TRST, petek 6. januarja 1956
Leto XII. - Št. 5 (3243)
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel. St. 37-333 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
TITO ODPOTUJE DANES V DOMOVINO
Politika vojaških blokov
vodi v samomorilno oboroževanje
MOLLET IH UEHDES-FRHHCE ZHVRHCHTH Fauroao ponudbo o vladi narodne enotnosti
KARTUM, 5. — Sudan je zahteval svoj sprejem v Združene narode in v Arabsko ligo. Ministrski predsednik Ismail El Azari je dal nalogo zunanjemu ministru, naj pošlje pismo glavnemu tajniku CJZN in mu uradno sporoči proglasitev neodvisnosti Sudana ter naj ga zaprosi, da mu javi, kakšni koraki so potrebni za kandidaturo Sudana za sprejem v OZN.
Druga nota pa je bila poslana glavnemu tajniku Arabske lige. V tej noti se zahteva, naj se na prihodnjem zasedanju sveta lige vpiše kandidatura Sudana za sprejem v ligo.
KAIRO, 5. — Jugoslovansko. egiptovski politični razgovori so se končali. Skupno poročilo o razgovorih predsednika Tita z Naserjem, ki ga je prebral na tiskovni konferenci v Kairu državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ugotavlja, da so med razgovori. ki so potekali v ozračju prisrčnosti in medsebojnega razumevanja in ki so dejansko nadaljevanje razgovorov, ki sta jih začela Tito in Naser 5- februarja lani, izmenjali misli o razvoju mednarodnega položaja, vštevši vprašanja Južne Evrope in Bližnjega vzhoda ter o nadaljnjem razvoju in utrditvi medsebojnih odnosov in sodelovanjem med obema državama.
Predsednik Tito in Naser sta z zadovoljstvom ugotovila enakost pogledov v osnovnih vprašanjih sodobnega mednarodnega položaja. Oba sta mnenja, da se je nevarnost vojne oddaljila in da se
NOVI EISENHOWERJEVI PREDLOGI
sledijo zamisli Marshallovega načrta
WASHINGTON, 5.	— Obe
! zbornici kongresa ZDA sta danes na skupni seji poslušali tradicionalno predsedniško poslanico o «položaju Zveze«, s katero predsednik ob začetku vsakega leta obvesti parlament o svojih namenih za novo parlamentarno zaseda-| nje. Ker je Eisenhower še | vedno na Floridi na okrevanju, je poslanico, ki jo obi-I čajno čita sam predsednik, prebral funkcionar kongesa.
Najbolj zanimiva točka predsednikove poslanice je v zahtevi, naj kongres pooblasti vlado za izdelavo dolgoročnih programov za gospodarsko pomoč ((nekomunističnim državama. Ti programi bi morali obsegati «določeno število leta. Predsednikova poslanica vsebuje predloge za bodočo politiko in našteva zakone, ki jih je treba sprejeti v zadnjem letu pred potekom predsednikovega mandata in pred volitvami, ki bodo v novembru.
Program gospodarske pomoči tujini predstavlja Eisenho-wer s temi besedami: «Da bi naši prijatelji lahko bolje dosegli ono večjo moč, ki je naš skupni cilj, morajo imeti gotovost v neprekinjenost gospodarske pomoči za razvoj načrtov in programov, ki jih mi odobravamo in katerih izvedba zahteva določeno število let. Zaradi tega pozivam kongres, naj mi da omejena pooblastila, ki mi bodo omogočila prevzemanje dolgoročnih obveznosti za pomoč v zvezi z omenjenimi načrti, ki bodo dokončani s krediti, ki
ATENE. 5. — Grški ministrski predsednik Konstantin Karamanlis. ki je včeraj napovedal parlamentarne volitve za 19. februar, je danes razložil, zakaj je ustanovil novo stranko, «narodno radikalno zvezoa. Karamandis je dejal, da so glavna vprašanja, ki jih je zdaj treba v Grčiji rešiti, politične narave, da pa je njihova rešitev povezana na eni strani s povečanjem narodnega dohodka, na drugi strani pa z izboljšanjem življenjskih pogojev delovnih slojev z večjo socialno pravičnostjo. Karamanlis je poudaril, da bodo bližnje volitve pomenile začetek reševanja tega vprašanja.
Nova stranka, je nadaljeval ministrski predsednik, bo združevala vse napredne elemente v deželi, da bi se uresničila miroljubna _ revolucija ter ustvarilo politično in moralno ozračje prave demokracije. Obnovitev političnega življenja v deželi je potrebna tudi za boljše reševanje resnih vprašanj zunanje politike.
KOCA POPOVIČ
Predstavniki GGIL pri Segnijn V soboto sestanek s profesorji
NEZADOVOLJSTVO PROTI EDENU v vrstah konservativne stranke
Napadu laburistov se pridružuje tudi konservativni tisk - Laburisti zahtevajo debato o prodaji pre-sežkov orožja še pred Edenovim odhodom v ZDA
NEW ORLEANS, 5. — Policija v New Orieansu je aretirala v sredo 72 črncev, ki se niso pokorili nekemu krajevnemu ukazu, po katerem morajo črnci sedeti v zadnjem delu tramvajev in avtobusov.
Večina aretirancev so študentje univerze St. Xavier, ki so se vračali s tekme baskei-balla. Ko so vstopili v avtobus, so odstranili napis, ki je ločil »črnski« del od onega, ki je rezerviran samo za belce. Policija jih je zaradi tega obtožila tudi neredov na jav-cesti.
KPOMmaiti l>\KVI
Na današnji dan je leta 1943 umrl Nikola Tesla, slavni hrvat-ski elektrotehnik. Rodil se je v Liki 10. ju Mita 1856,
Danes, PETEK 6. januarja
Sv. trije kralji. Dariu Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36 Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 1.43 in zatone ob 11.43. Jutri, SOBOTA 7. januarja Valentin, šk.. Svetoslav
OB 1NDISKRECIJAH O ZAKLJUČKIH MEDMINISTRSKE KOMISIJE;Obmejni osebni promet\PRVA VPRIZ0R11EV «GLEDALIŠČA V KROGU>
Vse tržaško prebivalstvo obsoja
spletke proti ustanovitvi proste eone
Odločna izjava Slovenskega gospodarskega združenja in brzojavke drugih gospodarskih organizacij - Stališče PSDI, KP in Delavske zveze - Pred odločnejšo akcijo vsega prebivalstva in gospodarskih organizacij za ustanovitev proste cone
Vest, da je medministrska komisija, ki bi morala nepristransko proučiti možnost u-stanovitve proste cone v Trstu, v resnici poslušala samo tiste kroge, ki so nasprotni ustanovitvi proste cone iz svojih »ozkih osebnih interesov, in da je komisija izrekla negativno stališče do ustanovitve, je upravičeno vzbudila val ogorčenja med predstavniki vseh tržaških gospodarskih kategorij in med tržaškim prebivalstvom sploh
To je razumljivo, saj prosta cona za Trst ne predstavlja enega izmed perečih tehničnih vprašanj, o katerem lahko na dolgo in na široko v miru razpravljajo strokovnjaki, temveč je ustanovitev proste cone za veliko večino prebivalstva življenjsko vprašanje, od uresničitve katerega je odvisen materialni obstoj velike večine tržaških družin.
Iz tega razloga je že včeraj prišlo do številnih izjav tržaških gospodarskih organizacij. Tako je predsedstvo Združenja javnih obratov poslalo predsedniku vlade Se-gniju brzojavko, v kateri ponovno zahteva ustanovitev proste cone. Koordinacijski odbor, ki združuje 13.000 malih in srednjih tržaških podjetij, je poslal podobno brzojavko predsedniku vlade, predsedniku republike in podtajniku Russu. V brzojavki izraža nezadovoljstvo velike večine tržaških gospodarskih kategorij nad indiskrecijami o zaključkih medministrske komisije in zahteva, da vlada takoj zavzame uradno stališče o tem vprašanju. V podobni brzojavki poudarja Združenje male trgovine, da predstavlja prosta cona edino resnično zaščito gospodarskih interesov Trsta, Združenje trgovcev na drobno pa ugotavlja v svoji protestni brzojavki, da je prosta cona enotna zahteva vseh tržaških gospodarskih kategorij-
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja je poslalo v objavo sledečo izjavo;
Slovensko gospodarsko združenje je po podrobni proučitvi koristi, ki bi jih ustanovitev integralne proste cone prinesla tržaškemu gospodarstvu in celotnemu tržaškemu prebivalstvu, pozdravilo pobudo za njeno ustanovitev ter pristopilo k mestnemu odboru za prosto cono.
Slovensko gospodarsko združenje z začudenjem in ogorčenjem ocenjuje indiskrecije gospodarskega tiska, da je medministrska komisija, ki bi morala nepristransko proučevati to vprašanje, poslušala samo glasove, ki so nasprotni resničnim gospodarskim interesom Trsta, in izrekla negativno mnenje To začudenje je še toliko večje, ker Je zahtevo po ustanovitvi integralne proste cone v Trstu pozdravilo vse tržaško prebivalstvo, velika večina gospodarskih organizacij, sindikalnih organizacij in političnih strank.
Slovensko gospodarsko združenje zaradi tega še enkrat izraža svojo solidarnost z mestnim odborom za prosto cono in z zadovoljstvom ugotavlja, da Je mestni odbor takoj nastopil proti omenjenim nakanam Združenje zaradi tega poziva mestni odbor /a prosto cono, da s se večjo vztrajnostjo ih odločnostjo povzame vse potrebne akcije za dosego integralne proste cone v korist tržaškega gospodarstva in tržaškega prebivalstva.
Vprašanje proste cone je postalo življenjsko vprašanje Trsta in ga zaradi tega rudi politične stranke ne morejo molče preiti. 7-e v sredo je izvršni odbor tržaške KP izdal proglas, v katerem ostro
kuje pa se, da bo tudi KD v kratkem zavzela svoje stališče in hotela vsaj s pomočjo kakšne papirnate platonične izjave nekoliko odstraniti neprijetne politične posledice. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da ni dvoma, da velika večina članstva te naj-
Aggradi; mnenje, ki so ga vsi Tržačani, katerim je pri srcu napredek mesta in pristanišča, odločno obsodili.
Spričo stališča komisije in izražajoč nezadovoljstvo in o-gorčenje delavcev vseh kategorij, je Delavska zveza pozvala vodstvo mestnega odbo.
večje vladne stranke odločno; ra za prosto cono, naj takoj podpira ustanovitev integral-j skliče plenarno sejo odbora,
V ladjedelnici Sv. Marka je nastalo včeraj hudo razburjenje. Kot je znano, zapade 31, januarja rok, ko bi moralo ravnateljstvo CRpA dokonč-obsoja stališče medministrske no sporočiti svoje mnenje o
ne proste cone, kar je prišlo že do izraza na zadnjem kongresu.
Med številnimi izjavami je zlasti zanimivo sledeče pismo občinske svetovalke Gruber Benco:
»Zaradi indiskrecij	gospo-
darskega tiska o rezultatih delovanja medministrske komisije, pooblaščene proučevati možnost ustanovitve	proste
cone v Trstu, do katerih je prišlo namesto dolgo pričakovanega uradnega obvestila, morajo tukajšnji organi, ki predstavljajo mestne	intere-
se, takoj in energično zavzeti Stališče.
Zaradi tega Vas prosim, da nemudoma skličete plenarno zasedanje «Komisije za zaščito mestnega gospodarstva«, predvideno že pred meseci s strani občine in da 24 ur po tem zasedanju skličete občinski svet na izredno	zaseda-
nje, kjer naj bi razpravljali o ustanovitvi tržaške integralne proste cone.
Obe zasedanji sta	postali
nujni ne samo zaradi tega, ker ima prebivalstvo pravico biti uradno obveščeno o najpomembnejših vprašanjih, temveč tudi ker se je večina političnih formacij mesta u-godno izrazila o ustanovitvi proste cone«.
Zahteva po takojšnjem sklicanju odbora za zaščito tržaškega gospodarstva, o katerem je bilo že tako mnogo govora v tržaškem občinskem svetu in do katerega še ni prišlo zaradi vztrajne opozicije župana, odraža stališče, da je edino z enotno akcijo vsega mesta možno doseči res koristne rezultate. To se je v praksi že izkazalo giede tržaškega rotacijskega fonda, kc je občinski svet poslal v Rim komisijo, sestavljeno iz članov vladnih strank it! iz cpozicije. Tak skupen in enoten nastop bi bil še toliko bolj potreben glede tržaške proste cone.
Tudi sindikalne organizacije zavzemajo odločna stališča in je včeraj Delavska zveza izdala naslednje poročilo, medtem ko stališče Delavske zbornice še ni znano;
Vest o negativnih zaključkih, ki jih je predložila medministrska komisija vladi glede zahteve po ustanovitvi proste cone, je povzročila med delavstvom globoko ogorčenje.
Negativna ocena medministrske komisije dokazuje, da je sprejela stališče ljudi, ki nasprotujejo gospodarski in socialni obnovi Trsta, ker so vezani na Confindustrio. Konusi ja je le ponovila mnenje, ki sta ga pred nekaj meseci izrazila vladna eksponenta podtajnika Treves in Ferrari-
da se sprejmejo taki sklepi, ki bodo pripravili vlado do tega, da bo upoštevala glas našega mesta in sprejela naše zahteve.
Ustanovitev integralne proste cone pomeni, da se zagotovi Trstu možnost oživiti njegovo gospodarstvo, od pro. meta do težke industrije, od trgovine do obrtništva, od male do srednje industrije. Zanikanje ustanovitve inte-
gralne proste cone pa pomeni, obsoditi naše mesto na trajno krizo ter preprečiti možnost povečanja zaposlitve in izboljšanja življenjske ravni delovnega ljudstva. Mnenje komisije ne more imeti dokončne veljave. O ustanovitvi proste cone se morata izreči vlada in parlament.
S soglasnim odporom in z odločno borbo vseh meščanov, zlasti pa delavcev, ki so odločilna sila v tej borbi, se bodo lahko preprečile spletke ljudi in krogov, ki so sovražni interesom Trsta, Delavska zveza poziva tržasice delavce, naj se pridružijo vsem kategorijam, ki so pripravljene, boriti se za isti cilj, to je za priznanje integralne proste cone za tržaško področje.
v II. polovici decembra
V drugi polovici decembra je prišlo v Trst in odšlo v Jugoslavijo z obmejnimi izkaznicami skupno 16.413 ljudi. Od teh jih je odšlo iz Trsta in s področja v Jugoslavijo 9311, in sicer z italijanskimi avtobusi 2225 in z italijanskimi ladjami 2190; z jugoslovanskimi avtobusi 1925 in z jugoslovanskimi ladjami 2971.
