Oar Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnova narodni no. S tem nam boste mnogo prt hranili pri opominih. — Ako is niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poakušnjo. TELEPHONE: CHelses 3—1242 ■Iti i as Seeea* dm Matter September Z 1st, IMS at the Pest Offiee New Verb. N. ¥., onder Act ef Ceogrees ef March Srd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 1 10. — Stev. 1 10. NEW YORK, FRIDAY, MAY 1 2, 1939 — PETF.K, ! 2. MAJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. POL MILIJONA MAJNERJEV SE BO VRNILO NADELO Zbližanje med Anglijo in Rusijo POZIV PREDSEDNIKA ROOSEVELTA JE BIL USPEŠEN, KAJTI OBE STRANKI STA SE SPORAZUMELI V a« dežela se je oddahnila, kajti pomanjkanje premoga je postajalo z vsakim dnem občutneje. — Z&padno od države Ohio bodo smeli premogar-ji sklepati privatne in krajevne pogodbe. — Dr. John Steelman ima največ zaslug. Najkasneje v ponedeljek bodo pričele obratovati majne v okrožju mehkega premoga in skoro pol milijona premogarjev se bo vrnilo na delo. Skoro tri mesece so počivali in potrpežljivo čakali, kako se bo končala pogajanja med njihovim zastopnikom Johnom L. Lewisom ter zastopniki premogovnih baronov. Posvetovanja so se začela že sredi meseca marca, pa so bila skoro vedno na mrtvi točki. Nobena stranka ni hotela niti za las popustiti. Delavska tajnica Misa Ferkinsova je skušala posredovati, toda vsa njena prizadevanja so bila za- ITALIJANI PROTI KAVI man. Slednjič je prevzel vlogo zveznega razsodnika dr. John R. Steelman, pa tudi on ni spočetka dosti o-pravil. 1 Deželi je začelo resno primanjkovati premoga, majnerji so pa zabredli v veliko revščino in pomanjkanje Naposled je predsednik Roosevelt posegel vmes ter v ostrih besedah zabičil Johnu L. Lewisu, načelniku United Mine Workers, in zastopnikom delodajalcev, da morajo skleniti nekakšen sporazum. Steelman se je podal z vso vnemo na delo ter kmalu pridobil Lewisa na svojo stran. Dogovorili so se glede dveletne pogodbe med operatorji v Pennsylvaniji in Ohio ter United Mine Workers. Lewisova organizacija ima v tem okrožju izključno praviho zastopati premogarje. Zapadno od države Ohio imajo pa operatorji prosto roko ter lahko sklepajo pogodbe s katerokoli organizacijo. Pri tem bo prišla v prvi vrsti vpoštev organizacija Progressive Mine Workers, ki spada k Ameriški delavski federaciji. V Central City, v za-padnem delu države Kentucky, je bila že včeraj popoldne podpisana prva posebna pogodba, in nad 6000 premogarjev se je vrnilo na delo. Dasi ao premogarji ponekod že tri mesece počivali in je pred dvema tednoma zapretil John L. Lewis z generalno stavko, je bila še vedno v veljavi po godba izza leta 1936. Ugasniti bi imela po dvakratnem podaljšanju šele v soboto zvečer. Dr. Steelman, ki je zastavil svoj vpliv, da je pobotal nasprotnike, je sporočil, da se zavzemajo operatorji za dveletno podaljšanje sedanje pogodbe. V nekatere posebne pogodbe bo vključena tudi točka glede "closed shopa". Soglasno s to točko smejo delati v majhnah izključno le člani Lewisove organizacije. Splošno je znano, da se je John L. Lewis vkloni1. predsednikovi volji ter je celo poslal lokalom zap»^ dno od države Ohio brzojavke, da smejo sklepati delodajalci posebne pogodbe. Iz Washingtona poročajo, da je bil predsednik Roosevelt sklenil čimprej in z vsemi mogočnim. ' ' Či ooravnavo. Predsednikov tajnik Stephen Earley je včeraj izjavil, da je Roosevelt z uspehom zadovoljen. Vse je namreč kazalo, da se bodo pogajanja vnovič odgo-dila Se sinoči se je posvetoval generalni pravdnik Fr. Murphy s predsednikom flede ukrepov, ki bi bili it / ? Fašisti naročajo narodu da pije manj kave. — Bojkot državam, ki za kavo zahtevajo zlato. RIM, Italija, 11. maja. — Generalni tajnik fašistične stranke Acliille IS t a race v hvo-ji zadnji okrožnici poživlja Italijane, da prenehajo, ali pa saj zmanjšajo vži vanje kave. '•Prav vsi sposobni fašisti in oni, ki pripadajo vladni stranki, ne sinejo piti kave, ali pa morajo kar najbolj zmanjšati pitje kave," pravi Staraee v svoji okrožnici. "S tem bomo kaznovali dežele, ki mesto,' da bi kavo zamenjale za naše blago, zahtevajo naše zlato.*' Ako se bodo Itlijani ravnali po tem naročilu, tedaj bo okoli 10,000,000 italijanskih mož, žena in otrok opustilo kavo. Ni pa jasno, katere države misli Staraee, kajti Nemčija i-ma v zakupu v?o brazilsko kavo in jo prodaja Italiji za zlato. Toda tako stroga izjava je komaj namenjena italijanski tovarišici v osi. Z Brazilijo pa Italija nima nikake pogodbe glede kave in bo najbrže Brazilija najbolj kaznovana. Položaj glede kave je v Italiji zelo težaven. Kave skoro že ni mogoče nikjer dobiti; kdor pa je tako srečen, da jo najde, je more dobiti komaj četrt funta. ' Pojavljajo se že nadomestki in celo po najboljših hotelih. Italija je sicer v Abesiniji nasadila mnogo kiave, toda pridelek je do esedai še neznaten. NOVI RUSKI POSLANIK MOSKVA, Rusija, 11. maja. — Uradna časnikarska agen-tuura "Tass" naznanja, da je predsedništvo najvišjega sov-jeta imenovalo dosedanjega poslaniškega namestnika v Wasliingtonu Konstantina A. Oumanskega aa poslanika v Združenih državah. Ouniansky je vodil ru-sko poslaništvo, odkar je poslanik Aleksander A. Trojanov?ky v juniju lansko leto odpotoval v Moskvo. Ouniansky je bil rojen leta 1902 v Nikola je vu v Ukrajini. Gimnazijo in vseučilišče je dokončal v Moskvi. Gladko govori ruščino, angleščino, francoščino in nemščino. Tudi italijanščino govori precej dobro. Že zgodaj je stopil na časnikarsko polje in dolgo časa bil poročevalec časnikarske agen-ture "Tass". Leta 1930 je prišel v sovjetski vrianji urad, kjer je bil načelnik časnikarskega urada. Ko je prišel v Washington Maksim Litvrnov, da sklene pogo- SKANDINAVSKE DRŽAVEBODO NEVTRALNE Skandinavske države niso sprejele Hitlerjeve ponudbe za nenapadal-no pogodbo. — Vsaki državi je odločitev. prepuščena STX KJKQIO.LM, Švedska 11. maja. — Vnanji ministri Danske,Norveške, Finske in Švedske' so ponovno ]K»trdili svojo j>oliti'ko strog«' nevtralnosti med evropskimi nasprotni in ni si tabori ter so prepustili vsaki državi, da se sama odloči, ako hoče sprejeti Hitlerjevo ponudbo za nenapadalno pogodbo . Ne da 'bi naravnost zavrnili vnanji ministri izjavili da hočejo ostati nevtralni. Vmanji lniidistri so izjavili, da so prepričani, da mora biti odgovor Hitlerju tak, da bo vsakomur jasno, da liočejo1 severne evropske države ostati Usrogo in nepristransko nevtralne in se pri tem sklicujejo na pravico vsakega naroda do samoodloeevanja. Poročilo o seji vnanjih ministrov pravi med drugim: "Mednarodna politika, katero so te države zavzele in jo hočejo obdržati, jili izključuje od lega, da bi postale kakor-šenkoli predmet političnih zvez drugih držav.