Ljubljana, 26. januarja 1930, Dum spiro, spero. (Upal boi«, dokler bom šiv.) STARORIMSKI REK »DRUŽINSKI TEDNIK« (shaja ob četrtkih. UredniStTO In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 27/111. PoStui predal št. 346. Telefon St. 33-32, Račun poStne liran. v Ljubljani št. 15.393. .-Rokoilisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din znamk. NAROČNINA leta 20 din, */i leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 Mr, ▼ Franciji 70 frankov ▼ Ameriki 2*/t dolarja. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENR OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petttna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 65mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice; beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Š« posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Schachtov odhod Pred velikimi spremembami v nemški finančni politiki. — Zgodovinska odgovornost Katalonije. — Bonnet čaka na padec Barcelone znal tudi do suhega iztisniti citrono nemških hranilnic in zavarovalnic, ne da bi bil pozabil na najvažnejši vir državnih dohodkov, na davke: saj pusti n. pr. nemški delavec okoli 25% svoje mezde državi. Danes ni dr. Schacht nič več predsednik rajhsbanke. Zakaj ne? Ali je padel t nemilost? Ali je pa čarovnik prišel na konec s svojimi čarovnijami? Ne smemo pozabiti, da je bil doktor Schacht kljub vsem svojim »čarovnijam« vendarle zastopnik stare, kla- danski državljan. Ko je 1. 1866. šlez-vik dobila Prusija, je Wilhelm Schacht odklonil nemško državljanstvo in se je rajši izselil v Ameriko. Sel je v New-jork za tipografa in ko si je prihranil nekaj denarja, je poklical k sebi svojo zaročenko Konstanco Egersovo, poznejšo Hjalmarjevo mater, in se z njo poročil. KATALONSKA KATASTROFA Francovci nevzdržno prodirajo. Po današnjih poročilih stoje prednje čete nacionalistične armade že tik pred barcelonskimi predmestji. Katalonska prestolnica ni Madrid in tudi okoliščine, v katerih je prišlo do naskoka na Barcelono, se ne morejo primerjati z napadom na špansko prestolnico. Vse ka»e,' da je usoda Barcelone in z njo Katalonije zapečatena. Zgodovina bo nekoč pisala o herojstvu španskih republikancev. Madrid bo še čez stoletja dajal hvaležno snov epikom, pesniki bodo opevali njegove branilce in junaštvo Madridčanov, ki so rajši vztrajali v toči bomb in granat, kakor da bi zapustili svoj dom. Zgodovina bo pisala tudi o Kataloniji, toda Barcelona ne bo dajala snovi za epike in pesniki ne bodo opevali katalonskih anarhistov, komunistov, socialistov in sindikalistov. Irun, Bilbao, Oviedo, Guernica, Teruel in prej ali slej Madrid in Valenci ja: sama imena velike tragedije, ki se njen avtor imenuje Barcelona... Ko je Madrid pred dvema letoma obupno prosil Katalonce pomoči, je dobil spodbudljive brzojavke namesto vojakov: Katalonci so imeli doma važnejših opravkov za zelenimi mizami in v raznih odborih in »komitejih«, a mladi, krepki Katalonci so rajši pohajkovali po barcelonskih bulvarih, kakor da bi ždeli v improviziranih strelskih jarkih ob Manzanaresu in žvečili komis. Ko so junaški Baski pol leta pozneje rotili Katalonce, naj jih za božjo voljo ne puste na cedilu, so trčili v Barceloni ob gluha ušesa. Zdaj, ko se je tudi njej začela pisati sodba, se je slika obrnila: iz Katalonije so letele obupne brzojavke v Valencijo in Madrid. Toda Madrid ni odgovoril zgolj s tolažilnimi besedami; Madrid je pomar-gal, izvojeval je tudi več pomembnih zmag — a bilo je prepozno. Katalonci so bili celi dve leti jeziček na tehtnici španske državljanske vojne. Da je Barcelona o pravem času posegla vmes, ne bi bilo baskovske tragedije ne madridske kalvarije. Katalonija je odločila državljansko vojno. In Katalonija pojde v zgodovino ob strani nemških marksistov in avstrijskih socialistov vseh barv — v svarilo še poznim rodovom, kako jalovo dok-trinarstvo prej ali slej pokoplje še tako zmagovite ideje. BONNET ODLAŠA V francoski poslanski zbornici se že teden dni vrši velika zunanje-poli- Dr. Hjalmar Schacht, finančni diktator povojne Nemčije, tako vveimarske kakor. niirnberške, ni več predsednik nemške narodne banke. Na njegovo mesto je Hitler imenoval gospodarskega ministra Walterja Funka. Francoske reminiscence »Zdaj ko je mir zagotovljen, je za Francoze glavno, da se posvete svojemu prekmorshemu imperiju.< (Izjava predsednika francoske vlade E. Daladierja na radikalskem kongresu v Marseillu nekaj dni po 29. septembru 1938.) sične finančne šole. In eden izmed osnovnih naukov te šole pravi suho in kratko: Brez nič ni nič. Nemčija potrebuje za svoj velikanski napon na vseh poljih svojega notranjega in zunanjega udejstvovanja novih finančnih virov. Dr. Schacht je rekel, da pozna samo tri možnosti, kako bi se dohodki spravili v sklad z izdatki: 1. z odmero novih davkov; 2. z znižanjem državnih izdatkov; 3. z inflacijo. Tretjo možnost je dr. Schacht odklonil. Prvi dve je odklonil Hitler. Evropski koledar Pretekli teden 1. Atentati na Angleškem se nadaljujejo. 2. Francoski parlament odloži debato o intervenciji na Španskem, v upanju da ga bo medtem general Franco rešil iz kočljive dileme. Tekoči teden 1. Evropa v pričakovanju glasovanja v francoskem parlamentu. 2. Evropa v pričakovanju 30. januarja. 3. Ugibanje o padcu Barcelone. Prihodnji teden 1. Evropa v pričakovanju 4, februarja. 2. Francoski in angleški diplomati štejejo gumbe (če pade Barcelona*: Kaj zdaj? (če ne pade:) Kdaj bo padla? Francoski vojni minister je zadnja štiri leta Edouard Daladier. »Naši neposredni interesi ne bodo prizadeti, če Franco zmaga-.* (Izjava bivšega ministrskega predsednika P. E. Flandina med špansko debato v francoskem parlamentu.) Zanimiva bo za naše bralce ugotovitev, da dr. Schacht niti pravi Nemec ni: njegova mati je bila namreč danskega rodu — odtod tudi Schachtovo ner.emško krstno ime — in njegov oče VVilhelm, rojen v šlezviku, je bil celo »S Francijo se bomo pogajali šele tedaj, ko Franco zmaga.* (Mussolinijeva izjava v listu >In-formazione diplomatica« z dne 15, januarja 1939.) Utrinki Pred Barcelono »General Franco ima dvakrat toliko vojakov in petkrat toliko orožja kakor republikanci.« (»Politika*, 21/1/39) Ubogi Kitajcit Japonski zunanji minister Arita je izjavil, da bo povabil g. Chamberlaina v Tokio, da na licu mesta prouči razmere na Daljnem vzhodu. Japonci brez letal Ameriški zunanji minister Hull je sporočil časnikarjem, da je ameriška tovarna letal United Aircraft Corpo- N d //I ration na njegovo prigovarjanje skle- ■■k \ %. nila, da ne l*o več dobavljala letal Japonski. „ Vj- _ (United Aircraft Co. je bila edina 3 ,, Al ' anieri ka mu, ki doslej ni 1 ISpal 1 marala ukloniti želji zunanjega mi- iMf nistra, naj nobena tovarna ne do- bavlja več letal državam, ki bom- Walter Fonk, naslednik dr. Schachth bardirajo civilno prebivalstvo.) v predsedstva nemška narodne banke. Pet minut pred dvanajsto: Zaradi nacionalističnega prodiranji proti Barceloni je katalonska vlada poklicala pod orožje nove letnike doslej še Demobiliziranega prebivalstva. Na sliki: katalonski novaki na poti v vojašnico. Poštnina „!ačana > gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MEStO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Utic iz ctca.,. Radio je postal kos našega življenja. Prinesel je v naše, nekoč mimo stanovanje godbo, ki nam je v zabavo in nas osvežuje, povezal nas je z velikimi svetovnimi središči ter nas Miro obvesti o vsem, kar se vsak dan pripeti na svetu. Novice nam prinaša. Včasih resnične, včasih pa samo... mične. Včasih nam pa radio prinese tudi tprav intimna doživetja. Meni vsaj in... včasih vsaj. Takšno je bilo tudi doživetje, ki sem ga doživel te dni. Med dvema oddajama neke nemške radijske postaje se je zaslišal glas: »Policijska emisija/c Policijski uradnik je z odločnim in hitrim glasom povedal, da se je izgubil pes-vodnik nekega slepega starčka >— pes, ki mu je bila življenjska nti-loga, paziti na človeka, ki ne vidi pred seboj poti ne človeka in tudi nevarnosti ne, ki preže nanj na vsakem koraku po velemestnih ulicah, i »Prosimo vas,€ je dejal glas neznanega policijskega uradnika, >po-viagajte nam najti izgubljenega psa! Pomagajte nam najti volčjaka s ko-vinasto ogrlico ok-rog vratu. Pes sliši na ime Harry. Naš slepi prijatelj sedi na policijski stražnici in čaka...< * Ali si ti, ki si ondan poslušal to vest, čutil, kakšna tragika se skriva za to vestjo? Ali si pomislil, kaj utegne tak pes-vodnik biti ubogemu slepcu? Mogoče niti ne veš, da je dresura takšnega psa ne samo dolgotrajna, ampak tudi selo draga. V Ameriki stane tak pes-vodnik 900 dolarjev, to je v našem denarju okrog KO.000 din. Zntsek torej, ki ga vsakdo ne utrpi. In če torej takle nesrečnež izgubi ne samo drago žival, ampak tudi tako dobrega in potrpežljivega prijatelja, kakršni so celo med najboljšimi prijatelji redki, si lahko misliš, da je takšna izguba za slepega človeka še tposebno velika tragedija. * Novica, dragi prijatelj, ki sva, jo Ob istem času poslušala ob najinih radijskih aparatih, jaz v Ljubljani, ti pa morda kje daleč na deželi„ je prav gotovo enako delovala nate, lcakor je name delovala. Sam ne vem, zakaj, sem prihodnje dni, kamor sem šel in kar sem počel, moral venomer misliti na slepega starčka, lei je na neki policijski stražnic* čakal na svojega odrešenika. Mislil sem no to, ko sem hodil v službo, ko sem se vračal zvečer domov, ko sem sedel v kavarni, v cestni železnici ali doma pri radiu. Celo ženo sem doma vprašal: iBogve, kaj je s slepim starčkom, ]ci se mu je izgubil pes!« V radiu nisem nič več slišal o tem ■— mogoče zato ne, ker neprestano vrtim gumbe na njem in skušam zmerom kaj novega ujeti. Toda vselej sem se moral vnovič spomniti glasu iz etra, ki je razodel to drobno, pa vendar tako pretresljivo tragedijo. Tragedija, boš rekel, kakršnih je veliko okrog nas, toda nanje ne smemo misliti, ker sc Kanti težko prebijamo skozi življenje. Vem, da boš tako rekel, toda vem tudi to, da iz tebe razum govori, a tvoje srce ob->£uti takšne stvari čisto drugače... Kronist Kakor v romanih Burno življenje mlade Pančevke___________________________________ ... in njen samomor, ker se ni smela poročiti z bogatim mladeničem Pretekli teden so se neke noči jz najvišjega nadstropja palače v Francoski ulici v Beogradu zaslišali Hici na pomoč. Iz nekega stanovanja je pritekel neki mladenič in začel klicati: »Irena je mrtva! Irena se je zastrupila!...« V rokah je imel v epruveti nevaren strup luminal. Ljudje so iz vseh stanovanj začeli tekati v najvišje nadstropje. Vrata stanovanja so bila odprta. Na njihovo veliko presenečenje, je na divanu ležala mlada, lepa dama v nezavesti. Tudi po tleh in po mizi je bil raztresen luminal, med praznimi kozarci... Ljudje so se čudili neznani nenavadni dvojici, kajti vsi 60 vedeli, da v tem stanovanju stanujeta zakonca Corn, ki sta že nekaj dni z doma. A kmalu je hišnik spoznal v onesveščeni dami prijateljico gospe Cornove, ki ji je popoldne izročil ključ njenega stanovanja. Mladenič je pa neprestano med jokom pripovedoval: »Nisem ji verjel, da se bo res zastrupile. Ko sem nekoliko zaspal, je vzela sirup. Ljubil sem jo, a moja mati ni pustila, da bi se poročila. Irena je hotela, da bi Sla skupaj v smrt..« Se preden je mladenič povedal ime svoje prijateljice, jo je spoznal neki drugi stanovalec hiše: »Saj to je gospodična Irena Gemeri, na-jlepša Panževka, hči slepega ci nihali sta...< »Da, to je Irena Gemerijeva in jaz sem Stevan Vild. Zelo, zelo sem jo ljubi).« Poklicali so rešilni avto in dva zdravnika, ki sta jo preiskala že v stanovanju, eta i*javHa, da najbrže ne bo oštete pri življenju. Kriminalna policija jo pa odvedla mladega kavalirja, bogatega Paačevca. Skrivnostno pismo Preiskava je imela rešiti nekaj skrivnosti. Nemogoče se je zdelo, ka- ko je mogla mlada dama vzeti strup v navzočnosti svojega kavalirja, ne da bi ji ta preprečil samomor. Poleg tega so pa našli pri njej neko pismo in dnevnik, vse pisarno z neko skrivnostno pisavo, ki je niso mogli razvozlati niti strokovnjaki. Vse je kazalo, da je v tem pismu skrivnost njenega samomora. Pretresljiva je zgodba življenje njenega očeta. Slep je že od rojstva. Ze od zgodnje mladosti 6e preživlja z igranjem na cimbale. Ko je doraščal, je igral vse lepše in lepše. Dekleta so bila zaljubljena v njegovo glasbo. In našla se je ena izmed njih, ki je bila pripravljena, poročiti se s slepim muzikantom. To se je tudi zgodilo. Takrat je slepi eimbalist igral najlepše pesmi v svojem življenju, pesmi ki so bile namenjene njegovi hčerki — otroku ljubezni... Ko je deklica dorasla, je bilo prvo, kar 60 jo naučili, da je znala vodili svojega očeta do kavarne ali gostilne, kjer je igral. Dekletce je doraščalo in se razvijalo in postajalo je čedalje lepše. Njen oče tega ni vedel, ne videl, pač pa je to slišal vse bolj pogoslo v gostilnah od ljudi, ki jih ni poznal in jim ni mogel videti obraza. Irena je kmalu spoznala, da mora skrbeti sama za svoj kruh. Poiskala je službo pri nekem fotografu, kjer se je naučila retuširanja. Vse bolj pogosto so jo vabili bogati gospodje na sestanke in izlete in mlada prikupna gospodična, željna življen ja, je pristala na vse. Oblačiti se je začela v svilo in kiT7.no. V svoji neizkušenosti je verjela vsem lepim obljubam in besedam, a zmerom znova je morala spoznati, da so vse besede prazne. Toda to je ni motilo. Potovala je z bogatimi gospodi na vso strani, tudi preko meja naše div movine. Spoznala je tuja mesta in dežele, njen krog znancev se je širil in širil. Njena beiežnica je bila polna avtomobilskih in telefonskih številk. Čedalje več je bilo naslovov v tej be- ležnici — čedalje več bogatih Jprija-teljev« je imela, ki so se potegovali za njeno 'ljubezen. Stevan Vild je »jen sosed, mladi, komaj dvajsetletni trgovec. Njegovi etarši so zelo bogati. Nesmrtno se je zaljubil v lepo hčerko 6lepega soseda. Tudi ona je prvič spoznala pravo ljubezen. Mladi trgovec se je hotel z njo poročiti. Ko je to povedal svojim staršem, se je njegova mati zjokala. Rekla mu je, da tako pokvarjenega dekleta noče v hišo. Če se pa to zgodi, je to mogoče samo preko njenega trupla... To je bilo prvo grenko razočaranje, ki ga je doživela Irena zaradi svoje"! življenja. Sklenila je, da bo vsemu temu napravila konec. Odšla je od doma v Beograd, v dveh lekarnah je kupila strupa, ki bi ga balo dovolj za deset ljudi. Potlej je šla še v kavarno in v kino, kjer je na lepem zagledala svojega Stevana. Že nekaj dni se nista videla in sta oba trpela. Mladi trgovec se je hotel pokoriti volji svoje dobre matere... Irena ni mogla iti mimo njega. Odšla sta v stanovanje njene prijateljice. Irena je kupila nekaj vina, da bi ee najprej opila. Nekaj časa eta se zabavala. Poftej je predlagala Stevanu, da gresta oba v smrt, če jo res ljubi. Stevan ji je prigovarjal, naj ne počenja neumnosti. Ona je pa stresla strup v vino in izpila. Stevan je pa še zmerom mislil, da se šali... Kmaki se je pa prepričal, da to ni šala, ampak kruta resnica. Irena se je onesvestila in ee začela boriti z življenjem. Proti pričakovanju vseh zdravnikov je njena krepka narava prenesla veliko količino strupa. Čez nekaj dni bo že lahko zapustila bolnišnico. Sprejela je novinarje in jim pripovedovala žalostno zgodbo svojega burnega, razuzdanega življenja. Zdaj čaka samo še edinega obiska, a tega od nikoder ni... Razmišlja o tem, če se je bo usmilila njegova mati in ji dovolila, da ee bosta poročila. A grenko je upanje, če pričakuješ sreče od tuje matere... stvi obeh držav dopolnjujeta in da obstojajo tudi na tem področju velike in široke možnosti ter sta zato obe vladi sklenili, da bosta v čim tesnejšem stiku delaii na novem ustvarjanju. URADNO POROČILO O POSVETIH NA BELJU Po razgovorih ministrskega predsednika in zunanjega ministra doktorja Milana Stojadinoviča a italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom, ki se je tri dni mudil v Jugoslaviji, je izšlo naslednje uradno poročilo: Prijateljski obisk, ki ga Je napravil Italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano predsedniku jugoslovanske Vlade in ministru za zunanje zadeve g. dr. Milanu Stojadinoviču, je dal možnost za vsestransko izmenjavo pogledov, ki je bila prežeta z največjo (jrisrčnostjo. Oba državnika sta mogla tudi ob tej priliki s zadovoljstvom ugotoviti popolno delovanje za srečne posledice Italijansko - jugoslovanskega pakta z dne 26. marca 1937., ki je eden osnovnih elementov politike obeh držav. Istočasno sta oba državnika razpravljala o položaju v raznih delih Evrope, ki se tičejo Italije in Jugoslavije ter sta ugotovila skupno voljo, da obe državi nadaljujeta in poglobita svoje delovanje za utrditev miru in reda v tem delu Evrope s sporazumi z vsemi ■ainteresiranimi državami, kakor tudi T sveži s raznimi dogodki v državah, ki so sosede Jugoslavije. Ti dogodki so v Jugoslaviji našli ugoden odmev. V to sodelovanje Italija prinaša tvorni duh osi Rim—Berlin. Ob tej priliki sta oba državnika razpravljala tudi o gospodarskih vprašanjih ter sta ugotovila, da se gospodar- OKVIRJI SLIKE. FOT0MAFUE. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, WoUova u/. 4 Politični detlen Velik političen govor je imel pretekli teden v klubu poslancev JRZ predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič. Njegov govor je zbudil splošno pozornost po vsej državi. — Na seji narodno skupščine pretekli teden so izvolili verifikacijski odbor, ki ima nalogo, da pregleda vsa poslanska polnomočja in ves material, ki se nanaša na izvolitev narodnih poslancev.