V Trst pa sta prišla 7102 potnika, in sicer z jugoslovanskimi avtobusi 1740-, z jugoslovanskimi ladjami pa 2232; z italijanskimi avtobusi 1337, z ladjami pa 1757. Jugoslovanskih prometnih sredstev se je torej poslužilo 8868 potnikov, italijansTcih pa 7545 potnikov. Največ potnikov je bilo seveda ob nedeljah in praznikih, povprečno pa jih je bilo vsak dap 1025 v obeh smereh.
Razdeljevanje paketov
Danes ob 15,30 bo v dvorani gledališča Verdi razdeljevanje darilnih paketov, ki jih je za otroke svojih uslužbencev podaril vladni generalni komisariat.
OB LETOŠNJEM PRORAČUNU OBČINSKEGA PODJETJA flCBGAT
ACEGAT predvideva letos
550 milijonov lir primanjkljaja
Uprai/a hoče izsiliti povišanje cen trolejbusnih, avtobusnih in tramvajskih prevozov - Letošnji načrt ne predvideva nobenih važnejših del
V letošnjem proračunu tržaške občine, ki predvideva 2 milijardi 128 milijonov primanjkljaja v postavki rednih stroškov, je vključena tudi postavka 550 milijonov lir za kritje primanjkljaja občinskega podjetja ACEGAT.
Tudi letos se upravitelji ACEGAT izgovarjajo, da mora to podjetje zahtevati kritje tako visokega primanjkljaja zaradi velikih stroškov za osebje. Hkrati pa poudarjajo, da bo bilanca ACEGAT še nadalje pasivna, če se ne bodo povišale cene tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih prevozov. Ta zahteva ni nič novega in se ponavlja že od leta 1954, ko je podjetje zabeležilo prvi povojni primanjkljaj.
Značilno je, da je bila bilanca podjetja ACEGAT še 1953. leta aktivna in je v tedanjem obračunu izkazala 73.550 lir dobička, leta 1954 pa je proračun ACEGAT predvideval 290 milijonov 440.000 lir primanjkljaja, lani se je primanjkljaj še povečal in dosegel 707 milijonov 380000 lir, letos pa, kot smo že omenili, predvidevajo 550 milijonov lir primanjkljaja:
Pred tremi leti, ko je bilo podjetje še aktivno, so v obračunskem poročilu ugotovili, da so se dohodki podjetja povečali zaradi večje potrošnje električne struje, plina, vode in zaradi povečanja števila potnikov na mestnih progah. Iz uradnih podatkov ACEGAT pa je razvidno, da se je v zadnjih letih potrošnja električne struje, plina in
RAZBURJENJE DELAVSTVA SV. MARKA
Ni pr	3dOF i n	mstne adzira	ravna mju di	inje 1 sla d	ehnikov lelavcev
Ravnateljstvo ladjedelnice m hotelo sprejeti članov tovarniškega odbora					
komisije in hkrati tudi napade socialdemokratskega podtajnika Trevesa, ki je že pred meseci zavzel negativno stališče do proste cone.
Včeraj pa se je sestal izvršni odbor tržaške PSDI, ki je ob zaključku izdal obširnejšo izjavo za tisk. PSDI v izjavi ponovno poudarja svojo solidarnost s pobudo za ustanovitev proste cone in zagotavlja, da bodo storili potrebne korake pri centralnih organih zato, da bodo parlamentarci in člani vlade pojasnili dejansko stališče vlade.
V primeru pa. da je stališče izraženo v listu «11 Globo« točno, že sedaj sprejema izvršni odbor PSD! sklep, da se skličejo vsi občinski sveti ozemlja, da se skliče predsedstvo trgovinske zbornice in pokrajinskega odposlanstva.
V zaključku izjave poziva PSDI mestni odbor za ustanovitev proste cone, naj soglasno z vsemi gospodarskimi organizacijami že sedaj organizira ustrezne učinkovite protestne demonstracije, ki bodo jasno dokazale vladnim organom, da zahteva prosto cono enotno vse tržaško prebivalstvo.
Stališče ostalih političnih strank in med njimi predvsem tržaške krščanske demokracije še ni povsem jasno. Ni namreč dvoma, da se je KD znašla v kaj neprijetnem položaju, ki je toliko manj zavidljiv, v kolikor se bližajo upravne volitve. Za sedaj se čujejo izgovori, da bo odločil pokrajinski kongres stranke o njenem stališču. Vendar so to kaj šibki izgovori, saj ie KD vladna stranka, ki tu morala dobro vedeti, kaj se kuha v Rimu in pravočasno ščititi interese mesta. Pnca-
akordnih tarifah, ki bodo sicer postale končnoveljavne. Sicer pa sindikati smatrajo te tarife že za ustaljene, ker jih zaračunavajo že več let.
V zvezi z rokom 31. januarja je ravnateljstvo poslalo v razne oddelke ladjedelnice Sv. Marka svoje nadzornike, med katerimi so bili tudi tehniki iz tovarne FIAT. da bi proučili norme. Ti nadzorniki stoje ob strojih in kontrolirajo z uro v roki, koliko časa potrebujejo delavci za izdelavo raznih predmetov in delov. Toda v mehaničnem oddelku so se ti nadzorniki tudi vmešavali v delo delavcev, jim dajali nasvete in ukaze, kako naj delajo itd. To je tako ogorčilo delavce tega oddelka, da so hoteli zapustiti delo. Vsekakot pa so šli vsi delavci tega oddelka po kosilu pred ravnateljstvo ladjedelnice, e-notni tovarniški odbor pa je zahteval, razgovor s podrav-nateljem inž Carlinijem. Pod-ravnatelj pa je razgovor odklonil in dejal, da sploh ne sprejme članov odbora ter dodal, naj mu prej pismeno predložijo svoje zahteve. To ravnanje je še bolj razburilo delavce. Kasneje je ravnateljstvo izjavilo, da ni dalo nadzornikom nobenega naloga, naj se vmešavajo v delo delavcev, marveč da jim je samo ukazalo naj kontrolirajo čas izdelave raznih predmetov.
Volitve v podjetju Schromek
Včeraj so bile v podjetju Schromek volitve tovarniškega odbora. Delavska zveza je dobila 72 glasov delavcev in 2 predstavnika. Delavska zbornica pa 14 glasov in nobene-
ga predstavnika delavcev. Od 4 uradnikov so glasovali vsi za Delavsko zbornico, ki je dobila tako enega predstavnika.
Posledice padca
Včeraj nekaj pred poldnevom se je 82-letni trgovec Ivan Jankovič iz Ul. Rosset-t. zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma kolčnega sklepa leve noge pridržali na ortopedskem oddelku.
Trgovec, ki bo po mnenju zdravnikov okreval, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 60 ali 90 dneh, je izjavil, da je predvčerajšnjim zvečer okoli 22. ure nerodno padel v lastnem stanovanju in da se ni zatekel po zdravniško pomoč, ker je mislil, da poškodba ni nevarna. Včeraj zjutraj pa je ugotovil, da gre verjetno za zlom, zaradi česar se je nemudoma odpravil v bolnišnico.
Z avtobusa je padla
Med vožnjo z avtobusom proge št. 27 se je 32-letna Marija Caleta por. Cassimiro iz Ul. della Guardia včeraj zjutraj za trenutek naslonila na zadnja vrata vozila. V Ul. sv. Marka pa so se vrata nepričakovano odprla in ženska je zletela na tla, pri čemer se je poškodovala.
Očividci so obvestili o zadevi osebje Rdečega, križa, ki so prišli po žensko z rešilnim avtom ter jo nato odpeljali v bolnišnico.
Ker so ji zdravniki ugotovili poleg raznih udarcev na kolku in drugih delih telesa tudi precejšnjo podplutbo na glavi, so jo pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v tednu dni.
vode povečala in da se je povečalo tudi število potnikov na tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih progah. Leta 1953 je na teh progah potovalo 86.338.833 potnikov, leta 1954 pa 90.123.425 potnikov ali 3.784.592 oseb več. Lani pa se je število potnikov tako povečalo, da so skoraj vsa vozila trolejbusnih prog prenatrpana s potniki in je zaradi tega podjetje že lansko leto naročilo 8 novih trolejbusov in 8 avtobusov. Hkrati pa se je zaradi vedno večjega števila prebivalstva in zidanja celotnih novih rajonov potrošnje električne struje, plina in vode zelo povečala. Zato je nerazumljivo, kako more biti podjetje ACEGAT tudi letos pasivno, če je imelo več dohodkoy kot vsa pretekla leta in ima sedaj, zahvaljujoč se velikim dotacijam «a fondo perduto« v povojnih letih, skoraj popolnoma obnovljen vozni park ter plinske in vodovodne napeljave. Hkrati pa so obnovili in povečali plinske naprave, ki sedaj proizvajajo zadovoljivo količino plina.
Jasno je, da hočejo demokristjani, ki upravljajo ACEGAT, na vsak način izsiliti povišanje cen tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih prevozov in da zato vnašajo v razne postavke, kot na primer v postavke za vzdrževanje voznega parka, cestne železnice, amortizacijskega sklada in drugam visoke vsote, kar so že neštetokrat ugotovili občinski svetovalci opozicije.
Uprava ACEGAT nima letos nobenih posebnih načrtov za postavitev novih prog, ker nameravajo samo preurediti nekatere trolejbusne proge. Tako bodo preusmerili del trolejbusne proge štev. 5 po Ulici Dante in Ulici XXX. oktobra do Trga Dalmazia in po Ulici Ritmayer, zgradili bodo žične trolejbusne naprave od glavne postaje do Rojana, kamor bodo začasno usmerili progo štev. 5, ko bodo obnavljali cestišče Videmske' ulice. Ta del naprav naj bi predstavljal prvi del proge, ki jo imajo v načrtu do Barkovelj in pozneje do Tržiča. Toda za to progo so že izjavili, da nimajo denarja in da bi za njeno gradnjo morali najeti posojilo 800 milijonov lir, kar si podjetje v sedanjih finančnih težavah ne more privoščiti. Končno bodo preuredili tudi nekatere smeri program, ki vozijo skozi Trg Goldoni. Tramvajske proge 2, 3 in 9 ostanejo neiz-premenjene;	postaja trolej-
busne proge 11 na Trgu Sar-torio bo ukinjena, ravno tako bo ukinjena postaja trolejbusne proge 5 na Trgu Goldoni. Izhodiščni postaji prog 15 in 16, ki sta sedaj na Trgu Goldoni bosta preneseni na Trg sv. Ivana in bosta zato od predora Sandrinelli do omenjenega trga usmerjeni po Korzu in po Ulici Imbria-m. Hkrati pa bo ukinjena postaja proge 1 na Trgu Goldoni. Največjo novost predstavlja preureditev trolejbusne proge štev. 18, ki sedaj vozi na progi Trg Oberdan-Ulica Cumano. Ta proga bo letos usmerjena čez Trg Goldoni do Verdijevega trga, tako da bo	vezala področje
Trga Unita z	Montebellom. V
smeri proti	Montebellu bo
proga 18 šla po Korzu Garibaldi, v obratni smeri pa bo zavila na Trg Goldoni skozi prehod Goldoni pri pokritem trgu.
Nezgoda na delu
Včeraj popoldne so z delodajalčevim	avtom pripelja-
li v bolnišnico tudi 47-letne-ga Antonija Bassanesa iz Rat-to della Pileria 1, kateremu so nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom, da se zateče po pomoč na Bolniško blagajno. V bolnišnici namreč nimajo več prostora na ortopedskem oddelku. zaradi česar so prisiljeni pošiljati bolnike v dru-
Navodila za volilnih 11 ]	rehabilitacijo pravicencev
Poziv Neodvisne socialistične zveze	
ge oddelke ali k Bolniški blagajni.
Ce bi bil prostor, bi Bassanesa gotovo pridržali na ortopedskem oddelku, ker so mu zdravniki ugotovili verjetni zlom desne noge, zaradi česar bi se moral zdraviti 10 ali največ 20 dni.
Bassanese je zdravniku izjavil, da se je ponesrečil med delom v skladišču podjetja Rossignoli v Ul. C. Marzio, kjer je zaposlen. Z drugimi delavci bi moral^ spraviti težka vrata na tečaje, a so se pri tem prevrnila in padla njemu na nogo-
Izredna doklada za uslužbence RK
Voditelji Delavske zbornice so včeraj posredovali na vladnem komisariatu in zahtevali, naj se uslužbencem Rdečega križa, k; jih nameravajo odpustiti, izplača izredna doklada. kakor so jo svoj čas dobili državni uslužbenci in uslužbenci krajevnih ustanov.
PREMIERA „RREZ TRETJEGA"
Slovenskega narodnega gledališča
Velik osebni uspeh članov SNG Stetke Drolčeve in Nlihe Baloha
Nova lele[. številka NSZ
Sedež odbora Neodvisne socialistične zveze ima od včeraj novo telefonsko številko, in sicer 29-416.
V dvorani na stadionu «Prvi maj» je Slovensko narodno gledališče sinoči uprizorilo dramo hrvatskega dramatika Milana Begoviča «B rez tretjega» kot prvo ((eksperimentalno« uprizoritev «gledališča v krogun. Ne glede na visoki umetniški nivo predstave same, predstavlja ta dogodek absolutno gledališko noviteto v Trstu, saj doslej ne samo naše gledališče, pač pa tudi nobeno gostujoče italijansko dramsko gledališče še ni uprizorilo nobene podobne predstave «r krogu«, t. j. predstave, ki se odvija na prostoru, ki ga okrog in okrog obdajajo gledalci. Slovensko narodno gledališče se je tako ponovno predstavilo v avantgardni vlogi na področju gledališke umetnosti v Trstu, kar je gledališču samemu lahko v čast, nam tržaškim Slovencem pa v upravičen ponos.
SNG, pravzaprav njegova člana Štefka Drolčeva in Miha Baloh kot edina nastopajoča, sta skupno z režiserjem Jožetom Babičem dosegla z uprizoritvijo drame «Brez tretjega» nov pomemben uspeh v verigi uspelih uprizoritev zadnjih let. Ze samo dejstvo, da sta nosilca odrsko do skrajnosti razgibanega in dramatično vseskozi napetega dogajanja le dve osebi, zadosuje, da si je mogoče predstavljati kakšen fizični in umski napor mora biti ves čas dogajanja osredotočen na dveh samih igralcih, da to izrazito «realistično psihološko delo s svojimi erotičnimi zapletljaji» skozi dve uri in pol drži v napetosti avditorij in da zaživi z vso elementarnostjo, ki ga odlikuje. In Štefka Drol-čeva kot Giga Biričeva ter Miha Baloh kot njen mož Marko sta v tem fizičnem in umskem naporu ne samo vzdržala od začetka do konca, temveč sta z razpletom dogajanja rastla in ustvarila lika na zavidljivi umetniški višini. Njuna igra, katero resnično doživetost so gledalci lahko mnogo bolj neposredno spremljali kot pa da bi ji sledili na običajnem odru, je bila prepričljiva od začetka do konca. Pošastna ljubosumnost povratnika iz ujetništva, ki je gibalo celotne drame, in logična reakcija žene, sta bili podani tako pristno, tako psihološko dognano in prostor-ninsko obvladano, da je vsa tragična realnost zgodbe do kraja izstopala.
