LETO IV. LJUBLJANA, 1. MAJA 1926. STEV. 20. taiMlOČNlNA-ZA-JVOOSLA« Vild ČETRfCitNO DIN CELOLETNO- KMN-OO/Z A' iN0ieN5TV0]E&0DATl MfNlNO/OGLASI-PO čeNskv/ s»©$&mezna iTEVILKA* PO - DIN * 8'50/ POŠT. ČEK. mt 13.188 V^EDNjJtVOINVP^AVA V-VČITeL^SKI^lSKARNl/ ROKOPJfl $e*N£• VRAČKO/ANONlHNlDO- ;*P8$S * }E‘ NE • P^IOBČV - lElO/PGiTNlN A-PLAČAN A-V'GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. ISgiCiSBffiE X maj. V »Oriuni« smo že ooetovano obdelovali posamezne detajle iz živlienia naših proletarskih mas in jih tretirali z vidika iusro^lovcnskili nacionalistov. Bridkosti oolen je danes pogled na naše delavstvo, kojega stanie ir* v vsakem oziru vse preje, kakor zavidanja vredno. Misli nam liite nazaj v prva praznovanja majskih praznikov po zrušeniu trhle Avstrije, ko te odmeval po naših ulicah enoten mogočen Krom korakanja tisočere armade dela. ki ie hitela z najboli-šiitni upi proti boljši bodočnosti. Tresle so se. tedaj pred niimi hiše izkoriščevalcev in ljudje, ki žive samo od izmozgavanja ter dela dr utr ih rok. so spravljali skupaj svoio prtljago, da io uberejo za vedno proti severo-zapadu. Piš vetra iz iztoka ie. objel tudi »ašo zemljo in našel v njei na sto-tisoče sprejemljivih duš. Najsi ie bil onasen tiste čase. vendar ga ie zdravi čut naroda sprejemal povsem zadovoljivo in videl v njem samo reakcijo razočaranih in ponižanih borcev, ki so morali z gorju-postio Opazovati nastopanje onih, kateri so bili za časa preizkušanja zatajili svoi rod in trgovali na njegov račun v' raznih zaledjih, 'l iste čase so prehajali v komuniste tudi prei naioduševljeneiši jugoslovcn-ski oredvoini nacionalisti... Vstali na so med narodom špe-. kulanti. Smisel za osebni dobiček jih ie tiral na vodilna mesta teh -dobro hotečih mas in v kratkem Casn sp. ;e ofičela tragedija. koie zadnje dejanje doživljamo baš sedaj. Pohlep no slavi in dobičku je tem samozvanim voditeljem proletariata zatemnil pogled in pričeli So usmerjati zaupano iim gibanje v gotov propad. S filmsko naglico so sc vrstile slike polomii teh proletarskih Mesii in ni minulo dobrih par let. ko ie ležal ves ta silni po-kret popolnoma zdrobljen, na tleh. uničen za dolga desetletja. Eksperiment, ki ie uspel v Rušili ie bil v Jugoslaviji že v naprej obsojen na smrt. Tega so se zavedali tudi njegovi zasnovala’. ki pa so navzlic temu težko grešili. Danes ie delavska fronta razbita in oroletariiat drhti v brezmočni agoniji, ki zahteva radikalnih korakov, da sc reši še to. kar ie ostalo no razrušeniu desetletnega dela. za katerega Pa niso romantični špekulativni komunistični voditelji znali nuditi nadomestila. Težki kapital triumfi ra in slavi zmage na katere bi si n red nar leti niti v najdrznejših zasnovah ne upal misliti. Izrabljajoč situacijo in nepremišljeno borbo komunistov proti temeliem te države, si ie v teku časa toliko popravil položaj, da zamore danes brez oomišlianja diktirati svojo volio* vsem siotiso-eem trpinov nod in nad zemljo, ki za ceno svoje krvi dvigalo divi" dende stoterim vrednostnim papirjem. Zvest svoiim načelom tudi prav vneto izrablja to dejstvo ter ustvarja današnji bedni položai oroletarijata. ki pri sedaaiiem stanju razmer ne more računati v doglednem času na kako izboljšanje. Ta konstatacija ie grenka. Sloni pa na dejstvih položaja delovnih mas. In tako mečejo sedai povsem nemoteno na cesto svoie delavce T. P. D.. Wcsten. Woschnagg. Kemične tovarne v Mostah in še stotine drugih podietij. ki vidiio v de’ lavstvu samo materijah kakor ie poslednja sirovina potrebna za uspešni niihov obrat. Oriunaši smo vstali iz sredine naroda. Kot njegovi sinovi smo se vedno čutih dolžnim pomagati slehernemu njegovemu trpečemu delu. S posebno pozorno liubeznijo Pa smo spremljali vse podvige proletariata. i7 katerega se rekrutirajo baš najboljši naši borci. Prežeti revolucionarnega duha smo celo podpirali stremljenje tega oroleta-riiata. da si 7 odločnejšimi sredstvi izvoiuie svoje naturne pravice. V svoii ljubezni pa nismo mogli dovoliti, da bi se ta borba za pravice iznrevrgla v borbo proti zemlji in bodočnosti ceiega naroda v dobro računov privandranih tujih plačanih emisarjev. Zgodilo se ie tako. da smo se našli s nroletariiatom na sovražni fronti in da .se ie zanočela med nami borba na življenje in smrt. Bili smo se pošteno. Padali so naši najboljši. ki so s svoio krvin zadušili krvavi požar brezmiselnega komunizma. . Za našo ljubezen in naklo- j nienost so nas napadali zahrbtno in vzdignil proti nam Obznano nahujskanih ki bi urfčila sicer vsako drugo organizacijo. Orjuna na je ostala nepokolebliivo na zavzetih postoiankah in ohranila priborjeni teren v časih, ko se ie vse naokoli že rušilo. Vedela ie. da bo prišlo iztrezuienie prei ali slei ko bodo po težkih izkušnjah pričele izpre-glcdovati tudi tako besno sfanati-zirane proletarske mase. Dogodki odigravajoči se baš sedai no naš h JnduStrKskih središčih, roiriuiešo uoravičenost tega nrča-kovama. Or fona n-red leti še osovražena in zasramovana, nostaia vedno boli center novo nastaia-oče fronte iugoslovensko orientiranih delavcev borcev, ki sp zavedajo, da si bodo izvoieval; v tei zemlii boliši noiožai naprsm tnierodnemu kapitalu edino Ie v vrstali Oilune. Te borce, ki so morali izdržafi najtežja preganjanja baš od svoiih delovnih sodrugov. pozdravlja Oriu-na ob velikem prazniku dela in jim sporoča, da 1 ih nikdar ne bo zapustila in da bo zastavila i v bodoče, kakor doslei. vse svoie sile za nji- hovo nopolno zmago, ki se sklada povsem 7 menim celikim ciljem, i z-voievati iuuoslovenske-mu delavnemu narodu ono 1 e o š o bodočnost in raz- mah. katerega si Je tako krvavo orislužil 7 veko-v i m brezpravnim robova n i e m 111 i J ni t i r a 11 m m. A. V. Cena človeškega življenja in TPD. Človeške žrtve »štednje«, »reduk eij« in dela. — Pravi krivci nekaznovani. — V obupu storjeni samomor Kamnikar nepojasnjen. — Trojica intervenirala 9 dni v Beogradu za enega tujca. — Od kod kritje stroškov? Več sto ljudi brez zaščite in zastopstva. Zahteve in spoznavanje v položaju visokih gospodov do rudarjev. Razume se, da prejemajo posamezni revirji ukaz od zgoraj, kako štediti in koliko število reducirati. Kje štediti in kdo bodi reduciran pa odloča samoumevno ravnatelj, zlasti pa obratovodje. — Poročali smo že, da se je pod-uradniku Radanoviču omračil um, ker se ga je iz neznanega vzroka ponižalo k delavcu. — V obratu inž. Krassniga se je pripetil 30. marca t. 1. na progi, kjer se vrši osebni prevoz delavcev na separacijo in nazaj, med trpini pretresljiv slučaj, ki se je končal s smrtjo delavca Kralja pod vlakom. — Pra-krivda smrti tega trpina leži brez-dvomno edino le na inž. Krassnigu odnosno na ravnatelju Pauerju, ker se je iz vzroka »štednje« ukinila nepremišljeno tudi služba dveh sprevodnikov tako, da vozijo vlaki stotnic delavcev brez vsake varnostne kontrole, kjer tudi večje nesreče niso izključene. — TPD o smrtnem slučaju molči. — V zadnjih letih se je pripetilo pri rudniku znatno število težkih telesnih poškodb in smrtnih slučajev, ni pa znano, da bi se bil rudnik