ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds Lon L ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike Vol. хххуш.—leto xxxvni. CLEVELAND, ошо, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 5, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 189 Zadnje vesti Oblačno toda gorko z 78 sto- P4ij najvišje, 65 najnižje tempe- J^ture je napovedano za danes. skrajni ameriški vzhod in ^Pad i^ta lepo. Texas in Okla- miata nevihte, neurja in poplave. Posebno je to v Tex-asu. Stanje predsednika Eisenhow-je zadovoljivo. Eisenhower ^ lahko podpisal več uradnih v. Poveljstvo ameriške kop-^0jske je sklenilo, da nosi naj. zdravljenja. Ei- k f i pa bo plačal le hrano ® tako. Eisenhower se zdravi ^ vojaški bohiici. jen ju srca je podlegel JJ^dnik grške vlade maršal let ^a^Pagos v starosti 71 ^■P^os je vodil grške čete Italijane in Nemce, v dr-vojni pa enako zoper 2^ in tuje komuniste. V času je bil v sporu z 'пш kraljem Paulom, ki mu naj odstopi, pa je Sos ta predlog odklonil. Pa-^ je nahajal tudi v kon-opijskem taborišču, kamor ga vrgli Nemci. vodja rudarjev John bolp iniel opravka s srčno ђа ^ela ga je lahka srč-jg P^®d dvema tednoma, pa 'bolezen zamolčana. Sedaj ^ v Washingtonu, kjer se kog ' Javlja, da bo šel Lewis ^оБл T tedna lahko domov. ^ ^wis je sf^r 75 let. 40 St. in Central Ave. letni ®nirfi povožen sMem-®ni ip v Montgomery. V dru-^endaostalo osem otrok, ђрв« v sam kriv smrtne Vltijui/' j® sel preko ceste kj j ^arilom svojega bratca, Wdu • skupaj. V Cleve- Vožei,"^ letos do smrti po- 'judi ' ionsko leto pa 67 j® trdil *®^erenco, na kateri je ^ацес on Peron in tudi Afg j^'^vi zakoniti predsednik teni _ Kaj bo napravil o ni izjavil. vlada je ponovno za-pi svojega sklepa, da ku-spfgj^ • ^ Češkoslovaški ne bo АЦђђ podtajnik Se naj, . v Egiptu posredoval, Шјо o na poti domov v Ame-svojo nalogo ni uspel. Vfug. ^ni narodi so sklenili, da Vprašanje francoskega SVoiA^ ^ Severni Afriki nazaj Se političnemu odboru, to glavna skupščina o 51ђц razpravljala. Z dru- cejo povedano, da ho- poj jT^nženi narodi pripraviti gg^jj P^vratku francoske dele-Sej ^ naj se zopet udeležuje ®®Ia v Združenih narodov. Ohio, so na-Heke CGke Maumee truplo bil ^illiama Tadlock, ki je iTa^ ^^"^ski način umorjen. SlavnJl^ glavni kuhar v v Toledu. Po itiofjl • so ga napadalci in s pestmi po obrazu, ^VojM ^ obdelavali s kla-^^&to pa odrezali konce preprečili njegovo Q%%. potom prstnih odtisov, ђо Ка zločina je skrivnost- Faure v Parizu se bori za obstanek svoje vlade PARIZ, 4. oktobra—Francoska spodnja zbornica, ki se je sestala po dvomesečnem presledku zopet na redno zasedanje, je vzela danes v pretres poročilo predsednika vlade Edgar j a Faurea in sklepe njegove vlade, ki se tičejo francoske politike do francoskih kolonij v Severni Afriki in do Združenih narodov. Gre tudi za vprašanje, ali bo Faure še ostal na vladi. Francoska delegacija je bila+' odpoklicana iz New Yorka od sej Združenih narodov. Arabci so stavili Združenim narodom prošnjo, naj ti posredujejo v vprašanju Alžirja. Združeni narodi so to prošnjo odobrili, francoska delegacija pa je rekla, da gre pri Alžirju za navadno francosko provinco, ki je sestavni del francoske republike, gre torej za notranjo francosko zadevo, v katero naj se tuji svet ne vtika. Ali bo prišlo do poli-' %e krize? V kolikor gre za francosko časopisje kot glasilo francoske javnosti, razen komunističnega, Faurea podpira enako zapadno-evropsko časopisje drugih držav. Se vidi, da je v Evropi še vedno živ duh kolonijalnega' sistema. V Maroku in Alžirju se nadaljujejo poboji. Glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Hruščev je izrazil svoje simpatije do afriških upornikov. V Franciji je sicer možna politična, ne pa gospodarska kriza. Francosko gospodarstvo je ustaljeno. Gre pa vkljub temu za gotove gospodarske pojave, da je na primer v Parizu silno močno povpraševanje po zlatu, to pa ravno v zvezi s severno afriško krizo, na drugi strani pa grozijo delavske unije, ki so pod komunističnim vplivom, da bodo nejasni politični položaj izkoristile in začele z velikimi stavkami. Komunizem je v Franciji sicer v upadanju. Delavske unije, katerim načeljujejo komunisti, pa so še številne in dobro disciplinirane. v zadnje slovo članice društva Marije Vne-bovzete št. 103 A.B.Z. so proše-ne, da pridejo v četrtek zvečer ob sedmih v pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Nahtigal, v petek zjutraj ob 9.30 uri pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba. ЦШ GIOVANNA TOMŠIČ V torek zjutraj okrog 9.30 ure je preminila nenadoma Giovanna Tomšič, stara 33 let, stanujoča na 3577 E. 46 St. Rojena je bila v Knežaku in je prišla v Ameriko pred tremi meseci. V starem kraju zapušča starše in tri brate. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., kjer bo truplo položeno na mrtvaški oder v četrtek. * JOHN TRAMTE Snoči je po dolgi bolezni umrl v Cleveland Clinic bolnišnici John Tramte, star 45 let, stanujoč na 1251 E. 84 St. Rojen je bil v Clevelandu in je delal pri Thompson Products Co. Mati Frances, rojena Mlatkovič, in brat Tony sta umrla že pred nekaj leti, brat Joseph pa 12. avgusta letos. Tukaj zapušča soprogo Molly, rojena Fortuna, hčer Mrs. Joan Skocaj, tri sinove James, Richard in Michael, dva vnuka, dva brata James in Edward ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Pozdravi Pozdrave osobju Enakopravnosti kot tudi članom in članicam kluba Ljubljana pošiljata Jerry in Rose Leskovec, ki sta šla na obisk sorodnikov in prijateljev v Little Falls in New York City. PRAKTIČNI JOHN L LEWIS ^ »ia Clan: S1ovb>,J^® društva * Napredne W ^37 S.N.P.J. so vab-Zveja ^Gdno sejo v četrtek 7.30 uri v S.N.D. na St. *AV6. John L. Lewis je bil svoječas-no kot predsednik unije rudarjev premogarjev označen kot najmočnejši mož Amerike. Šlo je za čas, ko so stavke v industriji premoga lahko paralizirale ameriško gospodarstvo. Razmere so se spremenile, teh sprememb se zaveda tudi Lewis. Ima ugodne delavne pogodbe s pre-mogokopnimi družbami, pa je do teh pogodb prišlo brez stavk in brez vsakega hrupa. Lewis se je vrgel na praktično življenje svojega rudarja, kateremu je perskrbel dobro pokojnino poleg one iz Social Security, preskrbel pa tudi pomoč v slučaju bolezni. Premogokopne družbe prispevajo v ta bolniški fond od vsake izkopane tone premoga gotov znesek. Ta znesek narašča in se bliža vsoti deset milijard dolarjev! Tri ameriške države veljajo za "premogovne," kjer se v glavnem koplje premog. Te so obe Virginiji in Kentucky. V glavnih središčih so že pod streho ali pa se še gradijo posebne bolnice za rudarje; teh je oziroma jih bo deset. Bolnice bodo posamično razpolagale s kakimi 200 posteljami in bodo zaposlile 1,610 nameščencev. Bolnice so modeme in najbolj luksuzno urejene. Zdravljenje v bolnicah bo brezplačno, toda seveda le za rudarje. John L. Lewis, ki zna uporabiti unijski denar, da ne leži mrtev, se ukvarja tudi z bankar-stvom. Njegova banka v Washingtonu je v preatolici druga po vrsti. Nameščencem po bolnicah pa je določil začetno plačo na uro, ki je višja, kot pa plača drugod v istem kraju v industriji, bolnicah in v drugih pod jet jih. Privatni kapital je začel zoper Lewisa ostro gonjo, češ, da s svojimi visokimi plačami uganja—umazano konkurenco. Te bolnice so zamišljene kot posebno bolniško omrežje. No bena od bolnic ni oddaljena od glavne bolnice več kakor 60 milj. Okrog bolnic so nasajeni krasni parki. NAŠA AMERIKA V LUČI PREBIVALSTVA Leta 1950 smo imeli ljudsko štetje. Od takrat so se razmere silno spremenile. Ženski spol se hitreje množi, kakor pa moški. Pride čas, ko bodo, kakor v Za-padni Nemčiji, ženske iskale moške, ker jih bo premalo. Zelo hitro se množijo otroci, več imamo tudi star rejših ljudi, kot smo jih imeli leta 1950, in še nekaj —razmeroma se črno pleme hitrejše množi kot pa belo pleme samo. V letu 1950 je šlo v razmerju moških in žensk, kakor sto proti sto. Skoraj enako število žensk, kakor moških. Sedaj pa pride na sto žensk le 98 moških. Če se je belo prebivalstvo v petih letih pomnožilo za devet odstotkov, se je črno prebivalstvo ponmožilo skoraj za 13 odstotkov. Razlika je precej velika in če gre tudi v bodočih letih v tem razmerju naprej.... v petih letih se je spremenilo tudi ameriško družabno življenje. Menda je leto 1955 začetek nove dobe, dobe potovanja in pravih počitnic Amerikancev. Vse je povezano med seboj. Dolar, boljši standard življenja, pa ameriška vloga v svetu. Ali so ti Amerikanci v svetu tujim ljudem bre-me? Nikakor ne! V letu 1955 bodo Amerikanci potrošili kot turisti izven Ameiike kar $1,300,000,-000, to se pravi 200,000,000 več, kakor so jih potrošili lansko leto. Tuji svet se je mogel s temi dolarji le okoristiti. Turizem ima v raznih proraeimih evropskih držav važno postavko. Dolarja skoraj povsod primanjkuje. Marsikatera luknja teh državnih proračunov se je zamašila z ameriškim turistovskim dolarjem! Avtomobil-jeklo Družba General Motors je izkazala, da je v razdobju januar-september letošnjega