*' Osvobodite Cehoslo-. vaško. V nedeljo 14. maja bo hrvatski vijolinist. Vlado Količ priredil v veliki dvorani v Mecca Temipl e, 135 West 551 h St. v New Yorku velik koncert, <~e-gar čisti doflbiček je namenjen za osvolboditev Cehoslovaške iz pod nemškega jarma. Pričetek je ob 8.30 zvečer. Meni odmori botlo nastopili raani govorniki. Vračanje španskih dragocenosti. ŽENEVA, Švica, 11. maja. — Prva pošiljatev španskih dragoeenosti je bila včeraj odposlana v desetih železniških vozovih v Irun. Druga pošiljatev bo odšla prihodnji teden. Takoj pa ne bo poslanih na Šl«msko 15 0 najslavnejših slik, ki bodo skozi poletje raz vstavljene v Ženevi in pozneje še *v drugih mestih. HITLERJU ŽE ODGOVARJAJO Estonska in Letska se nočeta vezati s Hitlerjem. Vse države pazijo na Poljsko. RIGA, Letska, 11. maja. — Baltiški državi Estonska in Letska si najbolj želita, da jih vse države puste pri miru. Obe drža vi imate napol to-1 talitarno vlado in narod je zelo patriotičen. Armade so majhne, toda zelo dobre. Obe državi ste bili prej pod Rusijo, toda njihovi gospodarji so bili nemški baroni in še danes je na jeziku slehernega Leta izrek: "Rajši vraga, kot Nemca." Sedaj pa je te dve državi naprosil Hitler, da z Nemčijo podpišete nenapadalno pogodbo. Ko je Estonska prejela Hitlerjevo povabilo, je vojni minister general Julian Laid-doner naiglo odpotoval v Var-žavo. Vse baltiške države se vprašujejo: "Kakšno bo naše stališče, ako podpišemo pogodbo z Nemčijo, ako pride do voj^e med Nemčijo in Poljsko?" Letska se hoče izogniti vsaki zvezi z Nemčijo, ker je po njenem mnenju vojna med Nemčijo in Poljsko'" Letska se hoče izogniti vsaki zvezi z Nemčijo, ker je po njenem mnenju vojna med Nemčijo in Poljsko skoro neizogibna. Poijska pa se zaveda, da je Gdansk za njo neobhodno potreben. Gdansk je ključ do poljske reke Visle in se bodo Poljaki zanj borili do zadnjega. KODANJ, Danska, 11. maja. — V prestolieah Danske, Švedske, Norveške in Finske razmišljajo o tem, kak odgovor bi poslali Hitlerju na njegov predlog za nenapadalno i>ogo-dbo z Nemčijo. Danski »vnanji minister dr. Peter Munch se je o tem posvetoval z ostalimi ministri in s parlamentarnim odborom za vnanje zadeve. Vedno bolj se kaže, da bodo Švedska, Norveška in Finska na Hitlerjev predlog odgovorile z "ne". RUSIJI NE BO TREBA V VOJNO, PREDN0 SE JE ANGLIJA UDELEŽI LONDON, Anglija, 1 I. maja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je javno zagotovil Rusiji, da se ji je ne bo treba bojevati za kako majhno evropsko državo, dokler ne greste v vojno Anglija in Francija. To zagotovilo je Chamberlain podal kot odgovor na rusko izjavo, ki pravi, da angleški predlogi za zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo ne dajejo Rusiji nikake jamščine, da bi se mogoče morala sama braniti proti agresivnosti. A _ „. , i Chamberlain je bil v s-vojih Anglesko-turska pogod- j besedah zelo previden, ker so ba ne bo podpisana; pogajanja še vedno *v teku. pred sporazumom z IGlede angleškega jamstva Polj- Moskvo. - Nikakega *ki' Turčiji in Grški je Cha11" dvoma ni na katero stran se bo postavila Turčija. POGODBA MED TURČIJO IN ANGLIJO ISTANBUL, Turčija, 11. maja. — Odkar je list 14Ak-šam" naznanil uspešen zaključek angleško-turških pogajanj in je bil vsled tega 'vstavljen, ni bi-lo o tem v turškem časopisju ničesar objavljenega. Uradno je bilo zelo kratko naznanjeno o izidu razgovorov re berlain rekel, da k temu jamstvu ni bila povabljena Rusija, ker bi vsled tega nastali nekateri zatpletljaji. Pri tem je mislil na nekatere majhne države, ki se boje komunističnega vpliva. Dalje je rekel Chamberlain, da Rusija želi pravo vojaško zvezo treh držav in da se za skupno akcijo posvetujejo generalni štabi vseli treh držav. Po Chamberlaiuovem mnenju ]ki bi to zadelo na velike ovi- sovjetskega vnanjega podlco misarja Vladimira Potemkina s turškimi državniki. Inozem-ski časnikarski poročevalci vsled tega sklepiajo, da bodo podrobnosti angleško-turškega sporazuma objavljene šele po tem, kadar !bodo končana angleško* ruska pogajanja. Chamberlain je poja-nil, da je bilo Rusiji zagotovljeno, da ne bo izvabljena v kak položaj, da bi se morala aama bojevati ter rekel, da Anglija sedaj čaka na ruski odgovor in nove predloge. Angleška javnost je prepričana, da pogajanja med An- dbo z Združenimi državami, ga je spremljal Oumansky. Leta 1936 je bil dodeljen ruskemu poslaniškemu zboru v Washingtonu, kjer je ostal do danes. potr«4>ni, če bi obe stranki trdovratno vztrajali vsaka na svojem stališču. VtcbiiMt tega posvetovanja ni znancu ,, ... glijo in Rusijo ugodno napre- ivolikor je .znano, je Turčija ^ bo y ^^ { ^ do Popolnega sporazuma. Nek la'boritski poslanec je Chamberlainu svetoval, da bi šel vnanji minister lord Halifax v Moskvo, da z novim sovjetskim vnanjim komisarjem VjačesJavom Molotovoin pospeši sklenitev pogodbe. Chamberlain »pa je na to odgovoril: *4Mislim, da bo boljše, da počakamo na odgovor sovjetske vlade, potem pa bomo videli, kakšni koraki so potrebni." RUSKI LIST VSTAVLJEN MOSKVA, Rusija, 11. maja. —. V francoskem jeziku izhajajoči lirit "Journal de Moscou", ki je razlagal sovjetsko politiko vnanjemu svetu, je včeraj prenehal izhajati. Nekateri so zaradi tega mnenja, da bo od sedaj Rusija svojo vnanjo politiko tujcem o-znanjala samo v ruščini. Prenehanje lista je vsled tega velikega pomena, ker je prišlo tako naglo po odstopu vnanjega komisarja Litvinova. Kssiraraa ADVERTISE IN' •QLA5 NARODA'' glijo, da zagotovi mir v Evropi in brani majhne države pred kakoršnokoli agresivnostjo. Odkar je bila vstanovljena turška republika, je bila njena politika: "Varnost doma, mir zunaj; živi in pusti živeti drugim ! ' Zato je Turčija naklonjena onim državam, ki stremijo za mirom in redom na svetu. — Vsled okolščin je Turčija prisiljena biti zelo previdna, toda, če pride čas, ko nevtralnost ne bo več mogoča, tedaj ni nikakega •vprašanja o tem, na kateri strani bo Turčija. DOBER JEDEC WARWICK, R. I., 9. majp. — Nedavno je bil proglašen štirimi jstmesečni George A. ,Carr za najpopolnejšega otro-'ka. Ima dvanajst zob, najbolj mu pa ugaja steak, i Njegov oče je šofer, ki le s j težavo 'preživlja svojo druži no. Toda štirina jstmesečni Anthony mora imeti vse, kar si poželi. Za zajtrk mu dajo sadje, zdrob in mleko. Opoldne lima porkčap, krompir, dvoje zelenjav in sadje. Za 'večerjo 'kos steaka, krompir in makn-' rone. Poje skoro toliko kot vsak edwli. