SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 16
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 5 de mayo - 5. maja 2011
MAJSKO RAZMlSLJANJE
3. maj
Napisi v 164 koroških krajih
FRANCI MARKEŽ-
,,Kdor kontrolira preteklost, kontrolira prihodnost.
Kdor kontrolira sedanjost, kontrolira preteklost."
(Geor^ge Or^well, 1903^19^50. Angleški pisatelj, avtor^, poleg dr^ugih del, ,,1984" in ,,Živalska far^ma".)
Izjava Leandra Despouy, bivšega predsednika Odbora za Človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov in ravno tam strokovni referent za jamčenje neodvisnosti sodnikov in pravnikov:
,,Uveljavljanje zahteve, da se spozna in prizna resnica, je temeljna, samoumevna in nedotakljiva pravica, ki kaže na etično dimenzijo novih metod, ki urejajo mednarodne odnose.
Prizadevanje, da se preneha s sprenevedanjem in nekaznovanjem zločinov, je tako dobilo svojo legitimnost in je doseglo veljavnost, ki podreja redno prakso tajnosti pri odnosih med državami in vključuje tudi dogodke, ki so bili pri gotovih narodih zgodovinsko podvrženi strogemu molku.
Države imajo pravno dolžnost, da izvedejo vse postopke, sodne in izvensodne, da pride resnica na dan.
Ta dolžnost je nad običajnimi obveznostmi pravne države in posega že na etično in moralno raven določene družbe, ki ji pripada vsa pravica, da spozna resnico in je to spoznanje tudi edina pot, da se vrne dostojanstvo in čast žrtvam krivic."
Pred časom (2007) je izšla knjiga dr. Rozine Švent ,,Slovenski begunci v Avstriji, 1945-1950", v Založbi ZRC - Znanstveni raziskovalni center — SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti).
Kot je napisal naš dr. Jože Rant je ta knjiga ,,doslej edino znanstveno delo, ki celotno ^ prikazuje življenje in delovanje tistih slovenskih povojnih beguncev pred komunizmom, ki jih Britanci leta 1945 niso vrnili v Jugoslavijo".
O knjigi kot taki ne bom pisal, - je gotovo važen doprinos k naši polpretekli zgodovini. Omenil bi pa rad dve trditvi, ki jih avtorica navaja v uvodu:
Prav zaradi tega je v pričujočem delu predstavljena prva faza te zgodovine - beg političnih nasprotnikov (sodelavci okupatorjev - domobranska vojska in druge vojaške formacije, predstavniki prejšnjih političnih struktur in številni preprosti ljudje, ki so bili z gornjimi v sorodstvenih in prijateljskih zvezah ali pa so podlegli psihologiji paničnega bega )
1. Trditev: ,,Sodelavci okupatorjev". Na tako označevanje naše emigracije smo že navajeni. Vemo tudi, da je to neke vrste (nezapisan) ,,Imprimatur", ki v demokratični Republiki Sloveniji odpira pot za izdajo knjige, ki piše o politični emigraciji. Če je ta označba najprej jasno in nedvomno navedena, se lahko potem piše kar najboljše o nas.
Vsi vemo, mi in oni, da se je komunistični partiji šlo le za oblast, da je bil NOB (v kolikor ga je sploh kaj bilo) le potrebna kulisa za dosego tega cilja, da je partija stalno sklepala tajne sporazume z okupatorji in jim izdajala zavedne Slovence, da je
(Sledi na 2. strani)
Tretjega maja 1945, v najtežjih trenutkih, ki jih je doživljal slovenski narod, ko je po zaslugi zahodnih zaveznikov za sovjetsko vojsko Tito postavljal svojo komunistično diktaturo na jugoslovanskem državnem področju, so se zbrali na Taboru v Ljubljani resnični predstavniki slovenskega naroda in proglasili ustanovitev narodne države Slovenije, za vse področje na katerem prebivajo Slovenci, kot sestavni del demokratično in federativno urejene Jugoslavije.
Ob desetletnici je ta važni dogodek v zgodovini slovenskega naroda dr. Miha Krek, tedanji predsednik Narodnega odbora za Slovenijo označil takole:
„Slovenski parlament 3. maja 1945 je bil krik osirotelega naroda, ki je krvavel iz stoterih ran, pa klonil ni. Bila je to v zboru složnih narodnih predstavnikov izrečena prošnja svobodnemu svetu, ki je obljubil, da bo svoboščine Atlantske listine uveljavil povsod in napram vsem, zlasti pa jih je
e to slo-
jamčil svojim zaveznikom. Bila najsvečanejša obljuba trdno sklenjeni venskih narodnih sil, da so pripravljene na strani demokratičnih zaveznikov nadaljevati vojno do resnične zmage in pravega osvobojenja od vsakega nasilja.
Slovenski parlament dne 3. maja 1945 je bil najresnejši nastop politično zrelega naroda. V krvavem siju svoje žrtve, neustrašeno, kljub novi poplavi nasilja, kljub izdajstvu, v zadnji uri, preden se za njim zaklenejo vrata komunistične ječe, z odločnim, dostojanstvenim ponosom poudari svojo suverenost, zahteva pravico, izpove svojo vero vanjo in obljubi zvestobo do zadnjega diha, do poslednje kaplje krvi v boju in delu za resnično osvobojen-je, do popolne zmage.
3. maj 1945 bo ostal zato trajno znamenje na našem političnem obzorju."
Ne pozabimo na ta veliki dogodek!
Kort smo na kratko poročali v prejšnji številki, so predstavniki avstrijske zvezne vlade, deželne vlade avstrijske Koroške in treh organizacij koroških Slovencev v torek, 26. aprila 2011, v Celovcu dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskih Koroškem. Dogovor vključuje tudi druge ukrepe, pogajalci pa so podpisali tudi skupni memorandum.
Nova ureditev, ki naj bi bila na ustavni ravni, zajema 91 naselij, ki jih že predvideva uredba o dvojezičnih krajevnih tablah iz leta 1977, ter že postavljene table v Pliberku in Drveši vasi, ki jih je doslej odredilo avstrijsko ustavno sodišče.
Poleg tega so vštete vse dosedanje odločbe ustavnega sodišča ter naselja, v katerih je delež slovenskega prebivalstva na popisu prebivalstva leta 2001 znašal vsaj 17,5 odstotka. Odstotkovni delež v zakonu ne bo zapisan, ampak bodo namesto tega našteta le naselja.
O doseženem dogovoru bodo na južnem Koroškem potekali referendumi, pri čemer naj bi deželna vlada avstrijske Koroške določila tako termin kot območje glasovanja - ali naj bi namreč potekalo v vsakem kraju posebej ali po občinah oziroma celotni regiji.
Občine bodo v prihodnje imele možnost, da s sklepi občinskih svetov zagotovijo dodatne topografske napise. Splošne razširitvene klavzule za dvojezične table pa ne bo, tako kot tudi ne štetja manjšine, kot so ga zahtevali svobodnjaki na avstrijskem Koroškem.
Raba slovenščine na uradih ostaja neokrnjena v vseh tistih občinah, kjer je bila mogoča že doslej. V občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno
sodišče že leta 2000 izdalo odločbo o dopustnosti rabe slovenščine na uradih, bo ta v prihodnje omogočena za prebivalce tistih treh krajev, kj bodo označeni dvojezično. V občini Škocjan bo taka ureditev veljala za prebivalce enajstih dvojezično označenih naselij.
Za slovensko glasbeno šolo na avstrijskem Koroškem naj bi se našla sistemska ureditev, ki naj bi jo postavila v enakopraven položaj z nemškim Musik-schulwerkom. Kot piše v sprejetem memorandumu, bodo povabili tudi Slovenijo, ,,da se udeleži financiranja".
S sredstvi iz tako imenovanega plebiscitnega daru, ki ga je avstrijska zvezna vlada lani ob 90. obletnici koroškega plebiscita namenila deželi Koroški, naj bi podprli razne projekte, med drugim dvojezične otroške vrtce. Poleg tega naj bi avstrijsko ministrstvo za pouk Slovenski gimnaziji v Celovcu namenilo dodatna sredstva. Pri deželni vladi avstrijske Koroške pa nameravajo ustanoviti forum za dialog o manjšinskih vprašanjih.
Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravljamo ta dogovor med predstavniki treh krovnih organizacij koroških Slovencev in predstavniki koroških ter avstrijskih oblasti.
,,Ta dogovor je kompromis med željami obeh strani in kot vsak dober kompromis ne zadovoljuje nobene strani. Zato tudi mi nismo popolnoma zadovoljni z dogovorom", je ob sklenitvi dejal minister Zekš in nadaljeval, ,,prepričani pa smo, da bo ta delna rešitev bistveno prispevala k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Avstriji in k izboljšanju k ime, kar bo omogočilo reševanje drugih problemov in uveljavljanje ostalih obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe".
Papež Janez Pavel II. uradno postal blažen
Na Trgu svetega Petra se je zbralo milijon vernikov iz vsega sveta. Med njimi so bili tako mladi in družine kot duhovniki ter nune. Papež Benedikt XVI. je svojega predhodnika uradno za blaženega razglasil z branjem beatifikacijskega besedila.