v enem slučaju že zagovarjal. Krivda se zvali vedno le na trpina ponesrečenca. Iz tega izvira, da se s človeškim materialom ravna že prav tako brezčutno in brezskrbno, kakor ravna cestni pometač s smetmi na cesti ali konjederec z mrhovino. — Slučaj, ko ie šel mlad človek. Kamnikar radi nekega nemškega zdravnika v bolezni in končnem obupu v mrzle valove reke Save, nam še tudi ni pojasnjen. — Nam pa ostane to vse v spominu. — Kompetentne oblasti naj take zadeve temeljito proučijo, sicer nas privede TPD v kitajske čase in razmere. — Ravnatelja Pauerja, njega vrednega bratca Staudeggerja. g" Zupančiča in Finca pozivamo na javno pojasnilo, jeli več tisoč članov brate vske skiadnlce — kamor vplačujejo ti visoke svote — vedelo odnosno soglašalo in privolilo, da se sre tro>ica celil« 9 dni ootegovat v Beograd, baie 73 nemškega zdravnika, ki odjeda kruh in zaseda mesto našim dobrim domačim zdravnikom? Je li šlo to vse na račun članov bratovske skladnice? Pri tem pa so bila še osebna in privatna pota. Med tem časom, ko je prešlo stotine ljudi Slovencev od rudnika na Doberno k oodietiu Dakič in ko bi bilo doma potrebno zastopati delavske koristi več sto delavcev, ki so izgubili nekaj starih pravic, se je vozil predsednik II. rud. skupine radi enega samega tujerodca 9 dni po Beogradu? Ali ni diplomacija ravn. Pauerja tudi tu naperjena proti našim državljanom in pravicam? čemu delavstvu II. rud. skupina, če Ima služiti ta le za legitimno slepo orodje in štafažo I. rud. skupini, t. j. ravn. Pauerju in takim? — Kje so delavske pravice, svoboda? Kdo je vse to oropal? Čemu molčanje, ki škoduje? Ali ni včlanjen Staudegger v podružnici Jugoslov. Matice v Trbovljah? Idejni nacionalist ne more nikoli rovariti proti nacionalistu idealistu in naciji. — Ali ste se naveličali naglašati nevarnost pred Orjuno ali pa bolj gotovo niste imeli zaželjenega uspeha Orjuni škodovati, ker je ta bolj čista, kakor tisti, ki ji jamo kopljejo? In kateri iz naprednih vrst so se tem pogrebcem — brez trdnih tal — pridružili ?... Kaj bi občutili gospodje TPD, ako bi bili oni.danes v položaju delavca? Imeli bi gg. ravnatelji in visoki gospodje pri TPD za trdo in nevarno delo dnevno Din 27.75 za šilit, in mislili bi gotovo, kako si »omagati. Mislili bi na škodo in razne druge muke. ki tih trpi zaživlienj-ski obstoi rudar. Eni bi šli s komunisti drugi z nacionalisti itd. v stremljenju, kako dobiti za pošteno delo pošteno plačo in si zasigurati pravično postopanje. Misliii bi, kako težko je delo pri pomanjkljivi in slabi hrani, kako trdo zaslužen je ta novec ne v osmih, nego že v štirih urah. Bili ne bi zadovoljni j?o več služb, letih, v starosti ali pohabljenosti z redukcijami, znižanjem plač, omejitvijo dela s šted-lijami samo pri sebi, še manj pa, da bi vohunil za Vami v Vaši opravičeni zahtevi za zboljšanje položaja kakšen naščuvan pes, ki ne ve kaj dela, ali človek z omadeževano vestjo, ki bi so mu lahko očitalo še neodkriti največji madež. — In v slučaju težke telesne poškodbe ali smrtne nesreče bi gotovo zahtevali več humanitete in zanimanja za svoje žrtve, da bi ne bile tolike razlike med strahom enega ravnatelja in onega, ki ga je delo za delodajalca ubilo in oropalo reditelja ženi in nedolžni deci, katerih na svetu nihče več ne pozna. — Spregledali bi Vaše nečloveško delo in rdečica sramu bi Vas oblila. V takem obupnem ooložaiu bi za^ htevaH današnji gg. ravnatelji in upravni svetniki prav gotovo, da se LISTEK. •*»PVTBTCTB LIKOVIČ JOŽA: Godec Munde, Tak ie bil godec Munde, kraški deseti brat. Tista potepuško - neznana narava mu ni dala pokoj-hmia žiit,a- ^Sa P'v^a ie poznala ii'iiionxuSno®t m ego ve igre. Sredj r»sega naDeva jP trmasto ob-' ,c v ^ vJ!eDrj|ietno presenečenje no-slusaioeh. pQ saniotnih snežniških gorah se ie klatil okoli oglarskih koč in stikal med mahovitini skalovjem za zdravilnimi zelišči. Oo-ip na nestrih semnjih r>o beraški Čičariji, pastiricam nod Premom ie razkladal svoje ^ čudaške burke. Zvečer ie še igral po šentDeterskih krčmah, a zarana ie bil že onkraj Vremščice; kier je rad pogledal v vinorodne nasade, radi česar so ga odurni gorniki črtili in preganjali kot škodljivo zver Po belih selih pod drčavimi nanoškimi stenam: si ga našel pomladne nedelje, kier se je pravdal z zadirčnimi vipavskimi kmetica leno vreme in ugodnost letine. Črna nor. ga ni zdržala v varnem selu. dan mu ie bil prekratek za obhodno pot; ves Kras ie nie-gov.. Godec Munde se ie rodil nekje lia Krasu. — Njegov ded ie utonil v sivih vrtincih narastle Pivke. Materin brat ie bil razuzdan divjak in .ie skozi hišno okno zaklal lastno ženo. Ljudi e so se tih izogibali kot zaznamovancev. Povsod sc dobe , rodovine, ki so ooecatene za več rodov naprej s strahotnimi nesrečami im grozničavimi greliobami pi ednrkov. Cesto ie korenina zdravja načeta 7. zablodami, njih kri ie 1 azredccna z gnusnimi boleznimi, lodovito potomstvo se krha z div- ! iimi zakoni. Pravijo, da ie Munde ! star kot Kras. a ne zna za svoi ! krvni rod: dom se ie že skrušil pod ! razjedajočim zobom časa. Izmed | razdejane rodovine ie poslednji, j ves betežen in telesno neroden, be-: dasto čudaški, dalekoviden v nre-| roško-zavozlianih besedah. Vse bajne grehobe prednikov, ki žive v ve-černiških povestih Pobožnih stark, grešna razmerja, ki iih ie sklepala strastna narava, razburkano živlie" nie. blodeče noti. ves red se ie pre-plodil. zgnetel v Hiem: odtod ta potepuška narava, nerodno ži vije -niie. preroško pripovedovanje, čudežni nasveti ubogim Kraševcem, kar ga izda ie za desetega brata, ki nam ie nadležno-tui. Nikomur ni usužnien rob. sai ie sin snroščnih sil narave... Ve svctlo-modre. zlato obrobljene kraške noči med šmarnimi mašami 1 Odišavljeno oomračie za- lega naše speče bariače. Nežen piš se nriziblje na svileno - razredčenem zraku: morda ie bil za večera mil gost rožno - ožarjene morske planjave, morda se ie prikral iz temnih istrskih skalin Prevzet čar-l.iivih sani krikne nenadoma muren. V težko naloženi, sikaloviti ogradi se nekai varno skrene, slabotno zdahne. votlo krehne: morda se ie zdrznil drobčkin posip razsule skale, morda se repi zelenec med plevelno - zaraščenim pečevjem in išče betežnih duš ... Daleč tam na belkastem zatoku oa se prešerno iskri, strahotno migota zlokobno zelena zvezda: nien močni sev ie oblil nežne zlate sestrice. Kot da se opihuie v jarki zelenini, treneta neugnano na osamelem obnebju. naduto pobliskava doli na zapadne bele dvore. Da se ne bi zagnala, sovražno potočila na naše' pokojne kraške vasice. Vso njeno sovražno zlost. zeleno zavist družba svojim 139 milijoni enoletnega čistega dobička do pasive odpove in zniža najprej za to svoto cene premogu. Z znižanjem cehe premogu bi se ublažila kriza v ostali industriji in obrti v državi, zlasti v Sloveniji. Znižale bi se cene vsem potrebščinam. Z eno besedo, odpadla bi vsa ta velika nesreča tisočem in tisočem revnim zlasti v Sloveniji in v rudniških revirjih, Orjuna pa bi mirovala in pozdravljala iz srca človeške pravice. Še več. Z znižanjem cen premogu bi se konsum