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PKI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK 33 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJOČI!! NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (Pettnina ptetana) Vsoto lahko pofijete r snamkah po 2 oairoma {to 8 cente. Friday, May 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY GLAS NARODA" (toki or Owaad ud Published by PUBLISHING COMTANY (A Corpora tloa) J. Lapabt, 8m. of above officer*: NEW YORK, N. V. 46th Year laaoRi D ran HAT IXOKP r 8DNDAI8 1ND flOUDAia Mmttwfat « A^reemrat . te Eui •• •••••• $0.4 tc k ...............$S.'i0 B ......... ...... RJC Za New Tort n « Za pol 'ata Za iDOKBftTO m o pol leta...... • sio lete . . $7 00 ■ •••• $3 *0 »lo leto .. $7.;w ..........$3.&U UHAJA V8AKI DAN PEAZNIKOV IZVZEMftl NEDELJ IN HUB NAHODA". SI« WEST lUk STREET, NEW YORK. N.1. flUTIONl! CHckea 1—HO VOJAŠKA MOC VELESIL V neki londonski založbi je pravkar izšla knjiga~o~vojT-«ki moči velesil. Neznani Mvtor govori oudarko.ii o runki armadi, ki jo Miiatra za izredno močno in naravnost nczmagljivo. Piše: Rusija si lasti uujmočin-jši vojni potential, Uiijboljso motorizirano vojmko in uajmogučnejša napadalna orožja." ttusko vojno silo ceni meti drugim na lo, številu prva na .-netil. — Polj-ka ima {»osebno močno koujeništvo. Po mobilize eiji razpolaga lahko s (K) do 70 divizijami, kar se pa tire strt; trva, j«' slabo založena. Nemško armado ceni za primer vojne na nič manj ne^«> 300 divizij, pri čemer odpaditi s francosko mornariško pomočjo moglo an ifleško sredozemsko brodovje izvesti učinkovito blokado v Sredozemskem morju. NEMŠKA SOODBA O POLITIKI JUGOSLAVIJE (radna "Nemška diplomatska in politična korespon denea" komentira prizadevanje Franeije ki Velike Britanije za obkolitev Nemčije in likratu tudi beneške razgovore mi l grofom CUnooi in dr. Cincar Markovieem ter pravi med dru-fimx 44Jugoslavija je najprej izvedla svoje narodno zedinje-oje, nato se je pa lotila skupaj s svojimi sosedi naloge, da u stvari mednarodno za upa uje in da ne bo »vev dovolila, da 1 »t jo izigravala katerakoli država, ki nima nobenega opravka v tem delu K v rope. Beneški razgovori to utrdili italijansko j ugoslo vensko prijateljstvo in tako le še 'bolj razširili in poglobili prijatelj »ko soseščino v podonavski kotlini. Ta politika, ki jo bo sestanek med dr. Cinear-Markovičem ni »von Ribbentropom ponovno potrdil, se lahko z vso pravico imenuje '(»olitika miru. Nujno je, da ves svet vendar že sprevidi v.se tu, poseb bo pa tisti, ki se še zmerom ne morejo sprijazniti s čim te»» Rejnini sodelovanjem med podunavskimi državami, sodelova njem, ki ni ustvarjeno za to, da bi tvorilo izhodišče politike tistih držarv, ki nimajo nobene zveze s tem delom Evrope/' KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: 35 $i UreoANJA ZBIRKA VfMSHUJE HLKDKfK KNJIUE: TRETJI ROD: Povest Spisal lAJjZE Z U l* AN C VEČNE VEZI: Povest, Sptial OR. IVO Š0HLI KARADZOR2EVCI: Zgodovin« Spisal: J. OliOZES VODNIKOVA PRATIKA C4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA" my^m'tkh STREET t ' : : NEW YOKE, N. S. DAN MATER Tedenski kotiček 'iše i. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. cTHati, ''.Mati! Mati!" Vzdih iz boja. .Sin me kliče. Dvignila se ibom čex griče, čez rumene. Pred menoj >o nun v zibeli prvi žarki zaiblesteli — in brez mene j zadnji dan um ne zatone. | dokler >«■ nad njim ne sklon«' j moja rojta. t '<• in- najdem v hrepenenju ga iskrenem, j mrtva .sem, še pieden sklenem !«hn'\ e v Jui^i; j kakor v h'du lok utili ie, j pieden zadnji vir usihii«' v zimski strugi. < 'e i?n najdem; kakor včasih. Križ na čelo. V tihi glasih mu za pojem: Spa vaj sinko! Ali i gel tvoj nad labo diše. Zunaj divja vihra piše črke grozile, črk«', črke — zvile veje, da ibo vila se grozneje ure pozne. O, naj vije! O, naj brije! Sinko, spa vaj! K t«»bi ni je — več ne bo je--- Si I vin Sar de n k o. Mothers' Day. Srečni >«» ti.sti in skoro jim zavidam, ki lahko svojim materam ztlaj ob njihovem prazniku, ki l><> v nedeljo 14. maja. izrav.ijo svojo v«lanost, ljubezen in hvalež nosi v stiskom desniee. s |>o-Ijubom ali darilom, fiko mo.uo če. .laz ji ne morem podati *ro k e. kajti moja desniea bi morala biti dolga najuuriij :»f>oo milj. da bi segla preko tn-orja v Jugoslavijo v prekrasno po-av-ko dolino na l>o-leiijskem. Da v tisti romantični pokrajini v senci žlahtne vinske trte stoji bela hišica in v nji še živi moja ljuba majčiea ter o davnih dnevih, ko smo se skupaj bili premišljuje, iti še vedno, že |>e1 iii-Ivajset let po meni Židu j«* Ah, mati, mati! Kaj vse ob sega ta kratka, toda najmlajša besmla! Je vzor najčistejše Ijobe/ni. .simbol največje po-žrt vovaluost i, zareee ognjišče, ki širi prijetno toploto po dru žinali sredi mrzl«*ga, brezen* nega -veta. i »t rok lahko za-i«le na kriva pota, pozabi na uiater, ji o«|icgne ljubezen in imtrda eelo spoštovanje. Pa prid«* bolezen, nesreča, stiska, potreba, im kdo drugi j«1 nego mati, ki prva pohiti k otroku ter mu nu«li tolažbo, sočutje, pontoč. Zal, da mnogi otroci šele takrat s poznajo, kaj jim i»* bila mati, ko jo za vedno izgube. * « Bolniki. — V spomin mi pri hajajo <1 rije bolniki, ki smo jih imeli -vojera-.no v našem za vodu. Bil je še primeroma mlad, bioz desnice. Iztiril pa -i je levico tako. da je to bil pravi mojster v tipkanju na pisalni stroj in v igranju na klavir. \*a Viprifšanj«'. kje j«- izirirhil roko. mi j«' dejal: — 'Prišel sem ob njo v dvoboju za čast i u« i je izvoljeiike, sedanje žene. Rana >ama po s«*l>i ni liila nevania. ali pii- je vnetje, prisad, zastrup- il« ljiMlti io segel V de-nieo, r«'k«M*: - Moje so/.alj«'. ampak boril si s«' za nastal iz neznanega vzroka nenadoma ogenj, po polnoči, ko smo že spali. Vsi smo s«» Še pravočasim rešili, jaz in moji štirje mlajši bratje in sestre, oče pa j«* delal v bližnjem mestu v tovarni nočno šilito, mati pa -«• še iii vrnila z obiska pri svoji t«*ti. tako vsaj smo mislili. V našo veliko groz«> pa smo ugotovili, da ni bilo tako, kajti za-lišali smo njen«) olnipno vpitj«' na p«mnrč — sko-zi okno v trat jem nadstropju. Po stop- Vabilo na PLESNO VESELICO s POJEDINO SLOVENSKI DOM na 36 Danube Street, LITTLE FALLS, N. Y. prirrdi PLESNO VESEUCO in POJEDINI! V SOBOTO VEČER, 20. MAJA, 1939 V A131 SE v>e Slovence iz tukajšnjega okrožja, «la likor mogoče mlelcže. — Pijače in je«lače bo dovolj ti.. razpolago. I«; HA I. A ««» TI