v LZ humoreske, satire in Abadona, cpovest za starce» (1893), v KK 1897: Moja hoja na Triglav. (Izbrane spise izdala MS, uredil J. Tominšek.) 28. Merhar Alojzij (Silvin Sardenko), r. na Jezici pri Ljubljani, stolni kanonik v Ljubijani. Bil je poleg A. Medveda glavni pesniški sotrudnik DS, priljubljeni so mu religiozni motivi v cikličnih oblikah; izdal je več zbirk pesnitev in dramatičnih del. (NE II, 859.) 75. Meško Ksaver, r. pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah, župnik na Selah pri Slovenjgradcu. Pesmi je priobčil v raznih revijah in MD. slike in povesti, lirično-psihološke črtice in novele v LZ, KK, DS, napisal zgodovinsko povest Črna smrt, simbolični roman Na poljani, tri drame, izdal zbirke: Ob tihih večerih, Mir božji. Dve sliki, Slike, Naše življenje, Listki. Legende o sveteip Frančišku, več mladinskih knjig, v predelani izdaji Kam plovemo £Px). (Petravič, Četvrte študije i portreti, 1923, 151; DS 1924, 242.) 78. Miklošič Franc, jezikoslovec, r. 20.11.1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, bil prvi prof. slovanske filologije na dunajskem vseučilišču, u. 7.3. 1891. Sestavil je prva slovenska berila za višje razrede srednjih šol; izmed obsežnih jezikoslovnih del, ki so mu pridobila sloves največjega jezikoslovca 19. stoletja, so za razvoj slavistične vede najpomembnejša primerjalna slovnica slovanskih jezikov ter staroslovenski in slovanski etimološki slovar. (LMS 1882-1883; LZ 1926, 561; Kolarič: LZ 1928.) 19. Mileinski Fran, humorist, r. v Ložu, odvetnik v Ljubljani. Kot mladinski sodnik je napisal več strokovnih in leposlovnih člankov, da vzbudi in poglobi zanimanje za otroško varstvo. Izdal je zbirke: Igračke. Muhoborci, Pravljice, Ptički brez gnezda, Siiha roba, Mata j tolovaj, Drobiž, Zgodbe kraljeviča Marka, več dramatičnih del: v zadnjih letih je ustvaril tip plodovitega humorističnega listkarja Fridolina Žolne. 77. Močnik Franc, dr. phil., matematik, r. 1.10.1814 v Cerknem na Goriškem, u. 30. 11.1892 kot upok. deželni šolski nadzornik v Gradcu. Spisal je matematične knjige za osnovne in srednje šole, ki so bile prevedene skoraj v vse evropske jezike, in več del metodične vsebine. (UT 1914, št. 40.) 48. Mole Vojeslav, dr. phil., r. v Kanalu na Goriškem, prof. umetnostne zgodovine na univerzi v Krakovu. Izdal je zbirki pesmi Ko so cvele rože in Tristia ex Siberia, priobčil je literarne in umetnostne članke, poročila v LZ, DS, ZUZ, napisal razprave v nemščini in poljščini. (NE II, 1020.) 134. Murko Matija, dr. phil., slavist, r. 10. (ne 12.) 2. 1861 na Drsteli pri Ptuju, prof. na češki univerzi v Pragi. Napisal je razprave in poročila iz raznih panog slavistike, v slovenščini je sodeloval pri SN, LZ, LMS, KK 6., ČZN, Vedi; mnogo študij je priobčil iz jugoslovanske literarne zgodovine (doba romantike, pregledi jugoslovanskih literatur, knjigi o starejših jugoslovanskih literaturah in o pomenu reformacije in protireformacije za Jugoslovane, temeljite življenjepise slavistov, narodopisne študije, o narodnem pesništvu v Bosni in Hercegovini in dr. (LZ 1921, 416, 477.) 83. Murn Jos. - Aleksandrov, r. 4. 3.1879 v Ljubljani, u tam 18.6.1901. Lirik čuvstvene intimnosti za podeželsko prirodo in kmečko življenje ter pesnik romanc ob nastopu naše moderne. (Pesmi in romance 1903, izdal Ivan Prijatelj.) 80. Murnik Rado, humorist, r. v Ljubljani. Svoje mnogoštevilne humoristične črtice in novele je objavljal v LZ, SN, Slovencu, Slovanu, Osi (bil njen urednik), KK (Matajev Matija), Lovcu. Ilustrovaneni tedniku. Kurentu, Plamenu in dr.; napisal je humoristični roman Groga in drugi (1895). burki Napoleonov samovar in Bucek v strahu, zgodovinski roman iz turških časov Hči grofa Blagaja, Na Bledu: i/dal je zbirke: Navihanci, Znanci, J ari junaki, Lovske ba jke in povesti. (NE II, 1064.) 