premogu v toliko zboljšal, da bi družba prišla še vedno na svoj račun brez krivic komurkoli. Pa še nekaj bi gospodje zahtevali, ako bi bili na nesrečnem mestu rudarjev, če se reducira, naj se to dela pravično, nepristransko in člo-vekočutno tudi zgoraj v upravi, kjer se je sicer bati razkritja pravega sijajnega stanja TPD. — V slučaju krivic bi iskali omenjeni gospodje gotovo tudi svoje pravice in uradne komisije, da poslužili bi se vseh sredstev, kedar bi bili že žrtve na cesti zlasti, ko bi po daljšem času Vaše tihe upravičene prošnie za popravo krivic našle gluha in zopet gluha ušesa in trdosrčnost ter brezvestnost predpostavljenih obratovodij in ravnateljev. Pustili si ne bi pri zdravi pameti od slaboglasnih pijanih in podkupljivih oseb oropati najdražjega zaklada, t. j. narodne zavesti. Zahtevali bi enake pravice za vse, t. j. odpravnino, odškodnino, prevoz itd. v isti meri pravice, kakor se je to priznalo tujerodcem, ki so šli od nas v svojo domovino. — Upati je, da se dovolj jasno razumemo, Vam krivičniki pa bodi to v ponoven opomin in svarilo, da krivice še niso popravljene in kličejo vedno glasneje — brez ozira na razmetane Vaše težke obrambne novce, po osveti, ker so le ti novci trdi žulji našega trpina. Kolonialni apetit. — Pacifikaciia Balkana. — Nerazumevanje Beograda za laške načrte — Spoznanje nrihafa. Italijanski imoerii le na potu k uresnfčeniu. (Impera). Duce snopariev se ie vrnil iz Tripolisa v Italijo, ki mu ie pripravila najslovesneiši soreiem. Pot moža Consulte ie vznemirila ves sveL Odmev njegovih izzivalnih govorov ie izzval v Kemalnvi Ana-toliii mobilizacijo petih letnikov rezervistov. Italia fascista ie razvita svoi koloniialni program in zapre-pastila svet s svoiim čudovitim koloniialnim apetitom. »Oslonimo se močno na Tripolis od t» sprožimo roke »a Tunis in del Maroka na drugi stran; ca oosezintn v Egipt 7 delom Nubiie. Preko te oa zvežimo vzdolž Nila te naše nov<* posesti 7 naš mi koioni- občutiin. nič gorke miline, otroške domačnosti ni zaznati v nienem trepetajočem svetlikamu. Glej. prav zdai se niža nad naša slemena! Da bi se že oglasil naš godec Munde in nam v teh tesneč.h nočeh zaigral prelepo našo pesem, tako slovensko-vedro kot še nikoli! Pa ga ni na Pivki, ne v dremavih snežniških borih, čičaria je temna. Nanos so zagrnile goste, ne-produšne megle. Le na zaoadnem temačnem obnebju zlobno mežika zelena zvezda _ in strahotno osvetljava sivo. bledo obzorje; strašeče migota, da mrazeča tesnoba gomazi okoli snivaiočega srca. A jaz bom vsako noč odslonil varno dver na barjači in čakal našo milo zvezdico: tisto svetlo noč se bo oglasi! naš slovenski Munde. Po vsem slivenskem svetu ga bo čuti in mi se bomo radovali pod svobodnim solncem. iamf ob Rdečem modu. Kar se tiče Azije moremo reči. da nas močno interesirale predeli od Cior« do Do-dekaneza 'm od Smirno rfn Anato-Ific...« Za ta rohod ie DOtreba seveda predpriprav. V Drvi vrsti popolno »pacificiranje« BaJkana brez katerega si ni meči misliti upostavitve bodočega imperija tretjega Rima ob Sredozemskem morju. Za izvrševanje pacifikacije Balkana je ukrenila doslej že vse. kar ie le bilo mogoče Razkosala ie iugoslo-venski narod in ga z raznimi konvencijami ter orliateiiškimi ooeod-bami že toliko oslabila, da ie na naibolrši noti do oooolne kaoitula-ciie dod italijansko ekonomsko iu politično eksoanzSo. Navzlic vsem našim svarilom ni smatral oficieinl Beograd ootreb-nim posvetiti tainentu in skratoo sovražnemu delu Italije orimenie pozornosti. Minister dr. Ninčič ie videl pred seboi samo visoka italijanska odlikovanja in podarjeno mu sliko novega Potsdamovca. V meglenih konturah Da ie zaplesal preti njegovimi očm; včasih za hi n — obljubljeni mn Solun. Kadarkoli je bilo treba reš:d kako vpraša me med Joeoslavno in katero ostalih držav — vedno ie bila oreooroipna dežela snopariev intriglrala na škodo Jugoslovcnov* Sbsedie Jucoslaviie. so znali do-. bro izrabljati to dejstvo. Zavedali oa se niso tega dobrodušni iugo-slovenski diplomati. Vzbujati so se šele pričeli, ko ie posegla železna pest zcovornega Benita prav v njihov ozki samo-srbsitf horizont — Albanijo. Tako doživliamo. da te dni tam* prestol-niški tisk o smotrene-m ter silno op a snem prodiranra Italiie v Albanijo. Luskine sn pričele odpadati z oči in Beograd izpreeleduie. Vara-nie s Solunom se ie razblinilo in vstajati ie pričelo sooznanie. da sta Dalmacffa in SlovenKa tudi zelo oe" koči rani za Šumadlk). koje usoda se bo to oot reševala na strmih klečeh dalmatinske obal«* iu gozdnih planinah razčetverjene Slovenijo. Koliko je to spoznanie ie nai-lepše povedal ob priliki zadnie debate ob Pašičevem padcu Jurii Jelenič. ki nrorokuje novo albansko traeediio. če ne bomo pripravljeni na vse. Orjunašl z mirnim zadoščenjem opazujemo to nainoveišp razpoloženje. ki prihaia nekoliko Dozno. ali vendar še o nravem času. da bo vihar, kateri bi imel preplaviti posamezne predele naše zemlie zadel na encdušni jekleni zid. ob katerem se bodo za vedno razbile mrzlične fantazije Cezarja črnosraJGnlh legionarjev — o novem tret lem cesarstvu — Homunculus orožnega bratstva, ki sta ca skušala Mussolini in Ninčič za ceno naše krvi in grude pričarati iz požganih Narodnih domov in noeaženjh Dravic zasužnjenih Jugoslovenov. je sedaj temeljito dokazal svojo življenjsko nezmožnost Zvonček. k| bi imel vabiti k slovesnemu krstu tega nestvora diplomatske sposobnosti naših naivnih diplomatov na se nre-tvaria v navček, ki bo zazvonil posmrtni pozdrav imperializmu črnih sraic kater* bodo morale oo svinčenem obedu n» obalah Dalmacije » oobočiih naših mrkih eor spoznati. rta ohstoia ootee voiie nrczneea želodca lazar«nov tat nn-lentariev. fe tudi na ttalTtile žrtve pripravljeno hotenje mlade na c Me. ki si bo znala do netnaiststoletnem robova-niu ubraniti svofo svobodo in neodvisnost tako da bodo govorila o tei borbi novih tcrmopilskih ltero-iev Dozna stoletja. S potoki krvi smo si ustvarili svoio svobodo is če bo treba.sl lo bomo znali z novim morlem naše krvi tudi očuvati. A. V. Vojaška prisega in Pauer! Ravnatelj Pauer meče liudl na cesto, ker čuvajo disciplino v vojskL — Tloi v G sreda ii delavnici. — Deset noercbov na dan. še ze\n važna. ie Soreiel Pauer Šramel ina iz erevidnostl nazai v delo. Četrta priča mfzar Obcrmaier ie bil tudi že na listi reducirancev. katero redukcijo pa je ravnatelj Pauer iz previdnosti še pred izvršitvijo umaknil. Na listi za redukcijo Pa ni bi! vreden varovanec ravnatelja Pauerja ooduradnlk Planico, kateri bi bil pod bivšo avstrijsko vlado 7.a tak čin že prvi dan pri rudniku odpuščen. Tam v osrednji delavnici dobiš pole? Plankota Dač še par drugih čudnih tipov, ki so zvesti le podkralju T. P. D. ravnatelju Pauerju. Le temu so se že večkrat sle do klanjali, mu ooštene Slovence de-nunciralL da bi sami avanzirali sicer ie nemogoče, da nam nudi ta delavnica vse. samo Sokole 'n Or-iunaše fe oo zaslugi hi tainem podzemnem delu teh oiiavk ki živijo, čutilo in sanjajo v avstrijskem duhu. odslovila. Ali napredno časopisje, napredna slovenska