KAJENJA o->lopja sesuje in.pokoplje mene in mater, toda ravnokar pri-spevši gasilec naju naglo izvleče izpod razvalin. Mami sipo čudnem naključju ni nič hudega zgodilo razen malenkostnih opeklin, memi pa je t žak tram zlomil nogo. Ali kaj za to, veselim se samo, da sem ji rešil njeno, zame tako drago življenje. Ničesar mu nisem mogel odgovoriti radi ginjenosti, samo sklonil .s«'in se nad njim in mu pritisnil — poljufli na čelo — v znak priznanja tako velike p«>-žrtvovalue ljubezni do matere. Pametna prepoved. —Državni penn>ylvanijski senat v Har-risburgu j«' pred kratkim volil z 4o glasovi proti 2, «la s«* pre-pove }>o e«'li tlržavi /prodaja in uporaba t4fin»wo'rks" za dan 4. julija in ob vsakem drugem času. * ♦ • Kje je prosperiteta? — Naše mesto je makolektovalo v prvih 4 mesecih hjttosujega leta za $1?.VHM) manj na davkih nego lani ob enakem času. Dolioilki na davkih so merilo prosperitete, in jaz seui radoveden, kje j«» tista gospa, o kateri kriči kapitalistično ča-o-pis je, da je že v deželi, češ, da ni potreba več toliko za relief in toliko \YPA delavcev. * * * Povečanje zavoda. — Mestuu tuberkulozna bolnišnic« na na Leech farmi bo v kratkem povečana za 160 postelj, kar bo stalo $775,000 Zvezna vlada bo prispevala |>otom WPA $295.000 ostalo pa »bo trj>elo nne^to. ' * • Telefonski pogovor. — <>b zaključku tega dopisa za brni telefonski zvonec, long distance. — Hallo, kdo govori in kje! — Rojakinja iz neke naselbine l»i ti rada nekaj povedala. — Katera rojakinja in o«1-kod t — Ni važno kdo in odkod, ampak samo kaj ti bo povedala. — Ali je kaj novega! Kako pa naj sporoewn, če ne veni kje se je zgodilo. — Ob. prav nič ni novega, samo jiiiz ti hočem povedati, da si — velik strahopetec. — Jaz? (Tri eto zelenih, od-W pa t^T , Jfri, fcUaJHtopec, J ki delam ž«' toliko časa v hol-nišniei med bolniki s >t«»teri-mi različnimi bohv.nimi brez najmanjše bo jazni, da bi se ka-leiv naleze I ? .Jaz, strahote) h*:-, ki ii<')>restan«» vršim |Misel v dru/bi več dm-atov b«ijniških sHr«»7iii«- brez \sakega strahu, voje imr/.r't i zamotala .Faz, straliolep«*«'. k«»! s<'in veinlar nekoč na«lomestil r»očii«'ga čuvaja na največjem j ittsburškem p;>kopali:ču. t. j. .Mb'gheliv ('«'.inetery. k«< s«-to tam delal poleti in si* ni-em opolnoči prav nič bal -to tj-oč mrtvih, ki so pod mojimi nogami | mm'i val i ' Da, amfrak vse t«» tj ni«" ne pomaga, saj ^i sam priznal v -v«»ji za«ln»i koloni. «la ti je si'ee v hlač«1 skočilo. k«i -!«• im«'-li iMlriniti z aeroplanoin proti New Volku k «»'voritvi sv«'tov-n«' razstav«' in si doma ostal. — Oh, tisto? Ampak t«» j«-'bila samo* skrbna previdnost, kajti ;prepogosto čitamo o zrač-iai!) katastrofah. Ni pa bilo toliko zaradi mene, ker mladost j«' ž«' za nami. «mI stnrosti pa nimamo ničesar dtfhrcga pričakovati, in par let več ali manj ne ponu-ni «lo'-ti. Ak«» umrj leiiski koti ček, in bi ga težko pogrešali, ako bi s«' mi kaj pripetilo. — O, da. ti ž«* veriannMii, »aj iy.govor je vsak dober, čejnav je s trte izvit. IIot«'l sem ji Š«> nekaj ug«»-varjae ji InHiili. nk«i noč«' <-ni«»kov pri-kmoditi, ki jih je kuhala za ve-•čerjo. ^ Poz«lrav! S Peter •i HEARST SE NASELI V M0NAK0VEM. Mouak«ivo jo prišla t«* »Ini iz Pariza v«*st, k i j«- vi« let i na prvi pogled malo m-verjetna. Milani ameriški «*asopisni kralj Ifearst ima baje namen, da se naseli v Jjayarski prestolnici. Votli I ni krogi tam o tem ničesar še ne ve«lo.. Znano pa je. da ima sedaj 75-Ietni mož po-«*bn«> naklonjenost do tega mesta. < >1» vsakem svojem obisku Kvrope ga j«' jMisetil. In«i)M»nirale so mu {»osi'lmo njegove iniietno-1 n«* zbirke, ("'asopisni kralj j«1 v za tin jem.času ustavil več časnikov svojega koncema in prodal velik «1«*1 svojih posestev v A-meriki. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo; Za $ -.4» .......... Dio. U't) $ 4.7(1 .......... I>iU. -JxP-t % o.so .......... Din. :iuo $10.70 .......... Dio. ofh — .......... L>iu. lOUO $41.— .......... l>in. -J000 V Italijo: Zrn % 0.30 ....................Ur 100 S 12.— ....................Ur SM $ — ....................IJh 600 S 57 — ....................Ur 1000 $112.00 ....................Ur 2000 $107.— ....................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AU DOLI l izptatil« rcfJA *S«nJ MT Jih ali lirah. telite pacaj* NUJNA NAKAZILA IZVKSU-&IEMO PO CABLB LETTS« ZA PRISTOJBINO ti— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL RCJREAU) *!»■ W. ST., NEW'YOKK Xa sodniji mora biti rlovek pivvitleu. Posebno, ee setliš Ui» Ziitožni klopi. .S soJniki nam r«'«"- ni ilohro «"*rešeiij zobati. gnanemu raz^rajaieu je.oei-tala obtožnica, .la je> ubil «lv.» šipi. Ka/.en za talk pregrcnelc ohivajno ni velika. Obtožen«v nmra plačati stroška in spleti par »lihi. Sodnik st- j v p«»sebno zanimal, s kakšuiiu predmetom je obložene«; ubil šipi. — 1, no, — je pojasnil, — skalo sem izruval iz tal in jo vrgel v okno. — Kako je bila skala v«*lika — j«' hotel vedeti radovedni sodnik. — Tako velika kot moja pest: :— O, je bila pa že malo več j«. — Ali j«« bila tako velik;, kot moja gJiiva.' — Mogove je 'bila tako velika, — j«- odvrnil obtoženec, -ampak ni bila tako debela. Obtožene«- je bil obsojen ■ *i še «lanes se«ti. \' Chicagu sta živela mož in žena. Oba sta bila gluhonema. Pogovarjala sta se kot se-lnutci pogovarjajo — z znamenji. Ko se ga je žena naveličala, ga je tožila za ločitev zakona. Ko jo je sodnik s ponoojo tolmača vprašal, eeinu »e lioče ločiti, mu je dopovedala, da zato, ker ji zvečer ne pusti go vorit i. — Kako je to mogoče' — se je začudil -otlnik. — On kar luč ugasne, — je pojasnil tolmač, — pa je p«, govora konec. >— Kateri človek je pečlar* — Pečlar je tisti človek, ki. desetkrat prej premisli, pre-tlno se poroči, potem pa samec ostane. Neki učenjak je rekel in prav mu dam: — Le tisti, ki so v dolini, se prepirajo, katera smer je prava. Kdor «*toji na višini, vidi smer jasno pred seboj. Kdor hoče imeti uspeli v življenju, «niora biti posten in tla-lekoviden. l>a je človek pošten, ne sine nikdar prelomiti nobene ob Ijirfbe. Da je človek dalekovideu, pa ne sme nikdar ničesar obljubiti. Prisrčno ga je objela iu mu priliznjeno rekla: — Ali veš, kaj 1k» jutri? — Xe, kaj bo jutri? — Jutri bo moj rojstni »lan. Jutri bom stara petintrideset let. — Kaj zv spet— >e je začudi l mož. Laž jV predrzna. Laž je vsoga zmožna. t V >i drugače ii<» zna pomagati zapiše besedo "JReaiiica* na >voj prapor. Žena je šla s svojim možem kupovat kopalno obleko. Bogata je bila. pa nič kaj le I h* postave. In zbirala si j<> globoko i zre. zauo s raj«*-i«-o ler dobro ped do lic»* hlače. — Nikar ne kupuj tega, — se je zgrozil mož. — Taka ne smeš v kopališče. Kaj bodo pa ljudje rekli: — Xo, kaj bodo ljudje re kli t — se je postavila predonj. — O,, nič, —, je odvrnil pohlevno, — ko bodo mene iu tebe pogledali, bodo rekli, da seu« te samo zaradi denarja va*t; t -'Ji; - isiria "VESS tliOUA"-H«tT«fl Friday. May 12. 