77. Muršec Jožef, r. pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, u. v Gradcu. Kot predsednik graške Slovenije 1848 se :e navduševal za politični ilirizem, dopisoval N, Sloveniji. Drobtinicam: sestavil ie Kratko slovensko slovnico za prvence in Bogočastje. (Marn 28, 10; SV 1898, 3—64.) 18. Nalitigal Rajko, dr. phil., r. v Novem mestu, profesor slovanske filologije na l jubljanski univerzi. Slavistične razprave ie objavil v Jagičevem Archivu, ČZN in ČJKZ (o brižinskih spomenikih), Carn. (Doberdo-Doberdob), LZ (Murko, Jagič, Miklošič), RDHV (k postanku glagolice, staroc-erkvenoslovan- ski evhologij) in v samostojnih publikacijah (Die Akzentbewegung in der russischen Formen- und WortbiIdung, 1922). (ČJKZ 1927, 242.) 84. Navratil Ivan, r. v Metliki, u. na Dunaju kot ravnateljski predstojnik in tolmač za slovenščino in srbohrvaščino pri najvišjem sodišču. Urejeval je Vedež, prvi leposlovni list za slovensko mladino (1848—1850), sodeloval pri slovenskih čitankah, pisal jezikoslovne razprave zlasti o slovanskem glagolu ter priobčeval in tolmačil slovenske narodne vraže in prazne vere (LMS 1885—1890). (Marn 29, 1.) 21. Nerat Miha, pedagoški pisatelj, r. v Hotinji vasi pri Mariboru, u. v Mariboru kot šolski ravnatelj v pok. Bil je 35 let Popotnikov urednik in izdajal 1887—1895 Popotnikov koledar za slovenske učitelje. (P 1922, 102.) 37. Novačan Anton, dr. iur., r. v Zadobrovi pri Celju, odvetniški kandidat v Ljubljani. Izdal je zbirke povesti in novel: Naša vas I—IT, Samosilnik, dramo Veleja in I. del trilogije Celjska kronika: Herman Celjski (1928); deloval je publicistično kot urednik političnih listov Naša vas. Republikanec in dr. (NE III, 153.) 123. Oblak Vatroslav, dr. phil., slavist, r. 15. 5.1864 v Celju, u. tam 16. 4.1896 kot izredni prof. slovanske filologije v Gradcu. V LZ je objavil mnogo ocen, v LMS pa starejše slovenske tekste z jezikovnimi analizami: največ razprav in poročil je priobčil v Jagičevem Arhivu, med njimi obširno študijo o nominalni deklinaciji v slovenščini. (Murko: KK 1899.) 83. Ogrinec Josip, r. v Podgorju pri Kamniku, u. kot prof. vVinkovcih. Napisal je prirodopisne črtice, med njimi Obraze iz narave, povesti za ljudstvo, izvirni igri V Ljubljano jo dajmo! Kje je meja in več prevodov za oder. (Glaser IV, 95.) 29. Opeka Mihael, dr., r. na Vrhniki, stolni kanonik in honorarni prof. homi-letike na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Pesniške prvence je objavljal v Vrtcu in LZ, mnogo je sodeloval pri DS, izdal izbor pesmi (Rimski verzi, 1916); zadnja leta goji z vnemo homiletično literaturo. (NE III, 253.) 74. Orožen Ignacij, zgodovinar, r. v Laškem, u. kot stolni prošt v Mariboru. Izdal je Celjsko kroniko (1854) in temeljito opisal 14 dekani j lavantinske škofije. (NE III. 270.) 44. Ozvald Karel, dr. phil., r. v Središču ob Dravi, prof. pedagogike na 1 jub-, ljanski univerzi. Poleg pedagoških razprav v P in SŠM je napisal za srednje šole logiko in psihologijo ter izdal Srednješolsko vzgojo, Smernice novega življenja in Kulturno pedagogiko (1927).", 89. Pagliaruzzi Josip - Krilan, iz Kobarida na Goriškem. Motivi narodnih pesmi, dogodki na Balkanu in zgodovina so mu dali snovi za balade, romance in daljše pripovedne pesnitve. (LZ 1885, 228: NE III, 314.) 