I-

V (ioriti; v petek 22. ffifcrtaljt 1887.
Kitat &
, Vrodništvo:
nkTfavnlkli	1. nadkir.(ono
■krlii (u<li >■ rii|>tiAilj*n]oli>tal.
IVtijmnajoaAc* |i1»AI|i vtpkori-fcjk OufOainU luill v il<'»ll)vnink<iui
lovilcu-
rf«i,.» 10 <k <uko'iia(l«nr> trato K kr., f* oananilo *mjo •a krt I Mkli
Ir.. U trikat^ 10 kr. a. v
akrat »kluno, &> dvakrat, H
► »nI 1'uvrii Inui kr. aa ilui.ij>4
vaak kr>t 30
LIST
Izhaja vsak petek«
fiah.tt/lnL pollnitto Vred *rtilk tk ralonM« igold., ta pol leta I golit.
NaroKtliia rdarta In rrkKihatijb naj a« poiiljajo Vrailalllvu.
['oaanmi bati in predajajo v rji g. Sobarji
(loViri pri Imk na Travniku po 4 aoldri.
ppB^no z* prlpaorjko-dožoliifl, pa tt|m sploh alovoneko zadovo.
DEŽELNI ZBOR GORIŠKI
Po slovesni maši, ki jo jo iiuoli N). ,qk«C. prvzv. nudžikof, tiri kteri ho bili, mauii poslancev, kakor iu* vttdno tudi o. k. uradniki, mestno starešinstvo itd. so so '/.brali novo izvoljeni zborniki ob 11 'V-dp.. vdežol-pi dvorani, kjor iili jo Čakalo vso polno ljudi.-*- Prvi spregovori ccearnki komiiar, uamcstništvom svotovaveC g.,.baron KUheek (a-ko-Io: : •.. • . ,:.
Visoki zbori Ker se mi je Izkazala čast, da bom cesarski komisar pri tem vis;; zJ>oru, voseli me, da za-iporom znfioti prvo sejno dobo z vošfciloin, da naj bili, č^štita igpspodal sklepi Vaji taki, da bi ustavno ziv-ljonjo to. deželo iuvse državo utrdil) in raavitok d«-: 6eyn| in m&torijalni pospeševali. <— Kar vam hodom pp-tlo, ko bodo seja itakor.se tiČo. začeto, naznanil, vas bo provorilo (prepričalo), da je šo ztniraj cesarak^a do misel obrnjena na blagostanj« ^j^tev, klora živijo v širokem našom cesarstvu./— te tega: ks^r vam bom aporočeval, posnamete, da prva sejna doba tega šest-lotja, za ktero so vam vaši volivui zaupali, poslanstvo, bo kratka. Pri vsom tem pa so dolžnosti, ki sto jib prevzeli za to in za prihodnjo sejno dfbo, xčl<j važne« Vi, častita gospoda, boste jih spolnovaU s resničpo do-moTjubnoBtjo.— Ako bom jez, kakor zastopnik* vladin, mogel, kaj pripomoči k blagostanja lo deželo, storim to rad, no le tla, kot zvest služabnik cosarjev in državen, svojo dolžnost spolnim, tomuč iz ljabozui do dežolo, ktero. yi, gospoda, n^mcsfujcto (zastopate).
Bog vas podpiraj pri vašem delovanji 1 Bog obvaruj to dožolo in. z njo vso cesarstvo, zediiyono pod oblastjo presvetlega našega ccBarjal—
Zdaj imam vam naznaniti, gospoda, da jo Nj. vol. z najv. skl. od 15. t. m. blagovolilo imenovati za glavarja deželnega Č. g. Vilhelmu gr. Paca-ta_ in za namestnika njegovega č. posl. Karola dr. Doliak a — Pro-
sim toj-ej .bla^orodnega gosp. i,\. glavarja, naj bi, pred-astopi, lHfco; službo, v mojo roko storil slovesno foo^flkflrjp zapoveduje § 10 deželno ustave.— Do--gla^/ir pa to (namesti prisego) svojo jiostavno obljubo «tqri. r-t Po tem prevzame deželni glavar grof Pa--
pre»ednxilvo, pbrne sok zboru ter spregovori: Slavna skupščina 1 Nj. veličanstvo, naš presvetli cesar jo premilosfljivo blagovolil imonovati mu deželnega glavarja in prodsodnika tega yis. zbora poknežonih grofij, goriško in gradiško.' V lom ko to Častno službo prevzamem, izrečem, da jo zadeta j>rva sejna doba. Pozdravljeni mi boditovi YBi, častiti gospodje, ki vasjo občno zaupanjo v tej dvorani zedlnilo, da zastopate mnogotero in važne inlercBO ljube naše domovine.