1939 BLDVENB TTUOOSLAV7 DULY c>Mati in sin. ! • i.N.i jiodlego y.lat«v .sanjo \i*7.la I n lniM', ! •> iiji't!t v-ega ogrnila, j kadar ~e moj sinko vine. "PRIJATELJSKO ZAVOJEV A\JE KATJUilNA š|*l II i So v MOJA M AII pl 4*11 M'lll. - »!j<- v mehke lila/.itie iln 1m» moj -in v«V-no ljubil Trinajstkrat j««, zajokalo iz Zakaj naj je bil še tako maj l.'mil je — tvoj zvesti j < t ti* tvojega telesa. Titi« j* t druli I teti, >e tako slab in |hj1tHkiijspremljevalec in sotrpin, in sli-mli oli«»k si /.ilMila \ koritu, ki materino rok«' — ko je m*I ju -ala %«mii dve melodiji, ki ju do J1' -'alo »I* tvoji po«tolji. Ne vi«" z doma. j«' vedel, tla |»oti nu >mrti m* )»ozahi, k«lor ju j«' eii-bi mogla -eš|H» i»«n"-i, ki >i jili z«j ne Ih> l^aliko se Jr> vr- morala preOe leti. predeli je nil ah «1hii. 4a »Iva, morda tudi \-eli trinajst otrok dora-lo v za |»et ali še*t «lni. di naj«!«* nove sluxlie. Njegov pro-bosta hodila |»o sobi in nosila --»or v sobi je bil za^eit. In nu rokah vckajočejm otroka a- prav zato jo bilo slovo tuko tež-li *edola na popelji in zibala|ko . . . korito. No«"i, ko si vstajala in pokrival« razguljena otroška telesa, Nori. k«i j«« ob tvoji |>o-stelji stala skrb in ti ni dala da bi zaprla oei. No bi mogla ^sMi grižljajev, ki si jih morala pri trgat i, da si lahko nahranila svojo drobno deeo. Mnogokdaj si morala napraviti čudei, da si nam lahko skuhala i/)m.h|. Fruii-eiš«>k, Magdalena. Marija. Peter. Julijami, Katarina. Ciril, Otilija, Ivana, Noža. ,lMk% Za lika — tuk«i stovilui *o moji brat j«* in -estp\ Dorasli miio in -o razkropili p«i svetu — da-II«'- komaj |Mrzuam«) drug drugega. poti vodi ml tebe v ^vo| i imuioči, ko no moreš »»pati. Ramlnla si nam vh) svojo ljubezen, prav iioIm* den ni Ibil prikrajšan zanjo. Kdo j«« naprav il iz tel*1 vzgojiteljico, da se (najboljši |mli gogi viVokih šol m* bi mogli moriti - teboj? Trpljenje jej bilo tvoj veliki uči tel j. Trp 1 jen jo j«» bilo tisti nesmrtni mojster, ki te j«. itklitial v naj )M»f»o)iicj^ dom -i— soba ni kakor srro, ki lahko sprejme vase vos Širni svet. fsoba je morila de*et kvadratnili metrov in -«» ni dula razmakniti. \">«»lej, kadar je prijel v koli t«» n«»v »"lan. S4- m«u je «*defi žb4» pri vo culo. domov pa si vračala bk»«la in tilia in ponooi je v tesni sobi jrfisal tvoj pridušeni jok. Tvoje srce je krvavelo, morala o I nje^a odtixati nov kos in j^a dati otroku na |*>t. rr«nla oir tjeiiega otroka, ki se ^ti ni u -milila uoImmui ln»^atih kini*«"-kili žena, r>i gn usmilila ti iti ga rešila la«"ne inrti. Zi, kakor lahko ljubimo le eloveUa. ici irias j«» n^il gi»to^e .^mrti. AKO NAMERAVAT*; OUISKA1I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBI T K JO BREZPLAČNO AKO NAKOC1TU Slovensko- Amerikanski Koledar za Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "Glas Naroda" S1C HrtJ lltb SAr«ct New Vari«. N. V. I toliko iMmljile vMito v iNfštuih /.umMikali (mi 2 laiririiia |m> ivutfl 'Ali jojine. kri kanila, .mi na zlato j«* p«; ll»it;»i! krat >lišal; m«»za «b«mov, in za Nitka >e mi krotivii"-i bijanj«' ž«*l»ljev v krsto, ki v ,*•„ j,.;. ,,„ j^ ,nat« r u'»o-; ujej leži ro«lit«'lj. { Nikovjar ni bil«», ki bi te od- Tam »na Kra-u ><■ /.amaj«- likoval. ali ti vsaj «*e-tital, ko je tvoj |x»sle«lnji otr«»k kon«'*til sobi. Nih«V ti ni nikoli izrekel priznanja za tvoj (»ovnftii ifi tv»»-j«; neutrudno delo. saj ne .spadaš v svet. kj«*r se vse velike in majhno zaslugo ota*šajo m( veliki zvon. . Delavka si, navadna, preprosta delavka. Koža tvojih rok j«* raz|M)kana in fina. Tvoja ramena so' upognjena. Vse svoje življenje -i bila udinjana tr-demu delu. ki i<» pogosto presegalo tvoje lnoei. Trinajst otrok -i rodila, de-><*t si jih p«»slala v -vet.. De--et r«m krvavi v tvojem sreu. T\*oj«* življenje je pi^tnlo ^.e bolj žalostno; -ama >i. Tudi vsa tvoja v«*lika IjirlM-zeri je š|u po svetu, kjer i-ee svoje otroki' in .jim govori tople materinske bose« le. in >«• zgain« siva -kala, a |hmI njo -iii mrtvi vzdihne 411 'lijem, mati. Hvala!" Ivan Albreht. •Slika nam predstavlja italijanske vojak«-, ki izkrcali v hm u v Alb; liliji. »t*lull«il»««il!i.1«iH»>«i»||,/ilt»»illiH/i»i:,"!:l||1tti>!ll,MMi*«»,,sll,,,'l!^■«»imil>l|i »liMiiitiij, .iiMintiii^.i-MMiiitj, .f»i*ii«»iij. ,).. jmuhii,, „111111111;, „i!niii|„ „ IM ........................................................................................................••«'■; '"i;;«::! !"- "* ;.Miii,-*?i.il„5n-»ti,t,.„,!„',..,<."»1,,„.„.<.''Mi,,. ^,,,;^;.:,,,,,,^!';^, VA2NO ZA NAROČNIKE P<4eg Maluva V* ruvMa« du kdaj lutr MniCaiao. Prva Mvvilkia |m>iu**ui —r—'« . druga tUu Ui trHja t« teto. Da um prUva-»it«* ariMkiretMivca drla i« atruAkuT. Vai i»ruelmo. da akutate aaroCu!-»" prav««> mož I imenuje, je pono<"i v«lrl v sob«>; in'k<* bolniške strežni«*«1.. Svit j n j«»irove svetilke je patelje in tam odkril "najbolj dfi^estne prste notr na svetu** kakor j«> zagotavljal strežnici, ki .se je bila med tein Obudila, 'uri ki je t«» mien«* prst«* takoj skrila pod odejo. IVivz pa j«' sinlel lia ro>h postelj«* in j«* skušal ženski, ki se j<* vsa tresla o«I strahu «lo-povedati, da je ob pogledu na tiste prste i/igllbil vse slain* namene, da s«' j<* v mlado skratka zatjuiiil. Postati lio-e«* eelo dost«»jeii elov«»k. ee bi ona |»ostala njetrov* žena. \ svojem >trahli j«* r«*kbt bolniška stnuuiira na p«»l 4*da" in |tov«*dala mu je nekaj «'<'lo o prihrankih, s katerimi bi -h lahko ponW'ila. Obljubila mu je, «la m* borita nasbilnji dan >e-tala. Ko j«* vlomilcH* prišel na s«*stanek, ga j«* sprejela lieija, ki j«» jo bila bolniearka pozvala na pomo«". Xa ta na-ein jo rev«'/ zvedel, da uni j<* ženska z uajl>olj mirnimi pr*ti no^ mu svetu »lala pošteno ko-šaro. Maacoaiab, Fraak Nortb diksfo ta Wiokrgaa MitlLAMU: »r. MICHIGAN: L. atiNN Export, Far rail, Jerry Ukora Tore* CitJ. Math rr Oreeaaburg. Fraak Novak Homar Cttcy, rr, Jobnatowa, Ma Krayn. Ant. TanAelj Im*tm. Praak Billdeh # Midway, Joua tet Plttabvrgb ta BteelUm. A. Hran Turtla Oraak, Fr. Went Nearu WIHCON8IN. * Milwaukee. W«* A1IU, Vt. Rbebtxygaa, WTOM1KG : Rork DlaaMadvflle. Joa GASILCI NA POGREBU. V K o jet i nu v eeš'koslova-škeau protektoratu j«* nastal v hiši nekega poljeilolctt požar, ki so je hitro razširil in jo vee |K>s|opij \"p(ipelll. Med tem ko je bil ven k rti j v nevarnosti, da Zif«»ri, s«» hili vx» prt-t»ivalcl •a gusilci vivd na polcofiulišeii, kjer so t »okopa val i nekejera i^a-siiea. Gasilci »*o morali od grciba streei na jjogorišoo in pouilultfiU Jiraii Jjin jo uspelo, da twi omejili. . SEZNAM Obiskovalcev SVETOVNE RAZSTAVE V NEW VOKKC Rojaki, ki pridejo na o(>isk ▼ Ne»r Y«»rk, aku želijo iiuet i i uit- t sezuainu, ae laliko uda»e s dopizuik-o ali )m *pe-kli«'ite po telefonu: CHels«»a 31242. Kfl urad je odprt od 7. zjutraj do 4. pO(»oldne (olt nnbotali do 1. p«»pol«Lae>. Knjige, k: e toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi Marryat. (ID.) strani.) V duhu «*i-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljui»ezen. — Viteštvo in maseevanjo — ("a-:, v katerih sta spretnost in gibonost odločevali. Cena ...................... 