leta vrgla na trg 3,088,992 osebnih in 382,-926 tovornih avtomobilov. V istem času lanskega leta je vrgla na trg le 2,150,992 osebnih in 314,854 tovornih avtomobilov. Rekord produkcije javljajo tudi druge avtomobilske družbe, za General Motors je prvi na vrsti Ford. Ameriška industrija jekla je plačala v mesecu avgustu leta 1955 čez 300,000,000 dolarjev samo na delavskih mezdah. Ta vsota pomeni rekord v zgodovini ameriške industrije jekla. MALENKOV—BOLAN? BONN, 4. oktobra—Člani nemške delegacije, ki je šla na obisk v Moskvo, sedaj opisujejo svoje vtise o ruskih politikih. O bivšem predsedniku sovjetske vlade Georgiju Malenkovu trdijo, da ne bo dolgo živel, že njegov zunanji vtis je ta, da je mož bolan in sicer boleha na srcu. Bolezen ni najnovejšega datuma. POLITIČNO OZRAČJE V WASHINGTONU~All UGIBANJA O REPUBLIKANSKEM PREDSEDNIKU TUDI STAROST KANDIDATA BO VELIKO POMENILA WASHINGTON, 4. oktobra—"Če bo Eisenhower popolnoma okreval in mu bodo zdravniki svetovali, da lahko kandidira pri volitvah leta 1956, če se sam tako odloči, potem bo Eisenhower gotovo kandidiral." To je zadnja izjava demokratskega senatorja Mansfielda. "Predsednik Eisenhower se bo umaknil na svojo farmo v Gettysburg že sredi oktobra, ali kmalu malo kasneje. Gettysburg bo postal za časa okrevanja—tretja Bela hiša." To je izjava prijateljev Eisenhower j a, ki poznajo razmere v družini Eisenhower j a. Sprožilo se je vprašanje kan-howerja. Ko so pregledali politično preteklost Miltona Eisen-howerja, so našli, da se je zfelo zavzemal za bivšega ameriške-g a podpredsednika H e n r y a Wallaeea, pristaša New Deala in je dobil od Wallaeea tudi važno službo. Tak kandidat naj bo sedaj republikanski predsedniški kandidat neglede na to, da Milton nima nobenih z%ez s političnimi voditelji, so iznesli republikanci. Vrhovni sodnik Earl Warren je ponovno odklonil vsako misel na kandidaturo. Nixon zida na to, da bo za predsednika kandidiral Eisenhower, on pa za podpredsednika. Nixon je star 42 let. Na demokratski strani stopa vedno bolj v ospredje Adlai Stevenson, ki je star 55 let, februarja 1956 bo star 56 let. Averell Harriman bo v novembru dopolnil 64 let, Kefauver pa v juliju 1956 53 let. Kakor znano, bo Eisenhower dne 14. oktobra dopolnil 65 let. Eisenhower ni trdnega zdravja. Poleg s srcem, ima težave tudi s svojim želodcem. Iz bolnišnice Iz Cleveland Clinic bolnišnice se je vrnila na svoj dom v Fair-port Harbor, O., dobro poznana Mrs. Antonia Kapel, ki pa se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, cevtlice, darila in vo-ščilne kartice, ki jih je prejela. Posebno se zahvaljuje Progresivnim Slovenkam od krožka št. 3 za njih darilo. Prijateljice in prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu. BUNKERJI IN DIKTATORJI Nova argentinska vlada je začela Argentincem razkazovati bunkerje—trdnjavice, ki jih Je postavil bivši diktator Juan Peron za svojo varnost in pribežališče za skrajni slučaj. Kakor nemški diktator Adolf Hitler, ki se je ob polomu svoje politike zatekel v tak bunker sredi Berlina in tam izvršil samomor. Argentinska vlada dela zoper Perona izredno propagando. Dogodke in kraje posnema televizijskim potom in televizijske slike pošilja ne samo po Argentini, marveč tudi v svet. O Peronu pa misli, da je bolje, če mu dovoli izgnanstvo, kar se je tudi storilo, kakor če bi bil ostal doma. POSKUS s SONČNO ENERGIJO V Americus, Ga., so napravili danes prvi poskus z uporabo peska, z njim pa sončne energije za produkcijo elektrike. Ameriška družba Bell Telephone Co. hoče prepresti ameriške podeželske kraje z električno energijo in sicer tako, da bo uporabila pri produkciji elektrike sončno energijo, producirana elektrika pa bo šla direktno v telefonske žice, ne bo služila v druge namene. Krožek št. 3 P. S. Nocoj, 5. oktobra se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. v navadnih prostorih. Podani bodo trimesečni računi in popolno poročilo o pikniku. Pričetek seje bo ob pol osmi uri zvečer. Vabi se članice na udeležbo. EISENHOWER-ANTHONY EDEN Na obisku Na obisku pri prijateljih v Clevelandu se nahaja Mr. Steve Lemut iz Detroita, Mich. Tu ostane nekaj dni. Dobrodošel! V anglosaksonskem svetu sta na krmilu v Združenih državah Eisenhower, v VeUki Britaniji Anthony Eden. Eisenhower je na poti okrevanja, zadela ga je bila srčna kap, sedanji predsednik britanske vlade Anthony Eden pa je menda okreval. Zanimivo je, da so obema državnikoma za časa bolezni priskočili na pomoč zdravniki iz—Bostona. Anthony Eden je