Tfi povzame besodo eeeartki komisar in nadaljo govori:
Špolfiiijcm posebno nalogo s tim, da visokemu zboru, pfedložibi poročilo cesarsko vladp, sostavljono na podlagi, cesarskega sklepa od 4. februarja L I. (bere po italijanski),
Kadar jo Njegovo e. k. aposloljako Veličanstvo z najvišiui patentom od 2, januarja t. 1. naroditi hlugniz-vojilo, da naj se skliče izredon državni zbor, imelo je na misli.obvarovati kraljestvom io deželam, kar so jih ne šteje k ograkej kroni, priložnost, do glodo na ro-šitov ustavnega prftšanja svojo enakotektno mnenje dati ptegnejo, kakor jim je bilo v najvišem patentu od 20. septembra 1800 obočano, ter dati jim ob onem zunaj dosedanjih omejitev podlago za sporaznraljcnjc rasnih pravnih menitev in zahtev, ki ao tudi v tih kraljestvih in deželah nahajajo.
. Živo jo žal eesarski vladi, da ta namen NJega* ve§a Vbli/Uinulva ni bil povsod sproudarjen fako, kakor so jo bilo nadjaLi, ampak da se je na več Btraneh krivp tolmačil tako, kukor da misli cesarska vlada gori omenjenim kraljestvom in deželam s lira korakom s^shiti ali pa tudi celo vztegniti ustavne pravice, zagotovljeno jim z. diplomom od 20. oktobra 1860 in s patentom od 26. februarja 1861.
Pa si tudi jo ccsarBka vlado prisiljena bila zehi obžalovati tako tolmačenjo. in je otfnamiii za tako, ki je brez djanBko podlage, ao je ona vondar morala pro-prlčati, da so po tej poti cilj in konoo, ki pa jo ona pfpd očmi imela, v bistvu svojem za varno in gotovo ne dd doseči.
Oo so pa užo ti preudarki cesarsko vlado nagibali na to, da resno in pomnjiro pretehta, ali se je šo nadjati blagonosnih posledkov pričakovanih dd dela, ki jo bilo z iskreno in resno voljo na misel vzeto, pristopila je med tim Še druga važna okolnost z obilo posledkov, zavolj ktere bi no bilo več primerno vsedclj držati sc poti, ki se jo kar-le nastopila.
Ob razpisu cesarskega patonta od 2. januarja U h Be je namreč pri stanju razprav z deželami ogrske krono v misel jemalo Lo to, da so tomoljna vodila in skrajno mejo za porazamek ustanovljeno v najvišem reskriptu {toslanom ogerskemu deželnemu zboru, in da ogoreki deželni zbor 4jI fio na to dal razčlenjenga odgovora.
*/, razpravami pa, ki so bo med lira nadaljevale, ho jo doBCgul ugodni posledek, da scv JO od ©gorskega deželnega zbora za trdno nadjati, da ho on privolil v predlogo, s kteri mi so moč vkumiega cesarstva «bva rnjo in klerib izpeljava blngodeljni razvitek iHlega obeta.
Kakor prvi pogoj za djansko doseg" porazumka pokazala »i jf! ]iotreba imenovati odgovorno ngerKko ministorstvo. Co jo pa užo politika neogibno velevala, da naj so porazu m Ij o njo z Ogcrskirn daljo no odlaša,
ni .mogla ccsarske vlada tudi toga zatajili si. da jo 'treba ogersko ministorstvo pripraviti v stari, iin bbdo ono moglo pred ogerskim deželnim zborom zastopati podlogo porazumka, kakoršna jo užo domenjena.
.Po tpiu iu takem so glavno rniagl, ki, jpj>ija yo-dilo pri poklicu izrednega držafpeg^ irora^pretOTi , kasnejši dogodki iu jo todaj cesarski vladi i ljlib ra'«fe- .'< diti važno vpraŠmijc, no bi Ii pri tem; takonv Jjilo j; meručjšo iu v veči prid cesarstfa, da ^šo i ojlfltopft od V poklica izrednega državnega ^b^a. • $ • ftj: '«"'
Po najporanjivejšem in najnatanČnojšcm preudarku jo cesarska vlada prisiljena bila to prašanjoA razločili tako, da bi bilo res primernejše, pri čem jo Jo vodilo • to lo.