^ Za verifikacijski odbor eta bili vloženi dve listi, in eioer lista poslanskega kluba JRZ, katere nosilec je bivši predsednik narodne skupščine Stevan eirič in lista združene opozicije z nosilcem dr. Milošem Tupanjaninom. Glasovanja 6e je udeležil tudi predsednik senata dr. Korošec. Vladna večina ima v odboru 19 članov, opozicija pa dva. — Italijanski zunanji minister gr©( Ciano je pretekli teden prišel na obisk v Jugoslavijo, kjer je bil gost ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Oba zunanja ministra stil ee tri dni posvetovala na državnem posestvu v Belju, kjer so na čast grofu Cianu priredili uspešen lov. Na tem sestanku je bilo sklenjeno med obema državama še tesnejše gospodarsko in kulturno sodelovanje, kakor je bilo dotlej. Italijanski listi poročajo, da Jugoslavija lahko računa e popolno podporo Italije na gospo-, darskem področju. — Spomenico o potrebah Slovenije so izročili slovenski poslanci ministru za socialno politiko in narodno zdravje Dragisi Cvetkoviču. V njej eo mu obrazJozrti težko stališče še po povodnji in toči prizadetih krajev in so ga prosili za izdatno pomoč. Minister Cvetkovič je takoj nakazal milijon dinarjev, potrebna sta pa Se najmanj dva milijona, da se vsaj nekoliko omili beda prizadetih krajev. — Verifikacijski odbor, ki je takoj začel reševati svojo nalogo, je potrdil mandate vseh slovenskih poslancev, nato pa tudi druge mandate. — Kanlerenca sUlaega sveta Balkanske »veze ee bo sestala prihodnji mesec v Bukarešti. Zaradi splošnih mednarodnih razmer pripisujejo tej konferenci važen pomen. — Italijanski zunanji minister grof Ciano je za svojega obiska v Beogradu otvoriJ razstavo italijanske knjige, ki si jo je ogledal tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle in drugi odličniki. * Skrivnostni bombni atentati so se na Angleškem nadaljevaJi Se skoraj ves tedeu. Skupaj je bilo izvrženih devet bombnih atentatov na elektrar- ne, plinarne in vodovode. Ker so se | po Angliji in Irski razširili letaki, ki zahtevajo, da se Irska osvobodi vsega angleškega življa, je jasno, da so ti atentati v zvezi z irskimi separatističnimi težnjami. Domnevajo, da so atentati delo IRE, tajne irske republikanske garde. Peklenski stroj je eksplodiral tudi pred hotelom v nekem kraju na Irskem, kjer stanuje Chamberlainov sin Frank, ki ee tamkaj mudi na lovu. Domnevajo, da je to poskus atentata na sina ministrskega predsednika. V vsej Angliji je policija noč in dan na nogah, a doslej še ni mogla izslediti glavnih krivcev, pač pa je aretirala že veliko sumljivih ljudi in napravila že čez sto hišnih preiskav. — Bolgarski kralj Boris se je s svojim dvornim spremstvom odpeljal v Rim, da se je udeležil poroke italijanske princese Marije Savojske z Louisom Bourbon-Parinskim. —-Japonci groze, da bodo uničili ameriško brodovje v primeru, da bi Združene države hotele posredovati na Kitajskem in utrjevale otoke v Tihem oceanu. Japonska tudi zavrača, da bi se o zadevah Dalnjega vzhoda razpravljalo na kakšni mednarodni konferenci, temveč se hoče s prizadetimi državami pogajati sama, pod pogojem, da te države pristanejo na popolno svobodo orientalskih plemen, da ukinejo vse gospodarske bloke in druge statute, ki obstoje in odstraniti carinske ovire. Vse te zahteve bo japonska vlada izrazila v noti, ki jo bo v kratkem poslala angleški vladi v odgovor na njeno noto. — Francoski zunanji minister Bouuet je imel na seji Društva narodov v Ženevi velik govor o priliki razpravljanja o španski zadevi. Poudaril je, da je prvi pogoj za ugodno reditev tega problema politika nevmešavanja. Francija bo še naprej delala za pomirjen je Španije, i.ihče ji pa ne more braniti, da ne bi Bolnihi so povsod.Zato Je neobhodno po ♦rebno.da se pati na urejenopro« bavo. Zdravniki rodi priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporab! ne nostopa navada. Uporabljajte selo pri tapirju [e dobro odvajalno sredstvo imh u > >iei liumrt^ Španijo, desnica pa zahteva od vlade, da se pomiri z nacionalistično Španijo in pošlje svojega zastopnika v Burgos. — Republikanci bodo po zadnjih uspehih nacionalističnih čet preselili svoje notranje in kmetijsko ministrstvo v Albaceto, v Madrid pa finančno in prometno ministrstvo, dočim bo zunanje ministrstvo in ministrsko predsedstvo do zadnjega ostalo v Barceloni. — Društvo narodov je na svoji seji odobrilo resolucijo glede Kitajske. V njej poziva vse članice Društva narodov, naj podprejo Kitajsko in naj se posvetujejo z državami, ki so zainteresirane na Daljnem vzhodu o predlogih, ki jih je podal zastopnik Kitajske pred Društvom narodov. — Csl. zunanji minister Chvalkovsky se je to dni mudil na kratkem obisku pri Hitlerju v Berlinu. Razgovori, ki jih je imel Chvatkoveki s Hitlerjem in zunanjim ministrom von Ribbentropom, 6e niso nanašali na kakšne nove pogodbe, pač pa je šlo v glavnem za uresničenje monakov6ltega sporazuma. Zdaj ko je ČSR uredila svoje notranje zadeve. bo dokončno uredila tudi svoje odnošaje do Nemčije. — Za predsednika nemško državne banke je bil imenovan nemški gospodarski minister dr, Funk kot naslednik dr. Schachta. Francoski listi menijo, da se bo zdaj nemška državna banka še bolj prilagodila nemškemu totalitarnemu gospodarstvu in potrebam štiriletnega načrta, ki je njegov vodja maršal Goring, prijatelj dr. Funka. Banka Baruch 11. Km A liber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar t Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne poele najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst; Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. izvršila svoje človečanske dolžnosti in ne bi podpirala republikanskega ljudstva z živili preko Rdečega križa. Francija žeH, da bi se tej akciji pridružile tudi druge države. Z izjavo francoskega zunanjega ministra ee je strinjal tudi belgijski zunanji minister Spaak Veliki požari t Avstraliji so poga-šeiii. Dež ne|M'estano lije in vse kaže, da bo deževalo še naprej. Vsekako je pa škoda, ki jo je povzročil požar, ogromna. Samo država Viktorija ima okrog 150 milijonov funtov škode. — španska tragedija najbrže še ne bo tako zlepa končana. Nacionalisti trdovratno prodirajo proti Barceloni in so od nje oddaljeni še kakšnih 15kiu. Na tem področju se republikanske čete naglo umikajo. Republikanci pa izvajajo ostro ofenzivo na severu. Dosegli so pomembne uspehe pri Estre-m; ut uri in Granadi. -Število španskih beguncev v Franciji vsak dan bolj narašča. — Anglija ne 1*0 razdelila Palestine v arabski in židovski del, kakor je to prvotno nameravala. Angleška vlada je sklicala v London (konferenco, na kateri 1» skušala doseči sporazum med Židi in Arabci. Palestinsko konferenco bo vodil sam ministrski predsednik Chamberlain. — Predsednik francoske republike Le-brun in njegova soproga bosta marca meseca odpotovala rm uradni obisk v London. Vrnila bosta lanski obisk angleškega kraljevskega para v Parizu. V Londonu ee bosta mudila tri dni. Prvo »asedanje avtonomnega slovaškega parlamenta je bilo v petek 18 t m Parlament, ki so ee ga udeležili’ tu* zastopniki osrednje čsl. vlade, je bil zelo svečano otvorjen. Po govoru predsednika slovaške Wade in zaprisegi novih poslancev eo volili predsednika parlamenta. Za predsednika so izvolili dosedanjega generalnega tajnika slovaške ljudske stranke dr. Sokola. — Za tretjega člana ped-karpatske avtonomne vlade je imenoval predsednik ČSR češkega generala Leva Prhala. Ukrajinci pa e tem niso zadovoljni in menijo, da so ccbi s tem kršili njihovo avtonomijo m razočarali njihovo zaupanje. Podkarpat-eka vlada je brzojavila generalu Prhah!, naj ne hodi v Chust, ker ni dobrodošel Kljub temu je pa novi San vlade odpotoval v prestolnico Podkar- pateke Ruarje. 100.900 židovskih beguncev je pripravljena naseliti na svojem ozemlju država San Domingo na otoku Haiti. Načrt predvideva neke vrsto samoupravo za te Žide, ki se pa ne bi smeli vmešavati v industrijo v tej državi. Država bi jim dala za naselitev neobdelano zemljo. — Španski republikanski ministrski predsednik Nogrin je odšel v Francijo, da bi prosil za otvoritev franeoako-Spenske meje in bi tako omogočil nakup orožja sa republikansko Španijo. Združeni francoski levičarji zahtevajo, da vlada dovoli Izvoz orožja v republikansko Z okna je padla in se ubila lSletna dijakinja Tajka Justinova iz Celja. Padla je iz drugega nadstropja podružnice Ljubljanske kreditne banke v ulici dr. Žerjava. Bila je takoj mrtva, ker ji je pri padcu počila lobanja. Kako je prišlo do nesreče, ni znano. Možno je, da je v duševni zmedenosti napravila samomor. Žrtev transmisije je postal lBletni delavec France Marolt iz Leskovca. Delal je na parni žagi Antona Petriča v Žailovinku pri Krškem. Ko je odpovedala cirkularka, je Marolt eam popravljal jermen, ki je zdrsnil z jer-menika. Pri tem ga je pa zgrabila transmisija in razmesarila. Nesrečni delavec je umrl zaradi velike izgube krvi 2e med prevozom v bolnišnico. Ilud vihar je napravil na Štajerskem veliko škode. Na Ptujski gori je še prav posebno divjal in odnesel cerkvici streho nad desno ladjo. V Mariboru je pa močan veter odnašal e hiš strešno opeko. Poškodbam je podlegel ključavničarski vajenec Marjan Sili z ljubljanskega gradu, ki ga je povozil težak tovorni avlo. Policija je dognala, da nista nesreče kriva ne šofer, ne Sili sam, temveč le nesrečno naključje. Dolge železne palice, ki jih je vozil Sili, 60 zaradi sunka avtomobila pahnile nesrečnega fanta pod tovorni avto in zakrivile njegovo 6mrt. Našli so truplo Suzane Oficijeve iz Hmeljnikov v Ljubljani. Pokojnica je izginila pred tremi meseci z ljubljanskega kolodvora, ko sta se s hčerjo hoteli odpeljati na Brezje. V6e poizvedovanje za njo je bilo zaman. Zdaj je pa našel neki fant v gozdiču pri Pobrežju njeno truplo. Oficijeva je bila nekaj časa dnevno bolna. Najbrže se je sama odpeljala na Otoče in se napotila na Brezje. Pri tem je pa zašla v gozd, kjer jo je doletela smrt. Vol jc z rogom sunil v usta 61etno Rozalijo Travnovo iz Vavte vasi pri Noveifl mestu. Ko je gledala, kako napajajo živino, se ji je približal vol in jo sunil z rogom v usta, da ji je predrl nebo. Dekletce zdravijo v novomeški bolnišnici. 7B S ftoireSno neprestano opozarjati na »Bayer«-jev Vrij na Aspirin-tabletah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo palvorbe z nakano, okoristili se s sve* lovnim slovesom Aspirin tablet. ASPIRIN TABLETE OqU» *«g pod S. brojem 32608 od t. XI tf9t. »Zakaj neki ima gospod Dreta tako •verižen vrat?« »Veste, skoraj vsak dan gre v kino, Pa ima siromak smolo, da sedi vselej ™ njim kakšna dama z modernim ^obukom.« Zgodba neutešene Uubeznt Takšna so pota usode V Zena, ki hoče oživiti preteklost i,. °P.ar*la se je triletna Majdiča Zor-Va iz Župečje vasi pri Krškem. Ko odšla iz kuhinje, je otrok za-n * e®Sati na štedilnik in prevrnil riiK nec vrelega kropa. Zaradi hu-.• , °Peklin je dekletce v bolnišnici Vdihnilo. Požar je nastal na podstrešju delav-n ce Rižanskega mojstra Ivana Okor-„ ,v Loki. Prva ga je opazila ko „ ?.a Babičeva, ki je takoj začela kli-nla. pomoč. Ker je pihal veter in šlo h Precej skupaj, bi lahko pri-Cn -i° *>0^ara P° vsem Spodnjem trgu. asiicenj se je pa s težavo le posre- M *K>*ar omejiU- Maskirana roparja sta napadla za-<>nca Zorka iz Leskovca pri Krškem. ® ]e Zorkova družina spala, sta s narti 0 le8tve splezala v sobo in na-eiJri < 8°spodarja, ki 6e mu je napo-„ ., ‘e posrečilo uiti. Od žene sta pa ahtevala 4000 dinarjev in ji zagro-n»? a]samokresom. Ker sta bila očitno atanko poučena o vseh razmerah r°rt«>ve družine, jima je prestrašena zena morala izročiti denar. Ko so prijeli sosedje, »ta maskirana razbojnika že pobegnila. V skalnati votlini ima svojo dclav-aico čevljarski mojster Uroš Tanasič iz Malega Zvomika pri Lozr.ici. Skalnate etene je zakril s papirjem, v sprednji steni, ki je iz lesa, ima pa vrata. V tej novi delavnici dobiva *merom več obiskov, ki mu prinašajo dek n 'iV5° "kradel in razbil delavec v-elcer iz Oplotnic avtoprevozniku Hen-Dobniku ml. iz Konjic. Ta ee je udu v ne-ki gostilni v Oplotnicah, i« v°J6,pa P1*1'1 Pred gostilno. Ko se mohnf T™« v Konjice, ni bilo avto-in 80 M sledovi koles Tf■»Ti1 blizu Tepanja razbit avto. in • 60 na*li tudi krivca Celcerja ln f?a izročili sodišču. Novi kovanci bodo prišli v promet arodna banka bo izdala nove kovance Po 2 din, 1 din, 50 par, 25 par in } Par. Ti novci bodo iz aluminijevega Drona. Novi desetdinarslci kovanci bojte iz niklja, kovanci po 20 in 50 din bodo pa vsebovali 75% srebra in 25% bakra. Zverinska roparja sta napadla stara zakonca Mitičeva iz vasi Ljubinje pri Požarevcu. Od 701etnega 6tareka eta zahtevala denar, a ker ga ni imel, sta Ba pretepla do nezavesti. Nato sta ga z zeno vred odvlekla na dvorišče. Nesrečna starčka eta privezala na otep >ame in ju zažgala. Hudo opečena eo JU rešili sosedje. Nezaposlenost narašča v Mariboru in njegovi okolici. Zaradi pomanjkanja naročil odpuščajo tovarne svoje delav-ce. Posebno hud je položaj v Dravski ?°‘ini, kjer so odpustili mnogo žagar-in zlasti kamnosekov. Ob nastopu 2lnie so se pa vrnili v domovino tudi sezonski delavci, ki so zdaj tudi brez dela. i y[.e'*ko tihotapsko skladišče so od-ri'i finančni organi na dvorišču in v hlevu posestnice Josipine Štandeker-leve na Pobrežju pri Mariboru. Finančni organi so dobro poučeni o tilio-apstvu na naši severni meji. Zato so noteli izslediti tihotapce. Napravili so n*sno preiskavo pri posestnici Štande-Kerjevi. Tihotapsko blago so našli zaspano v hlevu v gnoju. Tudi na dvojcu eo našli zakopane predmete. Fi- — orfiuni 80 zaplenili skupno vžigalnikov, 30 zavojev igralnih £art in več kilogramov saharina in »rešilnih kamenčkov. Standokerjeva J° dobila za okrog 150.000 dinarjev denarne kazni. 2» kil težak izrastek na telesu je odstranil novosadski zdravnik dr. Slavko Uzelac HOletni kmetici Smilji Ooso-Jicevi iz Žabja. Kmetici se je pred •etom napravila na hrbtu oteklina, ki Pa ji ni posvečala pozornosti. Oteklina . vP.os*aiala čedalje ve£ja, kmetica je začela hujšati, a na teži ni zgubite niti grama. Ker se jo oteklina razširite čez ves hrbet in pleča, je odšla "'neti ca iskat pomoči k zdravniku (lr- Uzelcu, ki ji je v dveh urah in P°1 odstranil 25 kil težko breme. Go-sojičeva je mati šestih otrok in 60 po operaciji počuti prav dobro. Z nožem ga je zaboilel, ker je na-®el ukradeno v.no. Gostilničar in trgovec Fran Juvan iz Dugega sete je Prišel na dvorišče nekega kmeta v Diigem selu, kjer je našel 42 heklo- Stara vila, izgubljena v otožnem parku. Žena — prav za prav še mlada, saj ima komaj šest in trideset let. Lepa je in nekakšna sladka privlačnost veje iz nje. Žalostna je. Pred kratkim je izgubila moža, ki je bil dosti starejši od nje, sicer dober, a nekoliko čudaški in samotar. Zdaj je zapuščena, brez prijateljev, brez zvez, a čudno koprnenje ji razjeda srce, želja po nečem novem, lepem. Denarja ima v obilju, a kaj naj počne z njim? Da bi potovala? Da, nekoč je imela prijatelje, a kdo ve, kje so zdaj? Novo življenje mora začeti. Uničiti vse spomine na preteklost. Vse spomine! Med njimi najde star plesni red. Ta plesni red je shranila, ker je pomenil zanjo prvi korak v svet. Takrat ko ji je bilo komaj šestnajst let in ko je vsa živela v sanjah. Gleda stari plesni red in bere na njem imena desetih moških. Komaj se jih še spomni. Deset mladih ljudi od šestnajstih do tridesetih let. Deset mladih ljudi, ki 60 jo ljubili in ji govorili o ljubezni... Ta plesni red zbudi v njej spomine na nekdanje dni. Zastonj pa si ekuša domi6liti njihovih obrazov. Dvajset let je že odtlej in ta leta so postavila teman zastor pred njihove obraze. Le en obraz je svetel, jasen. Njegov. Takrat je imel osemnajst let, imel je svetle lase in 6anjav obraz, kakor mlad bog. Njega je ljubila in hrepenela je po tem, da bi postal njen. Toda usoda je hotela, da ga ni odtlej nikoli več videla. In vendar, ko je zdaj po dvajsetih letih pomislite nanj, ji je spet začelo burno utripati eree, kakor takrat™ Zapre oči in vidi epet svoj prvi ples. Kako je bila takrat srečna, mlada, oboževana! In kaj je bilo potem? Sanje so se razgubile, prišla je kruta resnica. Iz- ginili so mladi obrazi, prišel je on, ki ga je morala vzeti. Star, godrnjav... Začelo se je žalostno življenje. Tedaj je vstal iznenada v njeni duši načrt, načrt, ki ga mora uresničiti, načrt, ki bo morda pomenil uresničenje vseh njenih podzavestnih sanj in ji dal nov zmisel življenja. Tale načrt: Kaj ee je zgodilo e temi desetimi ljudmi, ki so jo ljubili? Z njimi, ki so ji zaupali svoje upe, svoje 6anje, svoja hrepenenja? Kaj je življenje napravilo iz njih? Eden izmed njih je hotel imeti dosti otrok, drugi je trr ji je počite lobanja, je btla takoj mrtva. Osebne vesti Poročil se je g. Jakob Polutnik,; strojni stavec tiskarne Merkur, z gdč.] Bronislavo Cesarjevo. NaSe iskrene j čestitke! Poročila sta se: Na Bledu: g. Ra-, hard Gassner, tovarnar iz Bludenzal in gdč. G er d« Schalgruberjeva s Tr-j žiča. — Čestitamo! j Umrli so: V Ljubljani: Ana j Skubičeva; Ana Kranjčeva; Amalija j Koutnyjeva, žena trgovca z železnino ;j Lisjak Franc, kurjač drž. žel.; Josip J Spitzer, dimnikarski mojster; Francj Grabljevec, posestnik; Marija Vencaj-j zova, vdova po odvetniku; Anton Fritz, j strojni mizar; Zupančič Janez; Minkaj Grilova, soproga žel. uradnika. V C e-J 1 j u : 831etna Barbara Orozlova z Mo-! zirja; 351etni Rudolf Počivalnik, me-i hanik; 681etni Vlartin Hentak, htrež-J uik v kapuc, samostanu; Tajka Justi-j nova, dijakinja; Ana Čulkova; Alojziji Ornig, mizarski mojster; Jug Marko,j sin pos. iz Pečja pri Blanci. V M a - J r i b o r u : Jakob Maret, upok. vodja zemljiške knjige; Terezija PSschlova, posestnica; Manja Gsellmannova. N a Meljskem hribu pri Mariboru: Clletna Marija Leničeva. V Kamniku: Dragotin Cižmek, kapetan. V Trbovljah: 911etna Magdalena Hauc-kova, roj. Gablickova; Ce, vectamett ali ne. ———— —m Mihovil Pavlinovič iz Varaždina, učitelj v pokoju, je razen svojih šest otrok do danes preskrbel in vzgojil tri in šestdeset tujih revnih otrok. Vse to pri svoji skromni učiteljski plači. Trije njegovi sinovi so danes zdravniki, eden je bančni uradnik, dve hčeri sta pa učiteljici. Drugi, tuj% otroci, ki jih je vzdrževal in vzgojil so zdravniki, odvetniki, častniki, živinozdravniki, profesorji m učitelji. Malo neverjetno, a — če verjamete ali ne — resnično je. * Če bliije smo pomladi, hujša zima bo. Tako vsaj trdijo kmetje iz okolice Tuzle. Tedaj ko koljejo prašiče, skrbno pazijo na neko žlezo in po tej prašičji žlezi se nam obeta letos še prav ostra zima. Ta prašičja žleza baje še nikoli ni lagala in kmetje pravijo, da tudi letos ne bo. Torej smučarji — če verjamete ali ne — »dilcet bo kazalo še dobro namazatit V bosanski vasici Bugojno živi Milo Bošnjak, ki kljub svojim 50 letom še nikoli ni nič delal. Preživlja se od dobrote in daril »dobriht ljudi. Sleherni človek, ki mu ponuja delo in zaslužek, je njegov največji sovražnik. • Že S2 krat sta se ločila cigan Ilija Mihajlovič in njegova žena Jovanka. Pri vsaki takšni priliki si je Ilija vzel drugo ženo, Jovanka pa drugega moža. Dva in trideset sprav sta pa praznovala prav svečano. Ob tej priliki sta namreč popila enajst litrov žganja. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Ne smete pozabiti, da Vas še malo dni loči od 6. februarja t. 1, dneva otvoritve V. Hranilnega kola Jugoslavenske banke d. d., podružnice v Ljubljani. O tem svojevrstnem im odličnem načinu hranjenja Vam je bilo v božični in novoletni številki »Družinskega tednika« obširno in podrobno razloženo. Na te razlage oz. objave so se številni čitatelji Družinskega tednika s priloženo pristopnico takoj prijavili v Hranilno kolo in s tem priznali njegovo odličnost. Veliko pa jih je bilo, ki v Družinskem tedniku niso prejeli priložene pristopnice. Vsem tein svetujemo, da pišejo Jugo-slavenski banki, podr. Ljubljana, in zahtevajo od nje pristopnice. Mnogo pa jih je, ki so pristopnico odložili in sklenili, da se bodo prijavili v kolo v začetku februarja t. j. tik pred otvoritvijo. Vse te opozarjamo, da se bliža 6. februar ln da pošljejo čimprej izpolnjeno pristopnico banki. Kdor pa še morebiti premišljuje in omahuje, ta Daj naša navodila še enkrat natančno prečita ter naj se zaveda, da je Hranilno kolo v bistvu preprosto, a učinkovito hranjenje, ki ga organizira ena največjih in najuglednejših bank v Jugoslaviji, ki se ponaša s 50 milijoni lastnega kapitala. Kdor pa je oglas v Družinskem tedniku prezrl, ta naj zahteva načrt in pristopnico od Jugoslavenske banke d. »L, podružnice v Ljubljani, Gajeva ul. 3, poleg nebotičnika. t Kosem Franc, Kuhar Aleksander, [Herman Kolbezen. V Žužemberku: 951etni Fortunat Kosec. N a [ V r h n ; k i : Mihael Opeka. V Mart-Ijancih pri Murski Soboti: [Geza Vezir. V Veliki Nedelji: l Hedica Petkova, dijakinja. V Ločah £ p r i Poljčanah: Marija Laho- tva, žena zvaoičnika drž. žel. V Po-[nikvi ob juž. žel.: Peter Hla-(stec, organist to pos. V Rajhen-E b u r g u ■ Jakob Brilej, krojaški moj-f eter. V Z a b n i c i: Helena Porento-I va. V Grahovem: Anton Rutar, ► trg. in pos. Na Bab jem polju .pri Celju: Terezija Turnškov«, > prevžkkarica. Na Ostrožnem I p r i Celju: Marija Knezova, po-fsestoica. — Našo iskreno sožalje! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>HI£ Šivalni stroji! nainoveiii letošnji modeli = v največii izbiri naprodaj = po neverietno nizkih = -< cenah ~ 1 NOVA TRGOVINA | | TVUEVA (DUNAJSKA) CESTA U = 5» nasproti Gospodarske zveze S 5iiimiiiuiiiiitiiiiiiiiiuifiiiiiiin~ UMOM SPECIJAllttT na&A dni Za vsak prispevek v tej rubriki, plačamo 20 din Žalostna slika iz tovarne Iz neke celjske tekstilne tovarne so pred kratkim odšli inozemci. Delavstvo se je oddahnilo, misleč, da bodo domači mojstri bolje razumeli naš položaj. Njih. veselje ni trajalo dolgo. Tovarnar zahteva od delavca hitro in točno delo. Kdor izdela pokvarjeno blago, mu grozi kazen in odpust is službe. Delavci si ne vedo pomagati, če stroji niso v redu. To je delo mojstra, ki pa na žalost ne vidi razlike med človekom in strojem. Nedavno poprosi vsa potrta neka delavka mojstra, da ji popravi stroj. Namesto, da bi mojster storil svojo dolžnost, psuje in kriči na ubogo revico, ki ni ničesar zakrivila. Odpovedo ji'živci, v nji se zbudi teptani ponos, zamahne z roko in gospod mojster dobi zaušnico. Začne jo brcati in psovati, jo obkladati z imeni, ki ne zvenijo prav laskavo pa tudi niso človeška. Zazeblo me je v duši, ker sem bila navzočna pri ravnanju z delavci te tovarne. Tujci so jih imeli za ljudi, medtem ko jih ima domačin za živali. Mislim, da ni čudno, da ravno naši. delavci hite navzdol, ako jih silijo k temu celo lastni bratjeI Navzočna. Varujte svoje pse! Nekatere dame imajo svoje pse samo za zabavo, ne pomislijo pa, da je treba na nje tudi paziti. Mišljenje vsakega kulturnega človeka je po mojem mnenju, da ščiti živali, ki jih je doletela ta nesreča, da morajo biti v človeški oskrbi. Da se ljudje zavedamo navadno samo svojih pravic ne pa tudi svojih dolžnosti, je v polni meri okusil ubogi pes tiste vrste, ki se z njimi dame le zabavajo in ki jih nekateri imenujejo »cucke«. Dama, ki je imela takšnega psička, je očividno premalo pazila nanj, ker je na križišču Gregorčičeve ul. prišel pod tramvaj. Ker se tramvaj na take ovire ne ozira, je psičku v zadnjem delu zlomil kosti. Pes je tulil in cvilil, da bi se ga kamen usmilil. Njegova lastnica ga je z nogo potisnila h kraju, a pes je od bolečin pošteno ugriznil. Da ni morda spoznal...?! In dama je izginila. Ko je prišel stražnik, je telefoniral po konjederca, da bi psa rešil bolečin. Ljudje so pa pasli neizbežen »firbec« na trpeči živali. A to še ni bilo dovolj. Dregali so ga z dežniki in nogami in se smejali, ko je ubogi pes pograbil za dežnik ali hotel zgrabiti za čevelj. Ali je to naša srčna kultura? In njegov gospodar, zakaj nima psa na vrvici ali bi ga pa vsaj poklical, ako vidi, da prihaja tramvaj. Tako zanikrnost bi bilo treba kaznovati s čisto človeškega stališča in ni treba, da je zato človek posebno vnet pristaš »društva za zaščito živali«. Saj smo ljudje! K. S. Pije ga z velikim veseljem Pred nedavnim sem v boljši gostilni opazovala naslednji prizor. Neka gospa in gospod, nedvomno mati in oče otroka, ki je sedel sredi med njima, sta ubogemu otroku, štiri do pet let staremu, ponujala poln kozarec vina. Otrok, bil je gotovo žejen, ga je v dušku izpil. Kmalu je postal razposajen in začel je nagajati gostom v sobi. Mati in oče sta z veseljem gledala početje svojega ljubega malčka, ki je kmalu spet pograbil poln kozarec vina in ga zvrnil. Na opozorilo nekega gospoda, čeS da alkohol ni za otroka, je gospod dobil naslednji odgovor: »Le nikar n® skrbite za najinega otroka, midva žc veva, da mu vino ne škodi, saj ga pije vendar s takšnim veseljem.« LA—Di. 35.000tonska francoska vojna ladja »Richelieu«, ki so Jo te dni kot prvo izmed štirih vojnih ladij te vrste spustili v Bresta v morje. »Richelieu« bo fenela hitrost 31,5 vodov to bo najhitrejša ladja francoskega vojnega brodovja. Drugo vojna ladjo Istega tipa, »Jeana Barta«, bodo »pustili v morje v nekaj mesecih; takoj po splo-vHvt »Richelieuja« sadno 9» graditi tretjo vojno ladjo »Clemenceau«, K bombnim atentatom na Angleškem: Detektivi na prizorišču enega izmed mnogih skrivnostnih bombnih atentatov v Londonu. Newyorški ikandaičel ..Mrtvec živi** -..živi" ie mrtev Stepari/a z dvojčki Varšava, januarja. V Varšavi sta pred kratkim živela brata-dvojčka Aleksander in Kazimir Sochazki. V vsem sta si bila tako podobna, da ju je bilo nemogoče ločiti drugega od drugega. Bila sta si celo tako podobna, da jih še njuni starši niso mogli razločiti. Zato so bili prisiljeni, da so ju različno oblačili in se tako izognili stalnemu zamenjavanju. Ko sta brata dorasla, sta skupaj ustanovila izvozno tvrdko. Tako sta ostala tudi zdaj še zmerom skupaj. Vsaj podnevi, šele zvečer sta se ločila, kajti čeprav je Aleksander ostal samec, se je Kazimir poročil, čudaški je bil pa prav samec, ki se je previdno zavaroval za življenje za 50.000 zlotov, medtem ko brat sploh ni mislil na kaj takšnega. Usoda je pa hotela, da je pred nekaj meseci umrl ravno lahkomiselni poročeni brat. Vdova je bridko jokala zaradi izgube svojega moža. Mogoče je objokovala prav tako konec svojega dotedanjega udobnega gmotnega položaja, kajti ko je o tem govorila s svojim svakom, je rekla: »Kakšna škoda, da se ni Kazinih- tako zavaroval kakor til« Ni bilo treba veliko besed, da je iz te izjave vzklila prava machiavelli-tična misel. Nič nista oklevala, da misli ne bi takoj uresničila. Namesto da bi objavila Kazimirjevo smrt, je vdova naznanila oblastem, da je umrl njen svak Aleksander. Tako je prevzel pravi Aleksander, ki je zdaj postal lažni Kazimir, mesto svojega brata pri njegovi vdovi. Nihče ni ničesar slutil. Pokojnega so pokopali in čez nekaj časa je zakonski par Sochazki zahteval od zavarovalnice izplačilo zavarovalnine 50 tisoč zlotov, ki so bili predvideni v pogodbi v slučaju smrti Aleksandra Sochazkija. Življenje bi teklo po tem dogodku spet mirno dalje in nihče na svetu ne bi tega nikoli zvedel, če ne bi nekje na Poljskem živel še tretji brat, ki pa dvojčkoma ni bil prav nič podoben. Ko je prišel na pogreb v Varšavo, je takoj začel dvomiti. Najprej ni o tem rekel ničesar svojemu bratu in svakinji, temveč je na lastno pest začel na skrivaj pozvedovati. Po dolgem času se mu je posrečilo dobiti v roke sleparije. Napotil se je k bratu in mu sporočil svoja odkritja, čeprav je Aleksander skušal vse utajiti, je imel brat tako neizpodbitne dokaze, da lažnima zakoncema ni preostalo drugega kakor, da sta sleparijo priznala. Bratski detektiv je videl, da je dobil igro. Zahteval je za molčanje polovico zavarovalnine. Sicer bo pa oba naznanil oblastem. Prišlo je do mučnega prepira med tremi ljudmi, ki pa ni imel konca. Neprijetnemu bratu sta zakonca ponudila majhno vsoto, ki jo je pa ta odločno odklonil. Vztrajal je pri tem, da hoče dobiti vsaj tretjino zavarovalnine. Ker je naposled spoznal, da ne bo vsote, ki jo zahteva, nikoli dobil, Je navidezno privolil sprejeti manjši znesek. Komaj ga je pa imel v rokah, je odšel na policijo in tam pripovedoval o nenavadni pustolovščini Kazimira, ki je postal Aleksander in o mrtvecu, ki se še mudi med živimi. Nenavadno trojico so prijeli in zdaj čaka obsodbe. Na pokopališču so pa morali iz spomenika umrlega moža odstraniti krstno ime Aleksander in ga nadomestiti z imenom njegovega brata. Družba, ki je delala pritlikavce Budimpešta, januarja. Budimpeštanska policija je prišla na aled veliki aferi, ki Je kakor ae adl »vojevrstna. 2e dolgo časa so učitelji t budim-peštanskili šolah opaaovali, da nekateri otroci sploh ne rastejo in da očitno zaostajajo za svojimi tovariši in tovarišicami. čeprav so bili starši normalni, so ti otroci ostali majhni kakor pritlikavci, ki so se od njih razlikovali samo po tem, da so imeli glave mnogo večje od njih. Najprej so opozorili na to zdravnike, ki so ugotovili, da so ti otroci zaostali v rasti zato, ker so sauživali neka sredstva, ki ovirajo rast. Po tej ugotovitvi so obvestili policijo, ki je uvedla odločno preiskavo in že čez nekaj dni dosegla uspeh. Vsi ti pritlikavci so bili otroci revnih staršev, ki so svoje otroke prodajali neki družbi. Ta družba je sklepala s starši pogodbe. Starši so se zavezali, da bodo dajali svojim otrokom zmerom neka sredstva, da bodo otroci ostali majhni. Družba se Je s svoje strani zavezala, da bo zaposlila te otroke po varijetej-skih odrih in da bo polovico zaslužka teh umetnih pritlikavcev izplačala njihovim staršem. Po dosedanji cenitvi se zdi, da Je samo v Budimpešti okrog 2000 umetnih pritlikavcev, ki so postali žrtve te kriminalne družbe. Zadnje čase je spravil v tek veliko črnila in še več jezikov v Newyorku škandalček, ki je nastal zaradi neizrekljive naklonjenosti Američanov za pariške modne stvaritve in zaradi nič manj izrazite nenaklonjenosti do carine na te predmete, kakor poroča posebni poročevalec francoskega časopisa »Petit Parisien« Raymond Lange svojemu listu iz Newyorka. čeprav škandalček še ni dosegel obsega fantastične sleparske afere, vendar je pikanten zato, ker so vanj zapletene znane osebnosti iz newyorške družbe in gledališča. Neka častivredna dama iz newyor-ške družbe, gospa Lauerjeva, žena sodnika najvišjega sodišča, je obtožena, da je vtihotapila za okrog 50.000 frankov pariškega blaga, Pri tem se je po-služila naklonjenosti nekega Chape-reauja, ki ga je srečala na francoski Rivieri, pustolovca, ki je namazan z vsemi mazili Broadwaya in Hollywoo-da, ki se je izdajal za trgovskega potnika Nicarague in ki mu je ponarejeni potni list zagotovil diplomatsko nedotakljivost. Pretihotapiti pariške krasote — kajpak proti plačilu — mu je bilo torej igrača. Kako je to za lepo žensko zapeljivo! In kako so francoske toalete in blišč zanjo šele pridobile na vrednosti, ko so se z uspehom ognili carine! Gospo Lauerjevo je preslepilo obljub polno pripovedovanje lažr.ega diplomata; podlegla je skušnjavi. George Burns, priljubljeni igralec v radiu in v filmu, tudi ni hotel zaostajati in je za svojo ženo, gledališko igralko Gracio Allenovo, naročil za 200.000 frankov pariških draguljev. Vsi ti ljudje so danes na zatožni klopi. Tudi način, kako je prišlo do škandala, je originalen. Sodnik najvišjega sodišča in njegova žena sta smatrala za potrebno, da v proslavo vrnitve v Newyork to ▼ priznanje dobre kupčije uslužnega posredovalca v svojem razkošnem stanovanju v Park Aveniji pri- redita večerjo. Bilo je v začetku oktobra; svet si je komaj oddahnil od razburjenj v Monakovem. Kajpak so se pogovori sukali okrog najnovejših dogodkov to pri dezertu ni nihče pozabil otresti se nekaj krepkih na račun Hitlerja. Služkinja je bila pa Nemka in po vrhu še narodna socialistka. Takšnole obrekovanje njenega Fiihrerja je bila prehuda preizkušnja za njen patriotizem. Z odločno kretnjo je odpasala med jedjo svoj predpasnik, pustila goste in jedi in se je uprla še dalje streči takšnim ljudem. Treba je pripomniti, da takšna nacionalna občutljivost ni prav nič motila pojedine, a uboga gospodinja se je morala čez nekaj dni hudo spokoriti zaradi zaupanja do svoje maščevalne služkinje. Gospa Lauerjeva je bila namreč dovolj neprevidna, ko je jemala iz škatle za klobuke stvari, ki jih je prinesel Chapereau iz Francije in je pripomnila, da za vse te krasne stvari ni bilo treba plačati niti beliča carine. Kako vendar fino perilo dobro de koži, ki se ga ne samo da ima pariško znamko, niso niti dotaknile hrapave roke carinikov! Služkinja z naclonalnosociali-stičnim srcem je šla pa kratko in malo na policijo in vso stvar prijavila. Drugi dan so preiskali stanovanje, našli so svileno perilo in dragocene predmete in jih zaplenili, diplomata brez poverilnega dokaza pa aretirali; sodnik pa lista stran za stranjo v knjigi zakonov v upanju, da bo našel sredstvo za opravičilo žene, ki je vse preveč ljubila pariški blišč. Ze veliko se je pisalo o strogosti ameriške carine. Nedvomno je strožja od francoske, a tako grozna, kakor si jo nekateri predstavljajo pa spet ni, posebno če se ljudje pokore naredbi. Gotovo ni vselej prijetno, če stopiš z ladje na kopno in nestrpno čakaš, kdaj se boš znašel v newyorškem vrvežu, potlej moraš pa čakati, to pogosto še zelo dolgo, dokler ti carinik ne pre- gleda kovčegov, ročnih torbic in potnega lista. Vsak iz tujine prihajajoči Američan in vsak, kdor biva v Ameriki, ima pravico prinesti s seboj blaga v vrednosti do sto dolarjev. Vsak mora pa predložiti pismeni seznam nakupov; na njem mora biti označena najbolj nedolžna zobna ščetka to najbolj neškodljiv košček mila. Kar je nad vrednostjo 100 dolarjev, se mora podvreči carini, a vsak predmet, pa naj bo celo zaboj šampanjca, sme biti označen na listi prosto uvoženih predmetov. Ameriški cariniki imajo rlsje oči. Nič ne pomaga zamenjati etikete Rue de la Paix iz Pariza z onimi iz Pete Avenije v Newyorku, ali pa trditi, da so diamanti samo bel kremenjak. Le redko jim uide kakšno skrivališče, če imajo dvome, gredo po pojasnilo k izvedencu. Tamkaj imajo namreč strokovnjake za vse: za krzno, umetnine, blago, ure, čipke, dragulje. Strogi so z umazano literaturo. Nekoč je po pojasnilu, da je to samo neka francoska knjiga, neki carinik, ki ni bil vešč francoščine, dal v natančnejši pregled Lansonove »Zgodbe iz francoske literature« nekemu strokovnjaku. Pripovedujejo tudi neko zgodbo, kako je neki čuvar javne morale nekoč zadržal neki album s fotografijami zaradi nekaterih golih figur, dokler niso opazili, da so bile reprodukcije iz Sikstin-ske kapele. V laseh skrite predmete, z dragulji napolnjene sprehajalne palice, pasje ovratnice z vdelanimi zapestnicami kaj hitro izvohajo. Za važ. ne nakupe imajo namreč v mnogih velikih evropskih trgovinah vohunski sistem, ki so pri njem udeleženi nameščenci sami. Ameriška carinska uprava meni, da so se v petih letih, odkar prakticirajo ta sistem, carinske poneverbe zmanjšale za polovico. V enem letu so znašale globe pri 453.000 potnikih samo 304.000 dolarjev. Kar pa se ne bo nikoli spremenilo, je načto potnikov, ta kakor se zdi posebno žensk: občutek zmage, če se je posrečilo pred carinikom kaj skriti. In v tem obstoji nedvomno glavna zmota, ki je pripravila sicer častivredno sodnikovo ženo do pokore. Biia je ravno toliko šibka, da se ni mogla zoperstavljati vabljivim pariškim dragocenostim, ki so v njenih očeh postale še dragocenejše, ker so ušle zanikam postave. Skrivnost dvorne lekarne H absburžanov Dunaj, januarja. Nasproti dunajskega dvora stoji še danes lekarna, ki se imenuje dvorna lekarna. Ta lekarna je z zdravili preskrbovala vse člane bivše habsburške dinastije, še danes ni jasno, kdaj je nastala. Pred sto leti so pesniku Grill-parzerju poverili nalogo naj napiše zgodovino dunajske dvorne lekarne. Grillparzetr pa ni bil samo pesnik, temveč tudi ravnatelj dvornega arhiva. Zato ni mogel izvršiti te naloge. V kabinetu ravnatelja lekarne se nahaja velikanska omara, polna zvezkov. V teh zvezkih so popisane vse bolezni posameznih članov habsburške dinastije. Samo en človek na svetu pozna popise teh bolezni. To' je upravitelj dvorne lekarne. Američani ao že pogosto ponujali ogromne vsote, da bi vsaj enkrat pregledali te listine, toda vse so odbili. Za raziskovalce plemena in nasledstva so to dragoceni podatki, ki bi z njihovo pomočjo marsikaj razjasnili. In vendar bo prišel dan, ko bodo imeli dostop do tega arhiva ne samo učenjaki, temveč tudi drugi ljudje. V arhivu so tudi recepti vseh tistih zdravil, ki so jih poslali na dvor, ko je bil bolan kakšen član habsburškega doma. Na teh receptih so podpisi najboljših zdravnikov in univerzitetnih profesorjev. Kadar so za cesarja pripravljali kakšno zdravilo, je bil ves potek strogo tajen. Zdravilo je osebno pripravljal upravitelj dvorne lekarne. Ko je Franc Jožef v zadnjih letih svojega življenja bolehal, so se na dunajski borzi zelo vznemirili, ko so zvedeli, da »gospod iz Schdnbrunra« spet kašlja, špekulanti so se zbrali okrog dvome lekarne, ko so mislili, da bodo zvedeli kakšno zdravilo pripravljajo za cesarja. Za to skrivnost so ponujali lekarnarjem velike vsote denarja, A nihče ni mogel ničesar zvedeti. Dvorna lekarna je sestavljala tudi lepotilna sredstva, ki so jih uporabljali člani habsburške hiše. Neokusno oblečeni minister Newille Chamberlain se ne razlikuje od Anthonyja Edena samo po svoji zunanji politiki, temveč tudi po svoji obleki. Medtem ko so se v Ameriki ob Edenovem obisku čudili njegovi dostojni in gibčni pojavi, so še zmerom v skrbeh, ki jim jih je pripravila obleka ministrskega predsednika na banketu inozemskih časnikarjev. Naj. težja pregreha proti modi, ki jo je sto. ril Chamberlain, je bila ta, da je nosil črn telovnik, ki mu pravijo Eve-ning Dress. Njegovi zagovorniki so sicer takoj razložili, da je črn telovnik na mestu, ker traja še uradno dvorno žalovanje zaradi smrti kraljice Maud. Bili so pa zavrnjeni, češ da predpisi o dvornem žalovanju nikakor niso uvedli za Eveningov Dress črnega telovnika. Ko so vprašali vodilnega strokovnjaka v modi, kaj ni bilo omenjenega večera v redu na ministrovi obleki, je odgovoril: »Zelo veliko. Njegovi rokavi so bili veliko predolgi; segali so mu skoraj do palcev, medtem ko se mora po predpisu videti za pol palca zapestnic; Prav tako sta se zdela predolga frak to telovnik. Globoki izrez telovnika pa Je poudarjal ministrovo velikost in koičatost. Moral bi nositi krajši telovnik, ki bi napravil njegova ramena bolj široka. Naposled je imel Chamberlainov telovnik pet gumbov, medtem ko sme imeti samo tri — pri zelo veliki postavi kvečjemu štiri gumbe.« Is tega lahko sklepamo, da je angleškemu ministrskemu predsedniku nrav vseeno, kdo določa angleško modo — dokler sam odloča o angleški zunanji politiki. Budilka, ki prižge luc in skuha kavo Nedavno smo brali, da je neki in-ženjer iz Stockholma sestavil budilko, ki zbudi človeka ob določeni uri in mu prižge luč. Pred nekaj dnevi pa se je razvedelo, da ima neki italijanski železničar že osem let podobno pripravo, ki ga zbudi, prižge luč in mu — razen tega še skuha kavo. Luigi Altore, tako se imenuje ta železničar, pripoveduje, da stanuje daleč od kraja, kjer je zaposlen, in da mora zaradi tega vsako jutro odpotovati z zgodnjim vlakom. Sama budilka ga ne more spraviti na noge in moral si je ustvariti vabljivejšo pobudo za vstajanje. Taka pobuda se mu je zdela kava. Tako je odkril budilko, ki skuha dišečo kavo, preden ga zbudi iz sanj. Odslej »Družinski tednik« • vedno na 12 straneh! O Tudi na otoku gobavcev so ljudje lahko srečni *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pred poldrugim letom je nastal v Angliji zanimiv spor. Neka žena se je branila slediti svojemu možu, ki so mu;: na otoku gobavcev poverili vodstvo: Zavoda. Mož je pisal svoji ženi, da bo dobila razkošno vilo, avto, vse polno! služabnikov in motorni čoln, de pride . k njemu, mlada žena pa mu je odgovorila, da ne bi mogla živeti med go- ODTISKI NOSOV V Kanadi se je razvnel spor, ali naj psa tetovirajo, ali pa naj jim vzamejo odtiske nosov. Trenutno uporabljajo oba načina, da spoznajo izgubljene dragocene pse. Klub Ijubi- __________________________ teljev psov v Kanadi trdi, da je bavci in se je~obrnUa na'oblast vo, “dni okrutnost, če psom tetovirajo njihove W ji prisilno določila del moževih pre-i '.številke v uho, da pa jih ne bo nič otoka jemkov, dokler se ne vrne gobavcev Sodišče je takšno vzdrževalnino od-'' tisih določiti identiteta, prav tako je klonilo, češ da je ženino upiranje ne-' ’■ tudi 8 pasjim nosnim od tis kom. No- opravičeno. ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET bolelo, če jim vzamejo odtisi; nosa. Kakor se da pri človeških prstnih od- ben pasji nos ni dmgemu enak. Zena je dejala časnikarjem, ki sol Toda psi odtiskovanja nosa prav Pisali o njeni zadevi, da najbrž ne bi;: tako ne marajo kakor tetoviranja. nobena ženska na Angleškem irt\o-'.',Nos jim posuše, potem pa jim ga na-J^&la izgledov na mirno domače živ-:: mažejo s sajami ali tiskarsktm črni- lom ter pritisnejo na papir. Da psi nad tem niso navdušeni, je prav razumljivo. BARVNA SLEPOTA — ZA MUHE pavi, drugi gladki. Lepila tit' na vseh delih. Izumitelj trdi, da imajo muhe hrapave dele rajši. Zato vodijo hrapave »potit v sredo ozemlja, ki je namazano z lepilom. Nove muholovke so pestre. Izumitelj trdi, da sinja barva najbolj privlačuje muhe, za njo temnordeča in naposled vsi odtenki rumene barve. Slonovinasta in Hvozelena barva muhe odbijata. Zato » Jjenje tako dvomljivemu življenju. Dobila pa je mnogo odgovorov, ki so njen “Kovor odklonili. To ji je menda šlo do živega. Zdaj se je razvedelo, da je **rivaj odpotovala za možem, in njena ~lati j« povedala, da ji je pisala hči ^ plsmo z otoka Bobavcev.:; V Ameriki so odkrili novo vrsto čut- J« ^ ^em oto^u si ,3e zamišljala •muholovk. Te muholovke so prav w drugačno, kakor je v resnici, ’ komplicirane in so sestavljene iz raz-S11*8« je navadila podnebja, uživa 5«^ materiala. Nekateri deli so hra- PO»6 tamkajšnjega življenja in je nam. druai aladki. Lernla ni na vseh »««abila ves strah pred gobavci Vraga so aretirali Varšav*, januarja. Policiji Iz Witoa se je posrečilo, da J® prijela »živega vraga*, Slo je nam-za kmečkega sina Kowalsldja, ki K vdovo nekega ameriškega izseljenca Sleparil za več tisoč zlotov. Noč za nočjo je trkalo na okno hiše, Je vdova v njej stanovala popolnoma sama. Ko je nekoč vsa prestrašena odprla okno, je stal pred njo luclfer v vsem svojem peklenskem sijaju. Pripovedoval ji je o strahovitih mukah, ki jih trpi njen mož v peklu. »Dobro bi bilo,« ji je dejal vrag na *oncu svojega pripovedovanja, »če bi Pod prastaro vrbo ob mlinu od časa °° časa zakopala nekaj denarja, da bi ubogemu možu nekoliko olajšala Peklenske muke.« Vdova je sledila vragovemu nasvetu, tl ji je po enem mesecu, ko je zakopala že skoraj 6000 zlotov, povedal, da se njen mož počuti v peklu že »kakor doma«. Ko je neke noči hotela spet zakopati sto zlotov za svojega moža, jo Je presenetil mlinar in jo prisilil, da Je vse povedala. Mlinar je o tem takoj obvestil policijo, ki je »vraga« aretirala, ravno ko se je hotel vdovi zahvaliti v imenu moža za njeno naklonjenost. »Kotiček za parčke« London, jamoiarja. V nekem kinematografu v Uxbridge, vzhodno od Londona, so zaljubljeni Parčki že nekaj časa zbujali neprijetno Pozornost s svojim poljubovanjem in Kramljanjem in ravnateljstvo je sprejelo veliko pritožb s strani gledalcev, *eš da ne morejo slediti dejanju na platnu, ker parčki povzročajo preveč hrupa in pri svojih priznanjih ljubezni ovirajo gledanje. »Starejše dame so bile glavne obtožiteljice«, Je izjavilo ravnateljstvo, »in mnoge izmed njih so zahtevale, da bi morali vse pare pometati ven. Ker pa nočemo biti tako trdosrčni, smo v naši novi dvorani uredil .kotiček za parčke'; razsvetljava Je v tem delu slabša kakor v ostali dvorani in upamo, da se bodo parčki poslužili te priložnosti in drugih gledalcev ne bodo motili.« Proti tej originalni ideji pa zdaj živahno protestira duhovščina lz Ux-bridgea, Izjavila je, da noben mladenič J*e kaže spoštovanja pred seboj samim pred svojim dekletom ln da Ji ne bo Izkazal nobene pozornosti, če jo bo Peljal v »kotiček za parčke«. so nove muholovke sinje in temnordeče. ORANJE — NAJLJUBŠE DELO Pri vsakoletnem sestanku Kanadske gospodarske družbe v Edmentonu uprizore tekmo v oranju. Letos je dobila prvo nagrado ženska, miss Edna Gratix. Zmagovalka je dejala, da ima oranje rajši kakor vsa druga domača dela. NAJ ŽIVI NATANČNOST! V nekem majhnem južnoafriškem mestu so igrali te dni film »Dama s kamelijami«, kjer ima glavno vlogo Greta Garbo. Nad vhodom v kino je napisano naslednje opozorilo za obiskovalce : »Svoje cenjene obiskovalce opozarjamo, da poljublja Greta Garbo Boba Taylorja natanko ob IS h 57 min., 16 h 2 min., 18 h in 5 min. in 22 h 10 miru Ob nedeljah in praznikih je prvi poljub že ob 12 h SO min, TUDI PRI NAS BI SE KAJ TAKSNEGA OBNESLO Poročne svečanosti so po vsem svetu podobne, preproste pa so v večini primerov tudi ločitve. Tako je na primer pri Eskimih ta moža, ki se hoče od lene ločiti, dovolj, da napravi doma prepir, zapusti dom in ostane zunaj več dni. Za ženo je to se hoče ločiti, pred pričami dve pal- # iici, ki jih uporabljajo tam namesto " žlic. Zakon je s tem ločen. Pri Turkomanih vpraša žena, ki se hoče ločiti, moža, ali sme iti iz hiše. Če ji on odgovori: »Pojdi!« pa ne doda: »Vrni s«/«, sta ločena. TO BI BILO DARILO! NajdragocenejM koiuhovinasti plaši je bil nedavno razstavljen v neki neivyorški trgoinni. Stal je samo štiri in pol milijone dinarjev. Narejen je bil iz devetdesetih kož belih močvirskih vider. Kožice so zbirali sedemnajst let. Bela močvirska vidra; je križanec med moč-virsko vidro in, hermelinom. j LADJA S ŠESTIMI MILIJONI POTNIKOV Posebno pazite kaj bolnik pije! Ge Vam je le mogoče, daife mu za /.dravle )n užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdeilmi srd če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brei-plačnl prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI povedovala, nikoli niso pustili na miru, temveč so jo mučili podnevi ln ponoči. Njen mož, tovarnar orožja Winche-ster, je znašel neko vrsto pušk, ki so umorile veliko ljudi. Ta izum je prinesel smrt, a tudi bo-Kanada je kupila v Ameriki 6 mt-;:gastvo iznajditelju ln njegovi ženi lijonov čebeL Ziidnja leta je bil nam- J reč pridelek medu v Kanadi zelo slab. Da se izboljša pleme čebel, so Ka-nadci sklenili uvoziti S milijonov čebel. Te čebele so potovale v šestih ogromnih uljih, ki so jih naložili na voliko ladjo. NA RAČUN BOLNIŠKE BLAGAJNE? V Etonu, najodličnejši angleški šoli, kaznujejo gojene* š« dandanes znamenje, da je zakonske sreče ko- e bičanjem. Najnenavadnejše pa je ncc in da lahko odide. to, da dobi kaznovani potem še račun V zapadni Kini prelomi dvojica, ki za — »zdravljenjem. Old Joe« najstarejši milijarder Angleški državni blagajnik je prejel februarja leta 1938. navadno pismo, ki je v njem stalo tole: »Priložen je majhen ček, ki ga uporabite po svoji razsodnosti« — nobenega podpisa — ničesar. Malomarno je uradnik rae-ganil priloženi ček. V prvem trenutku je mislil, da gre za neslano šalo. ček se je glasil na dva in pol milijona funtov. Ni bilo dvoma, kajti papir je bil pristen. Neki velikodušni domoljub je hotel pomagati državi, ki ji gre pri blagajni zmerom nekoliko trda. špekulirati z žitom — brez beliča kapitala. čez osem let je Joe postal večkratni milijonar. A materialistično kupčevanje mu Je začelo presedati. »Odslej bom mislil na svojo dudo,« je dejal in sklenil, da bo postal misijonar. Odriniti Je hotel v kolonije in namesto graditi mline, pridobivati duše za Boga. Vodstvo svojega podjetja je izročil nekemu prijatelju. V trenutku, ko se je hotel vkrcati, je pa prijatelj odrekel privolitev. sii' Joseph Rank? Ljudje se bodo od smeha držali za trebuhe, Ne, ostal bom Old Joe.« Joe Ima tri sinove. A nobenemu ni odstopil niti majhnega dela nadzorstva nad ogromnim podjetjem. Po Rockefellerjevi smrti je postal »Old Joe« najstarejši milijarder. To ga pa i» zadržuje, da ne bi še danes delal kakor črnec. Pred kratkim se Je peljal k snemanju nekega verskega filma, ki ga je denarno podprl. Ko je tekal okrog po študiju, ga je na- dvakrat rta dan s: Chlorodonf zobno pasto Cek so izmenjali. A banka je odbila * »po naročilu« vsako pojasnilo o lastniku. A tudi državni blagajnik je lahko radoveden. Ze iz davčnih razlogov. Primer so prepustili nekaterim Iznajdljivim časnikarjem ln Scotland Yardu in čez nekaj časa so zvedeli, da je bil človek, ki je podaril državi na tako svojevrsten način del svojega premoženja, Joseph Rank. Rank je veleindustrijec, in je sovražnik vsake reklame. Lahko se pohvali, da še ni nikoli doživel interviewa in da ga še niso slikali. Kljub temu, ali pa morebiti prav zato, ni mogel preprečiti, da ne bi bil slaven v angleški javnosti in da ga ne bi vsakdo poznal pod imenom »Old Joe«. Predniki Joa, ki je danes najbogatejši človek v Angliji, so bili že v treh rodovih mlinarji. Joe je prišel na svet v nekem mlinu na veter v Yorkshiru. Z ena ln dvajsetim letom je zgubil očeta ln Je moral prevzeti posle. Razvil je pravljičen smisel za J Vodnikov fr« 5, kupčijo. Kupil Je parni mlin ln začel |telcton 2V77- »Slab misijonar boš,« je dejal. »Tvoje mesto je pri mlinih. Tako je odločil stvarnik.« Joe Rank se je vdal v svojo usodo. Preselil se je v London, kjer je postal kmalu najvažnejša oseba žitne borze »Liverpool Baltic Exchange«. Kakor veliko ljudi, ki so si pridobili z lastno močjo velikansko premoženje, je tudi Joa popadla misel, da ne bo mogel ohraniti svojega premoženja, če ne bo živel skromno, skoraj omejeno kakor v mladosti. Pri njem ni nikakršnih sprejemov, ne velikomestnega življenja. Jurij V. ga je hotel povzdigniti V plemskl stan. Joe je odklonil. Misel se mu je zdela smešna. »Jaz, da bi bil Za vse ljudi ob vsakem lasa MOTOHOVO kavo Krekov Irg 11, fe 1 e fo n 23-48 hrulil operater, ki je mislil, da je eden izmed igralcev: »Nikar ne tekajte tako neumno okrog, tukaj vendar delamo!« »Prav,« je menil Joe, »po tem nasvetu se še lahko ravnam.« Ljudje so prodrli v y>grad duhov«. Newyork, januarja. Vsi tukajšnji listi poročajo, da so ljudje vdrli v carstvo duhov. In zares, pretekli teden je človeška noga prvič stopila v »grad duhov«, dvorec, ki ga je zgradila v Saint Joseju, v Kaliforniji, vdova Sara Win-chesterjeva. Doslej je svetovni tisk pogosto pisal o tem nenavadnem gradu. Sara Wlnchesterjeva je dvignila to zgradbo s 160 sobami za okrog 300 milijonov dinarjev in jo posvetila duhovom in strašilom, ki je, kakor je pri- Sari. : Sara Je uživala bogastvo, a se Je bala duhov. Pripovedovala je, da jo vsako noč obiskujejo duhovi tistih ljudi, ki so umrli od izuma njenega moža. In da bi pomirila te duhove, je zgradila to ogromno palačo s 160 sobami ln jo opremila z najmodernejšim udobjem. Pred kratkim je pa Sara Winche-sterjeva umrla, a gradu še ni dokončala. To pa zato, ker so ji duhovi, ki so bili še zmerom nezadovoljni s palačo, vsalco noč povedali, kaj je treba v njej spremeniti. In kar so ji duhovi ponoči rekli, to so drugi dan delavci napravili. Ker Sara Winchesterjeva ni zapustila naslednika, je »grad duhov« prešel v državne roke. Država je dala zdaj to stavbo v najem nekemu ameriškemu filmskemu podjetju, ki zdaj v njem filma neki policijski film. Ciganka, ki je prorokovala umor Nikolaja II, Varšava, Januarja. V CJdjmtjl na Poljskem je pravkar umrla 118 let stara ciganka Bog umila Kozerowa. Menijo, da Je bila najstarejša ženska na svetu. Omožila se je petkrat in je imela 15 otrok, 52 vnukov, 240 pravnukov in 420 prapravnukov. Stara ciganka Je bila slavna prerokovalka; prerokovala Je eavratnl umor carja Nikolaja n. Obvlada Je sedem jezikov. Dvakrat je šla v Ameriko, emkrat na Kitajsko in Je prepotovala vse evropske pokrajine. K pogrebu stare ciganke, ki je bil v Gdynijl, so prišli cigani iz cele Poljske, Romunije in Madžarske in tudi ciganski kralj. Pri pogrebu je spremljal staro ciganko po ciganski navadi velik vijolinskl orkester. Štrajk v kinu in prodaja knjig Strajk v pariških kinematografih, ki se je končal zadnje dni preteklega tedna, Je imel vsaj neko dobro posledico: v treh dneh, ko so bili kinematografi zaprti, je zelo narasla prodaja knjig. Mogoče Je, da je temu kriv odličen domislek reklamnega šefa ene izmed največjih pariških knjigarn. Ta firma ima več podružnic, ki se nahajajo v bližini največjih kinematografov. Pred vsako trgovino se Je nahajal velik plakat z napisom: »Danes ne morete iti v kino. Kako bi bilo, če bi zvečer prebrali kakšno knjigo?« V resnici je dosti ljudi obstalo pred temi plakati in še nikoli ni bilo prodanih toliko knjig kakor to pot. Ker so uspeh tega plakata opazili tudi drugi knjigarnarji, so seveda tudi oni napravili podobne plakate in imeli so z njimi velike uspehe. Novela ,,Družinskega tednika** POTRDILO Napisala Hermynia Zur Muh/en Stric Aleks, Bog ee ga je usmilil in 8a je že pred petimi leti poklical k ®ebi, je bil sijajen človek. Bil je dober, dobrotljiv v najboljšem pomenu besede, pameten, včasih celo duhovit, kijub temu je pa ljudi, ki ee je z nji-n'i družil, e svojo muhavostjo spravil Pogosto iz ravnotežja. Muhavost strica Aleksa je bila namreč v tem, da je hotel imeti o vsaki trditvi potrdilo in celo pismeno potrdilo. ge]e |{0 je jmej potrdilo v rokah, je bil srečen in zadovoljen, ^osebno je bil pa srečen takrat, če je bilo v potrdilu napisano kaj neprijetnega. V gimnaziji je bil sicer dober »opiiec, a uganjal je vse mogoče norije in zmerom je zagodel kakšno prav divjo. Pogosto ee je primerilo, da J® razjarjenega profesorja, ki je Aleksu očital, da je največji razgrajač v razredu, prosil: »Prosim, gospod Profesor, ali mi daste potrdilo o tem?« Ce mu le nče crrozil. da ne bo niti s a no, a odločno: >Papa, daj mi prosim potrdilo.« Aleks ee pa ni šel učit čevljarstva, temveč je postal državni uradnik. Ko je imel trideeet let, se je poročil z eno najlepših žena, ki sem jih kdaj poznala. Teta Stefi je vroče ljubila svojega Aleksa in se je kaj hitro privadila njegovi edini norosti. Včasih nam je smeje ee pripovedovala, da jo je prosil, ko je pristala na poroko in ko mu je po enem letu zakona povedala, da bo postal oče: »šteli, srček moj, daj mi prosim potrdilo.< Vsa potrdila je imel stric Aleks spravljena v veliki florentinski skrinji. Skrbno so bila zavita in urejena po letnicah. Rajši bi izgubil najdragocenejše, kakor te zavitke, ki jih je imel skrbno shranjene med drugimi važnimi listinami. Prav tako priden kakor v šoli je bil tudi v uradu. Obetala ee mu je lepa bodočnost in teta Stefi, ki ni bila častihlepna zaradi sebe same, temveč samo zaradi svojega Aleksa, ga je že videla kot šefovega namestnika, ministra in celo ministrskega predsednika. Morebiti bi se njene sanje uresničile, če ga stric Aleks ne bi nekoč tako polomil. Pri neki nesreči ee je namreč izkazal e tem, da je rešil mnogim ljudem življenje. Predstojnik ga je poklical predse. Ko ga je pohvalil in mu obljubil povišanje — je stric Aleks predstojnika, visokega gospoda, vljudno prosil: »Ali smem prositi za potrdilo, gospod šef?« Aleks pa ni dobil potrdila In tudi Jiovišali ga niso. Menim pa, da mu e bilo bolj žal za potrdilo kakor za povišanje. Ko se je po vojni postaran vrnil domov, 60 ga komaj spoznali. Njegova žena Stefi je med njegovo odsotnostjo že umrla. V nekem gornjeavstrijekem kraju eo pa hudobni jeziki obdolžili protirepublikanstva in zarotništva. I)va mladeniča, ki pa nista poznala, sta nekega dne prišla k njemu in ga aretirala. Stric Aleks je že vzel palico in suknjič, ko je pa hotel vzeti ge sive rokavice in iti mladeničema, mu je na lepem nekaj šinilo y glavo. »Gospoda moja,« je rekel, »zdi se mi, da je vmes pomota, a to nič ne de. če vaju res tako zelo veseli, pa mo 7aprlte. Bo vsaj enkrat kdo imel kakšno veselje. Poprej pa moram imeti črno no belem, da bom ras zaprt in da mi dovolita, da bom to potrdilo dal v zavitek iz leta 1918. in ga spravil med druge v florentinsko skrinjo. Prosil bi vaju še, da bi papirje pri pregledu položila prav na tisto mesto, kjer sta jih vzela.« Stricu Aleksu pa tisti dan ni bilo treba vzeti sivih rokavic, kajti mladeniča sta osupla in preetrašena strmela vanj, potlej sta Ra pa zaprla v njegovo stanovanje in hitela poizvedovat k ljudem, kdo je ta »stari norec«. Prvi, ki sta mu pripovedovala o čudni prošnji nevarnega državnega nasprotnika, je bušil v smeh in rekel: »Tega pustite kar . lepo na miru, ta je eden najboljših ljudi, kar jih imamo.« Strica Aleksa so sprejeli celo nazaj v njegovo prejšnjo službo. Zvesto je služil republiki, kajti dejal je: »Deželica je postala tako siromašna, da jo moramo dvakrat bolj ljubiti kakor poprej. Ljudje so dobri in dostojni kljub temu, da mi niso hoteli dati potrdila.« Živel je mirno in osamljeno, njegovi bivši tovariši mu niso bili več pri srcu, tudi razposajene mladine ni razumel. Ob dolgih samotnih zimskih večerih je vzel iz skrinje svoj zaklad.' V največje veselje in užitek mu je bilo čitanje porumenelih in z zbledelim črnilom popisanih potrdil. Neštetokrat je prečital potrdilo profesorja matematike, ki je napisal, da je Aleksander B. »največji razgrajač v raz- redu«, ali pa »če bo moj ein še enkrat zrevolucijoniral vos razred, ga bom vzel iz gimnazije in ga dal učiti čevljarske obrti.« Majhno rožnato, z vijo* llčastim črnilom in i nožno pisavo napisano pisemce, je pa čital eamo ob največjih praznikih. V pisemcu je bilo napisano: »Moj ljubi Aleks, obljubljam ti, da ti bom vse življenje ljubeča ln zvesta Žena.c Predzadnje potrdilo je dobil od svojega zdravnika. Lo ta mu jo po latinsko načečkal na list r. nečitljivo pisavo, da Aleks ne bo več dolgo živel. To je pa napisal le zato, da se bolnik, ki je gledal že smrti v obraz, ne bi preveč razburjal. Samo zadnjega potrdila stric Alek« ni dobil, vsaj pismenega ne. Ko se j* spovedal duhovniku in ga je leta blagoslovil, jo Aleks s slabotnim glasom prosil: »Ali ml daste potrdilo, da eo ml vsi grehi odpuščeni?« Duhovnik je samo prikimal, strle Aleks se je pas poslednjimi močmi s.te- fnil k pisalni mizi po pero in črnilo, e preden jo duhovnik vstal, je strle Aleks izdihnil. To zadnje potrdilo si je moral pač zagotoviti drugje. Njegova mala pranečakinja je trdno prepričana, da je sveti Peter napisal potrdilo z zlatim peresom na tako sinji papir, kakor je žit reče poletno nebo, ki ga je stric Aleks zmerom tak« ljubil lepo rumeno zapečejo, jih obrni z Za spremembo namesto visokega krznenega ovratnika, ki vam sega do nšes in se dotika pričeske in klobuka, vam svetujemo praktično ovratnico iz dveh lisičjih hrbtov, ki sta zvezana okrog vratu z ozkim krznenim trakom. jenju in najbrž še poglavar Nadzorovati mora za gospodinjstvo Cer žive Mongoli ajci, v zadrugah, žene prevzamejo dami In morajo Mu mor Iznajdljiva Gospa Majarončkova prosi svojega moža za denar za novo preprogo, da bo okrasila svoj dom za družabno pri reditev, ki jo bodo imeli čez osem dni Mož ji ga da. čez šest dni se prikaže pred svojini možem v krasni večern toaleti. »In preproga?« vpraša presenečen »če se bom prikazala v tej obleki lie bo nihče gledal preproge.« Mučno vprašanje Gospa Skokova se pelje s svojim štiriletnim sinčkom v tramvaju. »Mamica, kaj pa je v tej hiši?« »To je kopališče.« »Mamica, zakaj pa ne gremo nikol v kopališče?« »Zato, ker imamo doma svojo ko palno kad.« »Mamica, kje pa imamo doma svoj kopalno kad?« Takrat gospa Skokova nepričakova no hitro izstopi s svojim štiriletnim sinčkom. »Mama, ti nisi tako lepa kakor i_ vzgojiteljica.« »Zakaj?« »2e eno uro sva v parku, pa tc ] še nihče poljubil.« (»Das interessante Blatt« — Dunaj Vzrok Učitelj v vaški šoli pove primero zgubljeni ovci in na koncu vpraša: »Torej otroci, zakaj je pastir bol vesel edine zgubljene ovce, ki jo je spet našel, kakor pa drugih devet ! devetdesetih, ki jih ni izgubil?« Nekaj trenutkov vlada popolna * šina, potlej pa Jurček, ovčarjev r dvigne roko — in se odreže: »Najbrže je bil to oven.« Najboljša rešitev »Danes se bova pa sijajno _____________ dragica, priskrbel sem tri vstopnice : kino.« »Zakaj pa tri?« »Za tvojega očeta, tvojo mamo L 'za tvojega malega bratca!