javnost (demokrati, radikali bivši in sedanji gerenti ter strokovni funkcionarji) vse to početje T. P. D., ki ruši že nevarno, našn mlado državo, omogoča tuje-rodce in onemogoča naše državljane. zlasti ubita pridne slovenske žuljave roke v rudniških revirjih, vsega tega ne pojmujete in ne občutite in zakaj mirno trnite? Da bi bila Vaša delavnost dovoli zavedna in enaka neizprosne- T. P. D. ni dovoli, da vrže vojaške obveznike Dred nastopom vojaške službe brez dopusta iz dela. kakor ni to Dočenjala za časa Avstrije ter iste po dovršeni vojaški službi ne sprejme več na delo. T. P. D. preganja tudi vse kar čuti za to državo, zlasti cmalodušuie delavce. Ob priliki splošne prisege Ni Veličanstvu kralju v I. 1925. v Trbovljah se ie izražal ooduradnik Planko baie celo med službo pred več niegovimi Dodložnkni delavci ironično in zaničljivo o vojaški prisegi. da ie Dač vseeno, če se drži ob tei prisegi figo v žepu itd. itd. Ker je to stvar sodišča, nočemo o tem nadalje govoriti. Važna priča temu zločinu ie bil iugoslovenskj nacionalist Ernest .lager. Ta ve bil orvi reducinmec pri rudniku ravnatelja Paueria. Nad Orjuno se maščutoč ie vrgel Pauer fagra brez dnrzeea znanega vzroka čez noč. t. j. brez 14-dnevne odpovedi na cesto. Poduradnik Planko se le nekoč sam izrazil, da mn o lagru ni nič slabega znano in da ni bilo vzroka za kruto redukcijo Druga važna nriča te bil delavec Mlakar, katerega ie ravnatelj PaH-er on izvršenem Dričanju tudi reduciral. Tretja priča proti Plankotu je bil delavec ŠrameJi. Tudi ta ie bjl po izvršenem pričanju od ravnatelja Pauerja reduciran. Ker le oa ta priča za nadalin* potek preiskave BiaalMu ujmah gumija in sadja. Kako sadje in grozdie tako uporabiti da bo v nooolni meri služilo liudski Drehrani. ne Da zastriiDljc-vanm potom alkohola, ie problem, ki ga rešuieio strokovnjaki že leta in leta Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v tei panogi. V Ameriki. Nemčiji. Franciji, švici in drugih naprednih državah *«* o brezalkoholni uporabi ooitčcna vsa iavnost in se 7. vedno večjo vnemo onriiema praktični, preizkušenih metod. Brez pravilne rešitve tega aktualnega problema ie vsako stvarno treznostno gibame — o katerega upravičenosti posebno pri nas nihče več dvomiti ne more — v praksi zelo otežkočeno, celo onemogočeno, posebno v krajih. kier ie s?ciiarstvo in vinarstvo mu botu Jugoslovenskih nacionalistov že iz začetka, prišli bi za Vami i še vsi drugi. Te žalostne razmere bi že danes v rudniških revirjih ne obstojale, marsikatera solza in obupna kletev bi bila prihranjena. bolezni lakota in nezadovoljstvo bi ne bile danes pomnožile sa-ori rudniku ravnatelja Paueria pogrebov naših bratov trpinov od 3 na 8 do 10 dnevno. — Niso to resni, a žalostni pomisleki? Ko bi bila iavnost boH zavedna in složna, bi ne bili dane« izjemoma Iz osebnega maščevanja tuierodcev nacionalisti prvi na cesti. Vsem krivičnim redukcHam fe pribito sokriva malobrižna slovenska napredna iavnost in slabi funkcionarji strokovnih društev. V naprednih vrstah imamo celo take neznačaineže. kateri so Iz nezavednosti in b strahu in sramu ored madžaronom Paueriem. Staud-egeriem in krivcmosi gospodi v najvažnejšem momentu, t. j. do 1. tanim 1924 odnosno sedaj, ko podira iavno tuia sovražna družba temelje naše države In uničuje ored na- šimi očmi tisoče naših državljanov, prodali za judeževe groše svojo nacijo in zapustili prač or »za nacijo* ter se opredelili <5 tem korakom na stran T. P. D. ravnatelja Pau" eria in mena vrednega Staudeger-ia — oroti nam in naši naciii. Te vrste ljudje so osebni koristolovci fa> nič drozega. Ako bi se iim ne sodilo dobro, ostali bi bili še v Orhinl. da pomasraio svoii osebici kakor že enkrat v strokovnem društvu do čina uradnikov. — Umevalo na naimani svoio narodnost in bratstvo v oomoč vsi za enega in eden za vse. Nai kliče domovina takšne »Gi-gerle« v svoio obrambo, to bo niih trepet In skrb. kako se temu izmuzniti. četudi nosijo danes ošabno in nonašaioče na svojih prsih bli-ščeče nacionalne znake in polna usta samohvale. — Ponavljamo, da ste vsi taki 7. Vašim zadržanjem sokrivi dejani hi težkih udarcev T. P. D. nad našim narodom. Zavedajte se te sramote, katere ne moremo v taki meri nikomur drugemu očitati! Za nedolžno šalo - 4 mesece ječe. Vojska dezerterjev In zabušantov brani svoio čast ored nemočnim slovenskim literatom. — Za nedol žno šalo — štiri mesece težke ječe-— Slovenski kulturni delavci pod Itali-o in Jugoslavijo. (Primorsko pismo.) Gorica. 25. IV. 1926. Caporetski heroii iu hrabri zmagovalci iznod Vitorla Venetta pričenjajo v resnici misliti, da so vojska. o kateri ni dovoljeno izreči niti najpreprostefše šale. Posledice te namišljene veličine ie moral prvi občutiti odgovorni urednik poznanega htrmorističnega lista »čnk na palci«, g. France Bevk. slovenski literat. Omenjeni tednik ie priobčil ob nriliki vpoklica novincev letnika 1906. deset povsem nedolžnih nasvetov za te nove člane slavne armade borcev iznod Adue. Široka oči cenzorja Diaza so videle v tei nedolžni šal; strašno ooaSnost za ftktovno čast armade dezerterjev in zabušautov ter ie ukazat hr©» odloaa vreči v mporc prej omenjenega gosp. Franceta Bevka. V nasorotju s prakso 'taliianskih sodišč i« bilo to not noslovanie zelo naglo in se ie vršila obravnava že dva dni no aretaciji. Navzlic vsakemu idiiotii razumHlvemii zasrovoru obtoženca, ki ie neizpodbitno dokazal povsem svoio nedolžnost, .ie vendar slavni goriškl tribunal obsodil nesrečnega F. Bevka na 4 mesece težke leče In 400 fir »lobe. V praksi italijanskih sodišč je že uveden usuz. da so vse tiskovno kazni popolne. To not na ie bila obsodba izrečena za takoišnil nastop kazni, ki siromaka Bevka temboli težko teži. ker ie na p i u č i h močno bolan. Poleg tega ima tudi šdri nepreskrbljene otroke in staro osla- belo mater, katere ie že dostei le- dva preživljal. Vsega tetra kult uril ga duha in ljubezni prežeti Itali-iani prav nič ne upoštevajo in nalašč tirajo v poznane laške areste slovenskega kulturnega delavca samo zato. da bi se mu že itak skrajno zrahljano zdravstveno stanje poslabšalo dn katastrofe. Čutimo se dolžnim ob tei priliki izpregpvoriti na naslov našli kulturnih delavcev, koiih marsikateri ie podpisal ooznano avtonomistično deklaracHo ter ori tem zabavljal čez Jugoslavijo radi njenega »nehvaležnega nostODanja« s kulturnimi delavci. Našli pa so se med nii-mi celo nekateri, ki se nis« sramovali odkrito nastoontl za združenie vseh Slovencev nod Savoisko zvezdo v znairerrtj narodne nrtono- mife ki bi omogočala slovenski kulturi neomejen razmah. Ne vemo. kako bodo sprejeli to in komentirali to postooanie italijanske iustice ti naši nesrečni avtonomistični kulturni delavci, ki se v veselem sta-niu izorsuieio oo barih in špelunkah. da nikdar ne bodo postali Jugo-sloveni. Vemo oa dobro da bi hi v Ai-goslaviii. ki ie za te grenkokrvne dušice tako tugopolna zemlja, postopanje ala Bevk povsem nemogoče. naisj zaereše baš nekateri izmed teh kulturnikov le orečesto marsikateri težki in kruto resnični greh nad