Že dolgo let som hira ustavna uredba cesarstva o nerazrešenem nasprotju med starejšimi ogorski ml pravicami ustavnimi in tistimi svobodnimi ustanovami, ktero v celem obsegu avstrijanskega cesarstva izpeljati, si jo Njegovo Voličastvo cesar postavil za eilj Hvo-joga življenja. Žalostni posledki, ki so so iz legi} izlegli, sO sploh poznani in ve tudi vsakdo, kak mofiflft da ta razportija taro Živno moč državi tje do živooV njozinih. Dokler no bodo to razprtije konec, ni upanja, da se zopet povrne veličanstvo cosantlva in njegova starodavna voljava v sostavu evropejnkih držav.
Pri razmorjih pa, ki so jih 'zazdnji ncsročui dogodki nnnosli, se tudi več oklevati no da s tim pora-zuinkora, kot lo na očevidno škodo državo.
Brž ko se pa ta porazumek doseže, doaežou jo Ž njim ob enom namdn, ki gaje imela obustava zapovedana z najvišim patentom od 20. septembra 1805.
Le-ta naredba, ki jo bila lo zavolj loga izdana, da se napelje poravnava z Ogerskim, ni daljo več potrebna in sama od seho sledi vrnitev na ustavno pot in daje vladi priložnost, da o razpravi, ki jo jo imela, zbranemu državnemu zboru pojaBuila da pa svoj postopek izpriča.
S tih razglogov blagovolilo jo todaj Njogovo o; k. apostolsko VeliČaastvo z najvišim sklepom od 4. t. m. zankazati, da naj so opusti poklic izrednega državnega zbora, da naj se ustavni deržavni zbor na Dunaju snido na 18- marca t. 1. in da naj se njemu predložijo, da jih pohvali, tiste premembe ustavo, ki jih jo treba s pogledom na porazumek z Ogerskim.
Ob enem se bodo temu zboru, brž ko so snide, predložile postavne osnove o pošiljanju poslancev v sve-tovavstvo za ukupno zadeve, dalje o razširjenju ustavnih pravie v zahodni polovici cesarstva s postavo ob odgovornosti ministrov in s predrugačbo §. 13. februarskega patenta, kakor tndi po želji, ki bo jo žo večkrat razodeli posamezni deželni zbori s predlogom o razširitvi ustavno samouprave dežol, in zadnjič osnova postave zastran uredbo občno hrambe, kakor ae bodo tudi po tom v daljnjem teku predlagalo važno osnovo po-Btav, nanašajočo se na poboljšanje pravosodja in na pomiko narodnega gospodarstva.
Od mirno razumnOBti in požrtvovavnega domoljubja udov deželnega zbora za Gorico in Gradiščo pričaknjd cesarska vlada za trdno, da bode on neraudoinn volil poslance za ustavni državni zbor in da bodo tako prav oceni vsi dobrohotne namono Njegovega Veličanstva po svoji moči pripomogel k teran, da ao razprave o nstavi, ki že dolgo in predolgo trpijo, doženejo na podlagi, ktera bo vsim deložonccm po godi.
Na Dunaju dne 4. februarja 1867.	'
Beust 1. r. KomcrB 1. r. WtllIer8torf 1. r. John I. r. J
F. M. Lt. '••<■!
(Zdaj položi tla prvoncdnikovo mizo coH^rakipar tent od 22. januarja t. 1. zadevajoč sklicanje' zborov, - m reskript od 4. febr. s prestavama doličnjina; izvirni
tiispii v ital. in slovenskom jeziku, pravi, da položi, ka~ :otfWtro^piu iloidoto). ..