« Kljub temu »Dragica, ne morem se ločiti od tebe, postani moja žena!« »Ali hočeš iti najprej k materi?« »Saj sem jo že videl. Nič ne de.« Previdno Ona: »Ali ti je všeč nova služkinja?« On: »Izredno!« Ona: »Saj sem si mislila. C, zjutraj sem ji odpovedala!« Nepričakovan odgovor »Kaj je pa vaš poredni fant napravil?« vpraša soseda, »Saj vso glavo obvezano?« »Vaš pridni fant ga je s L tolkel po njej!« Ameriška »Prišli ste torej v Ameriko, _ 6tanete milijonar. Stvar je čisto prosta. S pomočjo špekulacij na L 6em postal to v dveh mesecih.« »Ni mogoče! Sijajno! In prej i bili čisto revni?« »Ne — milijarder.« »Ali hočete pristopiti k našemu < šivu za adoptiranje otrok?« (»Esguire* — L _______ Oče je pozabil Ameriški napisal VI. JUvinfy$t(>n Jlacned Kratka zgodbica — zgodbica za vas, ki imate otroke. Pred 15 leti je pryič izšla, »People's Home Journal« jo je priobčil namesto uvodnika, in za njim v skrajšani zgoščeni obliki »Readers Digest«, mesečnik z milijonsko naklado. Na stotine časopisov, družinskih listov in dnevnikov jo je ponatisnilo — zgodbico za vas, ki imate otroke. Tisočkrat in tisočkrat so jo v Ameriki že prebrali v šoli, s prižnice, z govorniških tribun in v radiu. Celo visokošolske revije so jo prinesle in v razne jezike so jo prevedli, umetnino ki velja za biser ameriške žurnalistike. »Družinski tedniku jo je prvi poslovenil — zgodbico za vas, ki imate otroke, a žal le prevečkrat pozabite, da so še...otroci. Poslušaj, sinko moj, kaj ti bom povedal, medtem ko ti ležiš tukaj v svoji posteljici, s svojimi majhnimi peščicami pod lički in z gostimi plavimi, nekoliko zlepljenimi lasmi preko čela, potnega od spanca. Splazil sem se čisto sam in tiho v tvojo sobo. Pravkar sem sedel doli in bral časopis. Na lepem sem moral misliti nate — na lepem sem začutil, da se me polašča val resničnega sramu, moral sem hitro pogledali k tebi. 2e zjutraj pri zajtrku sem nekaj na tebi opazil. Spet si se samo nekoliko obrisal z brisačo po obrazu, pogoltnil si svoj zajtrk, komolce si naslanjal na mizo, na kruh si si namazal preveč surovega masla! In ko si šel gori k svojim igračam, medtem ko sem odhajal, da bi se peljal v mesto, si se še enkrat obrnil in si mi pomahal v slovo, medtem ko sem jaz samo nagrbančil čelo in ti v odgovor opomnil, da moraš zravnati ramena in se držati pokonci. Popoldne se je začelo znova. Ko sem prišel po poti, sem te videl, kako si klečal na tleh in si se čebljaje igral. Videl sem, da si imel luknje na nogavicah in sem te ponižal pred tvojimi malimi prijatelji, ko si moral iti pred menoj domov. Češ, nogavice so drage — in če bi si jih moral kupiti sam, bi jih že bolje pazil! Tako ti je očital tvoj oče. In videl sem te še pozneje, ko sem bral časopis, kako si prišel boječe k meni, s pogledom v očeh, ki mi je jasno izdajal, da si bil užaljen. »Kaj hočeš že spet,« sem te ves jezen nahrulil, ker si me motil pri mojem branju. A namesto, da bi ti kaj odgovoril, si pritekel k meni, obe roki položil okrog mojega vratu in si me poljubil — in dotik tvojih malih rok je izžareval ljubezen, ki jo je sam Bog vsadil v tvoje malo srčece in ki ne more nikoli oveneti. Potlej si spet na lepem izginil, slišal sem še, kako si capljal po stopnicah navzdol. Takrat, takoj ko si odšel, mi je časopis zdrknil iz rok in ob istem času me je prevzel občutek strahu. Kaj sem poslal? Zmerom karajoči, zmerom nove napake odkrivajoči oče. To je bila moja zahvala za to, kar si mi bil podaril. Pa ne. da te ne bi ljubil — a preveč sem zahteval od tvoje mladosti: isto mero, ki sem z njo meril sebe, odraslega človeka, sem uporabljal tudi zate. In pri tem je bilo v tvojem značaju toliko lepega, dobrega in naravnega. Tvoje majhno srčece je bilo tako veliko, kakor prebujajoči se dan daleč za gorami. Sicer me ne bi mogel zvečer tako neprisiljeno objeti okrog vratu in me v slovo poljubiti. A zdaj je spet vse dobro, stojim ob tvoji posteljici in sem trdno sklenil, da ti bom tvojo ljubezen bogato vračal. Moje priznanje je le slabo opravičilo. Ti bi vsega tega prav nič ne razumel, če bi ti jutri zjutraj vse to povedal. Eno je pa gotovo, da bo od jutrišnjega dne dalje vse drugače! Postala bova dobra prijatelja in bova delila vse, bolest in veselje in smeh. Rajši si bom odgriznil jezik, kakor da bi še kdaj prišla preko mojih ustnic besedica nestrpnosti. Moja vsakdanja molitev bo od jutri naprej: »On je samo majhen lantiček — nič drugega kakor zgolj majhen fantiček!« Bojim se, da sem od tebe zahteval vse preveč — kar lahko zahtevamo samo od odraslih. Ležiš tukaj pred menoj v svoji mali postelji, sinko moj, majhen, ubog, sključen kupček. Šele zdaj prav vidim, kako si še majhen. Še včeraj te je tvoja mati pestovala, tvoja glavica je počivala na njeni rami. Zelo, zelo sem te užalil. - i ij Daljnega vzhoda MONGOLKA Mongoli kot narod štejejo dosti rodov in njihovega življenja ni mogoče popisati kar z enim merilom. Dva rodova, ki sta včasih komaj nekaj ki-ometrov vsaksebi, imata čisto različne šege in običaje. Na majhnem ozemlju proti Rusiji in Kitajski se seveda opaža vpliv navad teh dveh narodov, globoko v osrčju, ob tibetanski meji, >a so navade spet drugačne kakor v irestolnici Urgi. V nasprotju z večino azijskih narodov je žena pri Mongolih možu enaka. Tu nimajo ne haremov, ne tenčice, ne mnogoženstva, ne suženjskih odno-šajev med možem in ženo. Da, nasprotno: pri nekaterih plemenih v no-ranjosti je celo v navadi, da ima žena več mož. To pa ne priča, da bi bil mož kaj manj kakor žena. Mnogo-moštvo je le posledica pomanjkanja ’’ Ugled, ki ga uživa žena v živ-’~t v zakonih Mongolov, temelji i iz nedavnih časov, ko je bila družine žena. '■ Mongolke je polno dela. črede živine, skrbeti in vzgajati otroke, podobno kakor Kisi delo dele. Mlajše nadzorstvo nad trebiti pri tem zelo pogumne t sedlu. Starejše žene skrbe za gospodinjstvo in za otroke. Gospodinjsko delo je seveda hitro opravljeno, ker prebiva le malo Mongolov v stalnih domovih. Se zmerom so v navadi hiše, ki jih imenujejo jur-te. Takšna hiša je narejena iz okroglega, do dva metra visokega lesenega ogrodja, ki je široko tri do pet metrov. Nad to ogrodje se napne klo-bučevinasto blago, nadenj pa nemečejo pogosto še prst ali pa ruše. Tam, kjer je vrh te šotoru podobne koče, se nahaja odprtina, ki jo ob slabem vremenu zapro. Ta odprtina služi hkrati za zračenje in za dimnik. Pod njo je namreč peč za ogrevanje in kuhanje. Za kurjavo uporabljajo, kakor povsod v deželah, ki nimajo lesa, posušen gnoj, ki ga nabirajo otroci. Ob navadnih dneh je obed pri Mongolih prav preprost. Bazen mleka in sira dobe ljudje še nekakšne pečene mlince iz raznih vrst moke. Ob praznikih zakoljejo ovco in jo spečejo na ražnju ali pa skuhajo v kotlu. Se pred nedavnim časom je bilo mleko edina pijača Mongolov. V zadnjem času je postal zelo priljubljen čaj, in s tem so sl Mongolke nakopale novo skrb. Zdaj mora biti zmerom pripravljena vroča voda, da mož, ki se vrne s lova, takoj dobi poživljajočo Pijačo, Kakor pri vseh preprostih narodih, zavzema tudi v življenju Mongolke vera pomembno mesto. Zjutraj mora najprej poškropiti s svežim mlekom okolico koče na vseh štirih straneh neba, ker s tem prikliče na svoj dom naklonjenost bogov. Obiskovati mora svetišča in moliti pred domačim oltarjem. Ljubezen pri Mongolkah ni prav v časteh. Zakone sklepajo starši in še zmerom je v navadi odkup neveste. Neka nenavadna šega pa dokazuje, da je pri Mongolih stališče žene, tudi pravkar poročene, čisto drugačno, kakor pri večini vzhodnih narodov. Mon-golka ima namreč pravico, da v treh dneh zapusti svojega moža in potem ženitev ni veljavna. Tako imamo torej pri tem narodu nekakšen poskusni zakon, ki daje ženi mnogo pravic. Sicer pa Mongolka svojih zakonskih dolžnosti ne jemlje prav resno. Kadar moža dolgo ni domov, se nihče ne zgraža, če povabi žena kakšnega prijatelja, da ga nekaj časa nadomešča. Zlasti slove Mongolke po svojem okrasju. V tem jih malokateri narod doseza. Znana so dragocena mongolska naglavna okrasja. Takšno okrasje, izdelano iz srebra, biserov in poldragih kamnov, je časih vredno četrt milijona našega denarja ali pa še več. Pri svečanih priložnostih nosijo Mongolke še dragocenejši naprsni nakit, ki ga ob slabem vremenu zavijajo v posebne rute, da se ne poškoduje. Naglavni nakit pa je v ostalem znamenje za poročene žene. če nosi mlada Mongolka takšno dragoceno krono, je videti tudi za naš evropski okus prav mična. Po okrasju se tudi spozna, kolikšno čast zavzema v plemenu ženin mož, kajti zlate in srebrne vrvice, ki vise z okrasja, izdajajo s svojo dolžino možev položaj: čim daljše so vrvice, tem uglednejša je žena, ki jih nosi. Mongolka se v svojem življenju dobro počuti in se le malo meni za pridobitve novega časa. Očitno bo poteklo še precej časa, preden se bodo šege z Zapada uveljavile tudi med Mongol-kami. Naša kuhinja Kaj bo ta teden na mizi? četrtek: Krompirjeva juha, polpete, solata. Zvečer: Ocvrti cmoki«. Petek: Juha iz suhih gob, jajčni kolača, endivija. Zvečer: Zdrobov pečenjak s kompotom. Sobota: Zelje s kranjsko klobaso, krompirjeva solata. Zvečer: Telečji golaž. Nedelja: Goveja juha z vlivanci, preslaninjene telečje prsi, mešana solata, pražen krompir, črna kava. Zvečer: Mrzla svinjina1, vlivani češki kolački*, čaj. Ponedeljek: Kruhova juha, makaroni s smetano, zelje v solati. Zvečer: Mlečni riž s peno’. Torek; Telečje klobasice z zeljem, sirova gibanica. Zvečer: Rižev kipnik s šodojem. Sreda: Lečnata juha, žemeljni cmoki, endivija. Zvečer: Krompir s slanino, kumarice. Pojasnila: >Ocvrti cmoki: Stolči tri suhe žemlje prav drobno v možnarju in zabeli te drobtine s surovim maslom. Primešaj še dve jajci, 2 žlici kisle smetane, malo soli in nekoliko mleka. Dobro premešaj in nekaj časa pusti stati. Potlej napravi iz tega testa cmoke, ki jih ocvri na surovem maslu ali masti. =Jajčni kolač: Namoči v mleku ostrgano žemljo. V ponvi pa segrej masla ali masti, deni notri prav drobno sesekljane čebule, sesekljanega zelenega peteršilja in pozneje ožeto žemljo in nekaj žlic sladke smetane. Ko se vse to ohladi, primešaj štiri rumenjake, sneg štirih beljakov in malo soli, po okusu tudi popra. Namaži model in deni vanj to zmes, da se lepo rumeno zapeče. Praznik na ledu na drsališču Garros: gdč. Uselotte Landcrova pri umetnem drsanju. »Mrzla svinjina: Mrzla svinjina se jako poda k čaju. Skuhaj na primer ribico, to kar je pri govedini pljučna pečenka, v slani in okisani vodi s čebulo, peteršiljem, zeleno, korenjem, celim poprom in materino dušico. Ko se ohladi, jo oblij z mrzlo sardelno ali majonezno omako. ‘Vlivani češki kolački: Stepi prav mehko testo iz četrt kilograma moke, štirih rumenjakov, dveh dek kvasa, soli, žlice sladkorja, šestih žlic stopljenega surovega masla in potrebnega mlačnega mleka. Naposled prideni še sneg dveh beljakov. Ko je testo dovolj shajano, postavi na štedilnik model s tremi do šestimi jamicami, kakršnega uporabljaš za cvrtje jajc, pomaži ga z mastjo in deni v vsako vdolbino žlico testa. Ko se kolački na eni strani Proti zaprtju vilicami in jih zapeci še na drugi strani. Tako delaj, dokler imaš kaj testa. Kolačke daj s sladkorjem in cimetom potresene z dušenim sadjem, kompotom ali čajem na mizo. ‘Mlečni riž s peno: Skuhaj na mleku šest pesti izbranega riža in mu primešaj sladkorja in nastrganih pomarančnih olupkov. Ko se ohladi, ga deni v skledo — biti jnora prav gost — vrhu riža pa sneg treh beljakov, ki si mu primešala 5 žlic sladkorja ta nastrganih limonovih olupkov in postavi skledo v pečico, da se sneg strdi. Namesto navadnega jajčnega snega pa deneš lahko na riž tudi marelične, čokoladne, jabolčne ali kake druge pene. Zmešaj med sneg marelične mezge, čokolade, kakšnega odcedka ali kaj podobnega. Potlej primešaj tudi rižu mezge, čokolade itd. Uounoft pcoti faigtehi Znano je, da je migrena v zveza z motnjami spolnih organov. Zato nimajo slučajno ravno ženske v določenih dobah pogoeto napadov mufine migreno. Zdelo se je, da so vzrok za različne oblike migren motnje v »Pustne prireditve niso več to, kar so bile nekoč,« slišimo govoriti tako pogosto, da kmalu še sami verujemo v to. Morebiti moderni domisleki za pustne prireditve res niso tako v skladu z običaji, kakor so bili nekoč, kar se pa tiče iznajdljivosti, pa nikakor ne zaostajajo. Prinašamo nekaj domislekov iz Pariza, ki so pod vplivom mode za časa Napoleona.^ Zgoraj vidite pričesko z bleščečimi, sinjimi kodri z mogočno pahljačo. Tudi kar se tiče obeh drugih kostimov, lahko rečemo, da sta udarila pristno ženske strune, kajti moški pustni kostimi so izginili, nedvomno zato, ker v vsakdanjem življenju vidimo že itak dovolj ženske mode, ki je pod vplivom moške. hormonih in da je 1reba poskusiti ie motnje odstraniti s pomočjo dovajanja hormonov, To se je tudi posrečilo. Zdaj nam pa zanimive izkušnje, kii o njih poroča dr. Zajiček, zvezo med migreno in hormoni podajajo v čisto novi luči. Tudi on je zdravil več vrst migren e hormoni. A uporabljal je pri ženskah moške in pri moških ženske hormone in je dosegel zdaleč večje uspehe kakor poprej. Na čem temelji uspeh te na videz-no paradoksne terapije, še ni določeno. Ali je učinek hormona nasprotnega spola pripisovati temu, da oba hormona, kakor sta si kemično podobna, učinkujeta tudi biološko v istem smislu? Ali pa hormon spremeni svoj spol pod vplivom drugega telesa? Ali pa — in to je najzanimi-Vejša domneva — se tukaj potrjuje spet VVeiningerjeva hipoteza, da je vsak človek tudi po svoji zgradbi hormonov v neki meri dvospolen? Potlej bi bila morebiti migrena simptom motnje ravnotežja med moškim in ženskim elementom, in se ga da * dodatkom manjkajočega nasprotnega hormona izenačiti in odstraniti. 0 higieni galoš Uporaba galoš nekateri popolnoma odklanjajo, češ da pomehkužijo in so Škodljive zdravju, ih očitki niso neutemeljeni. Kdor je dolgo časa nosil galoše in jih potlej naglo odložil, bo opazil, da ga bo brez galoš na mrzlih tleh pošteno zeblo, medtem ko se mu to prej, ko še ni poznal galoš, ni zgodilo. Tisti pa, ki nosi galoše samo včasih, bo pogosto opazil, da se mu noge takrat bolj pote kakor navadno. Tem neprijetnim učinkom se pa lahko na več načinov izognemo ali jih pa vsaj omejimo, če galoše pravilno uporabljamo. Potlej so vsekako koristne in zdravju ne škodijo. Varujejo nas mraza in mokrote in so za vse k prehladu nagnjene ljudi nepogrešljive. V deževnem vremenu se čevlji zelo umažejo in velik del na cesti pobranega blata, se kljub čiščenju zanese v stanovanja in lokale, kar iz estetskega in praktičnega, kaj šele iz higieničnega stališča ni vseeno. Tudi tukaj se galoše izkažejo kot koristne in nekateri jih nosijo samo zato, poleg tega imajo Pa galoše še druge praktične prednosti: človek se v njih tako ne utrudi, na spolzkih tleh je bolj siguren in naposled ne povzročaš v njih ropota, kar je tudi nekaj vredno. A kakor že rečeno: treba jih je pravilno uporabljati, če hočeš, da ti bodo koristile. Nositi jih je treba samo takrat, kadar so potrebne, torej pri deževnem mrzlem ali toplejšem vremenu, he pa pri mrzlem suhem vremenu, ko so tople nogavice in slamnati vložki bolj priporočljivi. Pod nobenim pogojem jih pa ne smete obdržati na nogah v sobi ali v kakšnem drugem zaprtem ali toplem prostoru — pa čeprav se bojite, da jih ne bi pozabili — ker Potlej po nepotrebnem nastopi easta-janje toplote, če grozi zastajanje toplote od znotraj, kakor na primer pri toplem vlažnem vremenu, moramo po potrebi obuti lahke čevlje in tanke nogavice. Pri tem ne smete pozabiti ostale higiene nog, kajti galoše so in ostanejo samo pripomoček za silo! Naposled še en nasvet: tudi znotraj je treba čistiti galoše, da tudi v pogledu čistoče odgovarjajo svoji higienični nalogi. Ali že veste... ... da bele svile ne smemo nikoli namiliti? Peremo jo samo v milnica. Ko splakujemo, dodamo vodi nekoliko kapljic črnila, kii postane v vodi modro in prepreči, da svila ne postane rumena. ...da moramo preozke rokavice razprostreti na vlažno krpo, jih zvijemo vanjo in jdk pustimo ležati do naslednjega dne? Potlej jih za nekaj trenutkov, potegnemo na roke, da dobijo zaželeno velikost. Ko jih snamemo, jih obesimo, da se posuše. ...da se blatni madeži in podobni odstranijo iz obleke šele takrat, ko so suhi. Takrat se radi odstranijo s krtačo Na svetlih oblekah se madež odstrani s suhim kruhom, če po madežu drgnemo z drobtinami. ...kako jfi_ treba postopati z impregniranim dežnim plaščem (iz tako imenovane balonske svile)? Takšen plašč je — kakor vsako impregnirano blago — izpostavljen razpadu. To preprečiti ■je nemogoče, so pa sredstva in pota, s pomočjo katerih ta postopek podaljšamo. Nujno potrebno je, da impregniran plašč ni nikoli preveč izpostavljen soncu. Prav tako je škodljiva vsa-v® občutna toplota, zato je priporočljivo ogibati se tudi močno zakurjenih ihaekd.dc Roda Roda pripoveduje zgodbice o sebi in drugih Občudovanje do demokracije mi je vlil tale dogodek, ki sem ga doživel v Bruslju: Prišel sem na tujski urad in tam so me vprašali, kako dolgo mislim ostati v državi, jx> kaj sem prišel in tako dalje. Ko naj bi bil podpisal zapisnik, sem opazil v njem stavek, ki ga nisem povedal: »Gospod Roda Roda se tu ne bo politično udejstvoval.« Obrnil sem se k uradniku: »Gospod, ali ne veste, da sem pisatelj in satirik? Utegnil bi se ponor-čevati iz kakšne vlade...« Uradnik: »če se hočete iz naše, se le dajte; potem se bomo vsaj smejali!« Minister Hilferding je bil med vojno , častnik na italijanski fronti. Nekoč je prišel v jarke tirolskih strelcev. Tam je vprašal nekega starega moža-, kakšno službo opravlja. Starec ga menda ni razumel. Hilferding mu je hotel po domače povedati: »čemu so te postavili sem? Kaj so ti naročili?« Starec: »Z menoj, veste, morate glasneje govoriti, — naglušen sem.« Tedaj je Hilferding skoraj zakričal nad njim: »Kakšno službo opravljaš tu?« »Ah, tako — služba... za izvidnika sem in moram poslušati, ali se ne bližajo sovražniki.« Kadar je prišla beseda na Anatolea Francea, se je stari Brandes razvnel: »Dolga leta sva bila najboljša prijatelja,« je rad povedal. »Mislil sem, da je značajen človek. Do dneva, ko sva se iz Pariza peljala na deželo, kjer je imel posestvo. V vagonu je sedela nama nasproti zelo lepa mlada dama. Midva, ki sva bila že precej stara, sva se zapletla z njo v pogovor. Izkazalo se je, da je prav tako pametna kakor lepa. Začela sva ji dvoriti, in menda ji je bilo to všeč. Spogledala sva se in se tako sporazumela, da ji svojih imen ne bova povedala. Izdala je, da bo izstopila v Toursu in da bo stanovala v hotelu »Pri treh kraljih«. Tedaj sva se tudi midva odločila, da bova tam prekinila vožnjo. Drugo jutro — saj nisem slep — sem takoj opazil, da je imel Anatole srečo pri njej. Dobro, lepo — naj jo ima —, iz srca sem mu jo privoščil. Samo nekaj me še zmerom jezi. Saj je imel on več pravice, da je bil podjeten — jaz sem imel, takrat ena in sedemdeset let, on pa samo sedemdeset. Toda zabavnejši v vagonu sem bil jaz, ne on. Vzlic dogovoru ji je moral izdati svoje ime. In to ni bilo pošteno. Tega mu ne bom nikoli odpustil.« Roda Roda je bil nekoč v zdravilišču ■ In tam ga je zdravil neki doktor Tha- \J/ ; ler. Ko je šlo poletje h koncu, je Roda ' Roda prosil zdravnika, naj mu napiše račun. Dr. Thaler je napisal: »Jaz sem vas zdravil, vi ste me pa zabavali. Drug drugemu sva pokazala svojo umetnost in sva — bot.« Roda Roda je odgovoril: »Gospod doktor, vaše odločitve ne morem sprejeti. Pošljite mi, prosim, petdeset mark. Jaz sem se vašemu zdravljenju dosti bolj smejal, kakor I vi moji zabavi.