61. Pahor Jože, leposlovec, r. v Sežani na Krasu, učitelj na meščanski šoli v Ljubljani. Književno delovati je začel kot publicist, od 1914 je objavil vrsto črtic in novel v DS. tržaški Njivi, M, Književnem jugu; bil je urednik učiteljskega lista v Trstu (1921—1926) in mladinskega mesečnika Novi rod (1924—1926); izdal je socialni roman Medvladje (1923) in zgodovinski roman Serenissima v LZ 1928, 136. Pajk Janko, dr. phil., r. v Št. Pavlu ob Boljski, u. v Ljubljani kot upok. girnn. prof. Izdal je izbrane srbske narodne pesmi, bil sotrudnik SN s političnimi in narodnogospodarskimi članki, pisal za Zoro (1872—1878) poljudnoznanstvene sestavke in polemike, sodeloval pri Kresu, LZ, LMS, E ter se bavil z modroslovnimi in estetičnimi problemi. (ZMS 1900.) 58. Pajkova Pavlina (r. Doljak), r. 9. 4. 1854 v Paviji v Italiji, u. 1. 6. 1901 v Ljubljani. Pisala je pesmi (izdane 1878), črtice, aforizme, povesti, novele, romane za Zoro. Kres, LZ, DS, SV, MS, Slovansko knjižnico in priobčila v Slovenskem listu (1897-1898) polemične članke proti moderni struji v našem leposlovju. (DS 1902. 331, 394.) 58. Paulin Alfonz, botanik, r. v Turnski graščini pri Krškem, honorarni prof. in direktor botaničnega vrta univerze v Ljubljani. Sodeluje pri raznih botaničnih znanstvenih zbirkah, raziskuje domačo floro, kjer je odkril nad 200 doslej nepoznanih tipov, za Pleteršnikov slovar je sestavil prirodopisno imenoslovje in spisal Prirodopis rastlinstva za srednje šole. 53. Perušek Rajko, r. v Ljubljani, kjer je bil gimnazijski prof., u. na Dunaju. Poročal je o srbsko-hrvatskih kulturnih in književnih razmerah, napisal iz bosenskega življenja par leposlovnih črtic, poslovenil med drugim Gorski venec, se bavil z jezikoslovjem, uredil je spise Andrejčkovega Jožeta. (LZ 1917, 220.) 55. Pesjakova Lujiza, r. Crobath. Delovala je kot pesnica, pisateljica črtic, novel, povesti, gledaliških iger, potopisov ter kot prevajateljica v slovenščino in iz slovenščine: bila je sotrudnica N, LMS in skoro vseh tedanjih leposlovnih revij. (Erjavec-Flere: Starejše pesnice in pisateljice, 1926.) i?. Peterlin Radivoj (Petruška), r. v Kamniku, uradnik v Ljubljani. Priobčil je pesmi, črtice, potopise in prevode po raznih listih, revijah in zbornikih, izdal zbirki pesmi Po cesti in stepi. Znamenje. (NE III, 423.) 125. Pintar Luka. r. v Hotavljah v Poljanski dolini, r. kot ravnatelj državne študijske knjižnice v Ljubljani. Uredil je Prešernove poezije in napisal mnogo prispevkov za njih komentar, kot jezikoslovec je zlasti tolmačil krajevna imena. (Carn. 1916, 150.) 55. Pire Gustav, narodnogospodarski pisatelj, r. v Škofji Loki, u. ob Bohinjskem jezeru kot ravnatelj Kranjske kmetijske družbe v p. Napisal je knjigi Mlekarstvo in Vrtnarstvo, sodeloval pri N, ustanovil in 30 let uspešno urejeval Kmetovalca. 116. Pitamie Leonid, dr. iur., r. v Postojni, prof. na pravoslovni fakulteti v Ljubljani. Napisal je strokovne razprave, poročila in knjigo «Država» (1927). 103. Pivko Ljudevif, dr. phil., r. v Markovcih niže Ptuja, prof. na učiteljišču v Mariboru. Napisal je več poljudnih del narodno-vzgojne in zabavne vsebine (psevdonimno), Zgodovino Slovencev (SŠM), knjige o telovadbi in vojne spomine Proti Avstriji: deluje tudi publicistično. (Jutro 1924. št. 160.) 133. Pleteršnik Maks, r. v Pišecah, u. tam 13. 9. 1923 kot upok. gimnazijski profesor. Zbral in uredil je naš besedni zaklad v monumentalnem (Wolfovem) slovensko-nemškem slovarju. (Pirjevec: LZ 1924.) 39. Podmilšak-Andrejčkov Jože, r. v Krašnji na Gorenjskem, u. v Ljubljani kot poštni uradnik. Bil je zelo plodovit in priljubljen ljudski pisatelj. (Spise uredil Perušek v Krajčevi Narodni biblioteki.) 29. Pohlin Marko, avguštinec, r. v Ljubljani, u. v Mariabrunnu poleg Dunaja. Kot slovenski preporoditelj je poleg cerkvenih knjig začel prvi gojiti posvetno slovstvo; izdal je knjige za ljudsko izobrazbo, slovnico in slovar, pod njegovim vplivom so se z Devovimi Pisanicami ustvarili prvi poskusi slovenskega posvetnega pesništva. (Mam 14.) 