Poidknoc (lir. Teleti,jjirosi, da bi so bral roskript tddf.'jpo ^«l9vcnnlčfl;' (bflro' ga on nam). "jli -' ,'Na 'to jpdv*amd Laopet besedo dslelni glavar t It! Vjsoki 'libojrj Vladino poročijo, ki smo Je -'hllKall brati, potrjuje; kar nam.je oilo.žu znapo, da naš presvetli casar, ker ga naganja k temil želja, videti srofina Vsa svoja ljudstva, je bil žo davno sklenil povabiti jlb, naj bi so udoležiti višo oblasti In upravo državno.— Cesarski diplom od 20. okt 18(50 In naslednji čos. pa-taut od 2(1. febr. 1801, sta bila izraz (razndonjo) toga eesurskoga sklepa in imela sta ob onem kazati pot, kako naj bi so ta sklep izpeljal. — Toda vso prizadevanje, la cilj dosoči, ostalo jo do sedaj brez vspeha in ni bilo kos težavnostim, ktoro ho nastalo zavoljo lega, ker ima sleherna, dože|a qvpJo posebne jntaroso, in to jo bilo vzrok, da tib nišo tnogle razVljhtl podeljeno mini Hvobodnosti (ustavno pravico).
Z namenom 'teuaj, da bi so vondar enkrat, do zaželjonega konca prišlo, blagovolilo jo Nj. veličanstvo sklicati poslanco svojih ljudstev v AyOj o glavno in stalno mcBto. To, da se bosta imenovala dva poslanca, ki .ima poslati naša grofija na Dunaj, jo poglavitni namon, v ktorega smo tukaj zbrani.	V 1
Gospoda! Sedanji hip jo važen. Vsaktorl izmod nas umo imonitnost, toga cesarskega sklopa, kajti on meri na to, da bi so dokončno rešila zadeva, od ktere je odvisna uredba našo nstaVo, kakor tudi blagostanje cesarstva, občno našo domovine. Mi so trdno mndjiuno da ao bode srečno rešila la reč, t- j.,-da so spravijo in1 toroBi in da bodo zadosteno zahtovanjem ljudstev avstrijskih, ktera—kakor so zagotovo zanašamo, ^ pridejo v kratkem do tega, da bodo zamogla zbdiitjena in pobratjena pot napredka nastopiti, da dospejo do bla-' gostanja in zadovoljnosti, po kteri 'hrepenijo.-— S to nado, a tim zaupanjem vstopimo so krog njega, kteri nas vodi po rodi poti; lotimo bo delovanja s tim, da slovesno „ živio" zaženemo presvetlemu našemu cesarju, Francu Jožefu 1.1
Ienjcd zbornikov {n poelušavccv se odmeva enogla-
sno „živio"!	'!	1
Nekoliko pred poldnem jo bila -začetna seja končana in druga Beia za drugi dan (19. t. ta.) ob 5. u. popoldne nnpoveaana: —
II. sejn Na dnevnem 'redu: 1.) Kcskript cesarsko vlado od 4. febr- t. 1. 2.) Deželni odbor sporočajo zbornih volitvah. Poslanec Čorne razloži ob kratkem svoj (včerajšnjih nasvet, da naj bi bo reskript pOBObne-mu odseku 7 zbornikov v naprejšen prCtrcs izročil. Izvoljeni so v ta odsčk: Gg. poslanci, Ocrnc, Del Torro, dr. Deperis, Dottorl, Gorjup, grof Strassoldo, - Winkler, Žigon.— Vorifikavanjo volitev je dolgo časa trajalo; ra-zun 4 je zbor vso potrdil; tiBte 4 pa, žafran ktorih ni bll 'do2olnrodborf (kteri jih-jo popred plodil), edinih misli, sO se izročdo poBcbnomu odooku in to so: volitov
gorišk. mesta (Pnoe, Višini), corvinjanska [(trgov), De retisl, karminska (Doliak) in tominska [(trgov) Gros-smanj. V odBckn za to zadevo bo : poslanci, Abram, CandusBi, Dottori, Gorjup, Marnšič, Pajer; Tonkli.— Šo moramo omenili, da bo v tej soji poslanci postavno slovesno obljubo storili. Dež. glavar jo obljubno formulo tudi po slovenski prebral. Slovenski poslanci bo pritrjevali z „ obljubim ". 3. seja v petek 22. febr. —• Odsek za pretres volilnih spisov bo sporočeval o gori omenjenih 4 volitvah.—
D O P I S I.
iH liraaa. — č — V nedeljo 10. svečana jo daroval novoposvočenoo, č. g. Anton ISpan, v Hkrbini Bogu prvo hv. duri tov. Kdor jo ti kmetov doiiia iu nafto filovenflko ljudstvo ponul, v6, k»ko$e\ino priČakuJo ta-kih dnovuv, kako renčijo mu jo to,' videti mladega duhovna vprvo prod altarjom božjim, in b kako 'BVočanfi-Stjo tako priložnosti obhaja. 'Pudl tukaj jo žo več dni prej glasno zvoucnjo in hrumuo gromcnjo topov Krusu nazuuujalo veselo novico, iu ko omeiijoni dan napoči, priduro iz bližnjih in daljnih cerkvA brezštevilna mno-žlču.