Na Trgu svetega Petra v Vatikanu in okoli njega se je zbralo milijon vernikov, romarjev, nun, duhovnikov in drugih. Prišli so iz okoli sto držav, večinoma evropskih, veliko pa je bilo tudi Poljakov. Med zbranimi so bile tudi visoke delegacije iz okoli 90 držav, med njimi 22 šefov držav in vlad ter člani petih evropskih kraljevih družin.
Ob 10. uri se je začela beatifikacijska maša, ki jo je daroval papež Benedikt XVI. Sledilo je branje življenjepisa papeža Janeza Pavla II., papež Benedikt XVI. pa je prebral beatifikacijsko besedilo, s čimer je papež Janez Pavel II. tudi uradno postal blaženi. Kot je povedal papež Benedikt XVI., se bo bogoslužni spomin na Janeza Pavla II. praznoval vsako leto 22. oktobra, ob obletnici slovesne maše ob začetku njegovega papeževanja. Nato so odkrili sliko papeža Janeza Pavla II. Verniki so odkrivanje slike pospremili z burnim aplavzom.
Sestra Tobiana je papežu odnesla relikviarij, ki je izdelan kot preplet oljčnih vejic, v njem pa je shranjena papeževa kri, na oltar pa ga je postavila sestra Marie Simon-Pierre, ki jo je papež Janez Pavel II. ozdravil. Maša se je nadaljevala z branjem prvega berila, ki so ga prebrali v poljščini. Zbor rimske škofije pa je zapel slovesen Psalm 118. Drugo berilo so prebrali v angleščini. Evangelij pa je diakon zapel v latinščini. Diakon je evangelij nato odnesel papežu, ta pa je s knjigo blagoslovil vse navzoče, običaj, ki ga je uvedel pokojni Janez Pavel II. Sledile so papeževe misli o pokojnem predhodniku, nato pa nekaj trenutkov tihe molitve.
Številne prošnje so verniki izrekli v različnih jezikih. Sledilo
je evharistično bogoslužje. Dekle in fant sta v poljski narodni noši papežu prinesla kruh in vino, papež pa je darove za mašno daritev sprejel in jih pokadil. Sveto obhajilo je delilo kar 800 duhovnikov. Zbor pa je s pesmijo zaključil mašno bogoslužje.
Po beatifikaciji so se romarji lahko še zadnjič poklonili pokojnemu papežu. Krsta je bila na ogled, dokler so bili tam verniki, ki so se želeli posloviti od priljubljenega papeža. Na ogled je bila postavljena tudi relikvija, steklenička papeževe krvi, ki so mu jo odvzeli tik pred smrtjo, če bo morda potreboval transfuzijo. Krvi so dodali še sredstvo proti strjevanju.
Pokojni papež bo pokopan v baziliki v bližini znanega Micheangelovega kipa Pieta Device Marije z mrtvim Kristusom v rokah. Na marmorni plošči na krsti bo pisalo, kar so si številni verniki že dolgo želeli: Blaženi Janez Pavel II.
	
BERI^	
KOROŠKA VAS DVEH PLEBISCITOV.....................	.............2
MARIJA POMAGAJ NA ARGENTINSKI FARI...............	.............3
JUNIJA BOMO IMELI KAR TRI REFERENDUME.............	.............6
Stran 2			5. maja 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI
Vas dveh plebiscitov
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Lepo je ogledati si kraje samostojno, s sebi prilagojenim časovnim razmeram. Biti samostojen, svoboden turist ima svoje prijetne strani.
Potovanje v skupini pa ima predvsem to prednost, da organizator že ve, kaj je najbolj zanimivo v kraju, kamor je skupina namenjena. Ce sam ne ve, pa poskrbi za primernega vodnika.
Iti na Koroško mi pomeni prečkati mejo in spoznati Gospo Sveto, vojvodski prestol, Tinje, Sveče ali druge trdnjave slovenstva v Avstriji. Drugim pa Koroška pomeni predvsem kraje, ki so na tej (slovenski) strani meje; pomeni Mežiško, Dravsko in Mislinjsko dolino. Da pa je vse ena in ista Koroška pa je razvidno tudi iz pokrajine, ki je (državna) meja ne more spremeniti, razločiti.
V polnem avtobusu z znanci (in neznanci) iz naše občine smo se podali v te kraje. Veselo vzdušje, ogled (meni) neznanih krajev so olepšali dan. Veliko geografskih, zgodovinskih in gospodarskih podatkov pride na plan, vedno pa je nekaj, kar odnese prvo mesto, ostane zapisano v spominu prav na površju.
Najdaljši postanek (poleg kosila v mali turistični vasi Šentanel) je bil namenjen vasici prav na meji z Avstrijo: Libeliče. Dve značilnosti te vasi: ker je bila sedež prafare, je imela ob cerkvi pokopališče za vse rajne iz širne okolice. Ker jih je bilo več, kot je bilo prostora, so zgradili kostnico, kamor so jih prekopali in te kosti so se zaradi omejenega prezračevanja ohranile do današnjih dni. Še dve kostnici naj bi bili ohranjeni v Sloveniji: v Mokronogu na Dolenjskem in v Jarenini v Slovenskih goricah, a ti sta prazni.
Druga posebnost pa priča o slovenski narodni zavednosti Libeličanov.
Tudi oni so se morali leta 1920 udeležiti koroškega plebiscita. Kakor se je odločil gospodar, tja je spadalo njegovo imetje, zato je meja tekla po katastrskem načrtu (danes je meja na suhem, med njivami, komaj zakoličena in le domačini vedo, kje je Slovenija in kje Avstrija). Plebiscitni rezultat je pokazal, da se je večina Libeličanov odločila za takratno kraljevino SHS. Toda razmejitvena komisija je vas nasilno priključila Avstriji.
Vaščani se pa niso dali: vsak dan so ruvali mejnike, rezali bodečo žico na državni meji, se upirali orožnikom in
avstrijski upravi, prirejali protestne shode in zborovanja, se povezali s slovenskim zaledjem. Vaški izobraženci - med katerimi je znan predvsem njihov župnik Anton Vogrinec -so nenehno pošiljali dopise na državne vrhove, mednarodni komisiji. Župnika so avstrijske oblasti izgnale leta 1921 iz Libelič, zato je lahko spremljal dogodke le iz bližnjega Dravograda.
A upor je bil uspešen. Libeliče se smele še enkrat plebiscitarno voliti in takrat, leta 1922, so zmagali tisti, ki so
Na levi, za drevesom, teče med njivami slovensko-avstrijska meja
hoteli biti priključeni k matičnemu narodu. Slavje je bilo nepopisno.
Tisti, ki so bili za Avstrijo, so bili zelo jezni, pa so spraznili župnišče in še marsikaj. Avstrijski gasilci so odpeljali tudi gasilsko pumpo, ponos libeliških gasilcev. Kar je preveč, je pa preveč: bila je prehuda žalitev. Zato so se neko noč odpravili čez mejo, še prej pa so se „zmenili" -saj veste, kako; za koliko, pa zgodovina molči - z jugoslovanskimi mejnimi vojaki, ukradli svojo pumpo gasilcem na avstrijski strani, povili kolesa v cunje in jo med njivami pripeljali domov. Zmaga!
Nezaslišno dejanje bi skoraj povzročilo mednarodni spor. Pumpo so morali za nekaj časa spraviti na varno v Dravograd, potem pa je le dobila svoje delovno mesto v domači vasi.
In na te svoje odločitve so Libeličani še danes zelo ponosni.	GB
MAJSKO RAZMIŠLJANJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
preko partizanstva izvajala omejene sabotaže in izzivalne napade, ki so povzročali krvave represalije nad prebivalstvom in si s tem pridobivala prestrašene in desorientirane pripadnike, da je bil vsak, ki se ni podvrgel njenim zahtevam, proglašen za izdajalca in če le ni bilo prenevarno za likvidatorja, je bil tudi likvidiran - kot so tehnično imenovali uboje. (Konec koncev si pa partija oblasti niti ni priborila na terenu, ampak ji je bila podeljena po sporazumih med zahodnimi zavezniki in Stalinom).
Ker je pa pač vsa uradna slovenska polpretekla zgodovina, vsa upravičenost povojne oblasti in krvavega postopanja oblastnikov zgrajeno na lažnem mitu osvobodilnega boja, se mora ta mit vsiljevati in ponavljati do onemoglosti, se stalno oživljati in s tem doseči, da bo nekritično sprejet pri večini naroda, kateremu že skoraj sedem desetletij temeljito perejo možgane. Zato je absolutno potrebno in pridejo prav vsa sredstva, da se pravljica o osvoboditeljih in izdajalcih ohranja na vse večne čase.
2. Trditev: ali pa so podlegli psihologiji paničnega bega".
Ta trditev me je kar malo presenetila, ker o paničnem begu tukaj prvič berem.
Zadnje dni pred koncem vojne je okoli 30.000 Slovencev zapustilo svojo domovino. To ni bila nenadna odločitev, ampak se je o tem težkem koraku že nekaj časa razmišljalo, predvsem zaradi napredovanja sovjetske Rdeče armade, ki je bila tista, ki je preganjala nemško vojsko iz jugoslovanskega ozemlja, skupaj z Bolgari - prej zavezniki Nemcev - in z občasnim sodelovanjem partizanskih čet iz juga.