častio Hi »m^nom te zemlje. ki tako velikodušno odoušča natnehvaležneišim sinovoiu. Janer Trpin. T. P. D. in kmetfe. Blagostanje Dred 50 leti. — Odkup posestev pred leti. — Razlastitev. — 1 dinar za nr zemlje. — Fabrl ciranie beračev. — Huber naivečli škodljivec našega kmeta. močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjenja gospodarske strani treznostne akciie ie gibame zadelo ponekod na odoor sadjarjev. posebno pa gostHničariev. In vendar ne sme hi ne more biti treznostno eibanie naperi eno oroti nobeni izmed tek oanoe: treba ie le oridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali Kudskega zdravja in marale šli t izgubo, temveč v resnici služrti liudski orehrani! Da se nudi vsem interesentom se. za to vorašanie ne zanimal.) priliko Doučiti se vsestransko o tem problemu namerava prirediti osred. zadr. »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani o prilik; ve-iesekna (od 1. do 6. lulifci t. 1.) poseben tečai. na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali popolnoma objektivno »Orjuna« je prenapolnjena s članki, tičočims se odnošafev aned T. P. D. in delavci. Nihče se oa ne sooimil drugih zatlrancev in to so naši kmetje. • Pred dobrimi petdesetimi leti so bile po naših krajih cvetoče vasi. Premožni kmetje, ki so s oono-soni 7.rlj na delo svojih rok. saj so vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivia. jagodičevja. sadia. sušenje pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v domačem gospodarstvu in drugih obratih, ohranjevanje svežega grozdi* itd. Itd.) Tečaj je namenjen v Drvi vrsti eosDodarskim strokovnjakom, okr* ekonomom, voditeljem(icam). žu-oanstvom. gostilničarjem, sadjarskem. vrtnarskim 5n treznostnim organizacijam, zadrugam in kmetii-skim društvom, ženskim društvom, za naoredek vnetim sadiariem in vinogradnikom, viničarjem, .vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem. ki se za to DanoEo zanimajo in skušajo reševati ta trosoodarski In zdravstveni orobleru v svojem delokrogu. jian kmetije cvetele, blagostanje dnevno raslo. Leta so tekla... Par vasi je »Trboveljska« ored mnogimi leti odkupila. Takratni akciionarii. četudi so bili Židie — tulci so blU poštenjaki. Odkupnina ie bila poštena. kmetie so si lahko kupili nova posestva, njihovi sinovi živiio še danes na novih domovih. Čas t» tečal le zelo orimeren: ob veleseimu ob oričetku počitn'c. pred sezono! Da se more sestaviti proračun in vse potrebno pravočasno pripraviti. mora zadruga že v naorei vedeti. na kakšno udeležbo ie računati. Preziranje od te ali one strani »deje ne bo ubilo, pač pa bo škodo" valo tistim ki nočejo iti s časom naprej 1 Zato ie vsak bojkot od te ali one strani le v škodo »neinte-resentov« samih in se bo isti orel ali slei sam maščeval! Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih -Driorav tak vsestransko izčrpni tečai (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo oo tom tečaju usoosoblicni voditi y. Ti poštenjaki so Domrii. na nii-hova mesta so DriSli novi. nravi Židovi. žal mnogi tudi siovenske ^i*vi. In danes sa kuoujeio oo-estva na drug način r T. P. D. pošlje dva svoja nastaviienca k posestniku, od katerega hoče posamezno parcelo. (Nek viši uradnik ie izjavil, dn taiasta v prvi vrsti nalogo, nova-bki kmeta na ko/.arcc dobrega vina ker da se nri »viuu>< napravi uaiboli-sa ktipčria^ Da li imaio v resnici teka naročila, na seveda ne vemo.) Le Se kmet vda in oreda Darcelo za sramotno nizko ceno. ie dobro, drugače Da pride — razlastitev. Skupaj Dr;de komisija, ki skoraj več stane, kakor ie vredna Parcela, ‘iu ubogega cenilca, kateri ima ma- lo srca za kmeta, uogled na to množico inženirjev, svetnikov, advokatov. direktorjev in oberdirek-torjev navadno porazi. Vsi. sand zakleti sovražniki kmeta, se poiem gostijo. Nato gosood vodia komisije (državni uradnik!) iztavi da hoče" jo kmetie — med gospodi ie sicer zelo v navadi, in se sliši ori vsaki taki ekspropriacici najmam petde-setkart beseda »die Kmetten«. dokaz. da nacionalizacija napreduje 1 — »žreti« na stroške veftke industrije. končno oa plačajo kmetu zemljo no dinar za m* ali še celo manj. Kmet dobi za zemlio par tisočakov. kam naj iih dene? Ali nai obleče družino? Popravi orodje? Ku-oi druco zemljo, katere v okolišu «i naorodai. za to ceno oa snloh nikjer? V dveh mesecih vkU posestnik, da ie zooet brez beliča, niegovo posestvo oa Ee za Parcelo maniše. Po enem ali dveh letih se igra ponovi In konec? I7 cvetočih kmetii so 00-stale kočarife in ne bo minilo deset let. ko bodo šli od teh hiš 00 krivdi T. P. D. v svet — berači!! ■Hujše »e ori kmetu to. da ga nihče ne bo vprašal koliko je star. nihče koliko let ie delal, kvečjemu se bo reklo za n iim: Lump. zapil >e svoje posestvo! Eden naihniših škodliivcev našega kmeta ie žalostno znani gosp. Huber. Njegova naloga je zalagati rudnike z lesom. Ta človek ku- ouie le« 00 vsei Slovenil« in pa plača na licu mesta dražfe kakor na-š*m kmetom, ki ga nrioelieio na skladišča. Kadar se ie še znižala cena lesa. so občutili to na svoii koži mesece orei domačini. Gorje oa onemu, ki si trna peljati kos lesa mimo rudnikov na postajo. Baje hi onega, ki ie imel v Frančiškanski ulici kratek nogovor 7 gospodom Huberjem. naši kmetje ne oogostflj slabeti' kot T. P. D. svoje komžsij3. F. R. Prejeli smo sledeče pismo, ki ga priobčujemo neizpremenienega hn brez komentarja, ki si ga zaino-re ustvariti vsakdo sam. Ptanha. 27. aorfla 1926. Spoštovanj g. Verbič! V četrtek 8. aprila ob 12V> ravno do kosilu sem bil v domači hiši na naibrutalnejši način aretiran. Nenadoma ie. bila hiša obkoljena in v hišo ie vstopil orožnik, ki me »v imenu zakona« vklene s skraino arogantnostjo in to v Drisotnost.i mojih sivolasih staršev. Na vprašalne. kai ie dalo povod k moii aretaciji. mi niti ne odgovori, oač pa mi ie blagovolil zagroziti s kroglio v glavo, ako se le premaknem- Mola mati v strahu ooklekne in prosi, nai me vsai no vklepaio. G. orožnik oa brcne moio 65-Ietno •svojem okolišu in delokrogu take tečaie kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom. Vs; interesenti Iz ede draave nai pošljejo (neobvezne) oniave vsai do 20. t. m. o*rednii zadrugi »Brezalkoholna Produkcija« v LJub-lianL PoHanski nasio 10. Po tem rokn bodo dobili prijavne Dole in natančnejša pojasnila! Kopitni stroji THE REX C0., Ljubljana. | Kupujmo in podpirajmo izvrstno jjj \ Kolinsko cikorijo domači Izdelek. bolno mater tako »1 o n a š k o«, da te revica Dadta na obraz. mene oa. lioteč ii pomagati da vstane, sune prav »prijazno« k oribodu. olu-čai. kakor vidite ie doslovno imitiran od gg. laških karabineriev. ki so liesneli no zasužnjeni Notranjski oovodom žaloigre na Prestrati-ski postaji. Prišedši na orožniško postajo, najdem še drugega »sokrivca«! — Franca Molka, (ki Da ni v sorodstvu s Stanetom). Pričelo se ie zasliševanje. Spraševalo se ie na vse mogoče načine, kip. da sem bi! v soboto 3. in v nedeijo 4. aprila. Kljub temu pa. da sesut z. o*nitmi pričami lahko dokazal, da sem bil doma. so m« vklenjenega tirali v okrajne zapore Logatec. — Ko