Akoravno jo novu eorkov fip precej prostorna, moglo Jo vondar več IJhdi zunaj ostati, kultur jilt jo vu-njo Šlo; lahko rečem, tla toliko gnjočo šo nisem videl: celo vrh spoveduie in yo oknih so. so bili nckteri vmo-sl)U. — Zdaj stopi novomošnlk spremljan od blizu sto svdtov y sveto vežo in v pozdrav mu zadoni čvoto-roglasno ltlharjovar„NovI inašuik hod' pozdravljen I" Pp sIovoHuem „Voni" („Pridi sy. Duh") prične stl sveta daritev, pri kteri ho mu "4 prijatelji bogoslovei poli latinsko mašo, ža gradualo (grednieo) iu oflurtor. (k darovanju) slovensko pesmi vmes vpletajo. Svečani govor jo govoril č. g. vikarzGorjanakoga, V. Doliak.
Po svetem opravilu spremijo povabljeuci novoma-Ihika tla dom. Oiiui jih je čakal bogat obed, pri kterem 80 bo prepevale 'postni v raznih slovanskih narečjih : v domačem, hrvaškefn in češkem, da jo bilo'vso veselo, VBO^iavdijfioho. TtidimnOgo zdravljico so so Bližalo, resno in'" Šaljivo; med njimi je pa bila posebno ena z občnim navdušenjem sprejeta, ktero jo Pek domoljuben komonski uradnik nqpik na zmago in osvobodonje naših ubogih slovanskih' bratov, zuihajočih pod tužuiin turškim janpom!—Neki prijatelj jo posvetil mladomaš-niku mičijh Hondt (pesem), ktorega jo vsak izmed po-vabljoncov pp en izlis dobil.—Med različnimi zabavami s'6 brž uro preteklo in šo pozno se jo razšla poštena družba- —""/,'
Iz Gradca. 18. febr.— Veselo napredovanje slovenskega naroda nam pričajo poBobno naši časniki, kterih število so od leta do leta. množi. Dohajajo nam že Časniki, pravi zagovorniki in učitelji našega naroda, iz vseh krajev slovenskih. V kolo teh braniteljov narodnosti našo Bi'stopila tudi ti draga „ Domovina," da dramiš učiš in svariš posebno Slovence na Gorifikcm in so poganjaš za sveto iyihove pravico. Kakor vso drago s lov. liBtc smo tudi tebo mi tukaj bivajoči Slovenci go-Btuljubno sprejeli in te z veseljem prebiramo. Želimo le, da bi kmalo večkrat izhajala ali pa so saj povekša-la; podporo ti gotovo no bode majnkalo pri narodnih Primorcih.
Radostni smo brali popiso besedo, ktero so napravili,goriški dyaki.na Vondikov dan- Pokazali so a to fllnvnostjo vrli mladenči, kako spoštujejo oni utemeljitelja naše književnosti in kako živo v njihovem srcu narodna zavest klijo. Slava vam dijaki! I« gojite vedno piežrio ljubezen do matere Slave in napredujte brez prostanka v vednosti in omiki, kar veliko zahteva !e da-n/u in bode Se le zahUvala donuwina od vas.