85e. MORSKI VOLK, Spisal Jack London. (32 t rani ritatelj ga ne bo odložil, do-kl«*r ga ne bo prečita! do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna 11-0-da šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................*!.'><> OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (IVM strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovno vojne. Edinole mojster sal Bulver. (2 knjigi in 2S0 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je hohtelo razkošno življenje v 1'oni-pejih in liftkulanumti. Borbe s afnli-teatni. Spletke egi|N'anskega "čarovnika.*? (flauk in njegova Ijulje-zen. Strašna usoda. Cena ...................... $1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2'i:; in 2:strani.) Ce se hoče od sive nasmejati, čitaj t<* t<» delo -lavnega češkega humorista. I'»ritka satira na staro A\ trijo. Sv-jkove pnstoh»vščine Tie izvahi/o iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (1 ">7 strani.» knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic -lavnega francoskega pisatelja. of I prve do za«lnje >o skrajno zanimive ter neprokosl ji v <• po svoji vsebini. Mauj>es-aut je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$l.tH» UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Dka Vašte. (220 strani.) Koma a iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opijani. istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je pov«*čini znana iz začetka seilanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Xe ho mu žal. Cena..................... . $2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41^ strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika** sta na jhoi.iši de. r pi ate'ja Tavčarja. Kritika je so-gla=;nrga mnenja, da je v teh Tudi dolenjska Kibnica je imela svoj čarovniski proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgo«Iovinskih virov dobro «>plsal preganjanje in kaznovanje "čarovnic." k: so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ...................... $1.00 kakor je BaHmssc jo mogol napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon ZADNJA PRAVDA. Spisal J S. Baar kaj akega kot je Ogenj, don. (432 strani ) Ena najbolj za- (1M ,irmil) VoXJt je preVeXa .....................* ■ Uiinivdi ini najdalsih povesti slavne- iz r-e^čine. Ob čitanju se čitatelj ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške A /oayvV* bo ostal v s|K>minu sle-)ier*mu, ki ju ** ptučital. Preg«*lj j«* mojster sloga in jezik*. Prut^rs-jo ga med najb«»!js«: sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vso huje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.">0 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pre navzlic temu pa lahko preprostemu človeku. Cona...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjaei na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgo- ga ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati. se ne more odtrgati «>d nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu jo pa ro-man na vso moč živahen in zanimiv. Vrt*................. Mr4) SAMOSILmA. Spirai Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja N'ova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov j»* povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. i tel j vži vi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, iu boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena...................... H5c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-borian. {'246 strani.) (Jaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena...................... Cena......................$1.50 geij je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 razumljiv tudi sal Ivan Pregelj. (253 straui.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi-Kictia usoda župnika Golje, potom- satelja "Na krvavih poljanah." Pica tolminskega puntarja. Njegova satelj je segel v najbolj zgodnjo zgo-puntarska kri je prav do smrti kiju- dovino ter mojstrsko razvil snov do bo vala. Knjiga vsebuje poleg dm- današnjih dni. Lepo vezana knjiga gih črtic tudi dve klasični pridigi bo ^ras vsaki knjižnici in vsak jo Tomaža Rutarja. čital z zanimanjem. Cena......................$1.50 Cena ......................$o.00 Cena........................55c. imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se elovelc polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 8oc. najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0- pisnje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME S i Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- činski. (151 strani.) Naš najboljši sal M. Rider Haggard (383 strain rune. tw . - humorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlično'mesto v Črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 zanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00 svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom preči tal od začetka do konca. Cena............................$1.50 Slovenic Publishing Company cii niHSA^fnM Friday May 12, ------ K0VIM1 TTVOOBUm 0HLf S teboj do smrti j Roman ii življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H. ===== e = Toda zapomnite da ta moj prostovoljni prispevek takoj prem-Jia, ako še enkrat [»okušate pobegniti iz življenja. Tudi iz hiše vam ne bo treba iti, toda navaditi se boste motali na skromnejše razmere, ki pa bodo za vas brez vsakih skrbi. Ker lx>m to -|>osestvo sam upravljal, da ga dvignem do višino, ki si jo želim, l»oin oskrbnika od-pustil. Prevzel je >.e drugo ni ostal, doklrr sam ne vzamem v >voje roke vajet o v. Xeozenjen je in yiore ta eas, ko bo os-tal še tukaj, imeti starriovanjje v gospodarskem poslopju. Dosedanje skrbniško poslopje 'bo prašno. Nekoliko ga l»om |»opravil in UH>reU' v nj«im stanovati s svojo heerjo in vam ga prepustim pro.