ie Franc Molk vprašal čemu ie sploh aretiran, so mu rekli, dn sploh ne irtore reči. da Je aretiran. Kal se razume kot aretacija in vkovanih v verige pri uadli »vrlih« orožnikih — ne vem. — Isti dan so na tudi uvedli hišno preiskavo ki na Hm ie donrinesla nopolen negativen uspeh. Naslednji dan sva bila zaslišana uri preiskovalnem sodniku radi dogodka v Prestranku in potem oddana v Ljubljano. — Dne 24. aprila na sva bila šele izpuščena ter ie ustavljeno vsako nadalnie sodnii-sko postopanje. Zamislite se nekoliko v moj položaj. Ni mi bilo doveli. da sem bil po moii prestani kazni v Jugoslaviji še*za 17 mesecev oropan na krivičen način zlaio svobode ter troel med zidov! tržaških ieč. Strt. uničen sem prišel 21 marca v domovino. hrepeneč r»o zlati svobodi, katera Da mi 'o bila ponovno na tak brutalen način odvzeta. A niti to iim ni bilo doveli. morali so še poleg tega obrcati moio nesrečno hol-iin mater, katere živltente zadniih pet let ie kot strašen smrten sen. Nai se ta slučaj blagovoli zabeležiti v Vašem uredništvu in P'o možnosti tudi obelodaniti to imitacijo laških fašistov. — Franc Molk je bil kritičen čas. ko se ie odigral dogodek v Prestranku, pri procesiji. a vsa množica ljudi ni zamogla prepričati gg orožnike že v Planini. da ie nedolžen. Tako postopajo planinski orožniki in na tak način sramotilo nedolžne ljudi ki iim niso dali najmanjšega povoda ali sutnnie za »slavnosten pohod« v iečo. Moj zločin ie bil. da sem bil prijatelj Stanka Molka ter da sem po tem strašnem udarcu tolažil njegovo nesrečno mater. Dopisi. Skuuščiua Oriun Račio in Podova. ki sc ie vršila dne 17. t. m. ie podala siiaien dokaz, da naša akcija m meščanski pokret. kot to radi povdariaio naši nasprotniki Radičevega kova. temveč da ie temejj naše ideie ravno v najširših plasteh naroda, kmetskem in delavskem stanu, ki tvorita iedro naše organizacije. Zborovanje te otvoril br. Ko-nečnik. ki ie obrazložil pomen in , smotre našega dela ter opisal borbo naše organizacije z nasprotnimi silami na deželi. Ideja Oriune zadeva na' svojem pohodu meri kmetsko Ikidstvo na riaprituerito večje ovire, kot v mestnih revirjih ali tn* du stri iških centrih, to pa vsled nepoučenosti ljudstva zlasti oa radi neresničnih vesti k; Uh namenoma nasprotniki o naši organiza-Ttvda kijub vsemu temu .se širi misel Oriune v modernrin idejam nai boli nedostopne kraie. med katere moramo po vsei pravici šteti tudi tukaisnii okoliš, in upam, da ni več daleč čas. ko bo naš evangelij bratstva, edinosti in ljubezni prodrl tudi v večini slovenskega dela našega naroda — Br. Konečnik je žel za svoja lepa izvajanja navdušeno odobravanje. ^ Tajniško poročilo ie podal brat Zunkovič in je pokazalo, da ie bila Orjuna Podova v preteklem letu vztrajno na delu in kljub naihuiše-mu nasprotovanju jn teroriu skrajno zagrizenih nasprotnikov ohranila Svoio Postojanko, bre? vsakih izgub, Zgodovina Orjune Podova jasno dokazuje, da preganjanje od strani nasprotnikov le koristi naši pravični stvari. Iz tajniškega poročila ie bilo razvidno. da so se pričele predpriprave za ustanovitev te Oriune šele začetkom aprila lanskega leta V oriineromn kratkem času iP. število članstva tako narastlo. da sta se od Orjune Račje odcepili dve novi organizaciji! Hotinja vas. ki ie nastala tekom časa ena najmogočnejših postojank naše ideie med kmetskim ljudstvom — ‘,n Podova, kier ie število članstva kliub vsemu ro-vareniu nasprotnikov neprestano naraščalo. Orjuna Račje ie priredila nebroi sestankov, poskušala ie ustanoviti delavsko sekcijo itd. Sčasoma so se razmere v organizaciji radi izSelienla nekaterih najboljših delavcev tako poslabšale. da jR nastala potreba, resno misliti na to. kako dati organizaciii novega netiva in poživiti delovanje. Najlažja *ešitev tega vprašanja 'Predstavlja Podžitev Orjune Račje z Orluno ciisi^7a‘ kier sposobnih organiza-je Z oz^OVBih sil na^ ne ne,dosta-Vlasno s,n^T. !ia t0 >p skupščina so" , ‘ nrinn-61 predlog, da sta se obe Oi mm združili V novi skupiti odbor so bili izvoljeni: br. Anton Topolovec v Račjem bivši dobrovoliec iz Do- li rud že, kot predsednik: br. Liriko Lerjnek v Račjem kot podpredsednik; br. M. Žunkovič v Podovi kot tajnik; br. Anton Geč v Podovi kot blagajnik: kot odbornika: Zmag« Konečnik jn Auton Klema v Podovi. Med drugim ie poročal br. Žunkovič o delovanju nasprotnikov nek slučaj, ki dokazuje, kako primerno nas isti upoštevajo: Ob priliki nekega svojega zborovanja so prišli radičevci na dom nekega tukajšnjih naših naiagilneiših organizatorjev ter so ga kliub temu. da se ie trdovratno branil in dasi i m ie bilo dobro znano, da imaio opraviti z eksponentom Oriune s loma vlekli na svoie zborovanje. Mer so ga slovesno kooptirats v odbor svoie krajevne organizacije L tega so iasim razvidne metode iri manire Radičevih podrepnikov, toda če ti lindie mislijo, da bodo na ta način kai dosegli se nrokleto motijo; naša organizacija sama iih bo že primerno poučila, da med nami n Radičem ni prav nobenih kompromisov. Ob tei priliki se, toplo zahvaljujemo br. Zorku, predsedniku mariborskega I. O. O. za njegov trud in zanimiva izvajanja na občnem zboru. One mlačneže med članstvom pa. ki niso smatrali za svoio dolžnost udeležiti se skupščine, lavno grajamo s tega mesta. Ena prvih nalog novega odbora bodi naistrož-ia revizija članstva. Članov, ki smatrajo s podpisom pristopnice vse svoic obveznosti naoram organizaciji likvidirane, kakor tudi raznih konfkfeiitov in šol ionov ne bomo trpeli v svo’i sredini Senovo pri Raihenburgu. »De-lavsko-kmetski list« ie v eni svojih zadniih številk priobčil Inži-čla-nelc. da smo tukajšnji Orjunaši z revolverjem v roki pijani kričali Po dalavski koloniji Ni vredno, da bi Vam odgovarjali v Doiasnilo to-hko. da nismo Vam enaka banda, ki bi zahrbtno in roparsko napadali ter udirali v prodajalne itd., temveč si upamo nri belem dnevu iz oči v oči obračunati pa čeravno bi ležale na cesti ne samo krpe. amnalc tudi deli pohištva gotovih denuncijan-tov. kakor n. Dr. ic Vaš priljubljeni romar Ž. Da bi pa šiloma tirali koga v našo organizacijo, ni potrebno ker ie nSŠa organizacija dovoli močna in za sedai sploh ne sore.iemamo novih članov. Kar se pa tiče slučaja Špička, ga pa priporočamo Vam. da ga sprejmete v svoio organizacijo. ako Vam Vaša pravila nalagajo, da tuiezemci. kakor je slučai Špička. lahko oklofutajo svoje sotrpine delavce iugoslovenske narodnosti. Mi na vedno obračunamo s takimi tujerodnimi izrodki prei ali slej. Oriunaši Senovo Belo. Hal pokret. Triglavski bataljon priredi dne 13. maja pešizlet v Kropo in Kamno gorico. Odhod iz Podnarta ob 8. uri ziutrai. Vabljene so tudi vse druge organizacije. Po možnosti kroj. Štab triglavskega bataUona. Shod v Hotinji vasj. Dne 25. t. m. ie imela Orjuna v Hotinji vasi pri Mariboru zelo dobro uspeli shod. Seveda ie mestna Orjuna'v Hotinji vasi skrbela tudi za potrebno reklamo ter ie v soseščino poslala velike plakate, kakor tudi manjša vabila. Veliki plakati so bili na vidnem mestu in niso bili nikomur na potu. samo g. poslanec Faleš Štefan i/. Slivnice