Številno občinstvo je uprizoritvi pozorno sledilo. Dramatični viški so ga naravnost pritegnili, tako da je med njimi vladala tista tišina, ki je istočasno izraz napetega pričakovanja in občudovanja. Oba nastopajoča umetnika, Štefka Drolčeva in Miha Baloh, sta bila deležna zasluženega priznanja, saj s to uprizoritvijo nista dosegla le velikega osebnega uspeha, pač pa sta skupno z režiserjem potrdila veliko življenjsko silo in avantgardno vlogo, ki jo opravlja na področju gle-
Pred dnevi smo v našem dnevniku podali navodila, za vse one, ki so bili izbrisani iz volilnih imenikov zaradi kakršne koli obsodbe pred sodiščem. Pripravljalni odbor Neodvisne socialistične zveze sporoča s tem v zvezi, da je mogoče doseči ponovni vpis v volilni imenik tudi na drugi način.
Prizadeti naj vložijo pri sodišču, ki je izreklo kazen, prošnjo na nekolkovanem papirju in brez prilog, v kateri naj navedejo svoje osebne podatke, datum, kdaj so bili kaznovani, zakonski člen na podlagi katerega so bili kaznovani kakor tudi višino kazni. V prošnji naj omenijo, da Je bilo v zadnjih letih izdanih že mnogo zakonov o pomilostitvi (amnestiji) ter zaprosijo, naj jim sodišče izda sklep Udeclaratoriaa), o uporabi pomilostitve v njihovem kazenskem primeru, naj jim to dostavi na njihov naslov, da bi sklep sodišča mogli predložiti volilni komisiji za ponovni vpis v volilne imenike.
V primeru, da Je kazen izreklo sodišče izven ozemlja (na pr. v Idriji, Sežani ali drugje), naj se prošnja vloži na ono državno tožilstvo (Kprocura*) pri sodišču, kjer se vodi za zadevnega kazenski list
Opozarjamo vse volivce in volivke naj se gredo osebno prepričat v urad za volilne imenike, ali so v imenike vpisani. Ce niso vpisani, naj takoj zaprosijo službujočega uradnika, zakaj niso vpisani, oziroma zakaj so bili izbrisani. Urad ima svoj sedež v Ul. Santi Martiri štev. 3. Pripominjamo, da ena oseba lahko opravi takšno poizvedovanje tudi za večje število drugih volilnih upravičencev.
* • •
Neodvisna socialistična zveza poziva svoje člane in simpatizerje, naj se za vsa pojasnila in nasvete v zvezi z vpisi v volilne imenike obrnejo na njeno tajništvo v Ul. sv. Frančiška 20-1, tel. št. 29-416.
Skupščine in sestanki za pripravo konstituanle
Včeraj so bile skupščine in sestanki za pripravo ustanovne sindikalne skupščine na-
slednjih kategorij; vodilnega odbora sindikata petrolejskih delavcev, koordinacijskega odbora malih in srednjih industrijskih podjetij, vodilnega odbora sindikata težakov, vodilnega odbora sindikata trgovinskih nameščencev; rajonska skupščina upokojencev vs^h kategorij na Greti, sestanek sindikalnih aktivistov umobolnice.
Na skupščini uslužbencev Acegat dne 3. t.m. je Dome-nico Marchioro najprej podal poročilo o pripravah za u-stanovnO sindikalno skupščino, nakar so izvolili delegate sindikata delavcev Acegat Delavske zveze za konstituanto. Tajništvo sindikata je nato obrazložilo razna vprašanja kategorije, zlasti pa novo normativno delovno pogodbo in
nekatere kolektivne spore.
* * *
Jutri ob 17.30 se v Ul. Zonta 2 sestane vodilni odbor sindikata tekstilnih delavcev. Ob 18. uri pa bo skupščina priložnortnih delavcev spedi-terske stroke.
V nedoljo 8. t.m. ob 10. uri bo v domu pristaniških delavcev skupščina sindikata težakov. Dnevni red bo vseboval razpravljanje o splošnem položaju kategorije in volitev delegatov za konstituanto.
V ponedeljek 9. januarja ob 18. uri bo v Ul. Žonta 2 sestanek vodilnega odbora sindikata kemijskih delavcev; ob isti uri bo tudi sestanek odbora sindikata uslužbencev hotelov in menz. Ob 20. uri se sestane odbor sindikata trgovinskih uslužbencev.
V torek 10. januarja bo ob 14. uri skupščina krošnjarjev, ob 17.30 skupščina bolniških uslužbencev, ob 18.30 pa skupščina gradbenih delavcev. Na dnevnem redu bodo konsti-tuanta, volitve delegatov in vprašanja teh kategorij. Skupščin se bosta udeležila tudi Santi in Marchioro.
Zlom zapestja zaradi padca
Zaradi zloma zapestja desne roke so včeraj pridržali s prognozo okrevanja v 25 dneh na ortopedskem oddelku 65-letno Luigio Miletti iz Ul. delle Querce, ki so jo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom Rdečega križa.
dališke umetnosti v Trstu ravno naše Slovensko narodno gledališče.
J. K.
PREMIERA V »VERDIJU«
Krasna predstava Don Carlosa
Po kratkem presledku se z včerajšnjo premiero zopet nadaljuje operna sezona v «Verdiju». To pot je bila na sporedu opera, ki ni tako pogosto v repertoarjih:	uDon
Carlos«. Takoj je treba reči, da je uprava gledališča poskrbela za kar najbolj dostojno predstavo te nelahke opere. Pod brezhibnim vodstvom Maria Rossija so dali krasne kreacije vsi sodelujoči: Rossi Lemeni kot Filip II, Roberto Turrini kot Don Carlos, Ro-lando Panerai kot Rodrigo, Antonio Massaria kot Veliki inkvizitor, ter obe pevki, Pili Martorel kot Elizabeta in Mi-riam Pirazzini kot princeza Eboli. Občinstvo jim je večkrat ploskalo tudi ob odprtem odru. Pa tudi ostali, ki so zavedli manjše vloge, so dobro opravili svojo nalogo. Vsi nastopajoči so posvetili nemalo pažnjo tudi igralski plati. Režiral je Carlo Piccinato, zbore pa je pripravil Adolf o Fan-fan i.
Več o predstavi te opere, ki bo gotovo pomenila enega izmed viškov te sezone, bomo poročali po reprizi.
( QtEPAHSČa~)
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri zvečer ob 20.30 bo za abonente reda A baletna predstava s tremi novostmi, in sicer; Stravvinskega »Ognjeni ptič«. De Fallov ples «Noči v španskih vrtovih« in končno Rossellinijevi «Napevi Neapeljskega zaliva«.
Pri predstavam bodo sodelovali sledeči plesalci; Nives Poli. Sonja Mermoglia, Youra Loboff, Fernando Zanoli, Edda Marcia-lis. Loris Marcialis in Guido Guidi. Vrh tega bosta sodelovala pledališki baietni ansambel in tržaški filharmonični orkester. Za Fallov ples bo igral na klavirju Fabio Peressoni.
Dirigiral bo Luigi Toffolo. Koreografija in režija; Nives Poli.
V nedeljo popoldne ob 16 uri bo druga predstava Verdijevega «Don Carlosa«,
Danes zjutraj se bo začela pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za" baletno prireditev, medtem Ro se bo začela prodala za nedeljsko popoldansko operno predstavo jutri zjutraj.
Opozarjamo na nocojšnjo oddajo tržaškega radia ,>b 21.15. Slovensko narodno gledališče bo predvajalo he. rojsko komedijo «Cyrano de Bergerac«. Igro je za radio priredil in jo režiral Modest Sancin. Sodeluje celotni ansambel Slovenskega narodnega gledališča.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. soproga Julija Piščanca, daruje Marija Delak vd. Piščanc 2000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za Novoletno jelko.
OD VČERAJ 08 DANES
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. januarja 1956 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 19 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE:	krošnjar
Enrico Gioitti in gospodinja Berta Gerscenfeld, mornar Antonio Pedisic in gospodinja Velia Bem-bich. podčastnik CP Silvano Bubami in gospodinja Mirella Gri-son, trgovec Luigi Purich in uradnica Mira Vittori. elektro-mehanik Emrico Gu arino m učiteljica Silvia Vidom, mizar Um-berto Franzin in gospodinja Irma Della Vedova.
UMRLI SO: 80-letna Teresa Co-lautti por. ButUgnon, 86-letna Ivana VVuck por Lesigmani, 88-letna Anna Marostica por. Radovani, 75-letna Antonia Jercog vd. Camussi, 83-letni Tommaso Bor-lolin, 79-letna Elisabeita Bidoli por. Cit ter. 64-letni Aifonso Bor-nigia, 84-letna Marija Smrdel vd Legiša. 47-ietna Antonia Tedeschi vd. Pcrdez, 73-letna Maria Fa-bris vd. De Moro, 54-letna Maria Tren vd. Anm, 77-letna Margne-rit.a Janmi vd. Veronese. 84-letni Primo Bolzicco, 67-letna Amelia Giraldi vd. Šanson, 64-letna Irma Giacomini vd. Sabadin, 83-letni Giuseppe Vivoda. 64-letna Emilia Kunasz Por. Fonda. 76-letna Luigia Denardo vd. Giorg;, 77-letni Luciano Zalatec.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 7,7 najnižja 3.3. ob 17. uri 7.2 stopinje, zračni tlak 1021,5 pada. veter jugozahodnik 4 km na uro, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stop.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - At Cammello Drevored XX, septembra 4; Godina Trg Sv. Jakoba 1; Sponza Ul’ Mor.torsino 9 (Rojan); Verna,ri Trg Valmaura 10; Vielmetth Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju poslujeta vedno
Bala bombaža delavcu na koleno
41-letni težak Adalbert Vrabec iz Vicolo Ospedale Mili-tare je bil včeraj proti večeru zaposlen v notranjosti skladišča parnika «Pot Said«, ki je zasidran v novem pristanišču in je bil tako zamišljen pri nakladanju bal bombaža, da ni videl žerjava, ki je spuščal neki tovor. Naenkrat je mož začutil udarec in takoj ugotovil, da ga je ena izmed bal pošteno udarila po kolenu in ga s tem prisilila, da je prekinil delo in se zatekel v bolnišnico.
Ker so mu tu ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so ga pridržali s prognozo o-krevanja v 6 ali 26 dneh na II. kirurškem oddelku.	J
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRVA UPRIZORITEV »GLEDALIŠČA V KROGU« V TRSTU
MILAN begov 1C
BREZ TREIJESR
Drama v treh dejanjih (dveh delih)
Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLČEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža
Režiser JOŽE BABIC
Danes 6. januarja 1956 ob 16.30 in ob 20. uri, jutri 7. januarja 1956 ob 20.30 in v nedeljo 8. jan. 1956 ob 16.30 in ob 20. uri v dvorani na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta 7
Pri popoldanskih predstavah znižane cene.
Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce in starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop. * » *
Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih.
* * *
Zaradi omejenega števila sedežev v dvorani, sredi katere je prirejen tudi prostor za igro, priporočamo pravočasno rezerviranje vstopnic.
Prodaja vstopnic danes 6. t. m. in v nedeljo 8. t. m. od 11. do 13. ure, v Ul. Roma 15-11 ter eno uro pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane.
V soboto 7. januarja bodo vstopnice na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20. - Tel. 37338.
V nedeljo 8. t. m. ob lfT. uri na Kontovelu
Grimm-škufca
Janko in Metka
Gledališče v Križu
Danes 6. t. m. ob 15. uri Grimm - Škufca
Janko in Metka
Izvaja SNG
k
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije priredi v petek, P. jan. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo 100-letnice smrti velikega poljskega pesnika in borca Adama Mickiewicza, o katerem bo govoril Justo Košuta. Na sporedu je nastop pevskega zbora »Vesna« iz Sv. Križa, pevskega zbora od Banov ter glasbene točke poljskih skladateljev.
* * #
Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije priredi v petek, 6. jan. ob 20 uri v Ljudskem domu v Trebčah proslavo obletnice proglasitve romunske republike, o kateri bo spregovoril dolinski župan Dušan Lovriha. Ob tej priliki bo nastopil domači pevski zbor in godba.
Rossetti. 14.00: «Zgodilo se je v kaznilnici«, A. Fabrizt. A. Sordi.
Excelsior. 14.30:	«Gospod Ro-
berts«, H Fonda, W. Holden.
Fen-ice. 14.00: «Božja levica«, H. Bogart, G. Tiernev.
Nazionale. 14.30: ((Namestitev v Piovarolu«, Toto, P Stoppa.
Filodram matico. 14.30:	»Prekleti
dan«, S Tracy. R. Ryan.
Siiiirrcineina. Zaprto zaradi ob niive
Arcobaleno. 14.00: «Kdaj, bo še doktor!«, D. Bo,garde, B Bar-do*t
Astra Rojan. 14.30: ((Sedmero očetovih grehov«. Maurice Che-valier. D. Scala.
Capitol. 13.30: »Najlepša ženska na svetu«, G. LolluDrigida, V. Gassman.
Cristallo. 13.30: «Nasi'lni možje«, G. Ford. B. Stanvvick Grattacielo. 13.30: ((Kruh. ljubezen in...». Sophia Loren. V. Ds Sica.
Alabarda. 14.00: ((Simfonija ljubezni« (Schubert), C. Laydu, M, Vlad.y.
Ariston. 14.00: «Kocissov sin*. R.
Hudson. B, Rush.
Armonia, 14.00: »Ognjeni pekel«, W. EUiot, F, Tucker Aurora. 14.00: ((Ljubezen je čudovita stvar«. W. Holden, J. Jones. _
Garibaldi. 14.00: ((Tihota,pka Alik na«, G. Lollobrigiua, A. Naz*
zari
Ideale. 14.30: «Legenda o ognjenem lokostrelcu«, B. Lancaster, V. Mayo.
Impero. 15.45: ((Annie« (Oh. me in
papa).