Zaradi novic, ki so prihajale o nasilnem postopanju sovjetskih vojakov, predvsem mongolskega izvora, s civilnim prebivalstvom, so ljudje začeli misliti na začasen umik. S tem bi se tudi umaknili pred pričakovanim in že načrtovanim obračunavanju partije s političnimi nasprotniki. Po drugi strani je pa prevladovalo preveč naivno upanje, da Jugoslavija, še manj pa Slovenija, ne bo ostala dokončno pod komunistično oblastjo, kar bi
seveda omogočalo vrnitev. Če pa do tega le ne bi prišlo, bi se pa z umikom odločali za življenje in svobodo in se rešili komunističnega totalitarizma.
Zaradi tega se je prve dni maja 1945 dolga vrsta beguncev pomikala proti avstrijski in delno italijanski meji, kjer so že bili zahodni zavezniki, za nas Slovence vsega zaupanja vredni.
A ta umik iz domovine se ni vršil z nobeno paniko, ker pred koncem vojne umikajoče karavane nihče ni preganjal. Rdeča armada se je ustavila v Prekmurju, ker so bili Nemci že v popolnem umiku, partizanske enote Črnogorcev, Bosancev in Dalmatincev, ki so iz juga potiskale zadnje nemške čete proti zahodu, so bile takrat še daleč, slovenski partizani pa so bili poskriti, kot večino časa v zadnjem obdobju vojne in čakali, da bo vojne konec in ne bo nobene nevarnosti več, ko pridejo na svetlo. (Po svoje je bila to modra odločitev, saj je bil njihov poseg za potek vojne popolnoma nepomemben - saj pa se je šlo le za revolucijo).
To trditev potrjujejo zgodovinski dogodki:
Uradni datum osvoboditve Ljubljane je 9. maj. Torej potem, ko je bilo vojne že konec. Čudno osvobajanje mesta, ki ni več zasedeno! Noben uradni zgodovinar ni na to pomislil? Povrhu tega so pa v Ljubljano prve vkorakale partizanske čete južnih bratov.
Slovenski partizani, ki so bili takoj po koncu vojne na Koroškem, niso bili tam, da bi se z zavezniki pogajali o priključitvi Koroške Sloveniji, ampak zato, da so z Angleži barantali vrnitev beguncev, katerih se med umikom niso upali zajeti. Pač, ker so bili med njimi domobranci, takrat še z orožjem v roki. Ti so pa res vzbujali paniko med partizani.
Zato so partizani z domobranci, pred katerimi so prej redno bežali, potem, ko so ti bili izdani in jim razoroženi izročeni v roke, tako nečloveško postopali, preden so jih pobili. Znašanje nad že nemočnim nasprotnikom je pa znana značilnost strahopetcev. Kakor tudi pripisovanje in proslavljanje izmišljenih junaštev.
Govoriti o paničnem begu iz domovine je le izmišljotina.
Počasi se obzorje čisti. A to še ne pomeni, da se Argentincem „vremena jasnijo". Še več: vedno bolj zaskrbljeno gledamo, kaj nam bo nudila zima, predvsem pa, kaj nam bo prinesla pomlad. Do oktobrske volilne nedelje manjka tako malo ^
Na čelu opozicije. Razna imena hitro odpadajo, preostala pa pridobivajo na moči in sijaju. Kar presenetljivo je, kako se je izpraznil in razčistil kandidatni oder. Po kratkem pomišljanju je med radikali vodja stranke Saenz končno izjavil, da zapušča predsedniško tekmo. Ker je isto prej storil Cobos, je ostal samo Ricar-do Alfonsín. Sin bivšega predsednika je prepričljivo ,,izigral" svoje tekmece. Še preden je bilo jasno, da bo edini radikalni kandidat, je že uporabil svojo spretnost, da je navezal stike z domala vsemi opozicijskimi strankami in skupinami. Mrzlično tečejo pogajanja, ki naj bi mu zagotovila vreden uspeh v prvem krogu in možnost, da se bo lahko v drugem krogu spopadel s sedanjo predsednico, ki bo gotovo vladna kandidatinja. Medtem je Pino Solanas že potrdil, da se ne bo potegoval za predsedniško mesto, temveč za vodstvo avtonomnega mesta Buenos Aires, kjer ima tu več možnosti za uspeh. Vzporedno pa je tudi sedanji mestni vodja Mauricio Macri izjavil, da postavlja svojo kandidaturo v ,,stand by" (,,v hladilnik", bi rekli po domače), kar jasno kaže da skoraj ni možnosti, da bi se predstavil. Verjetno bo hotel ponoviti zmago v prestolnem mestu, kar mu pa tudi ni zagotovljeno. Ostajajo potem še manjše formacije, kot sta Elisa Carrió in Margarita Stolbizer na levici, ter Rodriguez Saá pri zv-odenelem federalnem pero-nizmu ter Duhalde s svojo Unión Popular; a brez nikakršnih resnih izgledov. Tako je ostal Alfonsín kot edini stvarni kandidat opozicije.
Kako pa vlada? Nič še ni
izrečenega. A vsi vemo, da bo gospa predsednica ponovno kandidirala. Seveda, za uradno objavo bodo čakali, kot vedno doslej, do zadnjega trenutka. Edino vprašanje, ki ostaja odprto je, kdo jo bo spremljal kot podpredsednik. Pisali smo že o pritisku glavnega tajnika CGT (Hugo Moyano), da bi to mesto prevzel zastopnik sindikalnega gibanja. A vse kaže, da iz te moke ne bo kruha. In prav na tej točki so se znova pojavila trenja na vladni strani. Jasno se vidi razpoka med tradicionalnim delom peronizma (kar ostaja strankarske strukture in kroga guvernerjev) in pa skupine mladih, ki so zlasti po Kirchnerjevi smrti vidnejši člani dvora okoli gospe predsednice. To so pripadniki skupine ,,La
Campora", ki jo vodi njen sin Máximo. Pojavlja se legalni sekretar Zanini in celo gospodarski minister Amado Bodou, da ne govorimo o kakem bivšem članu mon-tonerov (Juan Manuel Abal Medina). Do kje si bo upala gospa predsednica izvajati poteze, ki ježijo lase velikemu delu „pravovernega" peronizma? Treba je priznati, da je trenutno njena priljubljenost velika. Uprizarja ofenzive na mogočne župane velikega Buenos Airesa in tudi na guvernerje. Potem, ko je ovdovela in nato pokazala več politične spretnosti kot njen pokojni mož, nenehno raste na različnih anketah. A do volitev je doba, čeprav kratka, ki stavi še vrsto neznank.
Dialog, vedno dialog. Beseda, ki jo tudi argentinska politika pozna. Seveda, vsak jo pojmuje po svoje. Pred dnevi je gospa predsednica napovedala nov krog pogovorov ,,soci-alnega dialoga". Iz preteklosti nam je jasno, da ta vlada nikdar ni kazala pripravljenosti do resničnega dialoga. Zanjo so bila pogajanja vedno le priložnost, da je zahtevala poslušnost in udinjanje vladnim načrtom. Se bo to sedaj spremenilo, ko je gospa pokazala nekoliko več gibčnosti v ključnih trenutkih. Pretekli ponedeljek se je že sestala s predstavniki sindikatov. Zahteve, ki jih je stavil glavni tajnik CGT so bile podobne tistim, ki jih je javno povedal na množičnem zborovanju za prvi maj: večjo podporo sindikalnim socialnim ustanovam in pa zakonodajo, ki naj zagotovi delavcem udeležbo pri dobičku podjetij. Ni prvič, da se pojavi ta zahteva soudeležbe. Še za življenja Kirchnerja je šel v parlament zakonski osnutek o tem, pa je sam bivši predsednik pritisnil na zavore in tam je ostalo. Sedaj je Moyano ponovno prešel v ofenzivo; podjetniki seveda o tem nočejo nič slišati. Na omenjenem zborovanju je sindikalist zahteval še kandidatna mesta za delavske predstavnike. Je pa gospa že v pismu, ki ga je namenila za prvi maj, pa tudi ob tem srečanju, ponovno prosila, naj se „zmanjša socialna konflik-tivnost" (beri stavke in previsoke zahteve povišic), da ne bi ogrožali gospodarskega „modela", ki ga je vladi uspelo uvesti in ga namerava ,,še poglobiti" v prihodnje. V ta model spada tudi rastoča prisotnost države v privatnih podjetjih, obvladanje vedno novih medijev, tako dnevnikov kot televizijskih kanalov, da je poplava vladne propagande že neznosna. Pod takimi pogoji se bližamo „primarnim" volitvam, za katere volilni sodniki smatrajo, da bodo ,,izredno zapletene", saj malokdo ve za kaj gre.
SLOVENCI V ARGENTINI
Marija Pomagaj na fari v San Justo
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ZENA
Občni zbor in nov odbor
Slovenske matere in žene so imele v četrtek 14. aprila v Slovenski hiši letni občni zbor Zveze. Predsednica Pavlina Dobovšek je pozdravila vse navzoče in posvetila minuto molka pokojnim članicam, nakar je duhovni vodja, prelat dr. Jure Rode, vodil molitev in jo namenil za vse bivše in bodoče odbornice.