bolehal na zlatenici; 12. aprila leta 1953 so mu zdravniki v Londonu odvzeli žolčne kamne. Po dobrih 14 dneh je bil znova operiran in se Eden ni mogel popraviti. Obupal je nad angleškimi zdravniki, katerim je rekel, da ga naj ne pustijo na sredi poti—ali naj bo ozdravljen, ali pa naj umrje, Junija leta 1953 se je Eden v Bostonu podvrgel tretji operaciji. Operiral ga je svetovnoznani ameriški kirurg dr. Richard Cat-tel. Po šestih mesecih je Eden tako okreval, da je lahko sprejel mesto predsednika britan ske konservativne stranke. Ko gre za bolezen Eisenhow-erja, se v tej zvezi imenuje ime dr. Paula Whitea, doma tudi iz Bostona. White je specialist za srčne bolezni. Poklicali so ga v Denver in ko se je iz Denverja vrnil nazaj v Boston, s tem še ni bilo s Whiteom vse opravljeno. White je v stalni telefonski zvezi z Denverjem in mu od tam poročajo, kaj pravijo Eisenhow-erjevi osebni in stalni zdravniki, pa ga tudi sprašujejo za nasvete. Dr. Paul White je star 69 let, za srčne bolezni se je začel specializirati, ko mu je bilo 35 let. White vodi seznam, kolikim ljudem, obolelim na srcu, je v svoji praksi pomagal in to kot svetovno znani specialist. Teh bolnikov je bilo—12,000. Osebni zdravnik Eisenhower ja je general Howard Snyder. Snyder je star 74 let, je strokovnjak v tropičnih boleznih, služi v vojaštvu in ga z Eisenhowerjem vežejo ozke vezi od leta 1945 (ELEBREZZE ZMAGAL ABSOLUTNO Pri včerajšnjih primarnih volitvah je prepričevalno zmagal dosedanji župan An* thony J. Celebrezze. Dobil je skoraj 56% veeh oddanih glasov. Volilna udeležba je bila slaba. Volitev se je udeležilo komaj 43% volilnih upravičenčev. Ker je Celebrezze dobil nadpolovično večino glasov, ne bo imel proti-kandidata, razen ko bi pri novemberskih volitvah se kateri prijavil za vpis njegovega imena, kar pa je zelo neverjetno, da se primeri. Istotako je tudi 20 dosedanjih mestnih councilmanov zmagalo z nadpolovično večino glasov in ne bodo imeli proti-kandidatov pri novemberskih volitvah. Med temi sta tudi Slovenec John A. Fakult iz 32. varde in Hrvat Wilson Latkovic iz 31. varde, ki sta oba demokrata. Slovenec John F. Kovacic iz 23. varde pa ni imel pri primarnih voiltvah\ proti-kandidata^ torej je bil'avtomatično ponovno izvoljen. V 28. vardi, v katero spadajo naši new-burški Slovenci, in katero že nekaj let zastopa Slovenec Joseph W. Kovach, je dobil Kovach največ glasov (2,183), ni pa dobil nadpo-lovične večine oddahnih glasov v vardi, zato bo imel pri rednih volitvah v novembru proti - kandidata Anthony Pecyk, ki je dobil 1,362 glasov. Podrobnejše poročilo o izidu volitev bo podano jutri. TUDI V DROG AH NA BOLJE V senatu v Washingtonu obstoja posebni pododbor, ki preiskuje trgovino z mamili—dro-gami, dalje kako se droge prodajajo posebno med ameriško mladino. Ta senatni pododbor je po dovršenih preiskavah izdal poročilo, da je položaj boljši. Ameriška mladina se s to stvarjo ne zastruplja več v taki meri kot je bil to slučaj do sedaj, ne po-boljšljivi pa sta mesti New York in Los Angeles. (Ameriška policija FBI je pred kratkim izdala poročilo o zločinstvu v Ameriki na splošno. Tudi iz tega poročila izhaja veselo dejstvo, da je zločin na splošno v upadanju, tudi v Ohio, tudi v Clevelandu. Šola odprta na ogled Empire Junior High šola, ki se nahaja na 9113 Parmalee Ave., bo odprta v četrtek zvečer, 6. okt, od 8. do 9.45 ure, z namenom, da se staršem otrok, ki tja pohajajo, kot splošni javnosti da priliko, da si ogleda tako šolske prostore kot tudi se seznani s učnim programom učencev. Učni tečaji v skrajšani obliki bodo podani v šestih petnajst minut trajajočih točkah. Vodstvo šole vabi starše in učence kot javnost v splošnem na obisk šole v četrtek zvečer. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Puorished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEndersoa 1-5312 Issued Mrery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___ Kor Six Months—(Za šest mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesece)__ ----$12.00 ---— 7.00 --—_ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 SLOVENCI IN ZDRUŽENI NARODI (1) V časopisju je izšla kratka vest, da bo tudi v Clevelandu teden oktober 16.