Italia. 14.00: ((Simfonija ljubezni« (Schubert). C Laydu. M,
Vlad.v.
S. Marco. 14.00: ((Mornarja Irt
dekle«. K. Grayson, F. Sinatra. Kino ob morju. 15.00: ((Posebni agent Pinkerton«, R. Scott. M. Povvers.
Moderno. 14.00: ((Marcellino pan v vino«. Pablito Calvo. Savona. 14.00:	»Princesa Nila«,
M, Rennie, D. Paget.
Viale. 14.00: «Pesem izseljenca«, I.uciano Tajoli Vittorio Veneto. 14.00: »Potegavščina«, B. Crawford. G. Mašina. Azzurro. 14.00: »Suzana je spala tu«. D, Povvell, D. Reynolds. Belvedere. 14.00:	((Kraljevi de.
m ant«, F. Lamae, A. Dahi. Marconi. 14.30:	»Zver«, Robert
Mitchum.
Massimo. 13.30: ((Nasilni možje«, G. Ford. B. Stanvvick Novo cine. 14.30: «Trije A meri« kanci v Parizu«, T. Curtis, G, De Haven.
Odeon, 16.00: «Dekleta iz S. Fre-diana«, A. Cifariello, R Podesta.
Radio. 14.30: «Tanganika». V. Hef-lin. R Roman.
Venezia. 14.00:	Walt Disnejrt
((Skrinja sedmerih biserov« Skedenj. 18.00: »Gusar Kidd«'.
PETEK, 6. januarja 1956 1'OS.AJA A
8.30 Operetni motivi; 11.10 Zabavna glasba; 11.30 Orkester Srečko Lražh; 11,50 Offenbacho-va fantazija; 12,15 Slavni pevci; 12,45 Lahki orkestri; 13.30 Glasbo po željah; 14.30 Razne ritmične popevke; 15.00 Čajkovski: Hrestač; 15.21 Pestra operna glas. ba; 16.00 P. Geraldy: ((Ljubezen«, igra v 3 dejanjih; 17,31 Slovenski zbori:	18.00 Kern; Scenarij
za orkester na temo iz Shovv-boata; 18.19 Puccini: tercet iz opere «Boheme»; 18.30 Z začarane police; 18.40 Chuasson: Pesem ljubezni in morja; 19.07 Kernove melodije; 19.15 Predavanje; 19.30 Priljubljene melodije: 20.00 Šport;
20.05 Ciganske arije: 20.30 Vokalni kvintet; 20.45 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Edmond Rosiand: «Cyra>no ue Bergerac«, igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje.
It rsi I' t.
'11.00 Glasbena fantazija; 11.45
Komorna glasba; 13.20 Glasbeni al,bum; 14.15 Sam Freed in valčki:	15.15 Pariška Opera; 16 00
Luigi Ferrari Trecate: »Kamenček«. pravljična igra v 2 dej,; 19.00 Mali derb.y; 21.00 Simfonični koncert, dirigira Otto Ackermann.
■» o r n r
Slovenska poročila: 14.15.
ltalijariSKa poročiia: 6.15.' 12.30. 17.40. 22.30,
6.00 Jutranja glasba; 7.30 Od Jadrana do Triglava: poročila iz primorskih komun; 13.30 Baletna glasba; 14.30 Glasbeni intermez-zo: 16.10 operni odlomki; 17.10 Jugoslovanske nacodne pesmi;
17.05 Glasbeni intermezzo; 19.30 Poje pevski zbor učiteljišča iz Tolmina; 19.45 Primorski vestnik; 22.15 Igra orkester VVocdv Herman; 22.46 Plesna glasba.
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00, 11.00. 19.00, 22.00.
11.00 Radijski koledar; 11.05
Gospodinjski nasveti; 11,15 Trideset minut s S. Rombergom, V. Herbertom m G. Gershvvinom; 11.45 Cicibanom - dober dan1; 12.60 Slovenske narodne peeml pojeta vokalni kvntet »Anton Nefiai« m Mariborski ženski komorni zbor; 1240 Popevke in ritmi; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.j5 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Utrinki iz literature -A. P. Cehov:	žalost kočijaža
Jona: 15.45 Slovenske umetne in narodne pesmi poje Vokalni kvar. tet Vrhnika; 16 00 Modni kotiček; 16.10 Gustav Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru; 18.00 Ljudje med seboj:. 18.15 Dalmatinske narodne pesmi po.ie in igra "rupa Dalmatincev; 18.50 Igra kvartet Jureta Robežnika; 20.15 Irgvin Berlin (glasbena oddaja s komentarjem): 21.20 Igra plesni orkester radia Ljubljana; 21.40 Melodije iz filmov.
< •M.VIZI.IA
17.30 «Bim», film za otroke; 20.30 Vesti; 20.45 Novi filmi; 21.00 Eugene Labiche:	»Florentinski
slamnik«.
r it s i
Ul. sv Frančiška 20/111 tri. 37-338
sprejema to-serate. mal« oglase, osmrtnice m od 8. do 12.30 in od 18. ure.
V vseh prodajalnah
DELAVSKIH ZADRUG
LITER
Mate novoletna poslanica
C e je za dobra dejanja primeren vsak dan, je začetek novega leta po starodavnem coičaju najprimernejši dan za splošni obračun naše dosedanje dejavnosti, za pregled u-spehov in neuspehov, za kritični pregled vzrokov, ki so omogočili prve in povzročili druge; hkrati pa se ob začetku. leta napravi splošni načrt dela za bližnjo bodočnost na temelju položaja, ki se ob letu v njem nahajamo in ki moramo v njem skušati razvija ti svojo cim uspešnejšo aejavnost. Tako dela zavestno “l! podzavestno vsak posa-neznik, in tako delajo tudi politične organizacije in stranke. In to je za komunistično stranko Italije napravil njen glavni tajnik Palmiro Togliatti v svoji novoletni poslanici «strankinim organizacijam, tovarišem in vsem italijanskim cle!at)cem!»
Kaj je Togliatti pouedal v tej svoji poslanici?
Ko je na kratko očrtal *znamenite» borbe za mir, za obrambo demokratičnih pravic in za blagostanje delavcev, ugotavlja, da so «vodilne reakcionarne in konservativne skupine zaman skušale prikriti svoje notranje razprtiji, stalno notranjo krizo svojih strank in vlad, svojo organsko nesposobnost, da bi ljudstvu predložile in uresničile politični program, ki bi ustrezal težnjam in življenjskim potrebam delovnega ljudstva«. Po neuspehu mac-cartistične ofenzive je bil »reakcionarni napad zaustavljen Ju danes so v ofenzivi demokratične in ljudske sile, ki vztrajno pritiskajo in zahtevajo. da se izpolnijo ustavne obveznosti, da se zajamčijo dostojnejši življenjski pogoji vsem, ki žive od svojega dela in da se odprejo vrata v aktivno upravljanje dežele novim demokratičnim silam, k' izhajajo iz delavskih vrst 1,1 njihovih organizacij«.
Nekaj sličnega je nastopilo tudi v mednarodni areni. Voj-uohujskaški elementi so bili Potisnjeni v defenzivo in nastopilo je razdobje pomrije-nja v mednarodnih odnosih.
»Ogromna večina italijanskega ljudstva teži le k temu, da bi živelo od svojega dela na človeka dostojen na-č'n. To pa moremo doseči le, ce se združimo, organiziramo :n borimo, da premagamo, zlomimo nešteto ovir. Naša dežela je še vedno v rokah Privilegirane kaste, vlada ji služi in država je orodje v njihovi službi. Zaradi tega se Ustava ne uveljavi; zato se teptajo pravice delavcev v to-y&rnah, zato se ne upošteva-1° življenjske zahteve onih, k* delajo; zato ni dela za vse lc tudi kadar se dela in napreduje, imajo od tega korist Vedno isti privilegiranci, ki Postajajo vedno bogatejši, za obrambo svojega privilegija ogražajo ljudske svoboščine.«
Togliatti nato pozdravlja preteklo leto, ker so v njem »rove skupine državljanov, v °rbi za svoje koristi in za sv°je idealne težnje, spoznale temeljne resnice«. Pozdraviti hkrati novo leto, ker se v Ulem «najavljajo nova napre-dovanja in uspehi v borbi, ki Jo vodimo. Neumnemu in od-'tatnemu preganjanju smo se Protivili ne le z odporom, am-Puk tudi s tem, da smo se gi-Odli na širši fronti, razgibali
smo na novih področjih našo borbo za mednarodno pomiritev in mir, za spoštovanje, u-stave, za kruh in delo«.
Glede končnega cilja pa Togliatti zaključuje: ((Najvažnejše je, da smo številni, dobro organizirani in aktivni v delavskem razredu in med ljudstvom; da imamo tu, v I-taliji, veliko komunistično stranko, ki je sposobna s svojimi zavezniki in prijatelji stati na čelu vsega naroda. Prisrčen, 'ljubezniv, bratski pozdrav ' vsem tovarišem, ki delajo za dosego tega cilja.«
Ce smo papežu Piju XII. povedali odkrito, da je njegov napad na sožitje m,ed narodi z različnim družbenim redom dejansko hujskanje na križarsko vojno proti socializmu, tako moramo tudi Togliattiju povedati, da se z njegovim pojmovanjem po-mirjenja ne moremo strinjati, kljub temu, da smo povsem njegovih misli glede vsebine borbe, ki čaka vse i-talijanske demokratične in napredne sile. Iz te njegove novoletne poslanice sledi, da je geslo o pomiritvi bolj taktična poteza ne pa spoznanje nujnosti za dosego novih odnosov med socialističnimi in drugimi naprednimi demokratičnimi silami. Togliattijevo pozivanje na pomiritev ima le enosmerni značaj: vsi tisti, ki se do sedaj — iz kakršnih koli razlogov — niso hoteli strniti okoli KP, morajo biti sedaj (ne ve se, zakaj) pripravljeni to storiti in ji priznati monopol nad socializmom ter ji s tem priznati monopolistično vodilno vlogo, da bi se tako KP mogla postaviti sna čelo vsega naro-da» —- kakor stoji črno na belem v Togliattijevi novoletni poslanici.
Togliattiju pa moramo takoj odkrito in jasno povedati, da iz te moke ne bo nikoli kruha. Dokler bo pomiritev veljala samo za druge, zanj pa ne; dokler bo živel v pre-
pričanju, da so le oni čistokrvni socialisti, vsi ostali pa
morejo biti kvečjemu njihovo, sicer zaželeno, a le poslušno politično orodje, do takrat si bo vodstvo KP zaman utvar-jalo, da je s tako politično Koncepcijo mogoče pospešiti proces demokratizacije vsega italijanskega javnega življenja, delati konstruktivno za koristi italijanskega delovnega ljudstva, predvsem pa pravilno razumeti politično odgovornost, ki jo — kot predstavniki najmočnejše stranke delovnega ljudstva — nosijo pred vsem delovnim ljudstvom v •deželi.
Mimo osnovnega cilja To-gliattijeve novoletne poslanice pa izražamo željo in upanje, da bi vodstvo KP v tem letu sprevidelo napačnost, predvsem pa politično neustreznost takega svojega dosedanjega pojmovanja in se podalo odločno in pogumno na pot tiste dejanske demokratične pomiritve, ki predstavlja edino resno politično cviro za splošno sprostitev vseh objektivno naprednih, aemokratičmh in socialističnih sil v deželi.
Za gospodarsko politiko Jugoslavije je letošnje leto prekodno leto
Jeseni napovedane spremembe v jugostnvanski gospodarski politiki bodo letos še podrobno proučili in jih razen nekaj izjem-uvedli 1957
Prizor iz drugega dejanja Begovičeve drame »Brez tretjega«, ki jo bo Slovensko narodno gledališče ponovilo danes popoldne in zvečer v dvorani na stadionu »Prvi maju
(Od našega dopisnika)
Zvezni izvršni svet je na zadnjem zasedanju obvestil skupščino o osnovnih značilnostih družbenega načrta za
1956. leto, o katerem bo skupščina razpravljala verjetno februarja. in o načelih novih predpisov, ki naj v skladu s sklepi, sprejetimi na zadnjem plenumu izvršnega odbora SKDLJ, omogočijo spremembo gospodarske politike in sistema v 1957. letu. Družbeni načrt za 1. 1956 bo upošteval o-snovne smernice nove gospodarske politike — spremembo strukture investicij:	(zmanjšanje vlaganj v osnovno industrijo, povečanje vlaganj v predelovalno industrijo in v kmetijstvo) povečanje proizvodnje, zlasti za široko potrošnjo in kmetijske proizvodnje, varčevanje s proračunskimi sredstvi in socialnimi dajatvami — novi ukrepi pa bodo stopili v veljavo šele leta
1957, ker so napovedane spremembe take, da je potrebno njihovo postopno uveljavlja-
ki so napovedane, je: ustva-1 odnosov. Podjetja bodo tudi v
nje
Osnovni smisel sprememb,
MAOCETUNGOVE SMERNICE ZA SOCIALNO PREOBRAZBO PODEŽELJA
Kitajski kmet vidi v zadružništvu edino možnost nadaljnjega obstoja
V Severni Kitajski odpade na posameznega prebivalca komaj 0.20 ha obdelovalne površine, na Jugu pa komaj 0.08 ha - Za socialno in tehnično preobrazbo podeželja bo potrebnih kakih 25 let
riti stalnejše in enakomernej še pogoje za delo gospodarskih organizacij, da bi lahko razvijale svoje notranje odnose in delale na zboljšanju proizvodnje in povečanju produktivnosti dela; z razmejitvijo proračunskih dohodkov in izdatkov ustvariti pogoje za samostojno delovanje politič-no-teritorialnih enot (okrajev, cbčin) na področju proračunskih izdatkov; za večjo samostojnost pri zbiranju davkov, toda tudi večjo skrb m odgovornost pri zbiranju in trošenju sredstev; da se z razmejitvijo družbenih investicijskih skladov ustvarijo pogoji za izgradnjo učinkovitejšega sistema kontrole in trošenja investicijskih skladov.