ki ie naibrihtneiši član poslanskega kluba klerikalne stranke. se ie razliutil. ko ie zagledal te or junaške, plakate ter ie svoio hrabrost in korajžo pri belem dnevu pokazal s tem. da ie. te plakate začel trgati, misleč, da te s tem vsaj nekai storil za svojo partijo, katera ga naibrže za kai druzega du-metnešega itak ne more uporabljati. Offunaši. ki so to videli, so ohranili mirno kri. pač oa so dali dičnemu g. poslancu na znanje, da si ga bodo zapomnili, ko bodo prišle volitve in da mu garantirajo, da ne bo imel v okolišu mestne Orjune Hotinja vas nikdar nobenega shoda več ker bodo za to poskrbeli akcijonaši mestne Orjune v Hotinji vasi ter nagnali g. poslanca na njegovo; domače dvorišče. kjer lahko pripoveduje politične kvante kuram in gosem in drugim domačim živalim. Mi drugi pa smo klerikalne farbariie siti. smo io enkrat poslušali in nikdar več. Združitev mestnih Orkin Rače in Podova. Vsled neposredne bližine in v svrho intenzivnejšega delovanja sta se mestna odbora Oriona v Račah in v Podovi združila v enotni odbor pod imenom »Mestna Orjuna Rače-Rodova« z bratom Antonom Topolovcem, mizarjem v Račah, kot predsednikom na čelu. — Opozarjamo oa tudi članstvo. ki si mora brezpogojno preskrbeti nove članske legitimacije, da vod« tainiške »osle za Oriuno Rače - Podova naš zelo agilni in požrtvovalni br. Matevž Žunkovič, dosedanji tajnik »Oriune Podova«. Mestna organizacija Orjuna v Ptui« orlredi 3. mala t. 1. »Akademijo mladih« v mestnem gledališču’v proslavo rojstva Ivana Cankarja. Na sporedu so recitacije del Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Tagore-ja. Mažuraniča. Krajnče-viča ter mnoge pevske in godalne točke. Ker je ves spored zelo raznovrsten in zanimiv, pričakujemo, da se nacionalna publika odzove našemu povabilu z obilno udeležbo. Orjuna Celie priredi dne 1. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« »Majev večer«. Spored: Petje, dvoboj (Pat in Patacbon), kupleti. igra »Županova Micka«, med slučajnostmi pa Ples. Vstopnina ie 5 Din za osebo. Ker ie ta dan pričetek maia in prvi mai in sobota in ic čisti dobiček namenjen reduciranim delavcem, vliudno vabimo cenjeno občinstvo, da se zabava in obenem pripomore delavstvu. da bo nekoč praznovalo lepši 1. mai. — Odbor. Šoštanj. Glavar četniške sekcije sklicuje četnike k redovni vežbi dne 2. maia ob 18. uri v Sokolskem domu. Udeležba obvezna za vse četnike iz Šoštanja in Velenia. Po končani vežbi se vrši isto-tam družabni večer vseh članov Orjune. h kateremu so vabljeni vsi prijatelji in Orjuni prijazno naklonjeno občinstvo. Razvltfe prapora Orjune Dubrovnik se bo vršilo dne 23. in 24. maia. na kar opozarjamo tudi vse naše člane. Vožnja ie polovična na železnici in parobrodih. Prijave za udeležbo tega razvitja ob modrem Jadranu sprejema tajništvo Oblastnega odbora Ljubljana do 10. maja 1926. Na sestanku dne 27. t. m. sem izključil četnika Josipa Špana iz četniške sekcije Ljubljana, spadajočega v I. četo III. vod. vsled kršenja discipline (ker imenovani ni poseeal četniškili sestankov in vežb kljub večkratnim opominom. Zast. Mest. glavarja. Reic Franjo ie izključen iz četniške sekcije in nima več pristopa v isto. Glavar. Kronika. Danes na Delavsko akademij« 6 v Union! Na korist reducirancev v Trbon ljali! DJURDJSEV DANAK. Zazelenela ie gora in šuma se ie odela v slavnostno oblačilo, da dostojno pozdravi dan junaštva in haiduštva. »Diurdjev danak. iunačkj sasta-nak«. Kje ste mnaki. da se zberemo prei. ko odrinemo preko meje nosit tolažbo in pomoč brezpravni raji. Hajduk Veljko. Karadiordje, Petar Mrkonjič. vojvoda Vuk. Hub-maier. zasužnjeni Vas kličejo. Molčite! Govorili Da bodo namesto Vas drugi, ki so sprejeli Vašo velikt) dedščiiJo v iipravlianie. Testameiit kralja Osvoboditelja, četnika Petra Mrkon.fi ča še ni iz-Dolnien in še bo treba hajduških sestankov, da bodo našle kosti mrtvih na Doberdobu. Gospesveti, Skadru Belem mir in pokoj. Težka ie oporoka. Izvrševalci nie pa že vstala jo. Prv! Jtakluškj klic te že zaoril preko naših šum Jn brzomet-ke sp že zapete svgi50 otožno pesem Bil je prvi! Juriev danak nam iamči. da ne bo zadnji. »;er nema slobcde bez Diurdlevesa dana.« SVARILO! Širom naše države se klati bivši dobrovoliski oficir (?) a meri kanske čete Petar T r k u l j a. Navedeni ie invalid, brez noge in si je znal pridobiti zaupanje raznih naših uglednih članov, da so mu dali pismena priporočila. Ta priporočila izrablja kamor pride. Navedeni le delamrzneš in ne zasluži zaupanja, ker laže hi izmamlJtre denar potepajoč se brezposelno no državi, dasi so mu hoteli že naši člani preskrbe ci službo. Svarimo vsakogar pred rdim! Gospod poslanec Puceli ie menda spričo sedanje zamotane situacije v resnici izgubil popolnoma svojo orientacijo, tako da kliče sedai v prazno in izziva odgovor od kier ga najmanie potrebuje. Najsi ima nrav gotovo tisoč nujnejših opravil, kakor se zadirkovati v Oriuno. vendar mu ni bilo mogoče molčati. Izmodril io ie namreč da misli Pašič in njegovi stari prijate- lji s pomočjo Orjune in žandarjev zopet dobiti večino in zavladati. Ne vemo. kai misli vožd radikalne vojske. kateremu ie služil dosedai dolge mesece prav zvesto Pucljev šef. Ne brigamo se doveli za intrige in vsakdanjo palanško politiko, ki bi morda kazala da se nekdanjim Ba-iinim strelcem vremena iasne. Vemo oa dobro da Orjuna trkdar ne bo za ceno svoie neodvisnosti restavrirala staremu bizantinskemu koiisniratoriu vlade uce fašistov precej srečno izmiril spor med Vatikanom in vlado, ki ie datiral še od hipa. ko ie propadla oblast krive palice v Rimu. Sicer je bilo stališče cerkve tudi že pred tem izmirieniem vedno domoljubno. vendar se ie računalo vedno na Selški zvezki za osnovne in srednje šole Risaske, dnevniki in beležnice. nek tih odpor proti vladi. Sedai pa so se razmere korenito izDremeni-le. Najlepše ie bilo moči to opaziti povodom zadnjih zahvalnic za srečno rešitev dragocenega življenja uaivečicga Itali^na ko so najvišji cerkveni funkcionarji naravnost tekmovali, kdo bo ob tei priliki leošc in ranljivejše govoril o železnem Dremiieriu. Večino zahvalnih maš so čitali skoro sami kardinali in škofic. ki so 7 naiizbraneišinii besedami hvalili Botra, »ki ie to not zopet dokazal, da ščiti Itallio.