Tajnica Simona Truden je nato prebrala zapisnik občnega zbora leta 2010, ki je bil soglasno odobren.
Sledila so izčrpna letna poročila o delu osrednjega odbora ZSMŽ in predstavnic okrajnih odborov, ki delujejo po slovenskih domovih. Tajnica osrednjega odbora je poročala o poslanih in prejetih pismih, o sejah in sestankih ter prireditvah, ki jih je organiziral osrednji odbor ter se zahvalila prelatu dr. Juretu Rodetu za predavanja. Blagajničarka, Marta Golob je podala stanje blagajne ter poročala o prejetih članarinah in darovih, pomoč Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kakor tudi o dohodkih od prodaje knjig inž. Jožeta Lenarčiča ter pok. Mire Ecker ter velikonočnih, božičnih in priložnostnih voščilnic ter opisala izhodke. Večji del izhodkov je bil namenjen pomoči potrebnim rojakom. Bogato kulturno delovanje je opisala kulturna referentka Irena Fajdiga. O dobrodelnih aktivnostih, to je o obiskih starejših rojakov in bolnikov, o razdelitvi zimskih in božičnih paketov ter mesečne podpore družinam ali posameznikom je poročala socialna referentka, Ančka Podržaj. Gospodinja, Ana Erjavec je opisala delo za izvedbo kosil, večerij - okras dvorane, miz, delo v kuhinji, postrežba, posprava, darovanje peciva - in sodelovanje pri drugih prireditj vah ki jih organizira med letom tako ZSMŽ kot osrednji slovenski ustanovi, to je Dušno pastirstvo in Zedinjena Slovenija. V poročilu arhivarke Kristine Jerovšek, ki ga je prebrala Marija Grbec je bil skrbno opisan arhivski material, tiskovine, knjige, slike in drugo imetje.
Sledila so zanimiva poročila predsednic krajevnih odborov ZSMŽ, ki so opisale obširno in raznovrstno delo na družabnem, socialnem, kulturnem in organizacijskem polju, ki ga opravljajo članice zveze po
slovenskih krajevnih domovih. Poročila so podale Ana Erjavec za San Justo, Marija Grbec za Slovensko vas, Marta Golob za Pristavo in Polona Makek za San Martin.
Predsednica Zveze se je ob koncu zahvalila vsem gospem za opravljeno nesebično delo in uspešno sodelovanje z ustanovami skupnosti ter v dobrodelnih akcijah. Poudarila je velikodušnost vseh članic v darovanju časa, moči, dela in dobrin.
Sledili sta uradna pravna odobritev dr. Marjane Poznič ter odobritev nadzornega odbora ZSMŽ.
Predsednica Pavlina Dobovšek, je za tem v imenu dosedanjega centralnega odbora predlagala novi odbor, ki je bil enoglasno sprejet. Novi centralni odbor ZSMŽ sestavljajo: Alenka Prijatelj, predsednica; Metka Tomazin, podpredsednica; Monika Kenda, tajnica; Majda Bukovec, pomočnica tajnice; Marjeta Dobovšek, blagajničarka; Simona Truden, pomočnica blagaj-ničarke; socialna referentka, Ančka Podržaj; Kristina Jerovšek, arhivarka; Marija Grbec, pomočnica arhivarke; gospodinja Mari Keržič in njena pomočnica Pavla Skraba; nadzorni odbor: Marjanka Voršič in Polona Makek. Duhovni asistent: prelat dr. Jure Rode.
Novoizvoljena predsednica, Alenka Prijatelj je nato prevzela vodstvo. Posebno zahvalo je izrekla gospe Pavlini Dobovšek, glavni pobudnici in soustanoviteljici ZSMŽ ter jo imenovala častno predsednico Zveze. Zahvalila se ji je za predsedovanje skozi 45 let, ki je izvajala z izrednim dostojanstvom. V znak hvaležnosti so ji prisotne izročile šopek rož in darilo za visoki življenjski jubilej, ki ga bo v tem mesecu praznovala. Prelat dr. Jure Rode ji je tudi izročil lep spomin v priznanje za vse njeno neprecenljivo delo, ki je rodilo močne veje in brez števila sadov. Vse je delala z veliko ljubeznijo in vedrino, povezovala je matere in žene s spoštljivim in umirjenim vodstvom. Naj ji Bog vse delo bogato poplača!
Zaključile so z molitvijo, malico in pogovorom o bodočem delu.
Tajništvo Zveze
Križev pot v Našem domu
Kakor vsako leto, je mladina Našega doma tudi
letos pripravila na Cvetno nedeljo Križev pot. Zbrali smo se v dvorani, sredi katere je bil položen velik križ, okoli njega pa stoli, ki smo jih zasedli, da bi tako v mislih spremljali Odrešenika ob njegovem trpljenju.
Pri vsaki postaji se je slišal Jezusov glas in kaj je premišljeval med potjo do križa. Za tem pa je sledilo razmišljanje o raznih križih, s katerimi se srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Ti križi nas vodijo k Jezusu. Vzeti moramo svoj križ, da bomo tako
našli Jezusa.
Za vsako mislijo smo ob spremljavi kitar zapeli pesem, ki je bila v zvezi s postajo, o kateri smo premišljevali. Med vsako postajo so se člani mladine približali h križu, ki je ležal sredi dvorane, in prižgali svečko ter poleg nje položili majhne križe. To so bili križi naših grehov, ki sestavijo tisti veliki križ katerega je Jezus nosil vso pot do Kalvarije in na katerega so ga tudi pribili. Sprejel je nase grehe, vseh ljudi, vseh časov. Vse trpljenje je daroval za odpuščanje grehov. Na tem križevem potu smo se priporočili Jezusu, naj
nam da moč, da bi vsak od nas sprejel svoj vsakdanji križ in ga nosil z ljubeznijo tako, kot je to On storil.
Presenetljivo je bilo opazovati polno dvorano, ki je res globoko doživljala trenutke Jezusovega križe-vega pota. Otroci, mladi, starši in stari starši smo duhovno pripravljeni začeli Veliki teden. Ob vstopu smo zbirali obleko, obutev, nepokvarljivo hrano, in tudi denar za pomoč potrebnim. Ko pa so ljudje odhajali so za spomin odnesli domov križe, ki jih je duhovnik blagoslovil pri jutranji sveti maši, ter podobice s sliko Jezusa na križu.
Mladina Našega doma
Na pobudo in željo župnika P. Alejandro Díaz, ki deluje na argentinski fari Nuestra Seňora de Luján v okolici San Justa in je tudi velik prijatelj Slovencev, smo v nedeljo 10. aprila 2011 ustoličili na steni, na keramiki naslikano podobo
naše Marije Pomagaj.
Slavje je bilo primerno organizirano. Ko smo vstopili v faro je sliko pokrivala temnordeča zavesa, da podobe prej ni bilo mogoče videti. V cerkvi je bila najprej večerna nedeljska sveta maša, pri kateri se nas je zbralo lepo število Slovencev, ki sodelujemo na tej fari.
Po končani sv. daritvi nas je župnik povabil na dvorišče pred podobo. Tako zbrani v Njeni bližini smo najprej zapeli Mariji v čast pesem, potem pa je bila v kratkem poročilu prebrana zgodovina naše nebeške matere in priprošnjice. Omenili
smo tudi domačinom, da nas je ta Marija spremljala iz rodne domovine, skozi begunstvo do Argentine in da jo tu še vedno častimo in se k njej zatekamo. Po prebranih besedah smo zopet zapeli, za tem pa je p. Alejandro odkril in blagoslovil sliko. Znova je zadonela Marijina pesem in marsikomu se je od veselja orosilo oko, potem smo vsi navzoči skupaj zmolili Oče nas in Zdravo Marijo, mi, na duhovnikovo pobudo po slovensko, ostali pa po špansko.
Na koncu smo se župniku tudi zahvalili, da je našo Marijo Pomagaj sprejel v svojo faro in ji dal tako lepo in pomembno mesto na cerkvenem dvorišču. Ce se potnik pelje mimo jo lahko že iz ceste zagleda, Marija pa tudi s tega mesta deli usmiljenje vsakemu, ki se ji približa.
Marija
BALANTIČEVA ŠOLA
Roditeljski sestanek
V nedeljo 10. aprila so se starši otrok Balantičeve šole zbrali na roditeljskem sestanku. Nahajamo se v jubilejnem letu, ko šola praznuje 60 let obstoja. Izredno število staršev je učiteljstvo prijetno presenetilo, saj je to dokaz, kako pomembna je zanje ustanova, kamor zahajajo in se vzgajajo njihovi otroci.
Naša dolgoletna učiteljica in bivša voditeljica, gdč. Angelca Klanšek, je v svojem uvodnem nagovoru nanizala nekaj misli. Med temi je dejala: „Praznovali bomo 60-letnico naše šole. Ustavimo se ob njeni ustanovitvi, njenih ciljih in potrebah." Opisala nam je, kako so se slovenski begunci zbirali ob slovenskih mašah. Kako so dušni pastirji začeli misliti na zbiranje otrok za verouk. Temu se je kmalu pridružilo delo za ohranjanje slovenstva. Nastajale so male šole v duhu blaženega A. M. Slomška. Zavzeto so začeli s poučevanjem kateheti in učitelji, starši so se prav tako z veseljem odzvali. Vsi so se zavedali potrebe ohranjati in gojiti v mladih srcih verske in narodne vrednote.