V skladu s sklepom o varčevanju s proračunskimi sredstvi in socialnimi dajatvami je zvezni izvršni svet pred dnevi sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah nekaterih uredb, ki vzpostavljajo tudi pravilnejše ir. pravičnejše odnose med onimi, ki nimajo nobenih drugih dohodkov razen iz delovnega odnosa ter onimi, ki imajo še druge dodatne stalne dohodke, zlasti iz kmetijstva. Spremembe in dopolnitve uredbe o o-troških dokladah, uredbe o določanju pokojnine in invalidnine in uredbe o gmotni preskrbi začasno nezaposlenih zmanjšujejo, oziroma v nekaterih primerih popolnoma odvzemajo pravico (na primer na otroške doklade) tistim, ki
To, kar se zadnje čase dogaja na Kitajskem glede zadružne preobrazbe poljedelstva in ono. kar se bo v naslednjih petih letih še izvedlo, lahko imenujemo veliko
Glasba za naše malčke
Pianistka Damijana Bratuž, ki se je po enem letu bivanja v Parizu vrnila, je pripravila našim otrokom zelo lepo darilo: Na tržaški slovenski radijski postaji bo od 8. t. m. dalje vsako nedeljo ob 15. uri njena oddaja: »GLASBA ZA NASE MALČKE«
kmečko revolucijo. Gre namreč za izredno naglo kolektivizacijo zemlje in za zares izredno število kmečkih posestev, ki se vključujejo v zadruge. Toda pri tem ne gre le za milijonske številke, ampak za to, kaj bo ta preobrazba prinesla Kitajski in kako bo ves ta pojav vplival na sosedne dežele v Aziji.
Zadružništvo se je na Kitajskem začelo že v času vojne in revolucije, seveda bolj na severu kot na jugu. Te zadruge so bile še v primitivni obliki, ki so težile le k vzajemni pomoči pri obdelovanju zemlje. Po osvoboditvi je šel razvoj mnogo bolj na široko, pa čeprav z določeno o-preznostjo.
Dve leti po osvoboditvi, to je 1951., je na vsem Kitajskem bilo komaj 300 kmečkih zadrug in tedaj je CK KP Kitajske sprejel sklep o hitrejšem razvoju kmečkega zadružništva. V naslednjem letu je bilo osnovanih že 14.000 zadrug, 1953 že 100.000, naslednjega leta pa že 670.000. V i-stem času se je razšlo 20.000 zadrug, ki so pokazale neživ-Ijenjskost zaradi tega, ker so bile pač osnovane v naglici in brez potrebnega kritarija. Spomladi 1955 je bilo sklenjeno, naj se v 14 mesecih osnuje še nadaljnjih 350000 zadrug. Toda že 31. julija je Maocetung rekel, da je zaradi razpoloženja, ki vlada na podeželju, mogoče osnovati ne le 350 tisoč, ampak 650 tisoč novih zadrug, tako da bo do oktobra letos celotno število zadrug na Kitajskem štelo kar milijon 300 tisoč.
Po načrtu kitajskih oblasti bi morale kmečke obdeloval-
Nejmldjši slovanski književni jezik
rnakedonščina	-je	dobil
Makedonščina se kot knji-
evni jezik sistematično raz-‘ia komaj kakih deset let. eta 19*45 je izšla neznat-na drobna knjižica z naslonom «Makedonski pravopis».
* tem času je tudi nasta-a Makedonska abeceda, ki *® opira na cirilico, a se-
a,Jljena je iz enaintride-*ctih črk. Makedonski jezik
*	. i v glavnem na nekakih osrednjih makedonskih horečjik, kot so narečje o-«r°0 Titovega Velesa, Pri-
Bitolja in nekatera NTečja v zapadnih prede-
lxh Makedonije. V resnici pa makedonski književni -e*iJc istoveten z nobenim eb narečij, marveč je v splošnem vsrkal vase vse *aiznačilnejše poteze ma-tdonskega jezika nasploh. * tem jeziku se danes ^uzvijd vsa znanstvena *terarna dejavnost make-0nskega ljudstva Od jezi-K«, ki je nekoč služil samo °*k im lokalnim potrebam u medsebojnem občevanju. *e je makedonščina danes rQ-2vila do takšne stopnje, Pri kateri je moč z njo izcediti tudi najbolj prefinje-n° pesniško čustvo. To po-e0 drugega dokazuje i z-redno intenzivna književna nstuarjalnost, ki zajema vsa Področja književnega u-stoarjanja: od lirske in ep-ske pesmi, do romana in rame. Dalje to dokazujejo številni prepodi iz ostale P‘0oslovanske kakor tudi tu)e književnosti.
S tem je bila potrjena trditev, da bo makedonsko ljudstvo, ko bo enkrat o-svobojeno stoletnih nacionalnih krivic ter zatiranja, široko sprostilo svoje u-stvarjalne moči, in to ne samo v pogledu graditve materialnih pogojev, ampak tudi v pogledu kulturnega razvoja. Za tem so zdavna stremeli vsi makedonski rodovi, toda ?ele to pokolenje si je po težki preizkušnji in silnih žrtvah zagotovilo pravico, da si svobodno a-stvarja potrebne pogoje za dosego tega.
Seveda bi ne držalo, ko bi hoteli trditi, da obstaja makedonščina kot književni jezik šele od leta 1945. Res pa je, da ji je bilo šele takrat postavljeno trajnejše ogrodje kakor tudi, da se je začelo postopno izpopolnjevati tako, da stoji danes že na trdnih osnovah.
Vsi makedonski razumniki in redki književniki so že v XIX. in v začetku XX. stoletja goreče želeli, da bi se dokopali do svojega književnega jezika. Pri tem je bilo mnogo iskanja in izbranih mnogo napačnih poti vendar pa dela makedonskih književnikov Kiri-!a Pejčinoviča, .loakima Kr^ conskega, Teodosija Sinait-skega, Jordana Konstantinova idr. dokazujejo, da se je na tem vztrajno delalo. Delo filologa Krsta Misirkova «0 makedonskih stvatehs,
napisano leta 1903 v čisti
makedonščini zapadnega tipi, pa predstavlja krono vseh makedonskih kulturnih delavcev XIX. stoletja. Mi-sirkov je s tem dokazal, da se da v makedonščini pisati tudi o zelo resnih vprašanjih.
Med osvobodilno borbo so se pogoji za razvoj make-donščine v književni jezik najlepše razvili. Potrebe samega boja so narekovale tiskanje vseh mogočih letakov, časopisov, brošur, stenskih časopisov, raznih političnih in vojaških priročnikov itd., vse to v makedonskem jeziku, a ta se je pri tem čedalje bolj izpopolnjeval. Po končani borbi je vse to ogromno gradivo sijajno služilo makedonskim filologom, književnikom, publicistom pri njihovem delu za dokončno izdelavo makedonskega književnega jezika.
Makedonski književni jezik predstavlja danes stvarnost, ki jo priznavajo ne samo jugoslovanski narodi, ki so za uresničenje tega prelivali kri, marveč i o priznavajo tudi vsi izven meja Jugoslavije, posebno še v slavističnem svetu. Brez dvoma predstavlja e-nega najlepših uspehov mladih makedonskih slavistov pojav velike slovnece makedonskega književnega jezika v dveh delih, ki jo je napisal univerzitetni prnfe-s r in književnik Blaže K onevski. Drugi tak po-
memben uspeh pa bo, ko bo izšel tudi veliki slovar makedonskega jezika, ki ga pripravlja Inštitut za makedonski jezik. S tem bosta postavljena dva trdna in zanesljiva opornika nadaljnjemu razvoju tega najmlajšega slovanskega književnega jezika.
* * *
Na neki razstavi v francoskem mestu Grandvillier-su so pred kratkim prišli na sled Leonardovi sliki «Madona z detetom«, ki J c od leta 1894 veljala za izgubljeno. Ta slika je že trideset let last frizerja Lebella, ki se mu niti sanjalo ni, kolikšna je njena vrednost. Visela je med drugimi okrasnimi slikami brez večje vrednosti na steni njegovega skromnega stanovanja, Strokovnjaki, ki so jo pregledali, so njeno vrednost ocenili na 300 milijonov frankov.
* » *
David Selznik pripravlja filmsko snemanje Hemin g-wayevega romana «Zbogom orožje«, ki ga je spisal po prvi svetovni vojni in o-bravnava vojne dogodke na soški fronti.
♦ * »
Nedolgo tega je bila ” Parizu dodeljena tradicionalna nagrada za najboljšo mlado igralko Francije. Za letošnje leto je to nagrado prejela igralka Genevieve Ker-vine.
ne zadruge leta 1958 zajemati okoli 280 milijonov Kitajcev, to je nad 50 milijonov vseh kmečkih posestev, preostala kmečka posestva pa bi se vključila v zadruge v prvih letih drugega petletnega načrta, torej do konca 1960. leta.
Ze v času ustanavljanja novih zadrug «polsocialističnega tipa« bi se začelo z ustanavljanjem zadrug višjega tipa, torej zadrug socialističnega tipa. Ves ta velikanski načrt' pa kljub temu ne bo šel tale onaglo. Maocetung pravi, da bo to trajalo 18 let in to bo socialna preobrazba kitajskega podeželja, za tehnično pieobrazbo kitajskega podeželja pa bo potrebnih nadaljnjih sedem let. Vse to pa je seveda odvisno od tega, kp-liko bo kitajska industrija mogla dati podeželju strojev in tehničnih naprav.
Ob teh številkah in sklepih se postavlja vprašanje, kaj je navedlo kitajske komuniste, da so se po dvajsetih letih revolucionarnih izkušenj odločili za tako naglo preobrazbo podeželja.
Agrarna reforma se je na Kitajskem izvedla šele po zmagi nad Cangkajškom. Dokončana je bila v glavnem 1953. leta. Kmetje, ki so se tisočletja borili za zemljo, so sicer zemljo dobili, toda s tem vprašanje še ni bilo rešeno. Posebno velja to zaradi tega, ker se je z agrarno pre-csnovo kitajska zemljiška posest, ki je bila že itak zelo razdrobljena, Še bolj razdrobila. V severni Kitajski znaša povprečje na posameznega prebivalca komaj 0.20 ha, na jugu pa celo komaj 0.08 ha obdelovalne površine. Ce k temu dodamo še vrsto elementarnih nesreč — poplave in suše v letih 1953 in 1954 — je razumljivo, da se kmetje niso mogli na zemlji niti obdržati. Zato so drobni kmetje svojo zemljo prodajali bogatim kmetom in postajali kmečki dnevničarji. Ta pojav je vodil k ponovni razredni diferenciaciji, ki je imela precejšnjo tendenco h krepitvi kapitalizma na podeželju in ustrezno s tem pešanje vpliva oblasti na podeželju
O vsem tem zapletenem problemu je Maocetung navedel sledeča dejstva: Ogromno število prebivalstva (600 milijonov ljudi z letnim prirastkom od 10 do 12 milijonov), malo obdelovalne zemlje (o-koli 107 milijonov hektarov, t. j. komaj 9.5 odst. celotne površine Kitajske), stalne e-lementarne , nesreče, zaostali način obdelovanja zemlje — vse to je privedlo kmeta v težke razmere in zato on povsem prirodno teži k izhodišču — v kooperaciji. Maocetung s tem pojasnjuje tudi dejstvo, da je bilo v tako kratkem času osnovanih toliko kmečkih zadrug.
Da kitajski kmet raje sprejema zadružni sistem kot pa na pr. evropski kmet, je iz gornjega povsem razumljivo. In v kolikor bi se v zadružništvu ne našla rešitev, bi kmet ostal to, kar je bil doslej — zvesti politični zaveznik revolucije? Nadalje, ali bi brez tega mogli misliti na industrializacijo dežele, če bi namreč ostalo kmetijstvo na starih temeljih? Jasno je, da bi to ne bilo mogoče.
Gornja vprašanja in predpostavke je obdela) Maocetung v nekem svojem govoru lani junija. Govor je bil objavljen šele oktobra, po VI-plenumu CK KP Kitajske in se odraža tudi v revoluciji, ki je bila ob tem sprejeta in
ki zelo podrobno obravnava način, kako naj se Maocetun-govi načrti uresničijo.
Kar se te resolucije tiče, je zanimivo primerjati jo s sovjetskimi izkušnjami kolektivizacije poljedelstva. Čeprav se" Maocetung na gornje izkušnje sklicuje, vendar tako njegov govor, kakor tudi o-menjena resolucija jasno kažeta razliko med obema načinoma kolektivizacije. Kitajska kmečka zadruga ni kolhoz. V njo kmetje vnašajo del svoje zemlje in ostanejo njeni lastniki tudi po vstopu v zadrugo. Nagrajevanje je v razmerju storjenega dela in površine vnesene zemlje, kar pomeni, da imajo kmetje od svoje zemlje tudi določeno rento. Tudi živina ostane privatna last in kmet-lastnik dobi od zadruge določeno odškodnino za njeno uporabo. V resoluciji se celo priporoča,
naj ostane živina pri lastniku vse dotlej, dokler se v zadrugi ne ustvarijo pogoji, da bo bolje uspevala v zadrugi kot pri lastniku. O vseh teh pogojih in odnosih se med zadrugo in posameznim kmetom sklepajo pravne pogodbe, ki prav gotovo pozitivno vplivajo na kmeta. Posebno velja to zaradi dejstva, ker je kmetu prepuščeno v zadrugo stopiti, se od nje ločiti z vsem svojim premoženjem in v njo ponovno stopiti, kakor mu pač kaže.
Razlik med sovjetske in kitajsko kolektivizacijo poljedelstva je še več, toda omejili se bomo še samo na ugotovitev, d-> se je kitajsko vodstvo držalo prvenstveno kitajskih sjiecifičnih pogojev, in v kolikor so izkoristili tudi tuje izkušnje, so jih vzeli v poštev bolj z načelnega kot s praktičnega vidika.
bodoče sodelovala v dobičku (za povečanje plač delovnemu kolektivu, za formiranje raznih skladov), ker je to spodbuda za povečanje produktivnosti dela. Potrebno pa je z enotnimi in objektivnimi kriteriji določiti obseg udeiežbe podjetij v dobičku, zagotoviti pravico na plače iz dobička za povečanje proizvodnosti dela in za prispevek k večjemu uspehu podjetja in preprečiti povečanje plač in skladov nad planskimi proporci. Da bi se izognili administrativnemu določanju plač in da b: se zlasti plače iz dobička lahko svobodneje formirale, bodo verjetno uvedli prispevek na zaslužke in plače v korist proračuna.
Pri občinah in okrajih bo potrebno razmejiti sredstva, namenjena nadaljnjemu gospodarskemu razvoju od sredstev za ostale družbene potrebe. Sredstva, namenjena za investicije v gospodarstvu, bodo morale politično-teritorial-ne enote (okraji, občine) odvajati v posebne družbene investicijske sklade. Trošenje teh skladov bo tako urejeno, da bo onemogočeno angažiranje še ne ustvarjenih (bodočih in tekočih sredstev), temveč samo sredstev, ki so bila že vplačana na osnovi izvršenega obračuna kot končen dohodek teh skladov. V gospodarstvo načelno ne bodo več vlagali neposredno iz proračuna. temveč samo iz investi-
imajo poleg rednega zasluž- j cijsjcih skladov. Na podoben ka iz delovnega odnosa se načjn bo potrebno zagotoviti
stalne postranske zaslužke iz kmetijstva. Cilj novih predpisov ni le odstraniti razlike med zaposlenimi, ki imajo o-ziroma nimajo postranskih stalnih zaslužkov, temveč tudi pravilnejša razdelitev družbenih sredstev med vasmi in mesti in vplivati na zaposlene, ki so istočasno kmetje, da se odločijo, kateremu poklicu se bodo dokončno posvetili.