-24. proslavljen kot teden Združenih narodov. Za Slovence v Clevelandu je bilo dostavljeno, da jih bo v družini manjšinskih narodov, ki pa tvorijo skupaj celoto, 4o je prebivalstvo mesta Clevelanda, zastopal Vatro Grill, namestnik javnega tožilca pri cleveland-ski policiji, kulturni delavec in glavni urednik lista "Enakopravnost." Od naše strani ena pripomba, da se v tem odboru tudi iz vrst Slovencev lahko udejstvuje vsakdo, samo pokaže naj dobro voljo in pomaga k stvari. Druga pripomba: Mi Slovenci v Ameriki v gotovih vprašanjih v lastnem jeziku lahko pišemo še tako dobre stvari, pa ne bodo imele nobenega odmeva. Smo pač v Ameriki, kjer je uradni in občevalni jezik na splošno angleški, kjer se uraduje po angleško, ko gre za jezik. Če naj upamo pri kaki akciji na splošni uspeh, moramo priti v stik z ameriško oblastjo, sredstvo, da se je poslužujemo, pa je jezik, ki je pač angleščina. Ko je šlo za rešitev vprašanja kam naj pripade Trst, se je povdarila ideja spomenic na centralno vlado v Wash-ingtonu, kar se je tudi storilo. Storjeni so bili pa tudi drugi praktični koraki, da smo se v angleškem jeziku poslu-žili radia in smo po radiu debatirali o tržaškem vprašanju. Na njem so bili interesirani Slovenci, Jugoslovani in Italijani, pa je g. Vatro Grill debatiral o tržaškem vprašanju z italijanskim zastopnikom. Vsekakor gesta, ki praktično opozori tudi prave Amerikance, da obstoja neko vprašanje, ki ga je treba rešiti in če le možno nam v prid. V clevelandskem odboru Združenih narodov smo torej Slovenci zastopani. K ideji sami pa naj pripomore vsak po svoje. Nam se zdi, da se ravno mi Slovenci, tudi v Ameriki, lahko življenjsko vzeto zanimamo za delo Združenih narodov. Ce vzamemo stari kraj, nam stopi pred oči huda borba za obstoj slovenskega naroda kot takega. Predno smo prišli v narodno državo Jugoslavijo, -smo bili med dvema klinoma; med silnim pritiskom ogromnega nemškega naroda na severu, ki je silil na jug, in silnim pritiskom italijanskega naroda ца jugu, ki je silil proti severu. Doma smo doživeli še to žalostno skušnjo, da smo bili tudi tarča nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Oba politična sistema sta bila totalitarna, nam Slovencem absolutno sovražna. Ni šlo več za to, ali se bodo Slovenci počasi prilagodili recimo italijanskim razmeram, se počasi potu jče vali. Mussolini je iz Rima kar čez noč zapovedal, da je v slovenskih krajih, ki so bili priključeni Italiji, prepovedana slovenska beseda sploh. Nobena slovenska beseda v šoli, ne v cerkvi pri pridigi, ne v trgovinah, sploh nikjer javno! Fantje na vasi se niso smeli sestati, da bi bili zapeli narodno pesem. Stanja kot je opisano, se gotovo še vsi spominjamo, in nam nemškega nacizma niti ni treba ome- , . ir-itlSf- Slovensko čuvstvo doma je bilo tole, da naj bi se vendarle dalo živeti tudi z drugimi narodi, pa naj vsakdo živi, pri tem pa pusti živeti tudi drugemu. Če v našem praktičnem življenju to ni šlo v starem kraju, občutimo, da gre | v novem kraju; pa nam je ideja Združenih narodov, da | naj vsak narod država živi, pusti živeti pa tudi drugemu, popolnoma naravna in jo občutimo, pa z lahkoto enako razumemo. Posebno mi v Clevelandu. Tudi Cleveland je mešanica narodov, končno politično vzeto narod narodov. Pri podjetjih, kjer se po tradiciji niso vgnezdili g ;t'jvi naseljenci, recimo Nemci, Poljaki ali Italijani, je navadna sli. ka ta, da že po obrazih vidimo, da gre za mešanico narodov, še bolj pa, če se spustimo v razgovor in vprašamo sodelavca odkod in kaj. Glavno pa je, da sprevidimo, da nas pri delu in življenju narodnostne razlike prav nič ne motijo. Ideja Združenih narodov v malem! Ideja Združenih narodov za sodelovanje, sožitje, da se morebitni spori spravijo s sveta mirnim potom, pa je zamisel, ki je danes tako aktualna, da v glavnih obrisih tudi "Enakopravnost" ne more iti mimo nje. L. C. ZAKLJUČEK SEZONE V NARAVI CLEVELAND, Ohio — Prav prijetno je bilo na vinski trgatvi zadnjo nedeljo—obilo poset-nikov, vse je bilo veselo. Vidi se, da so naše narodne šege vedno privlačne. Nam starejšim obujajo lepe spomine—za mladino je pa nekaj posebno novega. Vrt je bil okrašen, dobra je bila letina, grozdje se je smehljalo tatovom, ravno tako sadje in drugo. Župan in županja sta bila zelo zadovoljna z družino—vsi so bili pridni delavci. Špehkam-ra je bila kar premajhna, pazniki in policaji so imeli dela čez glavo, sodniki in pisarji niso bili prestrogi?! Kuharice so zopet pokazale kaj znajo, ne lakote ne žeje ni noben trpel, Grabnarjeva godba je pa sploh ustvarjena za take prireditve. Hvala vam, fantje! Najbolj je bil pa zadovoljen farmarski odbor. Iskrena vam hvala, da ste s tako ogromno udeležbo pripomogli k tako lepemu uspehu. Zaključek sezone v naravi, v našem lepem vrtu v Chardon, O., na Heath Rd. za leto 1955 je bil eden