« Pl'ci. Prav iz tega vzroka ni priporoc-.UVo vlažen plašč obešati na toplo pec, , - plašč Ua Se posuši. Potrebno je tudi, da impregniran 'Plašč od časa do časa odrgnete z lojev-cera. Na ta način ostane prožen. Za čiščenje jedka sredstva — kakor bencin, alkohol — niso priporočljiva. Tudi luila ta snov ne prenese. Zadostuje, da plašč operete v čieti vodi in tudi prah in nesnago, ki se nabereta zlasti na zgornjem delu na ta način os mižite popolnoma do čistega, ker se impregniranega blaga že tako in tako madeži neradi primejo. 5 zapovedi za matere in očete Zdravnik kanadskih peterk kut njihov oskrbnik Dr. Dafoe, oboževalec kanadskih peterk z zdravniškega stališča, ki se mu je zdelo potrebno, da je pred kratkim svojim varovankam odvzel mandlje, da bi jih obvaroval pred nadaljnjimi obolenji, je izdal nekakšen »Vodnik za matere«, kjer je zbral najvažnejše zahteve otroka v obliki -vere matere in očeta«. Ta vera se glasi takole: 1. Kot mati se zavezujem, da bom svojega otroka, če bo le mogoče, sama dojila do devetega meseca. Če bom za to telesno prešibka, se zavezujem, da bom otroka hranila natanko po predpisih zdravnika in bom najbolj pazila na sterilizacijo mleka. 2. Nikoli ne bom pozabila svojemu otroku dati njegov del vitaminske hrane v obliki pomarančnega ali paradižnikovega soka kakor tudi ribjega olja. 3. Poskušala bom svojega otroka vselej pomiriti in razveseliti in obraniti njegovo dobro voljo, medtem ko se bom sama nasproti njemu posluževala teh lastnosti. 4. Kot oče se zavezujem, da bom svoji ženi dejanski pomočnik pri veliki nalogi materinstva. 5. Ne smem misliti, da me življenje, ki sem ga dal svojemu otroku, odvezuje že vseh drugih dolžnosti. Zato ga bom pomagal kopati, oblačiti in hraniti, kadar bo moja žena potrebovala miru. Zanimalo vas bo! Neka gospodična je napisala divjo zgodbo In jo dala prebrati Rodi Rodi. ; »Gospodična, svojo modrost razkrivate preveč strastno,« ji je rekel, »mi-;slim pa, da sami ne verjamete vanjo. ;Kaj hočete s to zgodbo doseči?« »Zbuditi splošno zgražanje pri molkih in ženskah.« »Gospodična, če hočete doseči to, imate dosti preprostejše sredstvo: pojdite z globoko izrezano obleko na ples.« fttfafia tnali - vu dečkov »Deček ali deklica« —- še zmerom se zaman trudimo, da bi na to odločitev narave vplivali umetnim potom. Ne močni hormoni ne druge kemične sestavine niso pokazale doslej važnih učinkov. Zdaj pa poroča dr. Rauchalis o velikih poskusih, ki so pokazali, da je otrokov spol v veliki meri odvisen od materine starosti. Po njegovih računih z naraščajočo materino starostjo pada število moških rojstev in po štiridesetem letu naposled ste- midAV Drpapvu Iz Ziiricha poročajo, da bodo razsta vi za leto 1939. priključili tudi pravo X modno gledališče. To modno gledališče,, ki bo v zvezi z oddelkom »Obleka na-< redi človeka«, ima že svojega umetni-1 škega vodjo v osebi dr. Lescha. Izvajali bodo velike revije, ki bodo obsto-! jale iz igralnih in plesnih prizorov, iz| posameznih slik, dvogovorov, konferenc itd. in bodo posamezna področja mode obravnavali v literarni obliki, pri čemer bodo sodelovali pravi igralci, plesalci in režiserji. Razen tega bo sodelovalo tudi 12 mladih Švicark, ki so jih izbrali izmed 300 lepih deklet in ki že od srede novembra obiskujejo modno gledališko šolo. S kakšno resnostjo so se lotili rešitve tega problema, kaže dejstvo, da vilo ženskih rojstev preseže število moških. Čim mlajša je torej mati, tem več ima izgledov za moško potomstvo. Narobe ima pa očetova starost le majhen vpliv na otrokov spol. Odslej »Družinski tednik« • vedno na 12 straneh! • O Honoreju de Balzacu Honoreja de Balzaca, slavnega francoskega pisatelja (1799—1850), je nekoč terjal njegov upnik. »Opozarjam vas na to,« mu je dejal, »da ne morem čakati dalje. Jutri moram plačati nujen dolg.« Balzac je nekaj časa začuden gledal svojega upnika in odgovoril: »Glej, glej, sam dela dolgove, jaz mu naj jih pa plačujem!« Honore de Balzac je delal zmerom ponoči, dokler ni zunaj na vrtu za- stroški za to modno gledališko šolo* kikirikal njegov petelin. Ko je bil Bai-znašajo nič manj kakor 650.000 dinar- ♦ zac že zelo živčen in raztresen, je de-jev Posebno ljubko in okusno bojjal svojemu slugi: zgrajeno modno gledališče. Obsegalo? »Nesite petelina k urarju v bo 200 sedežev. V veliki zrcalni gale-? ulici!« , „ , bodo stalne razstave. Popoldne J »Gospod najbrže misli, naj ________________________ nji bodo prirejah čajanke s plesom, pri? petelina k živinozdravniku, ki stanuje čemer bodo vselej izvajali nekatere? tukaj zraven?« je vprašal slug prizore iz večernega programa. Načrt? »Ne,« se je zadrl Balza , za malo'USS'‘napravilipetelina k urarju da pre«6e. Ho- arhitekt Egender. Na tekstilni in mod-? prej je zmerom kikirikal ob stmn ni razstavi si od tega novega gledališča obetajo izredne usjiehe. j zjutraj, zdaj pa ob petih ali pa še [pozneje!« Gospodična tajnica Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schirokauerju 7. nadaljevanje 20 Kmalu se je začulo glasno smrčanje starega polkovnika. Hilda pa dolgo ni zaspala. Sreča je prekipevala v njej. Tiho je hodila po sobi. Lica so ji žarela, ustnice so ji gorele, oči so se ji iskrile. Srce ji je tako glasno razbijalo, da se je skoraj bala, da je oče ne bi čul. Tako na glas ji je utripala kri. Takoj nato pa se je morala nasmehniti svoji norosti. Stopila je pred visoko, starinsko ogledalo in se trezno opazovala, kakor bi bila gledala neznanko. To je bila torej ženska, ki jo je slavni dr. Rohn ljubil in poljubljal. Ta ženska! Sama sebi se je zdela tuja in izpremenjena. Ni še čutila, da je iz nedolžnega dekleta postala ženska, ki bo znala gospodovati nad svojo usodo. Gledala je svojo sinjo obleko. Iznenada, podzavestno je pogladila gladko blago. Obleka se ji je zdela kakor nekaj živega in posvečenega, ker se je je bil on dotaknil in ker mu je bila v njej všeč. Zaradi tega, ker je doživela v njej danes svoj največji čudež v življenju. Potem se je odtrgala od ogledala in z ljubeznijo slekla obleko. Ko si je razplela še kite, je videla, da so postale njene oči žalostne, resne, in da se je v njih zbudilo vprašanje: kaj zdaj, kaj zdaj? Z nemirno kretnjo je vrgla težke lase na tilnik. čemu to vprašanje. Ali ni bila že od njegove ljubezni dovolj srečna, dovolj blažena? Toda samo s praznimi odgovori in z odločnostjo ni mogoče pregnati prividov iz pradavnih dni, Že skozi mnogo rodov je pomenil v njeni družini poljub zaobljubo. Dekleta iz njene družine so se dale poljubiti samo možu, ki so si ga bile izbrale za vse življenje. Seveda, časi so se izpremenili in okoliščine tudi. Pri svojem delu je Hilda odkrila v pisarni reči, proti katerim je bil poljub smešna otročarija. To Je vse vedela. Tudi njena kri je to vedela. In vendar so strašili v njej spomini na prednike, rod in vzgojo. Najboljše in najplemenitejše v njej je izpraševalo: »Kaj zdaj? Kaj zdaj?« Spet si je vzkliknila: »On te ljubi. In to je dovolj! Vse drugo je samo prazen račun!« A vendar je sto prednikov izpraševalo v njeni duši z resnimi, svarečimi očmi: »Kaj zdaj?« Vedela je, da je ne bo vzel. Ne more se poročiti z njo. To bi bila izdaja nad njegovo najsvetejšo vero o bistvu zakona. S tem bi postal nezvest svojemu najtrdnejšemu prepričanju. In vendar je zraslo v dekletu, ki je zdaj česalo svoje dolge lase, majhno, nežno, sladko upanje. Ostala bo pri njem, vse dolgo življenje, in vse mu bo, žena, tovarišica, prijateljica. Nikoli ne pojde od njega. Hotela mu je biti vse, kar more biti ženska moškemu. Ni mu marala pomeniti samo kratek doživljaj v življenju. Tesno se ga bo oklenila in z njim bo srečna. Saj je samo ženska z vsemi močmi in slabostmi, hrepenenji in strastmi. In zato je upala, vzllc vsemu, vzlic »najsvetejši veri« in »najtrdnejšemu prepričanju«. Mladost in vera v dobro sta jo premagala. Iznenada je začela verjeti v čudež ljubezni, če jo res ljubi — in ljubi jo, to je dobro čutila! — bo spoznal, da ga je preslepil samo bloden soj. Seveda — seveda. Saj ljubezen človeka ne oslepi samo, ne, nasprotno, tudi jasnovidca napravi iz njega. Zravnala se je v gladkih rjuhah, ki so ohladile njeno vroče telo. Upanje, ta stari tolažnlk, je pomirilo njene dvome in pomisleke in jo zazibalo v spanje. Tudi Rohn dolgo ni mogel zaspati. Ni bil šele v dvaindvajsetem letu kakor Hilda. Njemu se ni svetilo nobeno upanje .V pidžami je stopical po svoji sobi in kadil cigareto za cigareto. Tudi njega je skrbela bodočnost. Tudi on je mislil na zakon. Toda ne na zakon kot edino možnost. Prvič je bilo njegovo občutje dovolj močno, da se mu je sploh vsilila misel na zakon. Toda to misel je odločno odbil. Nikakšne neumne slabosti! Nikakšne sentimentalnosti! Ne sme postati zaslepljen, predrzen norec, kakor postanejo vsi moški, ko jih zagrabi velika ljubezen in jim vzame razum! Ne sme iti v vabljivo past! Ne sme podreti čara gradu v oblakih, ne sme zadušiti vseh nebeških ognjev. Kaj pa potem? Ni bil več dovolj mlad, da bi se nespametno, kar z glavo naprej pognal v pustolovščino. Hilda mu je bila tudi za pustolovščino preveč pri srcu, preveč dragocena. Kaj pa potem? Da bi zbežal? Da bi se ji odrekel? Da bi jo pustil? Molče je hodil po sobi. čelo se mu je nagubalo. Zgrozil se je ob misli, da je star. če je mogel sploh misliti na možnost, da bi najdragocenejše, najboljše, — čudež, ki mu ga je dalo življenje tako pozno, — pregnal od sebe, potem je res že star. Potem ni več mož. Potem je samo še strašilo brez duše v moški obleki! To bi bilo prav tako, kakor če bi iz strahu pred smrtjo — napravil samomor. Ne, ne, ne! Držati jo mora s tisočerimi hlepečimi rokami! Zadržati mora srečo in je biti vreden! Naj pride kar hoče! Vrgel se je na posteljo. Mora jo držati! Tedaj pa mu je spet šepnila poštena, nesebična ljubezen: »Izpusti jo — zanjo bo to najbolje —« Stisnil je ustnice in pesti. Ne, ne, ne! čemu naj potem še živi, če strahopetno ugaša najsvetlejšo luč, ki mu gori? Ali naj živi v temi? On? Ne! Do Jutra se Je boril s svojo sebičnostjo in s svojo pozno, veliko ljubeznijo. 21 Ura je odbila pol sedmih, ko je Hilda drugo jutro pozvonila pri vratih Rdhnove vile. Odvetnik je že delal. Ob petih je vstal, ker ni mogel spati. Pohitel ji Je naproti. Oba sta bila neprespana, ubita od bojev, zmešnjav, upanja in dvomov. Toda ko sta zagledala drug drugega, je izginila vsa utrujenost iz njunih udov, razpršili so se vsi pomisleki in pozabljeni so bili vsi strahovi. Padla mu je v objem, dolgo se je stiskala k njemu, vsa srečna, kakor bi se bila že od nekdaj ljubila, kakor se ne bi bila šele snoči prvič našla. Po prvem navalu veselja ob svidenju je ves srečen dejal: »Saj sl prišla pol ure prezgodaj. Ali si hotela tudi ti mene čimprej videti? Kar hlepel sem po tebi!« Pošteno mu je priznala: »Ne, ne bi se te bila upala prezgodaj motiti. Samo zato sem prišla, ker si me povabil k zajtrku, da ne bi najino delo trpelo.« Potem jo je spet objel. Nasmehnil se je, kakor bi bil poslušal otroka, ki je povedal nekaj smešnega. »Kaj ti je?« je začudeno vprašala. »Ti živa vestnost!« je vzkliknil. »Ti svetlolasa točnost! Kako te imam rad, tudi zaradi tvoje delavnosti.« Potem sta sedela na verandi ob vrtu in zajtrkovala. Kleinmiiller, sluga in šofer hkrati, se je uvidevno umaknil. Hilda je bila za gospodinjo in Rohn je moral njeno spretnost kar občudovati. In ko sta s pravico zaljubljencev zabelila svoj prvi skupni zajtrk z objemom, so se vrata obodnice, od koder se je videlo po vsej verandi, odprla in na pragu je obstal — Ervin Oven. Kakor tako pogosto, je tudi to pot prišel naravnost s postaje. Hišna vrata so bila odprta, kuharica je pometala po veži. »Ali je doktor že vstal?« Kuharica je prikimala in hotela nekaj dodati, toda Oven je že odprl vrata v obednico. Nekoliko zmeden se je zastrmel v ljubezenski prizor. Vrata je odprl zelo glasno, toda zaljubljenca ga nista slišala. Slišala sta samo šumenje svoje krvi. Oven se Je hotel plaho umakniti. Bal pa se je, da ne bi zbudil kuha-ričine pozornosti. Zato je tiho stopil v obednico in zaprl vrata za seboj, čakal je. Dolgo je moral čakati In se čuditi, že dolgo ni srečal razen kuharice in tajnice nobene ženske v tej hiši. Ko sta se Hilda in Rohn spet zbudila na zemlji, je stopil Oven Iz mračne obednlce. »Dobro jutro!« Je veselo vzkliknil. Odvetnik se je zdrznil. »Ervin!« Planil je kvišku, že od svojega odhoda v Miinchen ni slišal o Ovnu niti besede. Skoraj nikoli si nista pisala. Kadar je Oven prišel, ga je obiskal in to je bilo tudi vse. Ker sta se tako redko videla, je bilo njuno prijateljstvo še tesnejše. Hilda je zardela in roke so ji omahnile na krilo. Oven ln Rohn sta si krepko stisnila roki. Potem je položil Rohn prijatelju roko na ramo in ga odvedel k Hildi. »To je moj edini resnični prijatelj. Ervin Oven — in to je Hilda pl. Lobachova.« Oven ji je podal roko in zamrmral nekaj besed o svojem veselju, da jo vidi. Hilda je pobesila oči. Rohn je videl, da je v zadregi in je hotel obrniti pogovor drugam. »Zdaj pa sedi in zajtrkuj z nama! Ali je kaj novega?« Tedaj je prišel Oven v zadrego, v dosti hujšo zadrego kakor Hilda prej. »S teboj moram govoriti,« je rekel. »Takoj!« 22 Ko je Rohn zaslišal to ime, ga je kar vrglo nazaj, če se ne bi bil znal že iz svojega poklica tako premagovati, bi se bil izdal. Od truda, da bi ostal miren, je pobledel. Sele zdaj se je spomnil, da po tisti domači zabavi v vili ni več mislil na Rusinjo. Mimo je vprašal: »Ali ml verjameš, da sem tvog prijatelj?« »Seveda!« »Potem se ne oženi!« Oven se je žalostno nasmehnil: »Vedel sem, da se boš upiral. Tudi Marja je bila o tem prepričana.« »Tako? Prepričana je bila?« »Ve, da si sovražnik zakona.« Tedaj je prijel Rohn prijatelja za roko. Resno, skoraj roteče mu je rekel: »Lepo te prosim, ne oženi se.« Mirno mu je Oven izvil roko: »Dragi moj, saj je neumnost, da zahtevaš to od mene. To je tudi Marja rekla. Ker imaš kot odvetnik za ločitve slabe izkušnje, naj bi se midva odpovedala sreči? To bi bilo vendar — zločinsko. Boljše besede ne najdem. Ni moja, toda Marja je imela prav, ko mi jo je povedala. Tudi tl se boš o tem prepričal. Samo bolje jo moraš spoznati. Saj je — najplemenitejša, najboljša, najčistejša —c Nekaj kakor hropenje se je izvilo iz Rdhnovega grla. »Kako?« je vprašal Oven. Toda Rohn je spet zagrizeno molčal. »Usoda jo je zasledovala — beg iz Rusije v strašni nevarnosti, — tu pomanjkanje, — vse to ti bom še povedal. Potem ji v svoji sočutni dobroti ne boš več skušal zadajati nove, neznosne bolečine, ki bi bila tudi nesmiselna.« »Hm!« je podvomil Rohn. Oven ga je ostro pogledal. »Tako čuden si. Ali ti mar na Marji ni kaj všeč?« »Ne,« je odločno rekel Rohn. Moral je lagati. Poklicna molčečnost je stala med njim in med prijateljem. Rohnove misli so delovale vročično. Mirno je vprašal: »Ali si jo spoznal šele na tisti zabavi?« Oven se je oddahnil. Rohn je prešel na dejstva, Upor je bil zlomljen! Prav vneto je odgovoril: »Da. In že takoj prvi večer sva vedela, da sva drug za drugega ustvarjena. Ali se še spominjaš, da drugi dan nisem mogel priti s teboj na kosilo? Z njo sem bil dogovorjen in ves popoldan sem bil v njenem stanovanju. Zvečer sem se moral odpeljati. Toda dva dneva nato je prišla v Koln. Večkrat sem ti hotel pisati. Toda — kakor rečeno — nekakšen otročji strah me je zadrževal!« Kakor mlad deček se je odkrito zasmejal. Rohn je še zmerom molčal. Tedaj je dejal Oven: »Zdaj moram iti — zunaj v avtu me čaka.« Rohn ga je pogledal. »Da, ni marala priti z mano. Rekla mi je, naj ti vse prav obzirno povem. Davi sva skupaj prišla. Potem sem jo hotel odvesti na njeno stanovanje in stanovati pri tebi. Toda ker vidim, da plavaš tudi ti v sreči,« — pogledal je proti verandi, — »pojdem rajši v hotel.« R5hn ni odgovoril. »In potem sem si mislil, da bi bilo najbolje, če bi vsi trije skupaj kosili. Pri Dresslu. Kdaj utegneš?« Rohn je hitro premislil. »O pol treh,« je rekel. Tedaj je prijel Oven njegovo roko in je trdno stisnil. Zdaj je bilo vse urejeno, če je Rohn pristal na to, da bo z njima kosil... »Hvala, prijatelj. O pol treh? Hm! — Ob dveh imam še neke pogovore. Pa nič ne de. če me ne bo dovolj zgodaj, začnita sama. Pohitel bom. Zdaj pa moram iti k njej. Pozdravi svoje ljubko presenečenje na verandi. Prijatelj, oženi se, če jo imaš rad! Saj so tudi dobri zakoni, samo poskusiti je treba. Torej pri Dresslu? In videl boš, da s takšno žensko moški ne more biti nesrečen — vzlic tvojim grenkim izkušnjam.« 23 V veži sta se poslovila. Potem je Rohn še dolgo ostal tam, zatopljen v svoje misli. Izpregledal Je žensko zvijačo. Vse mu je bilo jasno, že na tisti zabavi je spoznala Rusinja v tem neizkušenem, bogatem mladeniču z dežele varen plen za svojo prebrisanost. Sklenila je, da ga bo ujela v zakon? Ali sme to dopustiti? Ali naj pusti, da se bo zaupljivi fant pognal v prepad? Ta ženska bi ga uničila. Nedvomno. Samo iz preračunljivosti ga misli vzeti. Samo. Ta dama, ki se je že leta preživljala kot ljubica bogatinov... Ta dama, ki ni poznala predsodkov!.., To žensko naj vzame njegov edini prijatelj? Premišljal je to. Ne, Ovnu ne sme izdati tega, kar mu Je takrat zaupala v pisarni. Vedel je, da ga veže poklicna molčečnost. To bi bila izdaja nad zaupanjem! Ne — ne! — Toda ali naj pusti mladeniča, ki ga je skoraj po očetovsko ljubil, da se vrže v brezno, odkoder se ne bo mogel nikoli več dvigniti? Naposled se je vrnil na verando. Hilda ga .je pozdravila z nasmeškom, ki mu je bil na njej nov, in ki je vzcvetel v njej šele od snoči, z nasmeškom, polnim ljubezni in vdanosti. Njene oči so bile v tem nasmešku globlje In temnejše. »Oprosti,« jo je poprosil in sedel, čeprav je skušal svojo divjo bolečino zakriti pod prisiljeno veselostjo, je njena ljubezen takoj začutila, da ga nekaj tišči. Položila mu je roko na ramo in ga vprašala: »Ljubi moj, ali Imaš skrbi?« Brez besede ji je pogledal v oči. V njih Je videl odsev svoje bolečine. Plašno se je oklenila njegove roke. »Ljubi, ali ti lahko pomagam?« Brez premisleka, iz pradavnih globin, se je dvignila iz njenega srca tovariška sočutnost. Odkimal je. »O tem ne smem govoriti. Poklicna molčečnost!« »Saj delam tudi jaz v tvoji pisarni in vem, da o takih rečeh ne smem z nikomer govoriti,« je začudeno odgovorila. »Ne smem. Kar pride v akte, ni več nikakšna skrivnost. O tem govore še pred sodiščem. Ne smem pa povedati niti besedice tega, kar mi kdo zaupa v pisarni.« Nasmehnil se je, da bi prikril resnost položaja. »Kako hudo,« je žalostno rekla. »Sam bom vse nosil,« je mimo rekel, »žal mi je samo, da je bil najin prvi zajtrk pokvarjen.« »Tvoj edini prijatelj je bil!« je odvrnila. »Moj edini prijatelj? Ali sem ti ga tako predstavil? Dvojna zmota je bila. Grenko me je razočaral in potem — čedalje močneje čutim, od minute do minute: da sl moj edini prijatelj ti!« Tedaj je planila kvišku, ga objela okoli vratu ln mu pokrila obraz z vročimi poljubi. »Hvala — hvala! To je najlepše in največje, kar sl mi mogel podariti.