Ker bodo napovedane spremembe stopile v veljavo šele po podrobnih analizah in preverjanju v 1957. letu. je leto 1956 v določenem smislu pie-hodno leto v gospodarski politiki Jugoslavije. Najvažnejše spremembe so napovedane pri razdelitvi dobička gospodarskih. podjetij. Mi smo že v članku z dne 22. decembra pr 1 govorili o negativnih posledicah sedanjega sistema razdelitve, kopičenju in ne-planskem trošenju sredstev s strani nekaterih okrajev. Komune in ostale politično-ten-torialne enote bodo tudi v novem sistemu imele sredstva s katerimi bodo samostojno razpolagale. Vendar pa se mora njihovo formiranje in trošenje tako postaviti, da komune ne bood mogle neomejeno posegati za preostalim dobičkom podjetij in rušiti stabilnost trga in v planu določenih
0S1RA BORBA MED VZHODOM IN ZAHODOM ZA PRVENSU/0 V 7.RAHU
Nemški strokovnjak Guenter dvakrat zamenjal gospodarja
Lansko leto avgusta so sovjetski znanstveniki izjavili, da če so ZDA že pripravljene na borbo za osvojitev vsemir-ja, je to prav tako tudi SZ. Pri tem so verjetno mislili na umetni satelit, ki naj bi ga izstrelili tako, da bi zatem krožil okrog naše Zemlje.
Posebno vojaški strokovnjaki so se ob teh izjavah zelo vznemirili. Ne, ker bi pred tem ne bili obveščeni o zadevnih sovjetskih uspehih, marveč zato, ker navzlic temu niso predvidevali, da bi bili ti uspehi dosegli tako visoko stopnjo. To vznemirjenost pa še povečuje slutnja da niso morda Rusi prišli v svojem znanstvenem delu na tem področju celo do uspehov, ki svet o njih niti ne ve. Postavili so si vprašanje, kaj vse so že Rusi dosegli na področju radijsko vodenih ali raketnih izstrelkov. Dalje, ali bodo ZDA sposobne ohran.ti svojo premoč na področju letalstva, premoč, ki da je nujna protiutež rusti premoči na kopnem itd.
Ta skrb je v prvi vrsti političnega in ne tehničnega značaja. Zapadni svet se boji, da bi mu SZ postopno ne odnesla še tiste prednosti v vojaški tehniki, ki. je doslej Za-padu zagotavljala določeno vojaško premoč nad Rusi Tem bolj zdaj, ko se je pokazala nevarnost, da di se — tako je rečeno — zaradi ženevskega duha utegnili zavreti ameriški vojaški načrti.
Sicer pa ni razloga za presenečenje. Rusi so večkrat, in to po svojih najbolj odgovornih ljudeh, javljali o svojih uspehih glede graditve novih tipov letal, o svojih izsledkih glede možnosti Uiter-planetarnih poletov, izstrelitve umetnega satelita itd. Toda ti glasovi so se na Zanadu tolmačili kot pretirani, ali pa so jih smatrali za neresne o-ziroma celo lažnive. Cernu se j« delalo tako? Verjetno je bil razlog v prevelikem zauoanju samo v lastne sposobnosti m v podcenjevanju tega, kar je sjiosoben storiti ostali svet, posebno SZ, ki je v resnici ni niti pametno podcenjevati.
Med obema svetovnima vojnama so Rusi posvetili veliko pozornost gradnji svojega
letalstva. Toda njegov nenavadni in nepredvideni uspeh se je začel pravzaprav 1. 1941 potem ko je sovjetsko letalstvo prejelo izredno trdo lekcijo od nemškega. Ta čas je bi! general Kesselring, ki je poveljeval drugi nemški zračni armadi, že povsem prepričan, da je sovjetskega letalstva konec. Saj je to v začetnih bitkah izgubilo nič manj kot 2500 letal. V resnici pa so šele takrat v sovjetskih tovarnah začeli graditi pravo sovjetsko letalsko brodovje. Leta 1943 je moč in udarnost sovjetskega letalstva daleč prerasla nemško. Kakšno je bilo to razmerje pri končnem spopadu, ni potrebno govoriti
Po vojni pa se je tekmovanje za premoč v zraku začelo med današnjima glavnima tekmecema, Vzhodom in Zapadem, točneje, med SZ in ZDA. Slednje so dolgo živele v spokojnem prepričanju, da jim v zraku nihče ne more biti kos. Toda prav zadnji čas glede tega ne spe več tako mirno kot doslej. Čedalje bolj se vznemirjajo ob glasovih, kakršen je na pr. poziv sovjetskih znanstvenikov na tekmo ir osvojitev vsemirskih višav. Pomeni, da se je že rodil dvom v premoč ZDA, a hkrati z njim tudi strah, al: niso morda Rusi že daleč pred njimi.
Ne mislimo se tu zavzemati za tovrstna tekmovanja, ki so človeštvu samo v nesrečo, vendar bi v informativne svr-he prikazali primer, ki dokazuje prav tisto precenjevanje lastnih moči, ki smo ga že o-menili, ali pa določeno malomarnost. oziroma nespretnost, da se izkoristijo posebno u-godne prilike, kar je izraz določene nezrelosti.
Znano je. da je Heinkel e-den največjih nemških letalskih konstruktorjev. To je bil do druge svetovne voine in je verjetno tudi danes, ker še živi. Njegov najožji sodelavec in nič manj nadarjen konstruktor pa je bil neki Siegfried Guenter. Po okupaciji vzhodnega dela Nemčije se je ta naselil na ozemlju, ki je prišlo pod ameriško upravo. Tv je ameriškim oblastem ponudil svoje usluge, čej da l-
in v glavi vrsto važivh izumov. Nekaj časa ga je podpiral neki ameriški major, ki je razumel njegovo vrednost, toda ta je bil zatem premeščen. Preden je odpotoval, je skušal Guent.erju zagotoviti podporo, vendar zaman. Končno je ta, naveličan brezuspešnih prošenj, odšel v Berlin, misleč, da bo tu pri najvišjih oblasteh vendarle naletel na razumevanje. Ponovno brez uspeha. Bil je razočaran. Poiskal je zvezo z oblastmi na drugi strani, v Vzhodni Nemčiji, in se odpravil tja. Tu je bil sprejet z odprtimi rokami. O njem se ni več mnogo culo do Koreje. Ko je tam izbruhnil požar in je časopisje dnevno poročalo tudi o letalskih spopadih, je bilo prvič čuti za lovce Mie 15 in 17. Ta sijajna letala so bila rezultat Guenterjevega dela. Sele takrat so se v ZDA začeli praskati po glavi in se jeziti, kako da so mogli biti tako nespametni in kratkomalo potisniti v naročje Rusom tako dragocenega človeka. Napako je bilo treba popraviti čim-prej. Po svojih ljudeh so Nemcu ponudili, naj se vrne k njim, kar je ta tudi storil. Danes je spet v Zapadni Nemčiji in se ukvarja z načrti, ki si od njih ameriški generali obetajo velike stvari.
tudi finansiranje negospodarskih investicij.
Nova delitev dobička na podjetja in ožje politično-teri-torialne enote. razmejitev sredstev in novi način trošenja sredstev bodo v mnogo-čem odstranili dosedanje slabosti. Udeležba federacije v dobičku bo verjetno progresivna, tako da bo federacija lahko pravilneje in pravičneje razporejala sredstva na posamezna področja. Pri večjem dobičku bo federacija u-deležena bolj kot sorazmerno. Del dobička, ki bi nastal s povečanjem cen, bodo imobi-lizirali oziroma preprečili njegovo delovanje na trgu. Del dobička, ki bo pripadel podjetju m politično-teritorialni enoti (okraju, občini), ne bo mogel nesorazmerno povečati njihove kupne moči in občutno rušiti stabilnosti trga- Presežek dobička bo, kot smo o-menili, pripadal družbenim investicijskim skladom, katerih sredstva se bodo lahko uporabljala samo načrtno in » pomočjo posojil. Vsa iz sklada dobljeno sredstva bo ko-iistnik, po pravilu, moral vračati, odplačevati/
Napovedane spremembe, od katerih smo navedli samo najpomembnejše, so tako daljnosežne, da jih je potrebno vsestransko proučiti in preveriti Zvezni izvršni svet bo pripravil ustrezne zakonske pred loge do konca leta. Osnovni položaj gospodarskih podjetij bo ostal v letu 1956 v glavnem nespremenjen. _ Prve spremembe, ki bodo že letos stopile v veljavo, bodo na področju razdelitve ostanka dobička, to je dobička, ki ga podjetja plačujejo politično-teritorialnim enotam v proračun in investicijske sklade. Nova gospodarska politika zahteva. da se takoj zmanjša obseg denarnih sredstev za investicijsko izgradnio, da se u-vede večja kontrola na trošenje teh sredstev. Potrebne so prav tako takojšnje spremembe glede obdavčevanja skupnih dohodkov in izrednega dobička. Potrebno bo nadalje še v tem letu drugače urediti odnose med višjimi in nižjimi politično-teritorial-nimi enotami glede razporeditve sredstev in njihovega izkoriščanja in to v skladu z novo gospodarsko politiko.
BOZO BOŽIC
PREJELI SMO
D e r tschechoslourakische Šport — informacijski bilten češkoslovaškega državnega komiteja za telesno vzgojo in šport — Odgovorni urednik dr. C. Ribar — Praga II, Po-rič: 12.
Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo: št. 12 za leto 1955, Letnik XLII. Izdaja založba Kmečka knjiga. Uredništvo: Ljubljana Miklošičeva 6, glavni in odgovorni urednik ing, France Adamič.
Lovec. Glasilo republiške lovske zveze Slovenije št. 10 za januar 1956, Urednik Cene Kranjc, uredništvo Ljubljana Trdinova 8-
Pesmi o morju. Izbral m uredil Stane Suhadolnik, izdala in založila «Lipa» v Kopru.
liuuuuuuuiiuuuuMiuuuuuuuuuiiiuuiuumuumiUuuu^
Pohitite, da vam ne bo žal!
10 različnih zbirk, ki jih
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
nudi po izredno znižanih cenah bodo na razpolago le do 10. t. m.
Tržaška knjigarna
TRST, III. Sv. Frančiška 20 Talnimi 37-03U
t
t
e
e
t
e
t
t
t
c
c
t
t
c
Tf TTfTTTTTTTrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT'
s-
4
HMNHI
• :
11 m
SPLOŠNO HVALJENJE, KI NI NA MESTU
Številke dokazujejo občutno znižanje prispevkov za delovne centre in zimsko pomoč brezposelnim
Pri melioraciji krminsko-gradiškega polja je podjetje Mattiroli za po. slilo samo 28 delavcev • Za delovne centre je naša pokrajina prejela v finančnem letu 1955-56 polovico manj prispevka kot v prejšnjem letu
Po izglasovanju občinskega proračuna za leto 1956, ki je še enkrat pokazalo, da je občinski odbor zaradi svoje politike osamljen, je demokrist janski poslanec Baresi napisal za goriške meščanske liste članek, v katerem skuša prikazati v dobri luči vse dogodke, ki so se v zadnjem letu pripetili v naših krajih na iniciativo predstavnikov krščanske demokracije.
Najprej naj pripomnimo.. da se strinjamo, da obstajajo v
Danes ob 14. uri bo v prosvetni dvorani na Korzu
NaimoM Irti
za pokal Milana Bogataja
Nastopila bodo številna tržaška in goriška moštva.
Gorici nekateri krogi, ki so najprej nasprotovali obmejnemu prometu, potem so se z njim nekako sprijaznili, zadnje čase pa so ponovno zagnali proti njemu krik in vik. Tem ljudem bodo dejstva sama zaprla usta, kajti koristi, ki jih imajo obmejni prebivalci, so tolikšne, da jih ne ne morejo nobene laži ali izkrivljena prikazovanja zmanjšati.
V njegovem članku pa je še cela vrsta trditev, ki so napisane v propagandne namene. prihodnje leto so u-pravne volitve in poslanec Baresi ima za nujno, da se pohvali, obenem pa da pohvali občinsko upravo iz Gorice, katera je v ostalem pred nekaj dnevi prejela od pokrajinskega odbora krščanske demokracije novoletno voščilo v obliki izkazovanja simpatij za svoje delo.
V članku z naslovom «Poli-tični in gospodarski položaj« je Baresi nanizal celo vrsto vprašanj, ki so bila v preteklem letu «ugodno rešena«. Med dolgim naštevanjem u-spelih rešitev je na prvem mestu navedba krminsko-gradiškega polja. Pričetek namakalnih del na tem delu ne predstavlja uspeha, kajti doslej je podjetje Mattiroli iz Gorice, kateremu je bila zaupana gradnja namakalnih kanalov, zaposlilo v celoti 28 delavcev. Trenutno gradijo glavni kanal na področju občine Fara. Ce bodo namakalni sistem gradili z dosedanjo hitrostjo, bodo krminsko-gra-diški kmetje dočakali še mar. sikatero sušno leto, ki jim bo uničilo pridelek.
Tudi hvaljenje državnega prispevka za javno skrbstvo je brez podlage; goriški občinski svetovalci so ga med diskusijo o proračunu postavili v prave meje. Prikazali so občutno zmanjšanje zimske pomoči, delovnih centrov in pomoči občinski podporni ustanovi.
Pri roki imamo nekaj številk, ki kažejo, kako občutno je revni sloj prebivalstva naše pokrajine prizadet ravno zaradi teh sprememb.
V finančnem letu 1954-55 je bilo goriški pokrajini nakazanih 158 095 delovnih dni v delovnih centrih v vrednosti 122,592.680 lir, v letošnjem letu 1955-56 pa je bil ta prispevek znižan skoraj za polovico; 77.190 delovnih dni za 65 milijonov lir. Pred politič-
nimi volitvami leta 1952-53 je dobila pokrajina okoli 300 tisoč delovnih dni, kar je predstavljalo nekakšno štirikratno dodelitev za leto 1955-56.
Prejšnja leta so za novo leto delovali vsi delovni centri, letos pa so z delom pričeli samo v petih, in sicer v Gorici, Tržiču, Gradežu, Staran-canu in v Ronkah.