najimenitnejših. Na svidenje zopet prihodnje leto! Odbor. Veselica Sokolic No, zdaj bomo pa nadaljevali v naših narodnih hramih! Slovenske Sokolice št. 442 S.N.P.J. vam nudijo v soboto, 8. oktobra zvečer prav domačo zabavo v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ker ste vsi naši prijatelji, smo pripravljene nekaj žrtvovati. Razdelile smo nekaj prostih vstopnic, in tisti, kateri jih imate žs, pripeljite še svoje znance. Vsak bo dobrodošel. Naša predsednica Frances Legat in tajnica Cilka Šubel vas bodo uvrstile med nas, in verjemite mi, ne bo vam dolgčas, še zavrteli se boste lahko z našo mladino v veliki dvorani ob valčkih in polkah. Vadnalovi fantje vam bodo pa brusili pete. Pripravile bomo okusen prigrizek in vse, kar razveseli člo- veka. Za nekaj ur vam svedo-čimo, da se boste pomladili. Fest so naša dekleta, dobre članice S.N.P.J. Društvo raste v članstvu in mladini. Lansko leto smo dobile lepo nagrado v pridobivanju istih, ko je bila kampanja v jubilejnem letu 50-let-nice obstanka. Kadar pridejo prošnje za dobrodelno pomoč, nikdar ne odrečemo. Z veseljem se odzovemo. V letu 1956 praznujemo tudi me 50-letnico društva. Lepa je ta doba—naša pota so v naprednih vrstah, začrtana po neustrašenih ustanoviteljicah, katere so korakale z duhom časa naprej. Žal, da jih že večinoma krije črna zemlja. Na nje imamo vedno lep spomin! Jesenski čas, jesenska leta. Pridite, poveselimo se skupaj v soboto zvečer, 8. oktobra pri Slovenskih Sokolicah. Na svidenje! Zadnjo nedeljo v oktobru, to je 30. oktobra nas bodo pa naši Zarjani zabavali z lepim petjem in "Kovačevim študentom." Tam je pa kar vselej lepo in tako domače—naši ljudje, naša pesem, naša mladina. Tudi tam smo vsi dobrodošli. Veseli nas bodo, od-zovimo se polnoštevilno—Zarjani nas kličejo. Jesenski pozdrav vsem! Ivanka Shiffrer. Zahvala EUCLID, Ohio — Mr. in Mrs. Anton Novak sta pokazala zelo lepe slike iz starega kraja. Videli smo lepa mesta, lepe hribe in doline, vse je bilo lepo, najlepše pa se mi je zdelo, ko sem zagledala mojega brata Maksa Mar-tinčič in njegovo ženko Marijo. Zgledala sta- prav dobro in vesela sem bila, da ju vidim na sliki. Po končanih slikah smo pa bili vsi dobro postreženi. Nas je bilo kakih 10 parov navzočih in vsi smo bili zelo zadovoljni. Torej, Mr. in Mrs. Anton Novak, prav lepa hvala vama za slike in postrežbo. Mr. in Mrs. Frank Segiilin. "Hiše imajo svoj jezik" NEW YORK, 4. oktobra — "Sedanja sovjetska vlada "se zanima za življensko važno vprašanje, v kakih stanovanjih naj biva sovjetsko ljudstvo. Gospodarski načrt, ki se sedaj izvaja, predvideva, da se bodo stanovanjske razmere v teh petih letih zboljšale za 190 odstotkov. Sovjetsko ljudstvo ima že sedaj boljša stanovanja, kot jih je imelo pod prejšnjim režimom, stanovanjske razmere se stalno zboljšujejo. Enodružinske in stanovanjske hiše poznajo samo en jezik—dobrega in udobnega stanovanja. Ne delajo razlik med narodi in državami." To je bila izjava sovjetske delegacije, sestavljena iz vrst ruskih stavbenikov, ko je prišla v Ameriko. V Združenih državah ostanejo Rusi mesec dni. Povabili so ameriške stavbenike, naj ob priliki tudi oni obiščejo Sovjetsko zvezo. Zopet— natakarica! Vesti iz življenja ameriških Slovencev DENVER, Colo.—Po večletni bolezni je umrla članica SNPJ Bertha Geshel. Stara je bila 76 let, rojena v Metliki, občina Črnomelj na Dolenjskem. Zapušča dva sinova in šest vnukov. MILWAUKEE, Wis.—Po šti-rimesečni bolezni je v bolnišnici St. Luke's umrl član SNPJ Michael Kirn, star 70 let. V Ameriko je prišel pred 53 leti ter je obratoval gostilno. Zapušča sina kapitana Louisa (Bullet Lou) Kirna, večkrat odlikovanega mornariškega pilota, ki je v bitkah pri-Solomonskih otokih potopil veliko japonsko bojno ladjo (rušilko) in bil voditelj letalski; eskadiile v drugi svetovni vojni. Pok. Kirn zapušča tudi hčerki Mrs. Otto Zahn in Mrs. Ray Klug. Obe živita v Milwatikeeju, sin pa v Washing-tonu. HALL, W. Va.—Na svojem domu je za posledicami srčne hibe umrla Rosie Grill, članica SNPJ. Rojena je bila v Dolenjem Zemunu pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Stara je bila 55 let. CHISHOLM, Minn.—Po zelo kratki bolezni za vnetjem možganov je umrl dne 20. septembra Max Charles Prebil. Skoro ves čas je bil v nezavesti. Rojen jc 6il 23. decembra leta 1926. Bil je mornariški veteran iz druge svetovne vojne. Po vojni je bil pleskar za družbo M. H. Hana Co. Zapušča soprogo j Shirley, otroka Gary in Gaila,! mater Mary, sestre Jessie Prebil, I Mary Oberatar v Chisholmu,' Rose in Ann Olson v International Fallsu, Frances Magnu-sen v Two Harborsu,^ • brate Louisa v International Fallsu, Edwarda v Salt Lake City, Tonya v Chicagu in Josepha v Peoria, 111. GILLESPIE, 111.