« Izredno dirliiv ie bil govor livornske" t»a škofa, ki ie poveličeval Mussolinija kot »il Duce latino«. kojega politika ima vsakemu' Italiianu drag cilj — razširjenje italijanske suve-rcnitete preko zemeli. ki so bile rimske. Obetal ie dalje da bo pri tei akciii podpirala Mussoliniia cela italiianska katoliška cerkev. Slično so govorili tudi ostali škofje. Pri nas pa se nahaia duhovščina. ki ie izšla iz naše zemhe. v tako nerazumljivem odnosu napram nienim naibolišim sinovom. Kar ie dovoljeno italijanskim svečenikom. ne more in ne sme biti prepovedano iugoslovenskim duhovnikom, ki imafo baš toliko pravice navezati usodo svoie cerkve na usodo njihove rodne zemlie. Cernu ie naša duhovščina boli rimska, kakor ie ona v Rimu. res ni mogoče razumeti? ŽaJibože kažejo vsa zna-menia tako. da še dogledne čase ni upati na kako izboljšanje v teni pogledu in da bodo še vedno ob narodnih praznikih bežali svečeniki pred državno himno v zakristije ... Slovenske trgovce mečeto na cesto nemški posestniki v Mariboru s tem da iim no gotovem načrtu odpovedujejo lokale iz golega nacionalnega sovraštva. Tako ie vrgla iz svoie hiše slovenskega trgovca Erzina zopet poznana Nemka Scheidbach. Naše oblasti povsem mirno gledaio na to naduto oostopame mariborskih nemčuriev in ne store orav ničesar v obrano higoslovenskega Maribora, ki ima celo slovensko županstvo. Ali bo morala v resnici zopet nastopiti v Mariboru železna nacionalna roka in pričeti s svoio tako dobro preizkušeno prakso, katera menda edino še nekai zaleže pri naših nemčuriih. Izvadak Iz Konkursa Mašinsko podoficirske škole Mornarice. Na osnovi člana 10. i 11. »Uredbe o Mašinskoi oodoficirskoi školi« i re-šenia g. Ministra Vojske i Mornarice Mor. broi 2743^a od 25. marta 1926. god. priniiče se T. oktobra 1926. god. u Mašinsku oodoficirsku školu Mornarice u Gjenoviču (Boka Kotorska) za oitomce do 100 mladiča iz gradjanstva koti če se uvrstiti u XII. pitomičku Klasu od 2 godinc trajanja. Za ovo vreme izobraziče se pitomci u mašinskoj štruci, a moči če se na temeliu do-bivene izobrazbe uootrebiti u stro-larskom i električarskom zvanju. Konkursi su razposlani svim vai-ničkim okruzima kao gradianskim i oodinskim poglavarskima svih večih mjesta. a može se kod ovili • koe riašeg Uredništva uze% na uvid. Koroški nemčurii in niih zaščitniki Velenemci radi naelašaio. da obstojaio zbog usode Avstrije po njeni priključitvi k Nemčiii neke diference med Beogradom in Ljubljano. Dočim vidijo v zadnii svojo odkrito in zagrizeno sovražnico, oa tretiraio Beograd kot Nemcem prijazno mesto. Nemci so navadno dobro informirani o stanm in mišljenju svojih sovražnikov. V tei zadevi oa tavajo v veliki zinoti. ker ne moreio ali ne niaraio oohniti. da je danes ooložai v Jugoslaviji že tak. da v vprašanjih, ki se tičejo Nemcev, korakamo prav vsi paralelno. Ako ie kdo odločnejši v tem vnrašaniu. potem ie to prav gotovo Beograd, kar so imeli priliko občutiti s oosetom dr. Ninčiča Mussoliniju no znanem brenerskeni govoru. Baš Slovenci smo bili tedai prvi. ki smo dvimijU svoi glas proti vezam. ki so se kovale ta čas v Rimu proti Germanom in opozarjali na dalekosežnost teli pogodb. Da ni prišlo tedai v Rimu že do končnih odločitev, ie zasluga skoro samo Slovencev. Zato bi storili v bodoče koroški nemčurii mnogo bolie. če bi se ori napadanju Slovencev zavedali, da gre samo nreko Ljubija*« zanie pot v Beograd. Casi. ko se ie postopa" lo z niimi kakor z manjvredno robo so že minuli. Sicer ie oa to spoznanje obido že tudi druge resneiše in prave Nemce, ki vidita, kie iim ie iskati naravnega zaveznika ori likvidiraniu računov z zarobitelii Južne Tirolske in lenega dela ineo-zaoadne Koroške. Počasi bode ;znrc«ledali tudi koroški nemčurii Samo da bi ne bilo tedai že prepozno. ZLATOROG Katera gospodinja ne pozna v modre-rumene škatlje raketiranega Zlatorog terpentinovega mila, kaiero je vsled čudovitega uspeha pri pranju in velike izdatnosti splošno priljubljeno I Zlatorog terpen tinovo milo se izde-luje iz najboljših surovin z dodat-kom terpentina, je torej tudi za naj- M' finejše perilo popolnoma neškodlji- Gf vol Zlatorog - terpentinovo milo je najboljše, najdragocenejše, zlata vredno! Da to simboliziramo in vzbudimo tudi v najširših krogih zanimanje 'tjL za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10 - frank -zlatnii:, kateri se pojavi pri vporahi mi'a. Dosedaj se je našlo že mnogo zlatnikov! — n \ Naj cenejše in naj- vetje skladišče dvo-PnS kole«, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in ponikkmjo dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Predaja na obroke. - Ceniki frunko. ž v veliki izberi po ugodni ceni V \ dobite v občno znani nad 50 let ob- J stoječi inanufakturni trgovini ♦R. MIKLAUCf i „pri Škofu“ Ljubljana. ji <) (Zunanjim naročnikom se pošilja tudi ft po pošti.) Prava uteha sa živino bolne je moje pravkar izdano delo. V istem se razpravljajo mnoga dolgoletna izkustva o vzrokih, postanku in zdrav-ljcnju Živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljem vsakemu brezplačno, ako se obme na spodaj označeni naslov. Na tisoče zahvalnic priča o nedosegljivem uspehu neumornega vestnega dela iznajditeljevega v uteho trpečega človeštva Kdor pripada ogromnemu tovarna dvokoles-otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4 prodaja PREMOG RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI is slovenskih premogovnikov Tech kakovo.ll, v celili vagonih po oocksalnlh ceaah prenMcovnlkov u domačo vpotabo kakor tudi aa loduatrljika podjetja in razpečava na debato inozemski premog in koks vuk« vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovr-tnl čeftkoslovaški in angleški koks za livarne In domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in btikete. NASLOV: in kupite komad raztresenosti, str?liu pred mestom, slabem spominu, nervoznem glavobolu, nespanju, pokvarjenim želodcu, preveliki občutljivosti, bolesti v udih, splošni ali delni telesni slabosti in na ostalih brezštevilnih betežnih, ta si mora nabaviti mojo tolažujočo knjižico. Kdor jo bo pazljivo p:ečital, ta bo prepričan, da obstoji jiovsem navadna pot do zdravja in življenskega veselja. Ne čakajte, temveč pišite še danes na: E. PASTERNACK BERLIN S. O., Mictiaclktrchplatz 13, Obi. 179. ZLATOROG terpentinovega mila, peiite z njim in prepričajte se o njegovi tzvauredni kakovosti. Morda boste tudi Vi našli zlatniki v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I TEODOR KCRN Naznanilo otvoritve brivnice. Slav. p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da z današmim dnem trtnim tista ta novo preurejeno brivnica 2 se najtopleje priporočam, kakor tudi cenj. damam za striženjo laa (bubikopf) Nadalje se priporočam tudi za obisk moje tudi na novo preurejene brivnice — podružnice v Rožni dolini c 1I./3. Z odličnim spoštovanjem (VAN MCŽtNA brivski mojster Stari trg 28. — Podružnica: Rožna dolina cesta II./3. (preje HENRIK KORN) LJubrj&na, Poljanska cesta 8. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovod/v. Kopališke in kiosttne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za fimei, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve. ustanovljeno leta 1888 (Riuuione) Tel. št. 937, PRESELITEV. - „0LEUM“, Ljubljana In d. trsov, družba, se la preseiiia v nove raillpiene pisarniške prostora na Gosposvetski cesti št, 8. — Tel. int. 910. Najbcl-ii šivalni in pletilni stroji. Uucrca kaas.rntdja io dejan na izvršite« iz tovarne v L icu Ustanovljeno 1. 1667. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 1 3 LETNA GARANCIJA« Pisalni stroji , tDLEK“. Ko.esa Iz prvih tovarn , Diirrkopp1'« ,,Styria'‘, tlWaffanrad“, „Keyseru. LJUBLJANA Bohoričeva ulica št. 24 GRAOBEhSO PODJETJE Odgovorni urednik; Jože S pan Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Las* lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.