Solo brez lastne strehe in brez pravil učil je dopolnjevala ljubezen, zavest potrebe in pripravljenost za žrtve ^ Tako tudi danes. Zahvalila se je staršem, ker so se vseskozi prjzadevali za širjenje šolskih prostorov. Šola se je iz tistih začetnih dveh velikih skupin razdelila do današnjih osem razredov, pozneje pa še v dva vrtca. Priznala je današnjim družinam, da z velikimi žrtvami sledijo zgledu prednikov in bogatijo ustanovo s svojim doprinosom. Poudarila pa je tudi, da se tovrstna skrb in delo najlepše obrestujeta na življenjskem bančnem računu vsakega posameznika in otrok, ki si bodo gradili svoje življenje na trdnih temeljih.
Takoj za tem so starši, razdeljeni po skupinah, razmišljali na osnovi teme „Mreža, ki nas povezuje". Ob poteku razgovora, so se predstavili in povedali, zakaj je zanje pomembna slovenska šola. Vmes so si podajali nit, ki se je razpredla v pravo mrežo. Vsi smo občutili, kako lepo je, če držimo skupaj in si pomagamo. Kako je vsak član edinstven in nenadomestljiv. Kako težko je, ko koga ni, smo opazili, ko so sami izrekali razloge in
spuščali svoj del niti. Mreža se je začela parati. Takoj so sklenili, da se s skupnimi močmi da vse premostiti in so si ponudili pomoč. Mnogo lepih misli in želja smo bili deležni tega dne. Ob zaključku razmišljanja pa smo se obvezali, da bomo vsi kot ena družina, in vsak po svojih močeh doprinesli vse, kar bo potrebno, da bo celoletno praznovanje potekalo v najlepšem vzdušju in nas bo še bolj povezalo. Bogatih idej in načrtov je bi o na pretek!
Z najlepšimi občutki v srcu in polni delovnega moči smo se poslovili in odšli na svoje domove.
OBISK IZ SLOVENIJE
V soboto 30. aprila smo dobili na naši šoli prijazen obisk iz Slovenije. V naše razrede je stopila ga. Alenka Cuš, absolventka Slovenistike na Fakulteti za humanistične študije Koper. Pri izdelavi diplomskega dela z naslovom Bralne navade Slovencev v Argentini je potrebovala podatke, katere so ji rade volje posredovali naši šolarji preko ankete, ki jo je prinesla. Zatem se je razvil zanimiv pogovor. Učenci so spraševali, kako poteka v Sloveniji Bralna značka. Tako smo izvedeli, da otroci tam veliko berejo. Vsak otrok naj bi imel
prebranih že sto knjig, preden bi stopil v redno šolo. Malčkom že takorekoč od rojstva berejo, da kasneje sami radi segajo po knjigah. Bralna kultura je v Sloveniji na zavidljivo visoki ravni. Vredno posnemanja, kajne?
Ga. Alenka je nato še prisostvovala pri uri branja in učence pohvalila, da znajo to lepo opraviti. Kar tako naprej!
D.h
NAGRADA VSTAJENJE
Alenka Rebula z govorico simbolov
Književnica Alenka Rebula je prejemnica letošnje 48. zamejske in zdomske literarne nagrade vstajenje za knjigo Sto obrazov notranje moči.
Po mnenju komisije knjiga Sto obrazov notranje moči ponuja bogato esejistično razmišljanje, ki v izbranem jeziku in s poetičnostjo prehaja v izvirno literaturo. Za knjigo pesnice in pisateljice Alenke Rebula, ki je izšla pri Mladinski knjigi, se je komisija odločila po pregledu lanske izvirne knjižne bere, ki je zajemala 14 del zamejskih in zdomskih avtorjev.
Leta 1953 rojena tržaška Slovenka Alenka Rebula je po stroki filozofinja in psihologinja, v svojih delih pa se posveča vprašanjem globinske psihologije, vzgoje in izobraževanja, družbeni
kritiki in zamejski problematiki. Zaposlena je na državnem pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška v Trstu.
Nagrajena knjiga Sto obrazov notranje moči vodi bralca skozi temeljne izkušnje notranje človekove rasti, ob čemer avtorica uporablja govorico simbolov in mita. Vsako od stotih poglavij ima po eno stran ali največ dve strani besedila, razdeljenega na kratke odstavke.
Komisijo literarne nagrade vstajenje so sestavljali Robert Petaros, Zora Tavčar, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zag-het, Magda Jevnikar, Marij Maver in lanska nagrajenka, literarna zgodovinarka Lojzka Bratuž, ki je nagrado vstajenje prejela za pripravo antologije Goriška knjiga in za življenjsko delo.
Literarna nagrada vstajenje je namenjena zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ki običajno ustvarjajo v težjih razmerah, kot bi v matični domovini, dosežejo manjši odziv in težje tudi druga javna priznanja. Prvič so jo podelili leta 1963, ko so se v Trstu na sedežu Slovenske prosvete na pobudo pesnika in duhovnika Stanka Janežiča zbrali predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov ter Mohorjevih družb iz Gorice in Celovca. Nagrado dobi delo, ki ima umetniško vrednost ter temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa mora stati na trdnih znanstvenih temeljih. Od leta 1973 denar za nagrado poklanja Zadružna kraška banka na Opčinah.
NOVA KNJIGA ANDREJA REPARJA
Orillas del Río de la Plata
V	dvorani Jorge Luis Borges državne knjižnice (Biblioteca Nacional) je bila v četrtek 28. aprila predstavljena nova knjiga inženirja Andreja Reparja.
Rojen na Štajerskem (Vrbje pri Žalecu) leta 1945 je že 1953 prišel z mamo v Argentino. Od takrat, ko sta priplula do luke, mu je ostal močan spomin na reko. Tu je potem, ko je odraščal, se tudi razvil, doštudiral, delal pri pomembnih projektih kot Salto Grande, (direktor elektromeha-ničnega oddelka), žel poleg tega zelo bogate izkušnje (med drugimi, je bil svetovalec v parlamentu, podpredsednik ENARGASa, na ministrstvu za zunanje zadeve tudi kot svetovalec, ustanovitelj programa Agua Libre ...).
V	zadnjih časih je napisal dve knjigi. Zanimivo; obe obravnavata tekočine: ena (prva) žganje in ta, sedaj predstavljena, vodo oz. reko. Gre za utopijo - a vseeno izvedljivo -o ureditvi obale (in same reke) Rio de la Plata. Knjiga vključuje zgodovinske podatke, teme inženirstva, urbanistike
Govorniki na predstavitvi zadnje Reparjeve knjige (Foto O.M.)
in ekologije. Kljub strokovnim izrazom je pisana v lahkem stilu, razumljivem za vsakogar.
Trije pomembni predstavitelji so povedali svoje o tej knjigi. Horacio González, direktor državne knjižnice; univerzitetni profesor arhitekt Carlos Levinton in ekonomist in pesnik Fabián Muňoz, Urugvajec, ki je bil Andrejev kolega v Salto Grande. Vsak izmed njih je knjigo opisal s svojega vidika. Pred začetkom je pa folklorist zapel ob spremljavi kitare dve ,,chamarriti". Izbira je razumljiva ker, podobno kot tango, je ,,chamarrita" doma na obeh bregovih reke, urugvajskem in argentinskem.
Obisk je bil bogat, sedeži v veliki dvorani, so bili kar gosto zasedeni in med občinstvom je bilo sorazmerno lepo število naših rojakov.
Knjiga, oziroma obe knjigi, se lahko dobita v prodajalni same založbe, Dunken, Ayacucho 357 v centru Buenos Airesa, ali v knjigarnah v katerih ima Dunken tudi distribucijo.
Rok Fink
Naše šolstvo v letu 2010 <2'
Nadaljujemo z objavo poročila šolske referentke Alenke Prijatelj, na občnem zboru društva Zedinjena Slovenija v nedeljo 10. aprila v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Z voditeljicami šol iz Buenos Airesa smo imele redne mesečne seje, kjer smo se pogovarjale o šolskih programih, o učnih pripomočkih, organizirale smo naše prireditve in vse kar je potrebno za dobro delovanje naših šol. V preteklem letu je bilo 9 sej. Imeli smo tri prireditve. Vse tri so bili izvrstno pripravljene.
Začetno prireditev v nedeljo 15. marca je izvedla Prešernova šola. Pripravila je igro Pika nogavička v režiji Dominika Oblaka. Pohvaliti je treba res lepo slovenščino predvsem glavne igralke.
Alojzijeva proslava je bila v nedeljo 4. julija. Po sv. maši so se otroci Prešernove šole poklonili padlim domobrancem pred spomenikom, nato je bila v dvorani vesela predstava Nas cirkus v izvedbi Slomškove šole in v režiji Marcela Brula.
In v soboto 25. septembra smo imeli Slomškovo proslavo. Za to priložnost je Rožmanova šola pripravila igro Zorka Simčiča Družina Zebedej v režiji Toneta Podržaja.