—štirje premogovniki družbe Superior so bili popolnoma zasuti in ne bodo nikoli več odprti. Le en rudnik še obratuje. V njem je bil pred nekaj tedni hudo pobit Joseph Petan, 'ki se zdravi v bolnišnici. Dne 19. septembra so odpeljali v bolnišnico Francis Jesih, ki ima srčno hibo, toda zdravje se ji počasi vrača. Dne 21. septembra pa so odpeljali v bolnišnico priljubljenega in dobro poznanega Johna Krainza, ki boleha že več let. v Fremontu, O., se vrši razprava zoper Samuela Tannyhill, ki ima za seboj kazensko precej popisan list. Ga. Shirley Bradford, stara 29 let, je služila v domačem hotelu kot natakarica. Tannyhill je hotel izvršiti v hotelu rop, pa mu je bila na poti natakarica Shirley Bradford. Pobil jo je do smrti, truplo pa zavlekel v bližino Sandusky River. Tannyhill je izvršil podobne rope v Kansasu, kjer je iz zaporov pobegnil. Sedanje dejanje priznava, se pa dela, kakor da ni pri pravi pameti. Ko so ga v umobolnici temeljito preiskali, je izšlo zdravniško spričevalo, da je popolnoma zdrav, torej odgovoren za zadnje svoje dejanje. Zagovarjati se mora premišljenega umora. Poroto tvori sedem članov, med temi so tri ženske in štiri moški. * NAJ BO ENOSTAVNEJE! Federalna vlada v Washing-tonu je prišla na misel, da bi se dopisovanje med ameriškimi uradi, pa tudi med uradi in privatniki poenostavilo. Uradi so dobili v obliki drobne knjižice navodila, kako naj sestavljajo dopise. Naj ne rabijo tujk, naj ne bodo pregostobesedni, naj pišejo po domače, razumljivo. Posledica se je že pokazala. Tam, kjer so bili popreje potrebne tri strani, se danes vse, kar se zahteva in odgovarja, spravi na eno stran! Buenos Aires-Washington Ali bodo argentinske državne in politične spremembe kaj vplivale na odnošaje z 2kJruženimi državami? Ali je vlada generala Lonardija naklonjena ideji ar-gentinslio-ameriškega sodelovanja? S tem vprašanjem se bavi prestolica Washington. Proti-peronisti so bili vedno zoper pe-netracijo ameriškega dolarja v argentinsko gospodarstvo. Tudi Argentina ima petrolejska ležišča, petrolej pa mora celo uvažati, ker z domačim kapitalom naravnih zakladov ne more izkoriščati. Politični cilji vlade generala Lonardija so znani, da najprej obračuna s peronisti kjerkoli jih najde, tudi v vojaštvu. Gospodarskega programa še ni razvila. V političnem pogledu je napovedala demokratično ustavo in skorajšnje svobodne in splošne volitve. Ko pa gre za gospodarska vprašanja, pravi Washington, da je treba čakati na nadaljni razvoj dogodkov v Argentini. AMERIŠKI COWBOY IN NJEGOV IZVOR Rojen je bil na vzhodu, jez;" dil je mavrskega konja, svoje navade je privzel iz Mehike ter postal legenda. Njegov slavni naziv: ameriški cowboy. Dandanašnji je cowboy precej pogosto človek z visokošolsko izobrazbo. S Piper Cub letalom nadzoruje električne pregrade. Njegovi poleti segajo do Floride, svoj ranč pa ima v bUžini Filadelfije ali na prerijah Long Islanda. Mož je kapitalist. Odkod so pravzaprav prišli prvi cowboyi? Iz Irske, Španije, iz oddaljenih gozdov Massachu-settsa, iz Virginije. Ameriški cowboy je pre jahal dolgo pot, preden je postal junak Starega zahoda. Po Websterjevem slovarju je "cowboy" 1) fantek, ki skrbi za krave, 2) torijski plenilec in živinski ropar severno od New Yorka za časa revolucijske vojne in 3) živinski priganjač na konju na zahodu. Beseda in poklic sta v tej deželi starejšega datuma kot 1. 1776, po svoje pa spet mlajša. Rdeča in črna živina se je pasla na občinskem svetu v Jamestownu in v puritanskem Massachusettsu že 1. 1635. Okoli 1655—pred polnimi 300 leti—so gonili živino proti vzhodu v Boston s takrat najbolj zahodno ležečih postojank v Springfieldu ob reki Connecticut. Čeprav so Angleži in Škoti uporabljali izraz "cowherd" ali "drover" je bila 1. 