« * Pozneje ji je narekoval mirno in hitro kakor zmerom. Na poti k sodišču jo je odložil iz avta v bližini pisarne. Toda v odmorih med posameznimi razpravami se ga je spet lotila skrb za prijatelja. Kakšen zakon, kakšno uničujoče razočaranje, kakšno nesramno onečaščenje bo doživel pri tej ženski 1 Premišljal je in potem je sklenil, da bo pisal predsedniku odvetniške zbornice. Ne da bi povedal kakšno ime, mu bo pojasnil vso zadevo in ga prosil, naj mu dovoli posvariti Ovna. Toda svoj načrt je opustil, ker je vedel, da bi bil brezuspešen. Tudi najvišje odvetniško razsodišče ga ne bi moglo odvezati molčečnosti. Pri naslednji razpravi je bil Rohnov nasprotnik eden najuglednejših berlinskih odvetnikov. Ko sta^ zapustila dvorano, mu je Rohn na kratko opisal položaj, ln ga prosil, naj mu pove, kaj bi se dalo ukreniti. Stari strokovnjak je pomislil: »Nerodna zadeva, dragi tovariš. To je pač spor s samim seboj ln z vestjo, ki ga mora marsikdo izmed nas doživeti. Dosti se ne da napraviti. Kvečjemu, da svojega prijatelja po ovinkih opozorite.« »Ali mislite, tovariš, da bo zaljubljen tepec poslušal takšno svarilo?« Odvetnik je skomignil z Tameni. Rohn je vznemirjeno nadaljeval: »Ničesar ne bom dosegel, če mu ne bom pokazal resničnih dejstev, ki jih ne bo mogel pobiti. Samo prijatelja bom izgubil, prav zdaj, ko me najbolj potrebuje.« »Mogoče, zelo mogoče,« je zagodel odvetnik. »Ne ostane vam nič drugega, kakor da pustite usodo, naj gre svojo pot. Da se moramo ukloniti pred močnejšim, to je naša vsakdanja usoda.« Rohn mu je hotel nekaj odgovoriti, tedaj pa je že prišel k njemu neki drug odvetnik. Z njim je moral oditi k novi razpravi. čeprav je pri svojih izkušnjah postal že zelo skeptičen in je vedel, da se pri ženskah ne da dosti doseči, je vendar 5e upal, da bo kaj dosegel prt sestanku z Marj* Pjodorovno. Uganke POSETNICA ŠT. i. Anka Till PARAČIN Kaj jo njen mož? RAČUNSKA NALOGA Katere številke ustrezajo črkam v spodnji seštevalni operaciji, če je S =9 in N = 3? Q M R U S N O P L T T R N M P U ZLOGOVNICA št. S Iz zlogov a, a, an, az, ba, best, bi, ca, ca, ca, ea> ci, da, da, de, di, dov, dr, du, e> er. ga, ga, ge, ha, ha, I, i, ja, ja, p i*, je, ju, ka, ka, ka, hi, ko, kra, •ek, li, u, li, iji, lo, lo, Ion, Ion, lu, na> nat, ne, ni, o, o, ob, on, on, pla, po, po, pri, pro, ra, re, ru, le, te, > tri. n, va, vec, red, vi, za, zem, zor. Sestavi 25 besed naslednjega pomena: 1. oseba iz sv. pisma; 2. mesto Y Angoli; 3. vrsta leč; 4. krivulja; vzgoja; 6. bolezen dihalnih orga-JJ0V5 7. slov. pisatelj; 8. tolažba; "•verska učna knjiga; 10. francoska reka; 11. nezgorljiva snov; 12. redek P*>n; 13. vrsta ladij; 14. star bog; 15. holandski otok; 16. pravljica; !<• mesto na Gorenjskem; 18. prirod-?? sila; 19. evropski polotok; 20. ime Napoleonove žene; 21. bližina kraja; . • starodavno mesto, znano po svojem stolpu; 23. vitezov sluga; 24. raJŠava; 25. horizont. Vse prve in tretje črke brane od zJ^'aj navzdol, dajo upoštevanja vre- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Rešitev ugank iz prejšnje številke 0 s e t n i c a : Pisarniški ravna- I zložilnica: sod, igo, maj, ?°?> S**1! rak> Eva* Kos, osa, *-'P, caj Ida, čar. — Simon Gre-Oorčič. * r k o v n i c a : Začneš pri zadnji v prvj vodoravni vrsti in potem J**ešviia2aj proti prvi črki, potem n~VS1®no naokoli, zmerom bolj J;-.?1 sredi, pa dobiš: Po slabi tovori- % lQd" 0 a . skrivalnica : Mrtvega leva se *e «wS ne boji. « (ivnosten račun; Ker U D cei0 gtevilo, ki bo konča 1 k fnorejo biti to samo številke v’ ali 6. številka 1 ne more biti, * potem prvi delilni faktor ne bi biti troštevilčno število. Iz P in četrte vrste se vidi, da je H = C. H je torej O. A more .sa*n° 1. 2, 3, ali 4, če je D = 5; je n ®* Je ^ lahko tudi 5. če j. . 5, mora biti F sodo število, i Je pa G, more biti P samo 5, da •H = 0. B mora biti večji kakor ,®Pet večji kakor D. G mora biti "ai>jsi kakor 4, da bo C — D = G. g', ~ G. G mora biti 2, A pa 1. je račun nedvoumno rešen, kji ,° d n j a k : Za prvi meter je do-delavec 32 dinarjev. .besednica: Črke pomenijo: e ^ = „a> 3 = k- * = 5 •= •"> jj / *= e, S = r, 9 ■= e, 10 == i, » «> 12 — c. Skrite besede: ko- VpV?’ ČIovek, roke, kladivo, nakovalo, y ,an> delavec, oče, kolar. 1 ° S o v n i c a : Gedeon, Loanda, jPianat, vijuga, emdicija, naduha, ^ 1 javec, uteha, katekizem, I.oire, az- neon, jadrnica, Apolon, Java, Jj^P^vedka, Radovljica, elektrika, Ga-k?0]?’ *cl'iza» okolica, Babilon, oproda, tatica, obzorje. — Glave ne uklanjaj ^ellloboko, da ljudje ti bodo videli Grafološki tečaj v 10 minutah Ekspresna šola za grafologi/o. — Sedem značilnosti vsake pisave Finejše odtenke značaja bo celo Izurjen grafolog I Vsaka pisava Ima nekaj stalnega, kakor n. pr. veli-težko razbral iz dveh ali treh napisanih vrstic; zato pa kost črk, poeevmo ali pa pokončno lego, smer vrst (navzgor imamo nekaj osnovnih pravil, po katerih lahko prešo- ali navzdol) itd. dimo glavne črte človekovega značaja. Spodnji »grafološki Sedem najvažnejših značilnosti vsake pisave razvidite tečaj v 10 minutah« temelji na takšnih pravilih. | iz spodnjih vzorcev. Prva razpredelnica: • ? — fot? Velikost: zelo majhna: 3 majhna: 7 srednja: 17 velika: 20 Lega: močno nagnjena na levo: 2 nagnjena na levo: 5 pokončna: 10 nagnjena na desno: 14 močno nagnjena na desr.o: 6 Oblika: okrogla: 9 oglata: 19 iyU V*?Jt jbcv&t,' '6-T7VOO' Smer vrst: Debelost pisave: Vezava črk: Redkost: navzgor: 16 vodoravna: 12 navzdol: 1 tenka pisava: 8 debela pisava: 15 izredno debela pisava: zvezane črke: il , presledki v besedah: 18 redna pisava: 13 neredna pisava: 4 Primerjajte zdaj pisavo, ki bi jo radi presodili, hi napišite po značilnostih pisave tiste številke, ki jih navajamo v prvi razpredelnici za vsako značilnost. (če je torej pisava zelo majhna, napišite 3, če je zelo nagnjena na levo, 2, itd.) Tako dobite sedem številk. Seštejte jih in druga razpredelnica vam bo pokazala ce- lotno sliko vseh značilnosti osebe, katere značaj bi radi spoznali iz pisave. Razlaga pisave Ko ste torej sešteli točke, poglejte, kakšen značaj ugotavlja za razne številke druga razpredelnica 1—39: slabič; neizoblikovan značaj; 40—52: šibek značaj; 53—63: plah značaj, brez prave odločnosti; 64—74: mehak značaj, dostopen vplivom, morebiti naiven, a prikupen in tenkočuten; 75—87: odkrit značaj, varčen, razumen, s smislom za domačnost, a ne brez čutnosti; 88—97: soliden, čvrst, odločen, človek na svojem mestu in iniciativen; 98—109 vzkipljiv, impulziven značaj, ki se včasih težko z njim živi; sem pa tja prepirljiv; zelo ceni svobodo in neodvisnost; 110—120 premalo notranjega ravnotežja, nasilen, nagnjen k instinktom; 121 točk ali več: skrajna nasilnost in surovost. Nenavadna posetnica Za Angleže, ki na svojih posetnicah razen imen in naslovov ne navedejo nikoli svojega poklica ali podobnih podatkov, je francoska posetnica, ki je dosti zgovornejša, že od nekdaj predmet zabave. Londonski »Observer« popisuje v svoji novoletni številki nekaj zanimivosti o francoskih posetnicah. V Franciji nekateri ljudje posetnice zbirajo in se pri hjih najbrž vsaj toliko zabavajo, kakor zbiralci znamk pri svojih zbirkah. Louis Barthou, ki je bil večkrat francoski zunanji minister, hkrati pa tudi član Francoske akademije, je imel razen nenavadno obsežne knjižnice še razne druge zbirke, med njimi tudi zbirko podpisov slavnih ljudi in zbirko posetnic. Tudi Herriot si je napravil takšno zbirko in njena največja dragocenost je nedvomno posetnica nekega gospoda, ki pove o sebi, da je »lastnik pogrebnega zavoda in predsednik društva za vrnitev k prirodi«. V neki drugi zbirki je posetnica, katere lastnik je: »Mr. Jacques Rousseau, ki ni prav nič v sorodu z družino brezbožnega filozofa«. Neki gospod Antoine Dunant se imenuje »trgovskega potnika in prijatelja napredka«, gospod Simon Forestier pa je »nekdanji najmlajši župan Francije«. Diplomo zasluži tudi posetnica z napisom: »Gospod in gospa J. Guenot, orožnika«. Nekatere posetnice so nalašč smešno sestavljene. Neki časnikar se imenuje na svoji posetnici »lenuha«, neki barak: pevec pa »nekdanjega rekruta« ha »žrtev izvirnega greha«. Morda spada v to vrsto tudi posetnica »gospe vdove Marije Papi, naslednice Papijev, faraonov VI. dinastije«. čisto drugačna je bila posetnica, ki si jo je dal napraviti Chateaubriand, ko je postal zunanji minister. Neki uradnik mu je predložil osnutek, na katerem je bil omenjen njegov gro- Jtfudfe, ki sa (KrfttU padati 4 Boycott — kapitan, ki so se ga ljudje ogiDs::. Treba je samo prelistati adresar ali telefonski seznam kakšnega večjega angleškega mesta, pa najdemo kopico ljudi, ki se imenujejo Boycott. Pred letom 1880. to ime za ljudi, ki so ga slišali, ni prav nič pomenilo. Malo pred letom 1880. so se začeli Angleži zanimati za narodna in zlasti za socialna vprašanja z zagrizenostjo, ki je prej niso poznali, in manjkal jim je samo izraz, da bi to svojo zagrizenost primerno izrazili. Slučaj jim je dal ta izraz, ko se je razvedela osebna tragedija upokojenega angleškega kapitana Charlesa Cunninghama Boycotta. Grof Ernski mu je ponudil oskrbništvo svojega posestva na Irskem. Kmetje so morali plačevati velike davščine, najemnine so bile previsoke in zaostanki so se kopičili. Prosili so, da bi se najemnine znižale in da bi dobili daljši rok za plačilo dolgov. Kapitan Boycott jim je te prošnje odbil. Saj jim tudi ni mogel ustreči hrez lastnikovega dovoljenja. Kmetje so se zarotili proti kapitanu in tako je nastal prvi resen bojkot v moderni zgodovini. Kapitanova služinčad, moški in ženske, so morali svojo službo zapustiti. Nihče ni maral kapitanu prodajati živil. Nihče v okolici se ni upal imeti zvez z njim, nihče ni opravil zanj niti najmanjšega dela. Po dolgotrajnem boju je bil kapitan premagan. Moral je zapustiti svojo službo in Irsko. Za njim je ostala samo beseda »bojkot«. fovski naslov, akademska čast in novo ministrstvo. Pesnik in državnik je vse to prečrtal in pustil samo besedo »Chateaubriand«. Nenavadne listine Ob novoletnem sprejemu v Elyseeju je pripovedoval predsednik francoske republike Lebrun tole zgodbico: »Ko sem bil minister za kolonije, sem moral pozvedeti za pogodbo, ki sta jo sklenila slavni raziskovalec Savor-gnan de Brazza in zamorski kralj Ma-koko. Nanašala se je na prepustitev velikega, ob Nigru ležečega ozemlja Franciji. A pogodile ni bilo mogoče najti. Zaman smo preiskali kolonialne arhive, zaman sem dal preiskati Quai d’Orsay, palačo zunanjega ministrstva. Naposled se je spomnil eden mojih sodelavcev, da je slišal, da ima pogodbo v rokah polkovnik Foumier, ki se je bil kot poročnik udeležil Brazzajeve ekspedicije. Hotel sem videti tega polkovnika, ki je živel v nekem mestu v južni Franciji od svoje pokojnine. »Ali imate vi to pogodbo,« sem ga vprašal. »Da,« mi je odgovoril. »Nimate pravice obdržati to pogodbo zase, ker gre za diplomatsko listino, ki mora nazaj v arhiv. Zahtevam, da nam jo takoj izročite.« Zdelo se je, da je moja odločnost napravila na polkovnika nenavaden vtis, a mislil sem, da je prismojen, ko je slekel svoj jopič in začel vihati srajčni rokav. »To je pogodba,« je menil in pokazal na tetovirano podlakt. »Tako sem sklenil pogodbo po deželnem običaju. Sklenil sem, kakor je razvidno iz te tetovirane pogodbe, krvno bratovščino s kraljem Makokom. Zdaj boste pač razumeli zakaj sem vam rekel, da vam pogodbe nikakor ne. morem izročiti.« »In kaj se je zgodilo potlej,« šo vprašali predsednika republike. »Zadovoljili smo se - s fotografijo roke. Fotografija se nahaja zdaj v arhivu kolonialnega ministrstva. Polkovnik Foumier pa še zmerom živi in nosi s seboj originalno listino. Prirastek britanskega imperija številke, ki jih je odkrilo zadnje angleško ljudsko štetje, kažejo, da ima britanski imperij 800 milijonov prebivalcev. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo leta 1911. Od takrat se je pomnožilo število prebivalcev za 80 milijonov. Samo Irska, Kanalski otoki in Borneo izkazujejo majhno padanje; narobe se je pa prebivalstvo v kolonijah, v zapadni in južni Afriki, podvojilo. Izredno velik prirastek opazimo v južni Afriki, kjer je sedanje število prebivalstva skoraj dvakrat tako veliko kakor leta 1911. Narobe je pa prirastek močno padel v zadnjih desetih letih v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Indija kaže po zadnjem ljudskem štetju leta 1911. prirastek 34 milijonov s« 336,119.000. ŠAH Problem št. 7 Sestavil Konrad Erlin (1902) mtm i BftS mm am » b e d ‘ t f ' g li" Mat v 3 potezah (B 69) Kratka partija št. i Igrana v Hastingsu I. 1897. (Posvetovalna partija) Bell: črni; Blrd in Dobell Gunsberg in Lockock L f2—f4 e7—e5 2. f4Xe5 d7—d6 3. e5Xd6 Lf8Xd6 4. Sgl—f3 g7—g5 6. c2—c3V g5—g4 6. Ddl—a4 Sb8—c6 7. Sf3—d4 Dd8—h4 šah 8. Kel—dl g4—g3! 9. b2—b3? Dh4Xh2! Beli se vda. Lahka končnica Beli je na potezi. Kako bo dobil? (M 72) Problem št. 8 Sestavil H. F. L. Meyer (Britanski problemski turnir 1873.) *bod«tg b Mat v 3 potezah (B 15) Rešitev problema št. 5 1. Da8—b8 Kg4—h3 2. Lf7—e8 mat. L . . . . kar koli drugega 3. Db8—f4 mat. Rešitev problema št. 6 1. Kgl—h2 g2—glD+ 2. Df2Xgl itd. 1 Sh5—f4 2. Df2Xe3 + itd. J........ f7—f6 (f5) 2. Df2—gl itd. Bešitev študije št. I. 1. Lg5—d2 h3—h2 2. Ld2—a5 h2—hlD 3. b2—b4 pat, če bi stal črni kralj na e2, pat ne bi bil mogoč. Moskovski turnir V začetku januarja se je v Moskvi začel velik mednaroden šahovski turnir. Udeležuje se ga 18 igralcev; med nerusi velja omeniti predvsem Flohra n Keresa. Po 12. kolu je stanje takšnole: Rabinovič in Malaganov po 6'/s (1), Ragozin in Smislov po 6 (2), Belavanec (1), Flohr 5>/s (3), Kan 6'/. (2), Ke-res 5V* (1), Alatorcev 5 (2), Konstan-tinopolski 5 (1), Toluš 5, Lilienthal 4‘/i (3), Goglidze 4‘/t, Reshewski 4 (5), Levenfiš 4 (4), Romanovski 4 (2), Panov 3 (4),*Bondarevski 2'/s (4). Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! DRAGA FOTOGRAFIJA Znano je, da razmečejo velike ameriške tvrdke, ki izdelujejo predmete v masah, neverjetne vsote za propagando, da jih tekmeci ne izpodrinejo in da jih občinstvo ne pozabi. Med najbolj razširjenimi vrstami reklame je propaganda s slikami v dnevnikih in revijah, in kar presenetljivo je, koliko zmorejo ameriški reklamni fotografi na tem področju. Povprečno stane reklamna fotografija okoli tristo dolarjev, če je v barvah, pa osem sto dolarjev. Pisane slike čedalje bolj izpodrivajo črno-bele. Cene pa se seveda zelo menjajo, in marsikatera slika stane po petkrat, šestkrat toliko kakor druga. Nedavno so prinesli magazini reklamno sliko nekega znanega tovarnarja whiskyja, ki je plačal zanjo nič manj kakor dva tisoč pet sto dolarjev. Slika je kazala šest škotskih plemičev iz šestnajstega stoletja na konjih, v ozadju pa značilno škotsko pokrajino s starim gradom. Kako je mogla ta slika toliko stati? Pomisliti moramo samo, kaj je vse bilo potrebno, da jo je fotograf napravil. Ko je dobil naročilo, je poslal strokovnjaka za stare noše v razne new-yorške knjižnice, da bi dobil za vsakega izmed šestih plemičev pristno škotsko nošo. Tovarnar je namreč zahteval, da morajo biti noše zgodovinsko točne in da mora imeti razen tega še vsak plemič drugačno. Ko je specialist begal po vseh mogočih oddelkih knjižnic, da bi našel zahtevane slike, je moral iti fotografov pomočnik na potovanje, da bi našel škotsko pokrajino s tipičnim škotskim starim gradom. Tudi on se je najprej po raznih slikah orientiral, kakšna približno mora biti pokrajina. Več dnd jo je Iskal. Naposled se mu je delo posrečilo. Pokrajina je bila last bogatega čikaškega meščana, ki je pred davnimi leti prišel s Škotskega v Združene države, tam obogatel in si dal zgraditi dom po starih škotskih načrtih, da bi ga vsaij nekaj spominjalo nekdanje domovine. Tudi specialist za noše je med tem našel vse, kar je iskal. S slikami šestih zgodovinskih škotskih nofi je preiskal vsa newyorška gledališča, tu pa je moral nazadnje ugotoviti, da nobeno ni imelo pristnih škotskih kostumov. Zato jih je bilo treba najprej šele narediti. Da pa se bodo dobro prodajali, je bilo treba najprej najti ljudi, ki jih bodo nosili. Človeške modele so hitro našli. V svojem arhivu je imel fotograf kopico slik raznih moških, ki bi bili primerni, da predstavljajo škotske plemiče, in na telefonski poklic so se nekateri izmed njih takoj zglasili. Ker jim ni bilo treba jezditi — saj so morali samo sedeti na mirnih konjih — se jim ni bilo treba za njihovo vlogo še posebej učiti. Drug fotografov pomočnik, ki se je razumel na konje, je šel k newyorškl policiji, ki ima dosti dobrih konj, in si šest najlepših izposodil za dva dneva. Fotograf je med tem vse pripravil -t potovanje. Moral je kupiti vozne ..stke za svojega prvega pomočnika, dva pomožna iolografa, strokovnjaka za škotske obleke, brivca, učitelja jezdenja in tri konjske hlapce, razen tega pa še za vseh šest modelov. Nadalje je moral najeti vagon za konje, in celo nadstropje v hotelu, ki je bil škotskemu gradu najbližji. Poleg tega je potreboval več avtomobilov za prevoz družbe od hotela do kraja, kjer bo slika posneta. Vožnja Je trajala dobro uro. Vse je bilo pripravljeno. Drugo jutro so vsi udeleženci ekspedicije, razen hlapcev, ki so takoj ob prihodu odvedli konje na graščino, sedli v avtomobile in se odpeljali na kraj fotografiranja. Po nekaj urah je bilo vse pripravljeno: fotografiranje se je lahko začelo. Strokovnjak za škotska vprašanja je storil vse, kar je mogel, da je ustvaril pristno škotsko ozračje, učitelj jezdenja je postavil šest modelov na kanje. Fotograf je osvetlil ploščo s petdesetinko sekunde... potem so napravili še nekaj posnetkov — in vse je bilo končano. Drugi dan je tovarnar že dobil izgotovljene slike, ki so izšle v nasled/ngi številki ameriških tednikov. Zaradi velikega dela, ki je bilo z njo združeno, je seveda tudi cena te slike razumljiva. V Newyorku je najmanj tucat fotografov za reklame, ki imajo vsi preveč dela. Zmerom nova naročila prihajajo, in časih zahtevajo naročniki kar smešne reči: n. pr. avtobusno nesrečo, Kolumba na jadrnici, moža, ki pada z največjega new-yorškega nebotičnika. Razumljivo je, da je treba pogosto poseči k trikom, da je mogoče napraviti zahtevano sliko. Vse pa se vzlic težavam naredi za denar. Tako nastajajo pri občinstvu tako priljubljene in prepričljive slike, ki delajo reklamo za najrazličnejše predmete. Ameriškim čitateljem ni treba niti tirati V Newyorku me je poklicalo nekega dne uredništvo revije ,Life* in me povabilo, naj se zglasim pri njih. Malo pred tem je bil zemljepisni obzornik ,Azija* priobčil moj članek s slikami o življenju švicarskega planinca Lorenza Saladlna, ki so ga ubili na rusko-kitajski meji. Časopis je ležal razgrnjen na pisalni mizi pred urednikom, ki me je sprejel. »Zakaj nam niste pokazali teh slik?« me je vprašal. Komaj sem si upal odgovoriti. ,Life* si lahko privošči najboljše fotografije najboljših fotografov sveta in prinaša skoraj izključno same še neobjavljene stvari. Misel, da Je zamudil priložnost priti v (Lire', je za vsakega reporterja, fotografa in žumalista nekaj neznosnega. »Vzeli bomo fotografije, čeprav je stvar že izšla,« je rekel urednik stvarno, »a zapomnite si: kar ste v ,Aziji' napisali in s slikami ilustrirali, morate za nas s fotografijami povedati.