Pohvale vredni so res naši učitelji kako lepo pripravijo vse igre in skupaj z režiserji posodobijo in preoblikujejo ali celo sami prevedejo vsebine iger in jih prikrojijo za naše otroške
predstave, da so vesele in poučne, da nam v igrah pokažejo krščanske vrednote, ki se jih v argentinskih predstavah ali televiziji ne vidi in ne sliši več, da lahko nastopijo otroci cele šole in vedno bolj se pridružujejo bivši učenci, posebno, če je v šoli manj otrok. Neprecenljiva je pa pomoč staršev, od priprave oblek in scenerije do posprave dvorane. Vsem skupaj, za vse to bogastvo, najlepša hvala.
24. novembra so se vsi otroci srečali v Našem domu v San Justu na Pevskem festivalu šolskih pevskih zborov. Nastopile so šole velikega Buenos Airesa, tudi otroci iz ABC po slovensko ali Jegličeve šole. Vsi so bili navdušeni, otroci, učitelji in starši.
Težko pričakovani šolski izlet v Glew je bil v soboto 6. novembra. Hvala očetom lazaristom, da nam vsako leto nudijo svojo lepo pristavo.
Zakrament sv. birme je podelil nadškof Andrej Stanovnik 21. novembra na praznik Kristusa Kralja v cerkvi Marije Pomočnice (Don Bosco) v Ramos Mejia 63 otrokom. V Slovenski vasi je že nedeljo prej škof Bokalič podelil zakrament sv. birme 9 otrokom; skupaj 72 otrok.
Prvo sveto obhajilo 8. decembra v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj je prejelo 16 otrok. za lep potek obeh obredov so pomagale učiteljice naših šol.
Otroška kolonija v Cordobo je bila že v tem letu od. 2. do 12 januarja, vodila jo je prof. Mirjam Mehle Javoršek s pomočniki prof. Andrejka Selan Vombergar, Anica Mehle Juli Kastelic, Maksi Malovrh in Erik Oblak. Udeležilo se jo je 29 otrok.
Vsaka izmed šol ima tudi svoje prireditve, predvsem vsi otroci aktivno sodelujejo pri nastopih na prireditvah v domačem Domu, imajo očetovske in materinske proslave, spominske proslave, zaključne prireditve, Mi-klavževanje, božični-ce in še in še.
(Konec prihodnjič)
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Romanje
Poleg drugih namenov našega vsakoletnega majskega romanja, je gotovo na prvem mestu ta, da se po Mariji Bogu zahvalimo za vse, kar smo Mu dolžni, kar prav gotovo ni malo. Bilo bi predolgo, če bi vse naštevali. Potem pa, da prosimo Marijo še naprej za Njeno varstvo in za vse, kar potrebujemo, da pridemo v Življenje.
Če tega nismo storili ali ne bi opravili na romanju, lahko napravimo, ko to beremo.
Romanje nas tudi spominja na to, da je naše življenje romanje po tej solzni dolini, dokler ne dospemo vsi v pravo Domovino, v nebesa k Bogu.
Iz izkušnje vemo, da ni nobeno romanje lahko. Da je na poti veliko ovir in neprijetnosti. Da nas romanje utruja, ker smo med tistimi, ki plavajo proti toku.
Vsi ne jemljejo življenja v tem pomenu. Ni jim mar večnost in ne izpolnjujejo božje volje. Gredo za tem, kar jim nudi svet in poželenje oči. Ne verujejo v poslednje življenje. Ta svet in to stvarjenje jim pomeni vse. Ne gledajo naprej in prihodnost jih ne vznemirja. Vse jim je dovoljeno, vse smejo, kar jim je koristno. Pa čeprav samo za trenutek življenja.
To mišljenje gotovo ni pravilno. Ne moremo in ne smemo jih posnemati, ker nam ne dajejo nobenega dobrega zgleda.
Mi pa smo romarji. Vemo, da nismo za ta svet in tu za stalno. Zato gledamo na vse, kar nam nudi, kot na minljivo in nepopolno. Nič nam ne da resničnega in polnega zadovoljstva. Mi pa verujemo v večno življenje, ki nam bo podarjeno kot nagrada za našo vztrajnost do konca.
Vedno in povsod bomo romarji, pa naj živimo kjerkoli na svetu. Nikdar ne bomo od tega sveta. Vedno bomo morali ponavljati in uresničiti Pavlove besede: meni življenje je Kristus. Pred nami bo vedno božja Osebnost in božja podoba.
Ne pustimo se zapeljati od in po nikomer. Oni naj gredo svojo pot, mi pa bomo hodili po poti božjih zapovedi. Samo to nas bo pripeljalo v resnično svobodo božjih otrok in v veselo srečanje z Bogom. Naj bo solzna dolina, po kateri romamo, še tako solzna, božja beseda pa nam obljublja večno življenje in bodočnost pri Bogu brez trpljenja in smrti.
Aleša Štegar odlikovan
Angleški prevod pesniške zbirke Knjiga reËi avtorja Aleša Štegra in prevajalca Briana Henryja, je dobitnik prestižne nagrade za najboljšo prevodno knjigo leta, ki jo podeljujejo v ZDA.
Knjiga reči (The Book of Things, Beletrina, 2006) Aleša Štegra je jeseni 2010 izšla v angleškem prevodu pesnika Briana Henryja pri založbi BOA (Rochester, New York), v prestižni zbirki Lannan series, v kateri izdajo po eno prevodno knjigo letno. Posamezne pesmi iz zbirke so pred tem izšle v številnih revijah, med drugim v Boston review, Times Literary Supplement, in tudi v The New Yorker-gre za prvo objavo kakega slovenskega pesnika v tem prestižnem in vplivnem tedniku.
Sredi marca letos so imenovali finaliste prestižne nagrade za najboljšo prevodno knjigo leta BTBA (Best Translation Book Award), med nomini-ranimi je bil tudi prevod Knjige reči avtorja Aleša Štegra in prevajalca Briana Henryja.
Nagrada sestoji iz dveh kategorij, proze in poezije, nagrajenca v obeh kategorijah pa razglasijo vsako leto v času festivala PEN World Voices, letos so oba zmagovalca oznanili 29. aprila.
V kategoriji proze sta nagrado prejela švedski avtor Tove Jansson in njegov prevajalec Thomas Teal.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
MUHASTO APRILSKO VREME
Slovenski državni statistični urad je objavil, da se je gospodarska klima v Sloveniji aprila izboljšala. Kazalec gospodarske klime je bil za dve odstotni točki višji kot marca. Glede na april lani se je zvišal za osem odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa se je znižal za štiri odstotne točke.
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se aprila zvišale za 0,8 odstotka, rast na letni ravni pa je znašala 1,7 odstotka. K aprilski inflaciji so največ prispevale cene v skupini obleka in obutev, ki so se predvsem zaradi menjave kolekcij dvignile za 3,8 odstotka, zaradi dviga trošarin na cigarete pa tudi v skupini alkoholne pijače in tobak.
NIČ VEČ OMEJITVE PREHODA DELAVCEV
Izteklo se je sedemletno prehodno obdobje, v katerem so lahko stare članice EZ omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije ter sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se zvezi pridružile maja 2004. Do zadnjega sta pri omejitvah vztrajali le še Avstrija in Nemčija. Zdaj slovenski delavci ne potrebujejo več dovoljenja za delo v teh dveh državah.
NOBENE VOLJE NE INTERESA
Vladi ni pokazala "popolnoma nobene volje oziroma interesa, da bi v organih Evropske unije vsaj poskušala izposlovati klavzulo za zaščito območij vzdolž meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko", so prepričani v Konferenci za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Zato vladi za reševanje tega vprašanja izrekajo "popolno nezaupnico".
V MURO BO LE PRITEKLO
Vlada je sprejela sklep o finančni spodbudi podjetju AHA Moda, ki namerava z nakupom tekstilnega konfekcijskega podjetja Mura in partnerji v dveh letih v pomurski regiji odpreti 920 novih delovnih mest. Vrednost investicije znaša 19 milijonov evrov. Vlada bo podjetju AHA Moda, katerega soustanovitelj je britanska družba Buxton Invest Limited, namenila 5,8 milijona evrov v dveh letih, od tega se bo pretežni del namenil za odpiranje novih delovnih mest.
PO SVETU
OBAMA: SMRT BIN LADNA
Novico, da je bil v Pakistanu ubit vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden, je v nedeljo zvečer v televizijskem nagovoru sporočili ameriški predsednik Barack Obama. Po besedah ameriškega predsednika so najbolj iskanega terorista na svetu ubili v Pakistanu, ob sodelovanju vlade v Islamabadu. Obama naj bi ukaz za napad izdal potem, ko so že avgusta dobili informacije o tem, kje naj bi se bin Laden nahajal.
Obama, ki se mu sedaj drugi predsedniški mandat nasmiha veliko bolj kot doslej, je poudaril, da je pravici zadoščeno. Bin Laden je bil po njegovih besedah dve desetletji simbol Al Kaide in njegova smrt je najpomembnejši dosežek v boju proti njej. Najbolj iskanega človeka na svetu so po navedbah neimenovanega predstavnika ameriške administracije v ponedeljek že pokopali, in sicer na morju. Kje natančno, ni znano.
PO SMRTI, POVRAČILNI NAPADI?