Kakor druga leta, je tudi letos napravilo iuki\jšnjo dijaško društvo „Slovenija" prav sijajno besedo s plesom, h kteri jo povabilo veliko tukajšnih Slovanov. Prekrasno ovenčana in ozaljšana dvorana jo bila polna gostov. Dobro izurjeni pevci so peli naj lepšo slovansko zbore tako izvrstno, da so moralj več peaoin ponoviti. Počastil je to besedo tudi gosp. dr. Ipavic, ki jo sam pel v kvartetu neko sentimentalno avojo kompozici-
jo tako občutljivo, da je bil vsak ginjen. Slava-klici so doneli brez prenehanja, posebno slavnemu našemu skladatelju dokler ni prišel zopet na odor iu ]>cl z drugimi pevci v kvartetu »Tam Jfu goro "i
Kako častijo lukaišni slovenski, dijaki zuutonniko slov. naroda, so pokazali v nedeljo pri njihovem priuodu; zbralo so. jili jo veliko število na pohtuji, in ko so po« ulaaei stopili iz hlapona, doneli so jiip'srčul slava-klici naproti. Potom so jili spremili dijaki v. mesto, kjer so ao vsi mirno razšli. > t •
Iz Kobarida, 18. febr. — <tfč. Obljubila si, vrla ,, Domovina, v svojem predpisu, da hočeš tudi o corkovnih zadevah govorili. Glej, danes žo to primcin za besedo in lirjam, da to lo nazuaijiš:
Minulo saboto je bila v naši podružnici, v Starem sedlu, dvojna slovesnost: I. obletnica, bratovščino, Marij nega svetega sorca, 2. blagoslovljciijo novega altarja.
Kar prvp zadene, myram reči, da je očitna priča, kako neutrudljivo Marija za pomnožonjo in razširjenje to bratovščine skrbi. Vsako leto jo nekoliko vzrasllo Število bratov in sester, letos pa jo močno poskočilo. Žo v petok popoldne jih je bilo prišlo v Staro sedlo toliko, da so trijo duhovniki iri uro časa spo-vudovali. Drugi dan (v suboto) bo bile tri [sv. maše, poslednja a pridigo, pri v«eh pa sv. obhajilo vernih, in med tem so so prepevalo obhujilne pesmi tako vbrauo in milo, da so so naj terdejša Brca mečila. Naj rečo kdo kar hoče, jaz trdim, da smo Slovenci Gospodu Rogu veliko hvaležnosti dolžni, ker nas jo tako obilno obdaril s pevskim duhom, grlom in sluhom.
Pred ko se jo začela pridiga, bilo je blagoslov-Ijenjo novega altaria, kteri jo posvečen prcavetcuiu ar-cu Marijo Devico. l'o pridigi pa bc jo brala na novem altarji prva sv. maša.
Novi altar jo iz IcbA izdelal Jakob Spik, eden listih bislroglavnih samoukov, kakoršoih so v goriških gorah veliko nahaja. V tem altarju jo umetnik poka-zal^ da grč naprej v svoji umetnosti nroti popolnosti, kUjli lepši jo kakor nni, ktere jo pred izdelal; pokazal je pa tudi, da mu jo bolj mar za božjo čast, kakor za plačilni dobiček, ter jo zadovoljen, da le zgubo nima; Ravno Zato so mn pa šc cnallar ukazali delati, da bo vrstnik sedanjemu. Slava tedaj in «ist vsem tistim, ki so z miloščino tako lep altar napravili! Bog jim stoterno povrni!
V Ijjnbljanl 19. febr. f Naš deželni zbor ima popolnoma slovenski značaj. Prisega sejo brala v obeh jczicih in naši poslanci so prisegli slovenski. Deželni glavar g. Wurzbach bodo imel veliko opraviti, kor ni zmožen slovenskega jezika, in ker bodo večina poslancev zmeraj slovenski govorila. Zdi se nam čudno, da ni bil iz večine glavar izvoljen, kakor drugod skor povsod, ali pa vsaj tak, ki slovenski dobro uinč, čo tudi — Dežrnan. Naš mestni župan, g. Gosta, ki je slovenskemu jeziku pojiolnoma kos, hi bil veliko boljo na stolu glavarjevem sedel, kakor na stolu namestnika njegovega. Pa potreba bode morebiti tudi do tega primo-rala. —, Za sedanja perovodja sta izvoljena gg. .Seunig iu Savinschegg — oba v slovenskem, jeziku zvedena, kakor v španjskih vasčh. I — Stari deželni odbor je po-nnigal marsikleremu večininemu Ijubčokii h kruhu, ker si je mislil, da bode imel letos dobrega in vrednega naslednika. Kaj se ima zdaj tem možem ojstro zapo-vedali, da morajo napraviti preskuHujn pred verjetno komisijo? Nadjarno se, da bojo naši „ dii majorum gentium " tudi brez nas na to inialili. Pač so bodo sli-
šalo tveč Bobah klepetati i tele. teleta.... da varil., tele!"	•
Strašna dogodba ho jo zgodila danes v Ljubljani. Na velikotn trgu so jo presolila. mala drsiinica v flta-nu vanje, kjer jo jiroj nek pek stanoval. . Ker ni bilo videti nobenega no ven no nazaj hoditi^ odprejo vratii in .najdejo t sobi tri mrliče. Malo dota je ležalo na mizi in zraven križce; na stolu je bila skrčena odraslU devica in v postelji .mati x molekom ^(patomoštrosi) v roei. Strašen pogled je bil to. Ali su jo družina sama zavdala, ali jo kdo drugi to moritvo kriv, ho no vč. Morobiti da je v sobi oglje tlelo,-^n oglonokisloe to napravil—vendar nič na to no kaže. —
DOMAČE VESTI.