1670 beseda "cowboy" v kolonijah že poznana. Morda so izraz prinesli irski poljedelski delavci. Izraz se namreč pojavlja v irskih baladah izpred 1,000 let. Živina je bila v Novem svetu znana 150 let pred 1. leTO. S španskimi zavojevalci je prišla v teku 30 let od dne, ko je Kolumb zagledal ameriško obalo, v Mehiko majhna ostroroga andaluzijska živina in plemeniti konji. L. 1540 so prišli konji z raziskovalcem Franciscom Coro-nadom do Rio Grande. Morda je značilno, da je bilo prvemu belcu, ki je prišel čez Teksas, ime Cabeza de Vaca, kar bi se po naše reklo "Kravjeglavec." Z velikimi španskimi hacien-dami (posestvi) se je živina ra^ širila proti severu po mehiških travnatih planjavah. Črede ^vine so podivjale in se razmnožile. Poldivji vaqueros — "cowboy —so takšno živino lovili in žagali ali vrezovali teletom lastnikov žig ali znamenje. Od teh mehiških vaqueros so se škotski ш angleški obmejniki, ki so kapljali v današnji Teksas, naučili posla in ustvarili živinsko kraljestvo. Njihova živina, oprema in celo besede so bile mehiške: mustang, sombrero, poncho, corral, bronco, adobe, vigilante, vamoose, stampede. Toda za živino iz Teksasa ni bilo trga. Vsa mogoča tržišča so bila zelo oddaljena. Črede pa s" se stalno množile. Potem je šla leta 1849 kalifornijska dirka za zlatom in prekoračenje kontinenta. Sledile so železnice. Ob koncu državljanske vojne je "železna cesta" dosegla že Kansas in črede iz Teksasa so se pW" čele pomikati proti severu, proti njej. Preko Rdeče reke se je med oblaki prahu in kriki divje jez-dečih kravarjev pomikal tok m'" lijonov dolgorožcev — žilavega, hropečega in divjeokega gov^®> To govedo je privrelo v kansa-ška mesta Abilene, Ellsworth, Newton, Wichita in Dodge City-Druge črede so se pomikale dalje proti severu po Dolgi poti do obilnih pašnikov Wyoming®« Montane in Alberte v Kanadi. Pomikale so se proti zahodu do Nove Mehike, Arizone in celo do Nevade. S seboj so prinesle novo-teksaški način življenja- Cowboy je postal oboževani narodni junak na Chisholmovi poti komaj pred 90 leti, čeprav je na tem kontinentu' že štiri stoletja. Njegova dolgoroga živina je danes že skoraj popolnoma izginila. Nadomestila jo Ј® belokožna herefordska, svetece črna anguška in kratkoroga živina, ki je pohlevnejša in bolj mesnata. In pohlevnejši je tudi današnji cowboy. Common Council- Oglašajte v Enakopravnosti PIVO MESTO ŽGANJA! Švedi so obilno pili žganje. Doraslim moškim, ki so bili stari nad 25 let, so dali na razpolago П9 mesec tri kvarte močnega žganja, švedsko pivo pa se je izvažalo. Pitje žganja je slabo vplivalo na švedsko prebivalstvo, družinski pretepi so bili na dnevnem redu. Švedi so se odločili, da s tem tednom stopijo v novo dobo, ko se bo švedsko pivo pilo doma, žganje pa odšlo v zgodovino. Prehod se je izvršil na zelo miren način, švedska! poilcija je bila sicer za ta prehod j ojačena, pa ni imela nobenega | opravka, ker ni bilo nobenih družinskih, ne dragih pretepov. AMERIŠKIM ČRNCEM SE DOBRO GODI Bivši ameriški predsednik Herbert Hoover, ki je star že 81 let, se je pečal kot predsednik posebne komisije, ki naj pregleda, kje bi se dalo v naši javni upravi kaj prihraniti, kje zopet ameriški dolar bolj produktivno naložiti, tudi s položajem čitcev v Ameriki. Tudi Hoover je za to, da naj imajo črnci v Ameriki popolno enakopravnost. Sovjetska zveza jih je izrabljala, češ, da so zapostavljeni, pa je Hoover trdil: "15 milijonov ameriških črncev je lastnikov večjega števila osebnih avtomobilov, kot pa 200 milijonov Rusov in 300 milijonov črncev, ki bivajo v Afriki, pa tudi po drugih krajih izven Amerike." VRNIL SE JE NA— RAZPOROKO Letalski stotnik Eugene Vaadi, doma iz Herkimer ja, N. Y., je bil eden od tistih 11 ameriških letalcev, katerim so dali Kitajci svobodo. Vaadi je bil poročen in oče dveh otrok v starosti devet in 12 let. On je star 34, njegova žena Mary pa 32 let. Pred sodiščem se je končal proces na razporoko. Država New York pozna edini razlog za razporoko ta, da je eden od zakoncev drugemu nezvest. Stotnik Vaadi je svoji ženi dokazal nezvestobo in se žena Mary sploh ni branila zoper ta očitek in razporoka je bila gladko dobljena. Oba otroka sta bila izročena, in to sporazumno, v nadaljno vzgojo in vzrejo stari materi. MORDA NISTE VEDELI . • ' ... da obstoje rastline, ki lo^® in jedo žuželke. Več vrst jih 3® in najbolj znana je dolgolis^^ rosulja, ki raste v suhem planih' skem svetu južne Španije in s®' verne Afrike. Njeno listje je kot te posuto s kapljicami rose. In želke, ki se v te kapljice zalete se vanje ujamejo. Ko se zaduse izločijo neke druge železe rastline kislino, ki razkroj' mrtev insekt in iz njega izsesa^ vse hranljive snovi. • + ... da živi na zemlji riba, ka tere predniki so živeli v trop' skih morjih že pred 50 milij®'^' let. Dolga je okrog 90 centii^e trov in se imenuje avoana. D"' slej vedo samo za tri take ži^® ribe. ... da so najvišji ljudje svetu Škoti in Dinarci (Črnogorci, Hercegovci in Ličani). Dosežejo okrog dva metra višine -• ; Patagonci pa celo več. NajnizJ' i