Interpol pa je po usmrtitvi najbolj iskanega terorista na svetu države po vsem svetu pozval k poostritvi varnostnih ukrepov, saj ocenjuje, da bi lahko prišlo do povračilnih napadov. Tudi jordanski strokovnjaki so ocenili, da bo Al Kaida po akciji ameriških specialcev, v kateri je bil ubit bin Laden, zagotovo odgovorila s povračilnim napadom. Kot je napovedal priznani strokovnjak in pisec o islamskih organizacijah Mohamed Abu Roman, bo najverjetneje napadla v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Tudi britanski strokovnjaki za varnost napovedujejo povračilni udarec Al Kaide in svarijo, da je treba po vsem svetu okrepiti varnost. Takoj po novici o smrti prvega moža teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna so se tečaji delnic na azijskih in evropskih borzah zvišali. Indeks Nikkei je prvič po marcu, ko so Japonsko prizadeli potresi in cunamiji, presegel raven 10 tisoč točk. Nafta se je pocenila za skoraj poldrugi dolar.
STANJE V SIRJI
Oblasti v Siriji so v ponedeljek protestnikom postavile 15-dnevni rok, do katerega se morajo predati oblastem. Do ultimata prihaja potem, ko so sirski aktivisti načrtovali nov val protestov. Te pripravljajo kot odgovor na smrti več deset protestnikov v Dari in Dumi, ki so bili ubiti konec tedna. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je danes izjavil, da bo režim Bašarja al Asada padel, če bo nadaljeval po tej poti. „Streljanje ljudi je nesprejemljivo, ne glede na to, v kateri državi se to dogaja," je še dodal. Britanski premier David Cameron pa je v nedeljo mednarodno skupnost pozval k večjemu pritisku na Damask.
RAZSTAVA BOŽIDARJA KRAMOLCA V KANADI
Znani slovenski akad. slikar Božidar Kramolc znova razstavlja svoje umetnine v Kanadi. Razstavo je odprl dne 23. aprila t.l. v Picture Loan Society, 3. Charles St., West Toronto, zaključili jo bodo pa 5. maja t.l.
Kot že večkrat poprej Kramolc tudi tokrat razstavlja samostojno in sicer kolekcijo mnogobarvnih mo-notipij. Je to izbor njegovega grafičnega dela zadnjih dveh let.
SLOVENCI V ARGENTINI
OBČNI ZBOR DRUŽABNE PRAVDE
Bil je v ponedeljek dne 1. maja, v prostorih Slovenske hiše. Vodil ga je predsednik DP Luka Milharčič, ki je pozdravil vse navzoče, Janku Arnšku, pa voščil vse najboljše k njegovi 70-letnici. ^
Pri volitvah so bila letos spopolnjena izpraznjena mesta ^ Na mesta so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Lojze Erjavec, za podpredsednika Ivan Žnidar, za blagajnika Tone Bidovec in za upravnika Janez Šest. Funkcije v odboru pa še obdrže: tajnik Maks Jan, urednik glasila Rudolf Smersu, organizacijski referent Gabriel Kranjc in referent za gremialne zadeve Avgust Horvat. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Jože Jonke in Luka Milharčič, v razsodišče pa Albin Magister. ^
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V župni cerkvi v San Martinu je bila 29. aprila krščena Adrijana Veronika Zupančič, hči Stanislava in Nidie Else Pinasco. Za botra sta bila brat in sestra od otrokovega očeta, ki živita v domovini Jožef Zupančič in Zinka Mlinar. Nadomestovala sta ju oče in mati otrokove matere Esteban in Maria Justina Pinasco. Krstne obrede je izvršil dušni pastir za Slovence v San Martinu g. Jože Jurak.
V	Ramos ^Mejii je pa krstil g. direktor Anton Orehar Petra Štefana Berlota, sina Ljuba Berlota in ge. Martine roj. Maček. Botra sta bila otrokov stari oče Jakob Maček in ga. Pavči Eiletz. Čestitamo!
MIRAMAR
V	družini štajerskega rojaka Franca Kovača in njegove soproge Lucije Baquedano se je rodila hčerka, ki je bila krščena v soboto, 8. aprila, z imenom Marija M. Krstil je g. Anton Žagar. Čestitamo.
Svobodna Slovenija, 4. maja 1961 - št. 18
RESUMEN DE ESTA EDICION
RASTLINSKA ZDRAVILA
Državljani Evropske unije od zdaj naprej lahko zaupajo tradicionalnim zdravilom rastlinskega izvora. Veljati je namreč začela direktiva, ki določa, da lahko na trgu ostanejo le še tista, ki so bila registrirana ali odobrena. Zaradi varovanja javnega zdravja je za vsa zdravila, vključno z zdravili rastlinskega izvora, treba imeti dovoljenje za promet z zdravilom na trgu povezave. S poenostavljenim postopkom iz direktive o zdravilih rastlinskega izvora je te izdelke mogoče registrirati brez varnostnih in kliničnih preskušanj, ki bi jih bilo treba izvesti v celotnem postopku pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom. Namesto tega mora predlagatelj za registracijo tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora predložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da izdelek ni škodljiv pod navedenimi pogoji uporabe. Predložiti mora tudi dokaze za dolgotrajno, to je najmanj tridesetletno, varno uporabo izdelka, od tega 15 let v Uniji.
OBAMOV ROJSTNI LIST
Bela hiša je objavila rojstni list predsednika Baracka Obame. List ponovno dokazuje, da je bil predsednik resnično rojen na Havajih, torej na ozemlju zDa, in je s tem povsem legitimno na položaju. Predsednik ZDA namreč lahko postane samo, kdor je rojen v ZDA. Obama s tem želi končati razpravo, ki je škodljiva za državo. Vprašanja o Obamovem rojstnem kraju je pred kratkim spet obudil bogataš Donald Trump, ki razmišlja o predsedniški kandidaturi na listi republikanske stranke.
TRES REFERENDUMS EL 5/6/2011
Desde la embajada de la República de Eslovenia en la Argentina informan que el domingo 5 de junio de 2011 tendrán lugar tres referéndums, uno sobre la Ley del impedimento de trabajo en negro, otro sobre la Ley de la seguridad de pensionistas y minusválidos y, por último, sobre la Ley de salvaguardia de material documental y de archivos. Los textos de las Leyes mencionadas se encuentran en la página de Internet de la Comisión nacional electoral (en esloveno).
En el referéndum pueden votar los ciudadanos eslovenos que hasta el 5 de junio de 2011 cumplan los 18 aňos. La manera de votar (por correo, o en la Embajada de la República de Eslovenia o en la República de Eslovenia) dependerá de su domicilio y de su decisión que, en caso de querer votar por correo, se tiene que comunicar a la Comisión nacional electoral.
La Embajada permanecerá abierta para votar el 5 de junio de 2011 de 9hs a 17hs. Más información, en www.buenosaires.veleposlanistvo.si
NUEVA COMISIÓN DE LA LIGA DE MADRES
La liga eslovena de madres de familia tuvo, el jueves 14 de abril, su asamblea general en el centro esloveno del barrio de Floresta. La presidente Pavlina Dobovšek pidió un minuto de silencio en honor a todas las socias fallecidas. Posteriormente, se leyeron los informes de secretaría, te-sorería, acciones de beneficencia, cultura y archivo. Tam-bién las diversas secciones de la Liga de familia, que trabajan en los distintos centros eslovenos, repasaron sus acciones durante el pasado ano. La presidente propuso, en nombre de la actual comisión, la nueva lista que fue aceptada por unanimidad. El cargo de presidente lo ocupa Alenka Prijatelj quien agradeció a la Sra. Pavlina, cofunda-dora de la Liga, por sus 45 anos al frente de la misma y la nombró presidente de honor. (Pág. 3)
MARIJA POMAGAJ EN UNA PARROQUIA
En la parroquia Nuestra Seňora de Luján en San Justo, colocaron una imagen de la virgen Marija Pomagaj, patrona de los eslovenos. Por la iniciativa y el deseo del párroco Alejandro Díaz, desde el pasado domingo 10 de abril la virgen ocupa un lugar en el patio parroquial. Tras la misa, el padre bendijo la imagen - pintada sobre cerámicas - de Maria Auxiliadora de los eslovenos. Los fieles de la colec-tividad, cantaron canciones marianas en esloveno y por pedido del padre, rezaron en su idioma, mientras que los demás lo hacian en castellano. La imagen se puede ver al pasar frente a la parroquia. (Pág. 3)
VIA CRUCIS
Como todos los aňos, los jóvenes del centro esloveno de Naš dom, prepararon el Via crucis. La invitación a meditar en cada estación fue para el Domingo de Ramos, en el salón principal, alrededor de una gran cruz. Las reflexiones se relacionaron con las cruces que cada uno lleva a lo largo de la vida y que nos conducen a Jesús. En la entrada se realizó una colecta para los más necesitados y al salir, cada uno de los presentes, se llevaron una cruz bendecida. (Pág. 3)
REUNIÓN DE PADRES
El 10 de abril, los padres de los chicos que asisten al curso de idioma esloveno Balantičeva šola tuvieron su reunión anual. Angelca Klanšek, maestra desde los comien-zos del curso y ex directora, contó cómo se fundó la escuela, el rol de los padres en ese entonces y hoy en dia, además de la importancia para cada chico de tener sólidas bases para la vida. Los padres, por grupos, respondieron por qué es importante para ellos el curso esloveno y con sus respuestas armaron una red. En esta red todos son importantes... Como una gran familia, cada uno aportará sus talentos para que la red no se desarme. El curso, este aňo, celebra sus 60 aňos y los preparativos ya están en marcha. (Pág. 3)
LOS CURSOS DE IDIOMA EN 2010
El informe, que comenzó en el Nro. anterior, relata los actos que se realizaron con motivo de la apertura del ciclo lectivo (Pika nogavička, Prešernova šola), en honor a San Luis de Gonzaga, patrono de la juventud (Naš cirkus, Slomškova šola) y en honor al beato Anton Martin Slomšek (Družina Zebedej, Rožmanova šola). (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Franci Markež, Majda Tomažin Bukovec, Marija Zupanc Urbančič, Maksi Malovrh, Danica Malovrh, Alenka Prijatelj, Rok Fink in Oskar Molek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
Kar trije referendumi
SLOVENCI IN ©PORT
:em
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejía-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznic-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Perú 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejía. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča,
da bodo v nedeljo, dne 5. junija 2011, potekali trije zakonodajni referendumi in sicer:
•	Referendum o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
•	Referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
•	Referendum o Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Besedilo zakonov je dosegljivo na spletni strani Državne volilne komisije.