Iz Gorico — Z najvišim sklopom od 15. t. m. jO imenovalo Nj. veličanstvo cesar Vilhehm grofa Pa-cs-ta za dožolnega glavarja pokn. grofijo goriške in gradiško, Karola dr. Dolink a pa zli namestnika njegovega.
—	V nodcljo 17. t. m. ponoči je prišol domu iz ječo zrtani Karol Facetti, bivši tijuik tukiyšnjo m'6stno gosposke.
•— V -ponedeljek 18. t. m. ob 10. url so imeli prvzv. nadškof slovesno mah za srečen začetek deželnega zbora.
18. t m. ob 7'/8 zvcBor, ko jri bilo Šo vso polno ljudi po ulicah, st<s počili na Travniku 2 petardi (že v tretje letos); ena za vrati Stabilo-novo (čitavnlčno) niše, druga prod okrajno uradni jo (kresijo nekdanjo).
—	19. t. m.— Deželni poslanec, dr. Tonkli, do-fiedaj advokat v Kanalu, pride za advokata V Gorico,
POLITIŠKI OGLED.
Kakor 17 mlinov meljo zdaj po kraljestvih in do-želah tak raj Litave 17 deželnih zborov] ni k do paše nov6, kakšna moka so bode izsipala izpodnovo-oklepanih mlinskih kamnov, Sej bodo imeli zbori lo malo, važna bo pa gotovo vsaj Ona, namreč tista, v kteri bode posvetj ali so im^jo poslanci, na Dunaj poslati, ali nc; kajti v reskriptu 4. t. m. (glej zgoraj) napovedani (ožji) zbor po februarnem patentu 1. 1861 ni Slovanom in tudi rio-kterim Nemcem no po godi. — V Pcštu in po vseh madžjarskih okrajinah BO "razlega zdaj vriskanje, da jo kaj. Ogri imajo, kar so hoteli: 17 t. m. je imo-rtOVUl cCsar načelnika ogerskega deželnega ministratevat grofil AtidrdsSga. On si zdaj sam tovarsev poišče, da jih eesoiju za potrdilo nasvetaje. Vsled tega se bodo notranja ogereka vlada v marsičem spremenila. — Kok6 bo z -nami tak raj Litave, Bog sam vč.
Umrli so v Gorici
od 12. — 20. feb. t. 1.