Za zimsko pomoč je v sedanjem finančnem letu vlada nakazala 57 milijonov lir, kar predstavlja enako vsoto kot /a lansko leto. Od tega so 13 milijonov lir razdelili za božič. Ce upoštevamo, da je bilo konec leta 1952 v pokrajini ^ 1.491 brezposelnih, medtem ko jih je bilo leta 1954 že 13.009, potem pridemo do zaključka, da je na vsakega prizadetega prišla sorazmerno manjša denarna podpora.
Zimsko pomoč razdeljujejo občinska podporna društva (ECA), v kateri ni predstavnikov brezposelnih in delavcev, čeprav so tako prvi kot drugi že večkrat zahteva1!, da se njihovi predstavniki vključijo v odbor, s čimer bi se pc eni strani omoeočilo pravilnejše razdeljevanje podpor, pc drugi strani pa bi delavci veliko raje darovali za sklad zimske pomoči, če bi vedeli, da pri upravljanju njihovega denarja sodelujejo tudi njihovi predstavniki.
Iz navedenega prihajamo do povsem nasprotnih zaključkov kot poslanec Baresi. Ni razlogov za optimistično gledanje na goriško stvarnost, prav nasprotno, nas vedno bolj skrbi, kajti številke so tu in govoriio bolj prepričljivo kot hvalienje uspehov, ki jih ni. vsaj ne v tolikšni meri. kot jih nekdo pri. kazuje. in kot bi si jih želeli v korist našega prebivalstva.
prihodnjih sej bo moral občinski svet razpravljati o a-sfaltiranju ceste v Tarčent, za katero nameravajo potrošiti poltretji milijon lir.
Med nujnimi predlogi je bila ustanovitev konzorcija za vzdrževanje ceste med Tar-čentom in Učejo skozi občine Brdo, Rezija in Tajpana. Tar-čentska občina namerava dati konzorciju 1,020.000 lir.
V nedeljo sesfanek proda ja'cev monopolnega baga
Zveza trgovcev goriške pokrajine javlja, da je za nedeljo 8. t. m. ob 15.30 napovedana seja prodajalcev mono-polskih predmetov vseh občin goriške pokrajine. Na seji, k, bo na sedežu Zveze trgovcev na Korzu Italia št. 5-1, se bodo proučevala važna vprašanja, ki se tičejo prodajalcev.
Nenadna slabost
L. Zeia iz Ul. Casa Rossa št. 3 je doma prijela neredna slabost in so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Za sedaj še ni znan vzrok njegove bolezni.
Cenik b‘aqa in obrfnico na vidno mesto v lokalu
V zvezi s členom t80 zakonika javne varnosti, morajo lastniki trgovin imeti obrtnico in morebitna druga pooblastila na vidnem kraju v trgovini. Prav tako je treba imeti označene cene vsega blaga, ki Je v prodaji.
Zveza trgovcev vabi lastnike trgovin, da se zglasijo na sedežu, ali pri občinskih upravah, kjer dobijo obrtnice in morebitna pooblastila s potrdilom o plačani letni državni taksi.
Da bi se izognili kazni zaradi prekrška omenjenega zakona, priporoča Zveza trgovcev vsem interesentom, na) dajo cenik blaga ter obrtnico na vidno mesto.
1,250000 lir nabra'i za sklad zimske pomoči
Za sklad zimske	pomoči
brezposelnim in onemoglim so do včeraj razna podjetja in zasebniki prispevali skupno vsoto 1,250.000 lir.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Konzorcij za vzdrževanje ceste med Tarčentom in Učejo
Na izredni seji tarčentskega občinskega sveta so govorili o dveh važnih vprašanjih, in sicer o ureditvi tako imenovane ceste (itarčentina# in o cesti v Učejo. Na eni izmed
Tatovi avtomobilov so se preselili v Gorico
Trgovski predstavnik Aldo Feruglio iz Vidma se je v sredo popoldne mudil v našem mestu. Okrog 17. ure se je z avtom «Giardinetta» z evidenčno tablico UD 25500 odpeljal v Svetogorsko ulico in se ustavil pred neko trgovino, kamor je odšel po poslih. Ko se je vračal, ni na cesti našel več svojega avtomobila. Vsako iskanje in povpraševanje je bilo zaman, zato se je odpravil na kvesturo, kjer je prijavil tatvino. V avtu je imel razne predmete v znesku 300.000 lir. Leteča policija goriške kvesture je takoj pričela z zasledovanjem.
I N O
CORSO. 17.00: «Najlepša ženska na svetu«, panoramsko platno, G. Lollobrigida in V Gassman.
VERDI. 17.00; «08/15», nemški film.
CENTRALE. 17.00: »Slaboumna Ivana«, A. Bautista in F. Rey.
VITTORIA. 17.00: «Tri dekleta iz Brodwaya».
MODERNO. 17.00:	«Prišel	je
ob zori«, G. Tierney.
Sestanek na prefektur o obsežni ekc ji za zatiranje miši
Včeraj je bil na pokrajini sestanek predstavnikov prefekture, sindikatov in razrih ustanov, na katerem so razpravljali o zatiranju poljskih miši. Do tega sestanka, odnosne do akcije za obsežno zatiranje poljskih miši je prišlo na pobudo svetovalca KP To-loša iz Krmina, ki je med diskusijo o proračunu 1956 predlagal tozadevno akcijo.
Akcija bi bila zelo pomembna za vse kmetovalce, saj znaša po računih kmetijskega nadzorništva letna škoda povzročena po poljskih miših več kot sto milijonov lir.
Na omenjenem sestanku je svetovalec «Federterra» Mai-za predlagal, da bi strup nabavili skupno in ga nato razdelili kmetovalcem. Pokrajina pa se je obvezala, da bo krila eno tretjino stroškov potrebnih za akcijo. Stroški bodo znašali okrog 5 milijonov lir in bi morale za preostale potrebne izdatke prispevati druge ustanove. Na včerajšnjem sestanku pred-slavniki zainteresiranih ustanov niso mogli prevzeti finančnih obveznosti, ker niso imeli potrebnih pooblastil
Svetovalci v Krminu zahtevajo posojilo!
Na zadnji seji krminskega občinskega sveta so razpravljali o občinskem proračunu za leto 1956. Proračun predvideva okoli enajst milijonov lir primanjkljaja, katerega namerava odbor kriti z državnim posojilom. Občinski svet je z glasovi večine sprejel sklep, s katerim zahteva pooblastilo za najem posojila, s katerim bo mogoče dokončno urediti občinske finance za prihodnje leto.
Čeprav je letošnji goriški primanjkljaj manjši od lanskega, se goriški občinski svet vseeno m toliko spozabil kot krminski, da bi zahteval posojilo namesto vladnega prispevka za kritje primanjkljaja. Na sejah goriškega občinskega sveta se je govorilo nič rii-anj kot o posebnem zakonu, ki naj prinese Gorici gospodarske koristi ter sanacijo pforačuna, v Krminu pa večina občinskega sveta zahteva posojilo, ki ga bo morda občina vračati.
Poleg tega veljajo za. krminsko občino najvišj i dodatni davki od vseh občin goriške pokrajine. Na tak način ob-činska uprava ne služi interesom svojega prebivalstva.
Padel je do stopnicah
Včeraj je 61-letni Bernardino Martriani s Korna št. 6, ko je čel iz stanovanja tako nesrečno padel po stopnicah, da se je močno udaril po temenu in so ga morali z avtomobilom Zelenega križa odpeljati v bolnišnico.
|
il
3SSSI8S
■i
. •••
ijjU m I
:::::::: :::: .
■iil
i e-..
:	ji
■
DOROTHY TYLER 35-letna gospa, mati dveh otrok, se pripravlja za olimpiado v Melbournu. Goji atletiko od svojega 21. leta. Slika jo kaže pri skoku, medtem ko sta — skoraj nekoliko v strahu — pod letvo njena sinova.
PRED ZIMSKO OLIMPIADO V CORTINI
V umetnem drsanju ne bo na oiimpiadi nastopil nihče od italijanskih drsalcev
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
V NEDELJO 8. JANUARJA GOSTUJE V PRO-SVETNI DVORANI NA KORZU V GORICI
moški pevski zbor „Bojan" iz Dornberga
Pričetek koncerta ob 16. uri.
Prodaja vstopnic vsak dan na sedežu v Ulici Ascoli 1 od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure do sobote opoldne, v nedeljo v kavarni Bratuž od 11. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni.
GRINDELWALD, 5. — Velika zmešnjava je nastala danes na tekmi žensk v veleslalomu. Organizatorji so pripravili električne časomerilce. Zgodilo pa se je, da se je neka žica pretrgala in tako nekaj časa električni časomeri-lec ni funkcioniral. Organizatorji so se zato hoteli zanesti na čase posameznih časome-rilcev, ki pa tudi niso posebno natančno opravljali tega posla, ker so pač računali na električni časomerilec. Tako so že objavili, da je zmagovalka Avstrijka Thea Huchlei-tner. ko so kmalu potem prišli z drugo objavo, da je namreč zmagala Nemka Evi Lanig.
Avstrijci so seveda bučno protestirali. Protesti pa so veljali organizatorjem tudi zaradi proge. Ko se je prvih dvajset tekmovalk spustilo s starta, je za ostale ostala namesto snega le še zemlja ali led ali pa kar celo skale.
Avstrijski trener je ob pojavu druge klasifikacije označil organizacijo za smešno, medtem ko je nemški trener svojo nevoljo izrazil dokaj duhovito: «Kako vraga se more kaj takega zgoditi v deželi ur in perfektnih kronometrov!« Rezultati:
1. Evi Lanig (Nemč.) 1’59”5
2. F. Minuzzo (It.) 2’0(J”
3. T. Huchleitner (Avstr.) 2’01”6
4. Josette Neviere (Fr.) 2’01”S
5. H. Glasser (Nemč.) 2’01”9
6. M. Seltsam (Nemč.) 2’02”
7. F. Daenzer (Sv.) 2’02”1
8. Madeleine Frond-Benier (Fr.) 2’03”
9. E. Sidorowa (SZ) in Hilde Hofherr (Avstr.) 2’03”4
11. S. Speri (Nemč.) 2’03”6
12. Suzanne Thioliere (Fr.) 2’03”8
MILAN, 5. — Italijanska zveza športa na ledu je izdala objavo, v kateri je rečeno, da noben italijanski tekmovalec ne bo nastopil na oiimpiadi v umetnem drsanju za moške. Prvotno se je računalo na Roberta Rubina, ki so ga poslali poleti tudi na trening v Anglijo, toda ni dosegel take forme, da bi se Zveza lah-
ko odločila, da ga pošlje na olimpiado. Rubino se tudi ne bo udeležil italijanskega prvenstva, ki bo jutri v Cortini. * * *
BOŽEN, 5. — Kitzbuehel -Bolzano 7:0 (2:0, 2:0, 3:0).
Tudi drugi dan presenečenja v Sanremu
Spartak in Maccabi poražena po Grkih in Borlettiju
Rezultata-Panhellenios - Spartak 62:55
(26:32)
Borletti - Maccabi 46:40 (22:25)
SANREMO, 5. — Kakor se včeraj na splošno ni mislilo, da bo Sorletti premagal Grke Panhelleniosa, tako so bili danes vsi prepričani, da bo v tekmi med Spartakom in Pan-helleniosom pripadla zmaga Čehom. Prvi polčas se je res končal v njihovo korist, v drugem pa je le prišla do izraza njihova utrujenost po 36-urni vožnji. Grki pa so danes zaigrali vse drugače kot včeraj proti, Borlettiju. Zlasti se je odlikoval Stephanidis, ki je sam dosegel 32 točk. Pri Čehih pa sta bila odlična Mra-zek v napadu in Kozak v obrambi. Mrazek je dal 31 golov.
V drugi tekmi so prvič nastopili Izraelci Maccabija proti Borlettiju. Maccabi je takoj dosegel znatno prednost. Pri Borlettiju sicer ni igral Ro-manutti, ki se je včeraj nekoliko poškodoval, vendar so Milančani uspeli Izraelce dohiteti in jih tudi premagati.
Tako ima sedaj Borletti 4 točke (2 tekmi), Panhellenios 2	(2), Spartak in Macca-
bi 0 (1).
Mednarodne nogometne tekme 1.1955
Paragvay - Ekva-Argentina - Peru Anglija B-Nem-
TENIS
PARIZ, 5. — V četrtfinalu za pokal Gillou je bil Pietran-geli poražen po Francozu Re-myju s 6:0, 6:3, 6:4.