Na referendumu lahko glasujejo tisti slovenski državljani, ki imajo pravico voliti poslance v državni zbor (torej vsi tisti, ki bodo do 5. 6. 2011 dopolnili 18 let).
Način glasovanja je enak, kot ob vseh zadnjih priložnostih. Po pošti more upravičenec glasovati le, če predhodno zaprosi za to možnost na Državno volilno komisijo (računamo, da bodo obvestila kmalu začela prihajati), najbolj enostavno pa je za te, ki živimo v Buenos Airesu in okolici, da glasujemo na veleposlaništvu. Volišče bo namreč v nedeljo 5. 6. 2011 organizirano tudi na sedežu Veleposlaništva.
Več informacij, roke prijave in obrazce lahko slovenski državljani najdejo po internetu na spletnih straneh veleposlaništva ali pa na spletnih straneh Državne volilne komisije.
O snovi referendumov in o ostalih podatkih bomo v našem listu še poročali.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
4. maja 2011
1 EVRO 1,48 US dolar 1 EVRO 1,41 KAD dolar 1 EVRO 6,11 ARG peso
Za ogled kakšne izmed številnih slovenskih naravnih znamenitosti, je treba marsikdaj seči v denarnico. Največ bodo obiskovalci za vstopnine odšteli v Postojnski jami, vseeno pa še zmeraj obstajajo kraji, kjer je obisk zastonj.
Za obisk najbolj obiskane slovenske naravne znamenitosti, Postojnske jame, je treba odšteti 22 evrov za odrasle in nekaj več kot 13 evrov za otroke. Kot je povedala Sabina Paternost iz Postojnske jame d.d., so cene prilagojene strukturi gostov, saj je kar 90 odstotkov obiskovalcev jame iz tujine. Lani
Lepa, a draga?
je Postojnska jama beležila okoli pol milijona obiskovalcev iz več kot 130 držav. Največ obiskovalcev je bilo iz Italije, približno 20 odstotkov, sledijo domači gosti, na tretjem mestu so Nemci, na četrtem pa Japonci. Paternos-tova je pojasnila, da se zavedajo, da je cena za domače obiskovalce precej visoka, zato jim poskušajo ponudbo približati z raznimi akcijami.
Škocjanske jame, ki so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, pa lahko obiščemo za 15 ev-
rov, oziroma 7 otroke. Sredstva
evrov za zbrana z
OSEBNE NOVICE
Smrt
V San Justu je umrl Milan Juvancic (79); v Castelarju Marija Geržinič roj. Fink (88); v Villa Tesei Jožefa (Pepi) Čamernik roj. Kokalj (80). Naj počivajo v miru!
Kaj se bo zgodilo 11.11.11.?
Zedinjena Slovenija bo dotiskala Telefonski imenik Slovencev v Argentini - in po svetu
A za to potrebujemo, da sodeluješ. Kako? Prijavi svoj telefon in/ali mobitel.
Kje? Vpiši ga na pole, ki so za to na razpolago po naših Domovih. Ali pošlji ga po elektronski pošti na naslov: esloveniau@sinectis.com.ar
Imel bo tudi strokovni in trgovski del, v katerem za nizko odplačilo objaviš, kaj rojakom nudiš.
Do kdaj? Vse to do 30. julija.
To je, kar je,
O Sanmartinčanih iz prve roke
I-pfi MIS ^ M^>ir+i'1, ilii ?t; UikLvit..
5Jh <ïhlt;t[iici; sinvťiiskťga (lf"]Ki v San Mjirttmi, ho n<^cJcljn iři. niihjn 2U JI
piïjsn irih n^iíi^-t;.: ^^l^m,^ 'k.imrir ( i.irrillïi i	S.tn \J:irrinj
Stio.rL'LS:
(IB.4ÍŠ Sv. rrijš.i :;;.Rir)ilLL	Smn | r/LiHi hVL'^Ji.
III.'m Skupm i^iijlť-;. I I .*.ll I Kidu:iill ji-riji^i .mil.
L.^.Ui I rXhmiČL ku ..hill 11 ■':! y vi jkLN AII)L:I1Í D:i]s<.ii,i. I I hh ki I-^LIU- píL■^, pn iMz > iliM^ II.
^'.Lï prii'^Lkiijfriu!
vstopninami, so namenjena izključno vzdrževanju parka Škocjanske jame. Tudi v Škocjanskih jamah prevladujejo obiskovalci iz tujine, teh je kar 75 odstotkov.
Za vstop z osebnim avtomobilom v Krajinski park Logarska dolina je potrebno plačati šest evrov, če se tja odpravimo peš iz bližnjih krajev pa ne plačamo nič. Takso pobira podjetje Logarska d.o.o., v kateri so družbeniki	lastniki
zemljišč v Logarski dolini.
POKAL KOŠARKARJEM KRKE
Košarkarji Krke so zmagovalci pokala eurochal-lenge, tretjerazrednega evropskega klubskega tekmovanja, ki ga organizira evropski del Mednarodne košarkarske zveze. V finalu zaključnega turnirja v Oos-tendeju v Belgiji so premagali rusko Lokomotivo iz Krasnodarja s 83:77. Najboljši strelci pri Krki so bili Chris Booker z dvajsetimi točkami, Smiljan Pavič s 13 ter Goran Ikonič in Zoran Dragič, ki sta jih dosegla po dvanajst.
NASLEDNJE LETO ŽENSKO ROKOMETNO PRVENSTVO
Evropska rokometna zveza je v nizozemskem Leeku izžrebala kvalifikacijske skupine za žensko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Nizozemskem. Slovenska reprezentanca bo igrala v skupini 5 skupaj s Švedsko, Avstrijo in Češko.
Zatem so izžrebali še skupine evropskega prvenstva za mladinke (letnik 1992 in mlajše), ki bo avgusta letos na Nizozemskem. Slovenska vrsta, ki jo vodi Uroš
Bregar, bojgrala v skupini A z Rusijo, Španijo in Romunijo.
SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO
Slovenska hokejska reprezentanca je izgubila prvo tekmo na letošnjem svetovnem prvenstvu elitne skupine na Slovaškem. V prvem krogu predtekmovalne skupine A je Slovenijo premagala domača reprezentanca Slovaške s 3:1. - V prvi tekmi te skupine A je Nemčija v Bratislavi presenetljivo premagala Rusijo z 2:0, prvič po 33 dosedanjih medsebojnih dvobojih
Drugi nastop je pomenil tudi drugi poraz. Tokrat je bil tekmec Rusija, rezultat pa 4:61, 3:4).
Zadnja tekma je dvoboj z Nemčijo ne bo imela tekmovalnega pomena, saj je razplet v tej skupini Sloveniji že po dveh krogih namenil zadnje mesto in boj za obstanek.
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
OBVESTILA
SOBOTA, 7. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 8. maja: Romanje v Luján TOREK, 10. maja: Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši. ČETRTEK, 12. maja: ZSMŽ vabi na mesečni sestanek ob 14.30 uri oži odbor in ob 16. uri širši odbor v Slovenski hiši.
Seja Medorganizacijske-ga sveta, ob 20. uri v Našem domu v San Justo. SOBOTA, 14. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Pevsko glasbeni večer „Mladina ima talent", ob 20.30 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 12. maja: 21. obletnica Slovenskega doma v San Martinu ČETRTEK, 19. maja: ZSMŽ San Martin bo imela mesečni sestanek v domu ob 16. uri. Med nas pride prof. Mirjam Oblak in nam povedala kakšno je praznično leto Slovencev. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 21. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. maja: Člansko kosilo v Našem
domu San Justo. Sobota, 28. maja: V Slomškovem domu ob 8,15 uri študijski dan učiteljev naših osnovnošolskih tečajev.
NEDELJA, 29. maja: Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj
SREDA, 1. junija: Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 4. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 2. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. uri v Slovenski hiši.