12. t. m, Kabčič Katarina. G1 lal., ion«lica, vdor«, za prrio. Parkolin Katarina 10 I., kmetica vdova, m lurtudom; 15. Poiifi Kal; 67 IcL, n. kovača fena, za srčno bokinjo; tfl. Crj Ant., 1 in. i d., miaarja otrok, aa hotjasljo; 17. Rcbutz Karol, S5t telegrafist, za Btpli-iko susico; iS. Anion Skube 78 L, č. k., aradnik t pokoji, U «0-ros|Jo (raa/azroom), 19. 1'aicr Amalija, 2 m., n. kovača otrok, za IioJ— jhs^O ; Jol Lipicrr, 27 L, dninar, ca !ioIJastjo; 20. Juh Konstantin, 6 l. n. kjojar^ «in, za davioo; Hiklič Alfo as, 5 m., n. c. k. ufkdnika, za boijtatjo. —
Tujci v Golici:
iV/ „ 5 Krtmah: " Krano 1'olnr, o. kr. miniaL avetovavur., dolnl s Dunaja; Avgust Vlntnr dk>l VnMmHubUreror, i>f>*««<uik. ajt-Tr^tt; Krano. SobHnu (?) goaiil/ii£ar, u Vifanr-i; Jol. Uibuka,	i« Vorvna,
ftjalija '/crtnviU, laipeo' t .nunaia; .Salomon Kuimlfiti, |.otnik, % l)niiaja; frand-Mk}«*, o.''k. Mkfcijkkl' »&t<i»aV*A. k tttililO*1, |Yi.	U\k"
Jao.lC. Kanili. pnanaMk, H' I>okj Hahal luna*!«, l>uM«U>lk. rt lUii«Wk; I«'n«c VotfJ. fk;I.U,	k., *ra>d.iik, ii Traja;	rfrol
ifitaaaoldo, fz Slrpiiglila J^iLki po.lanpn; Kdvapl Kuclia, |>y»natn„ ,|f Trala; Fran o Ura&oviil,' <li|iruist. i* f'ira«a| l. vil, Ouiiior, r. «kr, tttM.M ftttviftaffcr J"« MMl, O. k. itallnik* H l»lfikja| Jt,tJ Mi)Wa«l, it k. Jirokt- «iiihi»/ v n 1 Trala; l>- TiMnti>	It Ttata; /yl Or»<
u*lu"l I*. Hrlitveilapr,'kup + >ia IVlI«; H. Mramlcl,-Vnp., I« hotterdauia; hdtar4 llonlard, kup., iz l'4r|ia; J'oUr Miovli, lmj»., U Vidin«. T
PlttJAtLOM iN NABPROTNIlipM ^^OMOVlNrNIM"
•• •	UM< ZiliMtJcI	• ''d I •
Olcdč na neko, bodi si iz noVeiinosli, ali h hiulo-Imosli izvirajoče itisiii|iuc|jo in ovado v raznih čusuil^h tioin priai\jon naravnost povedali in občinstvo zii^otoviti{ f)a med „ Domovino" iu nemikim tednikom gontfcim ni nikake drugo vz(tjevnn\»ti, razuu te, da so oba lisUk v Gorici tiskata in jla Ht« si vrednika njuna na gimnaziji učiteljska tovarKa. JVotusluiom, torej žopor .vsakor-Š110, očitno iili poluhnjoijo podtikanje kako r vezo ali solidarnosti med „D. m „,G. WbJ,','^tom. — Z!na-bili, da v' tej zadovl o svojem času So kaj spregovorim; vcd6 nai pa žo naprej Usti gosnodjo in zlasti tisti oV»-nik, na ktorega ta moja napovea, meri, da bom jbz moi lo maral za to, čo mu ne bo všoČ, kar imam r^zodeti.
.... ' . •..'.	• JifaruHid,
Oznanilo.
Itavnatčljsivo grof Thurnovo zastaVljaviiio6 v Gorici naznanja, da so bodo 11. iri naslednje dni tne*čd marca t. 1. po javni dražbi prodajalo tisto reči, la »d bilo zastavljene V zadnjem Četrtletji (kvartalu) t. j._m07 sccv, oktobra, novembra in decembra L 1865 in ki ŠO žo zapadlo.
V Gorici 6. februarja 1867
Ravnatelj
Fabris. 7 '
lov časnik.
V Varaždinu (na Hrovaškem) bo začel izhajati z martom mcsoeem nov tednik z imenom ,, Prijatlipuč-Jci", podočiven (nepolitičen) list za ljudstvo. Vredtrtal ga bo g. Jernej Prancelj, profesor ondašrye realko. Cena za V« leta, po pošti (od marca do konca ivgUBta) 1 gold. 60 kr. — „ Zivio " „ Pr. p." I— JRoduČ&oanfe ljudstva, to jo edina prava pot; s samimi „ žlvio-" in slava-" klici in z vednim in večiiim povdaijanjflm „ narodnosti "so narod ne izobrazuje in blagOBtan j e njegovo no pospeišujo.	Vr.
listnica vrednliStva. G..Jož. Iv. y Kanalu: Prosimo za zamero; pomoto smo naŠlL
Itorstil kum na On naj I 20. febr. Mctnl-Iiqnes 61.80; narodno posojilo 7t.90; London 127.30; srebro (adžjo) 126. — cekini 6,—
Loterijski fttevllke zadnjič vzdignjene: na Dunaji (16?2) 36, 4«, 40, — V Gradcu (16/2; »9,55» »O, 33,	Prihodke
vzdlgavanje: na Dunaji in v Gradcu 27. febr. t 1.