^«» vsake najemnine." "Pnvsim, nikak« r se ne razburjajte; ma nolwn način va> ne manun poniževali; najemnino mi boste plačali x ilrugini delom. Nameravam gojiti konjerejo v velikem obsegu, ka-koriiitro Im» \>e drug« urejeno. Vem, da zelo ddbro {Miznate konj«1 in mi lw»t«' mo*»li > svojim nasv«'i«>iii in delom pomagali. Za t«» bost«« še imeli dovoj moči, in vaše moči se bodo še po Večale, ko bo>ie erfktat lešeni skrbi za |w>-«'stvo. S tem, kar vam midiim. tljostc imvli sa-mo skronrno življenje, toda brez vsakih skrbi. In upam, da je za vas dovolj ugodno, tako «» natanko razložil in želim vedeti, kaj mislite o mojem predloga." Henrik j«1 razi »žil vse |x>vsem stvarno in priča kil joče gleda star«*ga gospo<'a, ki je vse potrpežljivo jMuslušal in m* ve«lnn ni mogel razumeti, «la j«* zanj še .-ploh mogoče živeti in ho še mogel ostali na svojem, posestvu, četudi samo v do-sedaiij«'m oskrbnikovem stanovanju. Henrika gle«la s plahimi očmi, v katerih pa v««ndar še žari žarek upanja. "Kar mi prr|H»v« dujote, m* mi z«li kot kaka pravljica. V to n«1 morem verovati Vse hočete storiti za mene in mojo hčer. **Oot«>%•«, «1 nigsiee vam t«*ga en bi rekel.'' 4*Tos(H-j eelo >voje življenje hvaležen, ker je v moje življenje prinesla nekoliko gorkote in dobrote, malo poezije. Matere nisem v«n" umel; umrla mi je «lv«» leti prej, pred no sem se sftoznal z vašo gosijM> >oprogo. in ž njo mi je umrlo v.-e, kar j«* bilo kaj Ijuln-znivega. Moj <*V je bil trii, osoren in je z menoj |Hr»topal r<»bato, niog«K-e zato, da ne hi bil mehkužen. In v tej o-amelosti mojega otroškega srca je vstala vaša gospa soprog« k«,t kaka luč, ki jo potr«dmje vsakdo, da ne okamni in -trolmi. tS -vojo dohroto in človeš-kim razumevanjem mi J«' dala toliko, da moje življenje ni bilo več brez son«-a. Ko skrivivi zaklad >em lirami sfminin na njo, ko se mi je v očetovi hiši zdelo \>e pusto in mtr/lo. Dala mi je mnogo in zaradi tega velikega darila lnnem jHrmagati vam in vaši hčeri. t$e-jmete moj predlog." Krlach -i 7. rOko |»otegiie preko č« la,'kot l»i mm bilo vroče. / negotovim |M<^ledoni >e ozre ua Henrika, ki urimo gleda nanj v pričakovanju. "To hi vendar bila miloščina. In od vas ne maram, da bi mi kaj po«lari!i." If«*nrik odločno zmaje z glavo.. "Kavno zato, ker vas 7. miloščino -nočem ponižati, vam ne l*om ničesar -podari'. Prav nič me ni nadlegovala vest. da sem -e ti vaših upnikov, toda va.-e |M>s«*stvo tiočem vestno in fHvšpTio f^lačati, «lrugače rn» bom imel nob« n«»;a v «>«>lja. Tako boste vs«» pridobili * ■em, kar so vam upniki pri*vee vzeli." Toda vi niste «n «pfenig ve«\ k«»l (Mi plačate na dražbi p<»-estvo. Kadar pripade moje jk> je |Mi>e-tvo vam, j«- vaše." Se\ «n|h ; s t»>in I,i I,j| mar.sikdo zad«»v«»ljen. Totia jaz sem bil v-e življenje praviČ«wi in to h« mm-m ostati Muli v IkhIcmV. In tukaj so ne bi (MM-ntil sre«"n«.ga, ako bi si moral reči, da sem kupil profKH-eni in da njegov prejšnji lastnik ni mogel najti notienega er in prebrisan trgovce, k^ j«- znal varovati svoje vrednosti, je vender pri tem igral velik«, vlogo srečni občutek, hvaležnost do l.rlaehov.' žen«-, ki mu j«- v duševni zapii*-enosti i|irhiesla notranjo vrednost. Krlm-h g« gh*da z n«ioirmmi očmi. "Navzlic tenau me vem, ako bi sprejel.'* "M«irate, že zaradi svoje lu-ere in morete sprejeti brez v-ak«*ga pomisleka, kajti ne vem, kaj bi pri tem m«>gl0 biti za vas Mramotno. Ttxla sedaj pojdiva v hišo. Tam l>ova um.1 da fMsma n« vaš«, f.čer in notarja, ker jiii ne smeta videti . ' V* i>k *M>va P<*m b«>va pa govorila o drugih ►tvareh.*' 0 "Za na» hočete prinesti veliko žrtev." ^ Henrik se zasmeje veselo in prijazno. "O Žrtvah ni«V-ar no ven. T,n če se konm pripeti, da lov«ka, k, je hotel umreti, pokliče zopet v življenje, tedaj mora t-.Mi prev,«H, d«;lWt pomagati, da je to nanovo pridobljeno z,vljenj«> twh znosno. In to je sedaj moj slu <-aj. Z uuirom na vas sem prevzel obveznost in nisem, ki bi zanemaril svoje dolžnosti," pravi Henrik. arnik 44 Ivan To-pič", ki bo v klical 7000 ton ee-menta in ga oeijal v Venezuelo v Južno Ameriko. To je s oboj že šest gimnazijskih razredov. 8 tem pa svoji veliki prosvetni vnemi še ni zadostil. Na svoji pristavi urejuje zdaj nekakšen internat za otroke s vb ji h sovašvanov, ki bi se radi pripravljali za srodnj«\š<>!-ski 5tudij. Kadar bo «lelo na pr\'a poskusna partija eemen-'poljn |>očivalo. jih bo poučeval, ta, ki se o«lpošilja v Venezuelo in ako bo«h> ta eement v Venezueli odobrili. 1>o ta držiiva postala novo izdatno trži.V-e za jugoslovanski cement. Dalmatinska cementna industrija preživlja hud«- ož«>-nj«'n in oče štirih otrok. Kljub temu pa je Ca^pek že 12 let ži-•vel v tK'dovoljenih odnošajili s .'{."»-letno v«lov«> Ljisl>ico .Juri«". Vdova j«* Capka tlobila povsem |x»d oblast in se j«' ni mogel o-t rest i. Ca[>kova žena je vedela za razmerje sv«»j«'ga moža iu tako so bili v Oapkovi hiši prepiri na dnevnem redu. Zadnje čase j«- .furičeva nagovarjala Capka. naj pusti ženo in otroke ter naj se preseli k njej. Ca-pek pa na to ni hotel pristati in je sklenil napraviti strašen konec. Pred dvoma dnevoma j«1 nena«lno izginil z doma. G«l-š«d je v Zagreb, kjer je kupil san rok res, nato pa delj «"asa popival po gostilnah. Zatem je prišel k Juričevi v Podsused. Ta je stala prml hisšo, ko pa je videla pijanega Ca|4ca, ki je segel v žep, je hotela steči v hišo. To«la bilo je prepolno. C;iq»ek je p«>tegnil samokres in o«Mal še^ strelov Juričevi v glavo. Ženska s«* je zrušila in v nekaj trenutkih izdihnila. Streli so privabili ljudi, ki so priskočili ustreljeni ženski na pomoč, toda bilo je prepozno. 1'bijalec j«* nato |M)ti*gnil iz žepa pismo, in ga vrgel na uli«*o. Nato j«' nastavil samokres na s«'nei in se pripravil, da : "Tako je moral«. biti." Velika prosvetna vnema revnega kmeta. V La I »anali je bil še pred nekaj leti knez Miloje Stoja-novič v gosf>odarskem in pro svetnem ]>ogle bo«lo morali obiskovalci prinesti s seboj. Tragična smft tik pred svatbo. V Kurdiiku blizu Mitroviee s«* je pri)»efita težka nesre«-a. lS-letni I^azar Dukič se je ]»«*-Ijal s svojo sestro, bratom In prijateljem v kočiji. Fant s«, je hotel te dni ož«'iiiti. Nj«»-g«»v brat je rekel prijatelju naj', PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAI.TJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Adam if—16 JH.OSI.OVANSKIH NARODNIH PKS.MI ra moiki »bor......................... M ŠKST NA ROHNI H 1'KS.MI ta M- ški ibor .................... JI ŠKST NARODNIH PKS.MI zrn mesar.: /bor .................... il j ZOR K O PRKLOVKC: » Ko so fautje proti vasi Hli....JBtt Le euknit še .................