3. Polec Janko, dr. iur., prof. na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Bil je sourednik Vseučiliškega zbornika, sotrudnik Slovana, SP, Slovenca in dr., napisal je iz zgodovine javnega prava knjigo «Kraljestvo Ilirija». 106. Poljanec Ljudmila (Nataša), pesnica, r. v Brežicah, učiteljica na dekliški meščanski šoli v Mariboru. Priobčevala je pesmi v DS, Slovenki, DP, LZ, Slovanu, izdala je Poezije (1906). za mladino božične slike «Pot k domu» in domoljubno mladinsko zbirko «Orač na Topoli». (ŽS 1926, 257.) 113. Potočnik Blaž, r. v Struževem nad Kranjem, bil od 1833 do svoie smrti župnik v Št. Vidu nad Ljubljano. Kot pesnik je sodeloval pri Kranjski čbelici, N, ZD. izdal je Svete nesmi, nabožne knjige, bil urednik Ljubljanskemu časniku in Blasnikovi Veliki pratiki, napisal je v nemščini slovnico slovenskega jezika. (NE III, 623.) 10. Praprotnik Andrej, r. v Podbrezju na Gorenjskem, u. kot upok. šolski ravnatelj v Ljubljani. Spesnil je mnogo pesmi, večinoma nabožne in pri-godne vsebine, sestavil Slovenski spisovnik, Tomanov življenjepis, šolske knjige, razpravljal metodična vprašanja, ustanovil in urejeval UT. (Marn 29, 9—25.) 36. Pregelj Ivan, dr. phil.. od Sv. Lucije pri Tolminu, prof. na humanistični gimnaziji v Ljubljani. Po mladostni liriki je objavljal razno beletrijo v knjigah MD, DS. M in dr. ter razvil v zgodovinskih povestih in romanih svojo izredno pisateljsko moč (Tlačani, Zadnji upornik, Plebanus Joannes, Šmonca. Tolminci): napisal je biblijsko dramo Azazel, priobčil v Času, Mentorju, DS literarne študije o novejših slovenskih pisateljih in pesnikih ter mnogo kritik. (LZ 1923, 182: DS 1924, 36.) 128. Prelesnik Matija, dr. theol., r. v Dobrepoljah na Dolenjskem, u. kot pre-fekt v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Napisal je povest v verzih Ženitev Ferdulfa vojvode (KK 1894), za DS povest Nesrečno zlato in romana iz zgodovine polabskih Slovanov: Naš stari greh in V smrtni senci: sodeloval je z zgodovinskimi spisi pri KO. (DS 1905, 65, 120.) 71. Prelog Matija, dr. med., r. v Hrastju na Murskem polju, u. kot zdravnik v Mariboru. Priredil je igri Črni Peter in Zakonska sol, ustanovil Slovenskega gospodaria in bil njegov prvi urednik, poslovenil je Hufelandovo Makrobiotiko. (Verstovšek: DS 1907.) 18. Prepeluh Albin (Abditus), publicist v Ljubljani. Kot socialistični pisatelj je sodeloval pri NZ, Demokraciji, Novih zapiskih: izdal je med dr.: Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov, Socialni problemi, Problemi malega naroda, V boju za zemljo in državo (1928). 121. Prešeren France, r. 3.12.1800 v Vrbi na Gorenjskem, u. 8. 2. 1849 kot odvetnik v Kranju. Največji slovenski pesniški genij, ki je dal naši poeziji pesniški jezik, klasično lepoto, globoko vsebino in bogastvo romantičnih oblik; kot nedosežen vzor je mogočno vplival na razvoj našega pesništva. (Prešernoslovci: Stritar, Leveč, Pintar; Žigon, Puntar; Prijatelj, Kidrič.) 9. t* 'N Prijatelj Ivan, dr. phil., r. na Vinici pri Sodražici na Dolenjskem. Sodeloval je pri LZ, ZMS, SN, NZ, IMK, Vedi, ŽS, ČJKZ, RDHV z razpravami, eseji in ocenami zlasti iz slovenske in slovanskih literatur, prevajal je iz ruščine, napisal študijo o Predhodnikih in idejnih utemeljiteljih ruskega realizma (TZ 1921), zaključil je izdajo Kersnikovih spisov z obširno monografijo, uredil Aškerčevo čitanko in Stritarjevo Antologijo, urejuje Jurčičeve in Tavčarjeve zbrane spise. (Kidrič-Kolarič: ČJKZ V, 158—163.) 85. Prunkova Ljudmila (Utva), r. v Li