Januar
KAIRO: Egipt-Bolgarija 1:0 RANGOON:	Romunija-Japon-
ska 1:1
NAMUR: Belgija B - Luksemburg 4:1 KAIRO: Egipt-Grčija 1:1*
Februar CLYDE: Anglija mlad.-Škotska mlad. 6:0 SANTIAGO:	Čile	-	Ekvador
7:1 **
Marec
SANTIAGO: Argentina - Para-gvay 5:3 **
SANTIAGO:	Cile-Peru	5:4	**
SANTIAGO: Urugvay - Para-gvay 3:1 **
SANTIAGO:	Argentina-Ekva-
dor 4:0 **
MADRID:	Španija B-Grčija
7:1 *
AMSTERDAM:	Holandska	-
Danska 1:1 SANTIAGO: Peru - Ekvador 4:2 **
SANTIAGO: Čile - Paragvay 5:0 **
MARSEILLE: Francija B-Gr-čija 1:0*
MADRID: Francija-Španija 2:1 SANTIAGO: Čile - Paragvay 3:0 **
SANTIAGO: dor 2:0**
SANTIAGO:
2:2 **
SHEFFIELD čija B 1:1 SANTIAGO: Peru - Paragvay 1:1 **
SANTIAGO: Urugvay-Ekvador 5:1 **
SANTIAGO: Argentina - Uru-
gvay 6:1 **
BRNO: CSR-Avstrija 3:2 — DUNAJ: Avstrija B- ČSR B 6:4
SANTIAGO: Argentina - Čile
1:0 **
SANTIAGO: Peru - Urugvay 2:1 **
STUTTGART: Italija - Nemčija 2:1
April
LONDON: Anglija-Škotska 7:2 ROTTERDAM:	Holandska -
Belgija 1:0 GAND: Belgija B - Holandska B 3:3
PARIZ: Francija-Švedska 2:0 ISTANBUL: Turčija - Francija B 0:0*
LISBONA: Portugalska - Luksemburg 3:1 LIMOGES: Francija dil.-Luksemburg 2:2 BELFAST: Wales-Severna Irska 3:2
DUNAJ: Avstrija - Madžarska
2:2 —
BUDIMPEŠTA: Madžarska B-Avstrija B 3:1
Maj
BERN: Avstrija-Švica 3:2 — DUNAJ: Avstrija B-Švica B
3:1
DUBLIN: Irska-Holandska 1:0 LISBONA:	Portugalska	B	-
Posarje 6:1 GLASGOW: Škotska - Portugalska 3:0 BREST: Francija dil. - Anglija dil. 1:1 OSLO: Madžarska - Norveška 5:0
STOCKHOLM:	Madžarska	-
Švedska 7:3 BEOGRAD:	Jugoslavija-škot-
ska 2.2
NICA: Francija B-Egipt 7:1* PARIZ: Francija - Anglija 1:0 KOPENHAGEN: Madžarska -Danska 6:0 MADRID: Španija-Anglija 1:1 ROTTERDAM: Holandska-švi-ca 4:1
DUNAJ: škotska - Avstrija 4:1 HELSINKI: Madžarska - Finska 9:1
BASEL: Švica B - Holandska B 1:0
LISBONA: Portugalska - Anglija 3:1 HAMBURG: Nemčija - Irska 2:1
BUDIMPEŠTA:	Madžarska	-
Škotska 3:1 SOFIJA: Bolgarija - Egipt 3:1 TORINO: Jugoslavija - Italija 4:0
Junij
BRUXELLES: ČSR - Belgija 3:1
LUKSEMBURG: Luksemburg-I ČSR B 2:2 OSLO: Romunija - Norveška
1:0	I
GOTEBORG:	Švedska	-	Ro-
munija 4:1 KOPENHAGEN: Danska - Fin. ska 2:1
HELSINKI: Danska B - Fin.
ska B 1:0 ŽENEVA: Španija - Švica 3:0 BEOGRAD: Jugoslavija - Svi ca 0:0 —
STOCKHOLM: SZ - Švedska 6:0
MOSKVA: Rusija B - Švedska B 6:1
Julij
BEYKJAVIK: Danska - Islandija 4:0
Avgust
BELFAST: Kontinent - Anglija 4:1
HELSINKI: Norveška - Finska 2:1
MOSKVA: SZ - Nemčija 3:2 STOCKHOLM: Švedska - Finska 3:0
TAMPERE: Švedska B - Finska B 2:1
September OSLO: Norveška - Danska 1:1 HELSINKI: Poljska-Finska 3:1 ZUERICH:	Nemčija	(dil.)	-
Švica (dil.) 6:3 BELFAST: Anglija mlad. - Severna Irska mlad. 4:1 LAUSANNE: Madžarska - Švica 5:4—
BUKAREŠTA: Vzh. Nemčija-Romunija 3:2 RIO: Brazilija - Čile 1:1 BEOGRAD: Jugoslavija-Nem-čija 3:1
ZAGREB: Jugoslavija B-Nem-čija B 8:0 BUDIMPEŠTA:	Madžarska	-
SZ 1:1
MOSKVA: SZ B - Madžarska B 4:2
LUKSEMBURG: Luksemburg-Belgija B 3:3 STOCKHOLM: Švedska - Norveška 1:1 PRAGA: ČSR - Belgija 5:2 PORTSMOUTH: Anglija mlad.
- Danska mlad. 5:1 BUKAREŠTA: Romunija B -
Belgija 1:0
Oktober PLYMOUTH- Anglija mlad. -Danska mlad. 9:2 PRAGA:	Madžarska - ČSR
3:1 —
KOPENHAGEN: Anglija-Dan-ska 5:1
BUDIMPEŠTA:	Madžarska -
B - ČSR B 2:0 DUBLIN: Severna Irska-Skot-
ška 2:1	“	"	",
BASEL: Francija - Švica 2:1 LUGANO: Švica B - Luksemburg 4:0 SAARBRUECKEN: Posarje -Francija B 7:5 BUKAREŠTA:	Romunija-Bol-
garija 1:1 ROTTERDAM:	Holandska	-
Belgija 2:2 KOPENHAGEN:	Danska	-
Švedska 3:3 BUDIMPEŠTA:	Madžarska	-
Avstrija 6:1 —
DUNAJ: Madžarska B - Avstrija B 5:2 MANCHESTER: Anglija B -Jugoslavija B 5:1 DUBLIN: Jugoslavija-Irska 4:1 CARDIFF: Wales-Anglija 2:1 MOSKVA: SZ - Francija 2:2 SOFIJA: Bolgarija - Anglija dil. 2:0
DUNAJ: Avstrija - Jugoslavija 2:1 —
ZAGREB: Jugoslavija B - Avstrija B 1:1 BEOGRAD: Jugoslavija mlad.
- Avstrija mlad. 0:0
November
LONDON: Anglija - Irska 3:0 NORWICH:	Anglija	mlad. -
Holandska mlad. 3:1 AMSTERDAM:	Holandska	-
Norveška 3:0 LONDON: Nemčija dil. - Anglija dil. 3:2 BUDIMPEŠTA:	Madžarska	-
Švedska 4:2 SPLIT: Jugoslavija B - Finska 8:0
SOFIJA: Bolgarija - ČSR 3:0 RIO DE JANEIRO: Brazilija-Paragvay 3:0 GLASGOW: škotska - Wales 2:0
MADRID: Španija B - Francija B 3:1 *
PARIZ: Francija - Jugoslavija 1:1
BRATISLAVA: Bolgarija B -ČSR B 1:0 KARLSRUHE: Nemčija - Norveška 2:0 SAARBRUECKEN: Holandska Posarje 2:1 LISBONA: švedska - Portugalska 6:2 BERLIN: Vzh. Nemčija - Bolgarija 1:0 SOFIJA: Bolgarija B - Vzh.
Nemčija 1:1 CARDIFF: Avstrija - Wales 2:1
BUDIMPEŠTA:	Madžarska	-
Italija 2:0 —
LIVORNO: Italija B - Madžarska B 2:1 DUBLIN: Irska - Španija 2:2 MADRID: Španija B - Egip* 5:1 *
LONDON: Anglija - Španija 4:1
December
KAIRO: Italija B - Egipt 1:0* RIM: Italija - Nemčija 2:1 OPORTO: Avstrija B - Portugalska 2:1
ISTANBUL: Turčija-Portugal-ska 3:1
Sredozemski pokal ** Južnoameriško prvenstvo — Mednarodni pokal
Igralca Napolija Comaschi in Posio sta se z avtomobilom zaletela v neki avtobus, pri čemer se je Comaschi laže ranil po obrazu, medtem ko je ostal Posio nepoškodovan.
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
tilliin SHRIHA.I
predvaja danes 6. t. m. ob 17. uri Warner Bros film:
KINO PROSFK-KONTOVEL
predvaja danes 6. t. m. ob 16. uri Metro film:
Obupno
iskanje
Igra Patricia Medina
Mne na Cncinah
predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 15 uri barvni film:
Vohun rdečih jopičev
Igrajo: GEORGE MONTGOMERY in HELENA CARTER
sggssssssgsss;
GUY DE MAUPASSANT
/jvi t/tmi
68,
(LEPI STRIČEK)
»Pravim ti, da Vaudrec umira za napadom udnice, ki mu Je udarila na srce.» — Nato je pristavil: »Kaj misliš storiti?«
Vzravnala se je bila. bleda ko mrlič, z lici podrhtevajočimi od živčnega drgeta; potem se je zgrabila za oči in planila v strahovit jok. Stala je, ihtenje jo je stresalo, žalost ji je trgala srce.
Mahoma pa je ukrotila bolečino in si obrisala oči: »Pojdem... k njemu pojdem... Nič ne skrbi zaradi mene... ne vem, obkorej se vrnem... ne čakaj me...«
Odgovoril je: »Izvrstno. Le pojdi.«
Segla sta si v roke in odšla je tako hitro, da je pozabila vzeti rokavice
Georges je večerjal sam in jel nato pisati svoj članek. Napravil ga je docela v skladu z ministrovimi nameni in razločno namignil bralcem, da odprave v Maroko ne bo. Potem ga je nesel v uredništvo, se nekaj trenutkov pogovarjal z ravnateljem in odšel kadč, z lahkim srcem, ne da bi sam vedel, zakaj.
Žene še ni bilo domov. Legel je v posteljo m zaspal.
Madeleine se je vrnila okrog polnoči. Georges se Je v trenutku prebudil in sedel na postelji pokonci.
Vprašal je: «No, kaj?«
Nikoli je še m bil videl tako blede in presunjene. Zamrmrala je:
»Umrl je>
»A! In... ti ni nič rekel?«
»Nič. Ko sem prišla tja, je bil že v nezavesti.«
Georges se je zamislil. Na jezik so mu silila vprašanja, ki si jih ni upal izreči.
«Spat pojdi«, je rekel.
Urno se je slekla, potem je smuknila k njemu.
Povzel je: «Ali je imel ob smrtni postelji kake sorodnike?«
»Samo nekega nečaka.«
«A! Kaj je bil ta nečak večkrat pri njem?«
»Nikoli ne. Deset let je, kar se nista videla.«
«Je imel še druge sorodnike?«
«Ne... mislim, da ne.»
«Potemtakem... bo pač ta nečak njegov dedič?«
«Nič ne vem.«
»Vaudrec je bil menda zelo bogat?«
»Da, zelo bogat.«
»Ali veš, koliko je približno imel?«
»Natančno ne vem. Milijon ali dva nemara.«
Zdaj ni ničesar več rekel. Upihnila je svečo. In tako sta obležala v temi drug poleg drugega, nema, bedeča in zatopljena v misli.
Njemu ni bilo več do spanja. Tistih sedemdeset tisoč frankov, ki mu jih je bila obljubila gospa Walterjeva, se mu je zdelo zdaj prebito malo. Nenadejavši ga je obšlo, kakor da Madeleine joče. Da bi za gotovo vedel, jo je vprašal:
»Ali spiš?«
«Ne.»
V drhtečem glasu ji je bilo čutiti solze. Nadaljeval je:
»Prejle sem ti pozabil povedati, da naju je tvoj minister naplahtal.«
«Kako to?«
Tedaj ji je na dolgo in na široko, z vsemi nadrobnostmi, povedal, kak načrt sta bila med seboj zasnovala Laroche pa Walter.
Ko je končal, je vprašala:
«Kako to veš?«
Odgovoril je:
«Dovoli mi, da ti ne povem. Ti imaš za podatke svoja pota, v katera se ti nikoli ne vtikam. Jaz imam svoja, ki jih
želim ohraniti zase. Vsekako sem ti pčrok, da so moji podatki resnični.«
Tedaj je zamrmrala:
»Da, mogoče bi bilo... Slutila sem, da nekaj pripravljajo brez naju.«
Ali Georges, ki se mu zaspanec ni hotel oglasiti, se je bil približal ženi in jo rahlo poljubil na uho. Ta ga je živahno odrinila: »Bodi tako prijazen in me pusti pri miru, kajne? Prav volja me je, da bi se igrala s teboj!«
Vdal se je, se obrnil proti zidu, zatisnil oči in naposled vendar ze zaspal.
VI.
Cerkev je bila opeta s črnino in iznad vhoda je velik grb s krono oznanjal mimoidočim, da pokopavajo plemiča.
Obred je bil pravkar končan, udeleženci so počasi odhajali ter v sprevodu stopali mimo krste in mimo nečaka grofa de Vaudrec, ki jim je segal v roke in jim odzdravljal.
Ko sta prišla Georges du Roy in njegova žena iz cerkve, sta jela vštric korakati proti domu. Molčala sta, oba polna misli.
Naposled se je Georges oglasil, kakor da govori sam zase:
«Res, to je borne čudno!«
Madeleine je vprašala:
»Kaj pa, dragi?«
«Da nama ni Vaudrec nič zapustil!«
Rdečica ji je planila v obraz, kakor da bi se ji bila po beli polti mahoma razgrnila rožnata koprena, vstajajoča od prsi proti obrazu, in rekla je: »Zakaj bi nama naj bil kaj zapustil? Saj ni bilo nobenega vzroka za to.»
Potem, ko sta že nekaj trenutkov spet molčala, pa je poprijela: »Morebiti leži oporoka pri kakem notarju. O tem bi še ne mogla nič vedeti.«
Pomislil je, nato je zamrmral:
»Da, to je verjetno; navsezadnje nama je bil vendar obema najboljši prijatelj. Po dvakrat na teden je večerjal v najini hiši, vsak trenutek je prihajal k nama. Bil je pri naju doma, povsem doma. Tebe je imel rad kakor rodni oče in bil je brez sorodnikov, brez otrok, ne bratov ni imel ne sestri, samo nečaka, oddaljenega nečaka. Da, oporoka mora biti. Saj bi mi
ne bilo do bogve česa, hotel bi dobiti samo spomin, v dokaz, da je mislil na naju, da naju je imel rad, da priznava ljubezen, ki sva jo gojila do njega. Takšno znamenje prijateljstva nama je bil res dolžan.«
Z zamišljenim, brezbrižnim obrazom je rekla;
«Mogoče je, res, da obstoji oporoka.«
Ko sta prišla domov, je sluga podal Madeleim pismo. Ta ga je odprla, potem pa pomolila možu.
Pisarna M.ra Lamaneurja notarja
rue des Vosges, 17
VELESPOŠTOVANA GOSPA.
Usojam si vas prositi, da bi se blagovolili v torek, sredo ali četrtek med drugo in četrto uro zglasiti v moji pisarni zaradi stvari, ki vas zadeva.
Sprejmite, itd.	LAMANEUR.
Zdaj je bil tudi Georges zardel: »To mora biti tisto. Čudno je, da je poslal poziv tebi, ne pa meni, ki sem po postavi družinski poglavar.«
Sprva ni nič odgovorila, po kratkem preudarku pa je dejala: »Ah hočeš, da greva precej k njemu?«
»Da, zastran mene.«
Odpravila sta se, brž ko sta pokosila.
Ko sta stopila v pisarno M.ra. Lamaneurja, je pisarniški vodja s poudarjeno uslužnostjo vstal in ju odvedel k predstojniku.
Notar je bil majhen možiček, okrogel, od katere koli strani si ga pogledal. Glava mu je bila podobna krogli, pribiti na drugo kroglo, nasajeno na tako majhne in kratke noge, da so bile tudi te malone kroglama podobne.
Pozdravil je, jima ponudil stola in se obrnil k Madeleini: »Milostiva, poklical sem vas, da vas seznanim z oporoko grofa de Vaudrec, ki zadeva vas.«
Georges si ni mogel kaj, da bi ne zamrmral: «Saj sem si mislil.«
Notar je pristavil: »To, sicer zelo kratko listino vam hočem prebrati.«	(Nadaljevanje sledi)