^ft SUva delu ..................JSM HK. VOLARIC: Rožmarin; JOS. PAVCIC: Potrkan ples ......JU NOTE ZA KI.AVIR AI.I HAR- VSE PARNIKE MftNIKO Zor k o |*rrl«vrr—15 SA.MOSPKVOV za etas h klavirjem ..........1JSS ŠKST PKS.MI ZA tiUS IN KLAVIR ........................ ALBUM SI OVKNSKIH NARODNIH PKS.MI za ch» in klavir L— 1. SU1VEMAN DANCE 12. \ ANDA POLKA ________ JU PO JEZERU KOLO __________________________ JU 3. BARVICA MLADI KAPETANE __ — J8 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA _____________ _ JU 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ _________ JU SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ .................. . JUH UKKLK NA VRTU (M. .MARKKA. PEG LI J ..... ... ZIDANA MARKI .A (polha) VKSEI.I BRATCI (miurka).. .... 3%e DEKLE NA VRTU OJ, MA KI f K A, PEG L VI ........ .... .33 8PAVAJ. MILKA MOJA SIROTKK .................................... SL0VEN1C PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. I SIC W. ink SU Htm T«fi N. V pripravi flob«Tt»■* VentoHni—ŠEST MEŠANIH radosti streljali. Duki«Vv pri- ,N ZBOROV ......j "Od v.,.: ?«tn se že verovati v Tcaj drugegR kot v sebič-Človeka in tembolj, ker *mo sami tako sebični." (Nadaljevanj« prihodnji*.) jatelj j«' h«»t«'l z .nožem y)ot«'^ni-ti iz flolu'i-tovke nab zasadil j.i-jani sin nož v et. 21 let star, pa že osemkrat ozenjen. Koritar Petrovič iz Podvaja blizu Brčke^a, je star šele 'JI let, pa se je te dni že osmič o-ženil. Prvič -e je oženil, ko mu j<* bilo 14 let. Pozneje s«» je oženil skoraj vsako leto dvakrat. Zauimivo je, da v:a imajo vse žene rade. Za«lnjo, o«l katere se je ločil, je najbolj ljubil, pa jru je varala z drugim.. . r'errio Juvanec—IZ MLADIH LET. moški *tx>ri ................. Peter Jerrb—OSEM ZBOROV < ški in mešani) .......... 65 Č0 Moški zbori OSKAR I »EV: ltar<*-]<-a ; «.j, moj Sovi jp hit ; Kam mi. fautje, drfT v vaa p»>J-demo .......................20 OSKAlt DEV: .SrtM-rio. IjulM-a moja ; Ko pikica na 1 uj«' ere; Soči; Moj «M'ka 'ma konjir-ka »Iva : PuMt sem |»i-K»'.a(t>; Sl<»v».; Je vpibnila luč .40 EMIL AI »A M H*: Modra devojka t belokranjska. ..2H > S4» uiiO pri (Mit-«a hofpm: Zdravi«-a .........20 VASILIJ .M I It K in A. ^It< UtMI.NC : Vetri«; I'« ^radiui .......... .75 M .M .29 .25 M FKRIK > JI VANEC: Zjutraj ........ Slovanska ..... .............uo ............. PETER JERKB: Pelin roia; VASILIJ MIRK: Podoktiha........Jf JZ STARK ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali eene: Ameriška Klovenhka lira. (Holaaar) it Orto\ ske himne (Vadopitec) ________ M Slovenski akordi, 23 mešanih in moških zborov (Kari Adami*) Trije mešani zbori (Glasbena Mati ra) ....................................... V pepelni^ni no^i, k an t al a za sole, zbor in orkntrr, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino • klavirjem (E. Adami*) .................... Dve prsmi. (Prelovee) sa moški zbor in solo................................ Naši himni, dvoelaano ................... (• »trski odmevi. (Ijiharnar). II. zvezek, moški zbori ............... ZA T A M BI RICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih jiesmi za tamburiee, zložil Mar k«» Hajnk.............. Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Dajuk) ................ Bom šel na planinre, (Bajuk), podpori .................................... ZA CITKE: Poduk za rilre. — 4 zvezki — ( Kožet jski) ____________________ ZA KLWIR: Buri pridejo. — Koračnira — ..... Josip Paveič: NAROD POJB (za mlade pianiste) SI slovenskih narodnib [tesnit za klavir In * tws<>ftUom........$1.35 NartJČ-ilo j*»šl jite na : 99 .75 .is JS4 .20 Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. OD VSEPOVSOD IZ ZGODOVINE ŠPORTA. t'lovesitvo" že o«l pamtiveka ^«»ji i^r<» in tekme, to«la s|x>rt v našem poini'iiu lwsede se j«' |Ntjavil š«»le v «1ru^i jtolovici 111. stoletja. Prej >«• bes«tla sport ni raztezala na atlets-s<«hnih 'krajevnih pravilih. Razvoj sp«»rta v 10. stoletju j«» š«'l z«'lo naarlo. Prve javno prirejene športne tekme so bi- le delo kraljevske vojne akademije v WoolwieJru leta 1849. Exeterski kolegij je priredil podobne tekme .kot tlru^i leta 1850. Canrbritol«'tja in takrat se j«' pričel silen razmah spoil a i>o vsmii svetu. Leta 181Mi je bila v A-tenah že pr\*a olimpijada v moderni dohi. MILO IN POLITIKA. Neka nenvška tvorni«-a za mi I i na Poljskem j«» v svoji pn^ta-irandi jtostala tako pre«lrzruu «la je izjavila, da je Poljska država, ki nima pobojev -za samostojno življenje. Zara«li te-vra .s«) začeli na Poljskem odjemalci tvomieo bojkotirati. Varšavski mestni svet je sklenil, da se morajo reklamne deske teira jHxljetja na njecro-vem ozemlju takoj odstraniti. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA Bohinjsko jssero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLtTJA — M< 12. maja: tu ropa t Bremen IX maja: lie de Frame t Uaera iCez ▼ Oenoa 17. maja: Aquitaala ▼ Oberbourg Hausa t Hamburg Nurmao«lie ▼ Havr* U0. maja: Saturuia ▼ Trat Columbus ▼ Bremen maja: Nl**uw Amsterdam ▼ Boulogoa •24. maja: <^ueeu Mary t Cherbourg Oeutw-hland v Hamburg IS. maja : Cbamplaio v Havre 'M. maja: Bremen r Bremen 'SI. maja: CoDte dl Sarola ▼ Oeoua 31. maja: ▲guitauia v Cherbourg Hamburg ? Hamburg Nurmaodle ▼ Havre 2. junija: Kur»»|ta t Bremen 3. juuija : Kex v (ienora 4. juuija : L»e liarsse w Havre U. juuija: I le de France * Havre 7. juuija : Queen Mary v Cherbourg New York ▼ Hamburg la Juuija : Vul<-ania v Trst Columbus v Bremen lo. junija: Bremen v Bre-jrn Cbamplalu r Havre Nieuw Amsterdam v Bolougne 14. juuija: Aquitania v Cherbourg Norman»lie v Havre Hausa t Hamburg 17. junija: Conte d i Savoia v Oeooa •M. junija: Kun>|ia ▼ Bremen 21. junija: Queen Mary v Cherbourg He de France v Havre ix-utsi'blaud t Hamburg 24. junija: Saturnia v Trat ST. junija: !»*• Crasse v Havre M. junija: A«|ultania v Chebotirg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg »». junija : Ilrcin«Mi v HrrniPD Mauretauia t Cherbourg POZOR ROJAKI! Vw V ZALOGI IMAMO NO\F. PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi veeje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25o Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50o SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Stmt