« V tem stavku je izraženo vse načelo in vsa skrivnost neznanskega uspeha tedenske revije ,Life*. Slike morajo nekaj povedati, ne da bi bilo potrebno kakšno besedilo. Fotografija kot dokumenti. Slika je šele takrat dobra, kadar njena vsebina opazovalcu tako rekoč ,v oči skoči*. Misel ni nova. V Nemčiji jo je že zdavnaj s pridom preizkusila .Berliner Ilustrierte*, v Rusiji in na Angleškem pa tako imenovani .dokumentarni film*. Eden izmed pobudnikov in prvih svetovalcev ,Lifa‘ je bil pred kratkim umrli nemški emigrant Korff, prejšnji urednik berlinske ,Dame‘. Obe glavni dobaviteljici ,Lifa‘, največji newyorški slikovni agenciji ,Pix* in .Black Star*, vodijo nemški emigranti. Kljub temu ni bilo v Evropi še nikoli tako odlične, ilustrirane revije, kakršna je ameriški ,Life‘. Kljub temu ni bil nikoli dokumentarni film tako priljubljen in popoln kakor v seriji filmov ,March of Time*, ki jih izdaja ista založba. ,Life* je politično nevtralen časopis in je moral zaradi svojega stališča zlasti v notranjepolitičnih, t. j. domačih ameriških zadevah, že večkrat slišati očitek, da piše tako, kakor je njegovim delodajalcem pogodu, t. j. podjetjem, ki oglašajo v njem in za to izdado neznanske denarje. Očitali so ,Lifu‘, da se zato ne upa razgaliti ran ameriškega življenja in da je reakcionaren. Toda očitek ni popolnoma utemeljen. Kajti čeprav .Life* nima .politične linije*, obdela prav gotovo prej ali slej sleherno zadevo, ki je ravno na dnevnem redu in ki Američanom krati spanje. Tako je n. pr. pred dobrim mesecem dni prinesel reportažo o newyorškem županu Hugueu, ki je 8 svojim nastopom zoper delavstvo ogorčil vso liberalno Ameriko. Čeprav je res, da ni v .slikah .kot dokumentih* nobenega poudarjenega stališča, postane občinstvo vendarle pozorno na vse mogoče probleme. In ljudje, ki izdajo teden za tednom deset centov (5 din) za Life*, gredo že v milijone. (»YVeltwoche«, Curih) Ali lahko prenehate kaditi? Prej ali slej skoraj vsak kadilec ugotovi, da ne kadi iz naslade, temveč iz navade in da je ta navada očitno škodljiva. Potlej poskuša, da bi se te navade znebil, a spozna, da ne ve, kako. Proti tej razvadi se včasih bori slabotno, včasih resno, vselej pa zaman. Njegovo samoobvladanje je pod seboj nevarno pokopal goli mehanizem. Ze leta opravlja to mehansko delo, ne da bi vedel, da postaja avtomat, da opravlja celo verigo gibov, ki so postali navada, nepremagljiv postopek, ki ga izvršujejo živci in mišice. Začneš s tem, da primeš v roko škatlo, vzameš ven cigareto, da odščipneš konec, jo vtakneš med ustnice, prižgeš vžigalico, potegneš prvič, drugič in tako dalje, dokler ogorek ne roma na pepelnik. Vsaka cigareta, ki jo pokadimo, prinese s seboj verigo gibov in reakcij, ki se zde, da pridejo same od sebe in potekajo do konca. Pogosto se kadilec niti ne zaveda poteka. Kakor staromodna navita ura, bo dvanajstkrat na dam prišel do teh gibov, dokler se ne končajo. Kakor kakšen robot opravlja te gibe na povelje nevidnega gospodarja. Diktafon namesto sodnega zapisnika Po desetih letih dela ustvarjeni švedski sodni poslovnik se zelo razlikuje od dosedanjega. Postopek pri kazenskih zadevah je zdaj čisto drugačen, kakor je bil doslej. Poleg poenostavljenega zasliševanja so uvedli tudi nekatere tehnične novosti, ki delo olajšujejo. Namestu obširnega zapisnika z izpovedmi obtožencev in prič zabeležijo pri razpravah in pri zasliševanju izpovedi s pomočjo diktafona. Na švedskih sodiščih bodo uvedli najmodernejše diktafone in zvočnike, tako da bo mogoče vse dvome, nesoglasja in nasprotja takoj ugotoviti na gramofonski plošči. Po razpravi bodo izdelani s pomočjo posnetka na diktafonu zapisnik in kopije za vse sodnike, državnega pravd-nika in branilca. Prehrana in dolgo življenje Na kolumbijskem vseučilišču v New-yorku sta dr. Henry Clapp Sherman, eden najpomembnejših kemikov hra-! ail, in njegova sodelavka dr. Harriet 1 L. Campbellova preizkusila učinek hranil na dolžino življenja. Ugotovila sta, da kalcij lahko življenje podaljša ! za leta in da vitamina A in O prav I tako doprineseta k dolgemu življenju. Preizkušenj še nista končala, a doktor Sherman je tako trdno prepričan, da je na pravi poti, da svoje izsledke upošteva pri svoji lastni prehrani. Prepričan je, da lahko »pomlad življenja« podaljšamo za šest do sedem let, če skrbimo za to, da vsakdanja hrana vsebuje zadostno količino vitaminov. Poskusi na kolumbijskem vseučilišču so se začeli že leta 1918., ko je pomanjkanje hrane, ki ga je povzročila vojna, terjalo, da se iznajde hranilo, ki bi bilo najbolj izdatno, pri tem pa ne bi nastopilo hujšanje.. Dr. Sherman je začel pri svojih preizkušnjah j s pšenico in mlekom in si je postavil ’ za nalogo, dognati katera najmanjša ' množina mleka je potrebna, da se v I zvezi s pšenico stvori primerno hra-j nilo. V ta namen je hranil bele pod-: gane z različno izdatnimi obroki mleka in pšenice, j Jed A je obstojala iz petih šestin zmlete pšenice in ene šestine mleka. Pri jedi B je bila množina mleka dvakrat tolikšna, to se pravi, da je jed obstojala iz štirih delov pšenice in iz dveh delov mleka.. Pokazalo se je, da je jed A zadostovala za normalno zdravje in za normalno rast in torej predstavlja zadosten način prehrane. Jed B je pokazala večji povprečni uspeh. Kar se tiče življenjske dolgosti, je bila jed B uspešnejša od jedi A. Živali, ki so jih hranili z jedjo B, so živele za 10 odstotkov dalje. Vzroka ni bilo težko najti, kajti jed B je vsebovala več mleka. Naloga je torej bila, da se mleko razkroji na sestavne dele in ugotovi tiste sestavne dele, ki neposredno povzročijo podaljšanje življenja. Mleko je komplicirana sestavina beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Vsebuje vse znane vitamine in rudninske soli. Mleko je skoraj zadostno hranilo. To sestavljeno tekočino analizirati bi bilo zelo težavna naloga. Dr. Sherman je sklenil, da bo preiskal sestavne dele, ki je med njimi kalcij eden najbolj znanih. Vzel je jed A z njenimi petimi deli pšenice in enim delom mleka in ji dodal toliko apna, kolikor bi ga vsebovala nadaljnja šestina mleka. Na ta način je dobil neko mešanico, ki je predstavljala jed A z vsemi njenimi sestavnimi deli in razenj tega še z enim: apna je namreč vsebovala toliko, kakor jed B. Potlej je hranil veliko belih podgan s to mešanico, ki je vsebovala kalcij, drugo skupino podgan pa s hrano, ki ni vsebovala apna. Pokazalo se je, da so tiste podgane, ki je njihova hrana vsebovala dovolj apna, živele dalje, kakor tiste, ki njihova hrana ni vsebovala kalcija. Mleko je tudi eno najboljših virov vitamina A. Pšenica skoraj ne vsebuje vitamina A. Maslo vsebuje veliko vitamina A, Dr. Sherman je dal jedi A toliko vitamina A kakor jedi B in je ugotovil, da vitamin A prav tako veliko doprinese k podaljšanju življenja. Na isti način je dognal, da je vitamin C prav tako važen. Trije činitelji za podaljšanje življenja v hrani so torej kalcij, vitamin A in vitamin C. Vsi trije se nahajajo v mleku, v svežem sadju in v zelenjavi. Dr. Sherman je mnenja, da bi se morali ljudje, ki bi radi dolgo živeli, hraniti s hrano, ki vsebuje veliko teh sestavnih delov. Zato predlaga, naj bi vsakdo izdal petino vseh izdatkov za hrano za mleko in smetano in najmanj eno petino za sveže sadje in svežo zelenjavo. (Po »Auslese«, Berlin) Ali more kaj ukreniti proti temu? Danes je v ameriških mestih 60 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk, ki stalno kade. Moški pokade povprečno 20 cigaret na dan, ženske pa 11. Da bi ugotovili, kateri činitelji imajo vlogo pri tem globoko ukoreninjenem problemu šibkosti značaja, je »Psihološka korporacija« poslala vprašanja tisoč moškim, ki so bili trdovratni kadilca. Od teh jih je 145 opustilo kajenje. Od ostalih 855 je skoraj polovica opustila kajenje, a ni bila v stanju, da bi se za vselej odrekla tej navadi. Nekateri izmed njih so popolnoma obupali nad uspehom; 28 odstotkov jih še želi, da bi se odvadili kajenja, a tega ne zmorejo. Vzroki, ki so jih navedli, so bili v splošnem tile: »Nimam dovolj trdne volje.« »Ne morem živeti brez cigaret.« »Prešibak sem.« »Enkrat sem se odrekel kajenju, zdaj pa tega ne zmorem več.« »Zakaj ne morem? To bi sam rad vedel.« Ti odgovori kažejo žalostno sliko večine odraslih ljudi. Po novejših preiskovanjih dr. Raymonda Pearlsa z vseučilišča Johna Hopkinsa vemo, da kadilci ne žive tako dolgo kakor’ nekadilci. Milijoni ljudi vedo, da je nikotin škodljiv in bi radi pogrešili svoj-užitek, a ugotove, da so nezmožni preboleti mehansko navado, ki je bila, preden je sir VValter Raleigh odkril v Virginiji usodno zelišče, velikemu delu civiliziranega sveta nepoznano. 145 moških, ki so se kajenju za vselej odpovedali, in veliko tistih, ki so ga opustili za nekaj časa, so imeli hitro pii rokah odgovor, ki izraža njihovo zadovoljstvo. »Mirneje spim in ne kašljam več.« »Imam boljši okus v ustih.« »Spet lažje vonjam.« »Imam večji zanos in boljši tek.« »Ne morem povedati, kako, a splošno bolje se počutim.« »Da sem naposled imel moč opustiti kajenje, sem si s tem pridobil večji zanos.« »Zdaj sem močan.« Tukaj vidimo nasprotje izražanja moških, ki niso mogli opustiti kajenja. Opazimo, kako Je dala zmaga nad ukoreninjeno navado mnogim občutek ugodja in ojačenega značaja. 145 moških, ki so za vselej opustili kajenje in 366 tistih, ki so to storili le za nekaj časa, so se posl užili enega izmed treh postopkov. Najbolj uporaben je bil tisti, ki ga je priporočil James: kajenje na mah popolnoma opustiti, brez vsakega oklevanja. Drugi postopek se naslanja na nadomestilo: n. pr. pipo, cigare, žvečilni gumi ali pa sladkarije. Pri tretjem postopku pa se kajenja odvadiš počasi. Čeprav so pogosteje uporabljali nagel postopek, kakor pa počasnega, smo ugotovili, da je odstotek tistih, ki se jim je posrečilo kajenje opustiti za vselej, znatno višji med onimi, ki so se kajenja odvadili počasi. Morebiti se ne zdi velikega pomena za človeško družbo, če kadilci opuste svojo navado, ali pa ne, a ukinitev kakršne koli življenjske razvade je v resnici neizrekljivega pomena — za starše, otroke in za človeško družbo kot celoto sploh. Takšna ukinitev Je tisto, kar nekatere privede do misli, da se štejejo za žrtve razmer — žrtev pomanjkanja, žrtev politike, žrtev 'napačne vzgoje, žrtev popustljivih staršev, žrtev nesrečnih izkušenj. Človek, ki je javtno ali pa na tihem privolil postati suženj navade, je izgubil občutek obvladanja samega sebe in se zato manj zaveda svoje odgovor, nosti in je manj vreden član človeške družbe. (Po »Auslese«, Berlin.) POTA K BOGU Indijske pravljice Heidelberški indolog Heinrich Zimmer je izdal pod naslovom »Indijska modrost« zbirko novih, zelo dobrih indijskih pravljic in bajk. Iz knjige povzemamo nekaj najboljših. ZALJUBLJENEC Indijski princ se je zaljubil v lepo žensko. Čez dan je sanjal o njej v svojem vrtu ob robu ribnika, ko se je pa znočilo, je odhitel v temnem plašču k njej in ostal tam do jutr-nje zore. Ko je bil neko noč spet na poti k njej, je njegova noga zadela ob temno postavo, čepečo na cesti. Kakor razdražena kača se je pognalo nekaj proti njemu in ga začelo jezno preklinjati. — Bil je jog, bra-manski asket, ki se je zatopil vase, da bo gledal boga. Princ je svetega moža zmotil iz zamaknjenosti in asket je zakričal nad njim: »Z notranjimi očmi gledam boga, ti me pa pohodiš!« »Oprosti,« mu je odgovoril zaljubljenec, »hitim k ženski, ki ja ukle-nila vse moje misli — moje srce gle- da samo njo, zato nisem videl, kaj se godi okrog menei a kako moreš ti, ki si se poglobil v boga, še opaziti, kaj se drugod godi? Ali zanesljivo veš, da si s svojo zamaknjenostjo na pravi poti do boga?« Asket mu ni znal odgovoriti. A zaljubljenec je pozneje postal svetnik, ki je vso svojo gorečnost posvetil bogu. Ko se je poslovil od svoje ljubice, ji je dejal: »Ti si mi bila več kakor naslada, bila si moj učitelj in mojster, kajti naučila si me, kako je treba ljubiti boga.« KAJ ZDAJ? Trije možje so šli v gozd, tam so srečali tigra, ki jim je grozil, da jih bo raztrgal. Tedaj je dejal prvi: »Brata mojal Naša usoda je zapečatena, čaka nas smrt. Tiger nas bo vso tri požrl.« — Mož je bil fatalist. Drugi je pa vzkliknil: »Brata mojal Vsi trije združimo svojo molitev k bogu vsemogočnemu! Bog je usmiljen in nas bo rešil!« — Mož je bil pobožnjak. »Zakaj bi boga nadlegovali?« je pripomnil tretji. »Splezajmo rajši vsi trije hitro na drevesa!« — Ta mož je resnično ljubil boga. PROSJAČENJE Cesarja Akbarja, ki so ga njegovi podložniki s spoštovanjem imenovali »senco boga«, je prišel beraški menih miloščine prosit. Dobil je Akbarjevega vnuka zatopljenega v molitev; zato je pokleknil neslišno k vratom molilnice, da počaka, dokler ne bo cesar končal svoje pobožnosti. Tedaj je slišal, kako Akbar, ki je gospodoval več kraljestvom kakor kateri koli indijski cesar pred njim, moli k bogu. »O gospod, daj mi večjo oblast, več dežela, več bogastva!« Menih je hotel tiho vstati, a Akbar je prav tedaj končal molitev, vstal videl, kako se hoče menih skrivaj pobrati. »Prišel si, da bi z menoj govoril, zdaj pa brez besede odhajaš?« je vprašal cesar. »Gospod,« je odvrnil menih, »prišel sem, da te poprosim miloščine, a slišal sem, kako si sam prosjačil boga za večjo oblast, več dežela in več bogastva — ali naj prosjačim prosjaka? Potlej že rajši kar boga, če že moram prosjačiti!« DRAGULJ V PRAHU Nekdo se je naveličal sveta in je iskal poti k bogu. Hišo in imetje je pustil otrokom, z ženo se je pa odpravil na božjo pot v svete kraje, kjer se je bog ljudem že na razne načine razodel. Z vneto pobožnostjo je potoval po svetu, a boga ni našel. Zena ga je potrpežljivo spremljala. Nekoč je hodil z njo v vročem soncu po cesti, kjer ni bilo niti najmanjše sence, zato se je nekoliko utrudil. Njegova žena je bila še bolj utrujena in je zaostajala, on je pa zagrizeno stopal dalje. Tedaj je zagledal pred seboj v prahu nekaj svetlega. Sklonil se je in pobral velik dragulj. Hitro ga je spustil na tla, kakor bi ga bil spekel v roko, a takrat ga je obšla misel: če ga bo našla moja žena, se je bo morda polotila skušnjava, da bi ga spravila. Prelomila bo zaobljubo siromaštva in zgrešila pot k bogu. Skril ga bom, da ga ne bo opazila. Skril je dragulj v prah in hotel iti dalje, a žena je opazila, da je nekaj brskal po tleh — stopila je bližje, iskala in našla di ,alj. Podržala ga je malo v roki, pollej ga je pa spustila na tla, pogledala moža in dejala: »Poslušaj, dragil Dokler boš še ločil dragulj od prahu, bo najina pot do boga še dolga.« BARVA Dva moža sta zagledala kameleona in sta se začela prepirati. »Kameleon na palmi je rdeč,« je dejal prvi. »Kaj? Rdeč?« je vzkliknil drugi. »Sinji je!« Dolgo sta se prepirala, potlej sta pa opazila moža, ki je stanoval v koči pod palmo. Ta mož je kameleona najbrže že dolgo poznal in jima bo lahko povedal, kakšne barve je. »Kameleon na palmi je rdeč, kaj ne?« je vprašal prvi. »Da,« je dejal možak, »rdeč je.« »Kako moreš to trditi?« je vzkliknil drugi. »Saj je vendar sinji!« »Seveda je sinji!« je odvrnil možak. Poznal je kameleona in je vedel, kako spreminja barvo; zato je obakrat pritrdil. Prepirljivca sta bila Tazočarana, a iznenada sta se zedinila — ne zastran kameleona, ampak zastran moža: očitno je velik bedak. Obrnila sta mu hrbet in nista več mislila, kakšne barve je kameleon. Resničnost in razkošje božje sta obilnejši kakor vse drugo. Zato se nam utegneta zdeti tako mnogostran-ski. Toda kdor ne pozna njunega prelivanja barv, se prepira. 4. nadaljevanje »Prosim, vaš šofer je že tu,« Polkovnik se je hvaležno nasmeh* ml. »Zelo ljubeznivi ste, Mr. Milo er. Ali *e smem zdaj nekoliko preobleči?« Podzavestno je položil roko na kljuko pred sabo in vprašujoče pogledal 50, tu je samo moja skromna delovna goba, polkovnik Gregory,« je živahno rekel le-ta. »Ali ne bi rajši v niojo oblačilnico? Na drugi stra-111 je.« Polkovnik je odmahnil z roko. »Ne bi vas hotel preveč zadrževati, toplejši telovnik in drug euk-njač bi rad oblekel.« Gregorji je odprl vrata in stopil v ra?” s°k°’ šofer mu je v spoštljivi .azdalji sledil, noseč s seboj majhen *n eleganten kovčeg. Frank Milner ei je pomel roke; po-je pa hitro pogledal na uro. Pol k™h! Veselilo ga je, da eo se tudi gostje že odpravljali. Samo Cray-je še sedel, kakor bi bil prilepljen * naslanjaču, toda njega bo že odpravil. ^ea četrt ure se je polkovnik Gre-®Vry wnil. Namesto smokinga je imel aj temen suknjič in pod njim mo-enio volneno jopico. Z njim je prišel k0 osvežujoč vonj po tonjski vodi in sivki Kmalu nato o se odpeljali avtomobila, ki eo ves «tf,)6r ,Pred hišo. Milner je še T »i- n njihovo trobljenje. Grayton se je, čeprav s težavo, ocil za odhod. Mislil se je prav za J*,av odpeljati Sele z nočnim vlakom *v«h, toda Vane mu je ponudil ,™*or v svojem avtomobilu in temu ni«. ,ylon 11 ‘ ni°gel odreči. V posled-jem trenutku ga ie Milner neopazno Potegnil k sebi. »Nemogoči postajate, dragi moj,« mu h? strupeno siknil. »Drugič ne vem, a v"?.l vas še povabim v družbo sikj-dobnah ljudi.« .r ayton je zategnil široka usta in drgetajoče nosnice v posmehljiv režaj potrepljal Milnerja po ramenu. »Samo k svojim klientom sem vse-Povabljen, Frank,« je nesramno ’• >in *®m ne srečujem doetoj-ljudi.« Milner je s treskom zaloputnil vrata za njim. »Gospodična Ana,« je dejala debela "■to. Emily slabe volje in si obrisala fori obraz, »to pot sem poslednjič Pri takšni stvari pomagala. Če hoče gospod prirejali velike pojedine, naj jto v priskrbi kakšnega človeka. S tokžaio zamorsko nerodo, kakor je Mag, ki mi je model za puding spet bamazala 8 česnom, in z lenobo Nickom, ki gleda samo, kje bi kaj požrl, Si ne morem pbmagati. Ne bi rada J*mrla_ prej, kakor je nujno potrebno, toda se en večer, pa bo po meni. Že spet imam zatekle noge in tudi slepič se mi spet oglaša.« Mre. Emily je zastokala in omahni* *a nn stol, da je kar zahreščal. Z mu-čeiiiškim obrazom se je lotila večerje, ki bi je bilo dovolj za osem ljudi. Poslednja jed je bila že na mizi. Zaradi Aninega miru in preudarnosti je vsa večerja potekla v redu. Celo Nick se je dobro držal, ker ga je miss Ana vselej, kadar je prišel v kuhinjo, prav čudno pogledala, in ker je ve-da se z njo ne sme šaliti, kadar jako gleda. Zato je od vseli ostankov j® steklenic popil doslej šele malen-kost, drugo pa je prihranil za tiste t*re, ko se 11111 ne bo več treba bati Pogledov mlade gospodične. Ko je šla Ana Leamerjeva mimo ®bednace proti svoji eobi, je videla, so vrata samo priprta, in neprijet-°b kvakajoči odvetnikov glas je rav-110 odmeval po hodniku. Ana se sicer za goste svojega strica jj1 Prav nič zanimala, toda nocoj je e.ndar nehote obetala in bežno prestola družbo, ki jo je videla pod kri-kim lestencem. Crajrtona in zdrav-iv’ ,a je poznala, saj sta že dolga leta Prihajala v hišo; svojo pozornost je j™ namenila samo ostalim gospo- Vee večer se je morala ukvarjati dogodkom na vvalerloojski postaji, to mu j« bita priča, in iznenada ji je Prmlo na misel, da bi utegnil biti po j,'joldovem namiga vanju tudi okra->®to neznanec med gosti. O tem se je jtotola zdaj prepričati, toda ne pol-ovivik ne bančnik ne tretji, ki ga ni PUr-tala, niso bili prav nič podobni neznancu s postaje ® toni je ugasnilo njeno zanimanje 5® omizje in splazila se je mimo vrat. širokih, izhoienih lesenih stopoi-™u je odšla v prvo nadstropje, v Kadar je Ana opravila svoje doma-r® delo, je navadno zvečer urejevala ”^ojo stvari ali pa kaj brala. Danes bra j *'a Puže.lenja ne po delu ne po Pred samo seboj se je opravičevala ? 8vojo utrujenostjo, toda v resnici j*o «® »e zmerom begal dogodek, ki ga je poživela opoldne; ni mogla najti mi-U’ ni se mogla zbrati Kdo je prav za prav Harry Reffold? To vprašanje ei je v zadnjih urah *toprestano zastavljala, pa ni našla od-|ovora, ki bi jo zadovoljni. Do dana-opoldne ji ie bil prijeten lep PVad mož. ki se je z njim pred krat-seznanila v vlaku iz Londona, in 5* Sa je pogosto srečala zjutraj in popoldne, Doslej je bila zadovoljna s toin, da je prišla v njegovo družbo in to* ie imela v njem zabavnega dru- ■ 9 m%XMm mks«i mmsam mnsMm mk=3« m masnm g ■ 5 (i w«sra tvs«a»sMi nauvrs«« mkss« vtst« nsam mwsxm m S A i PREPROGA GROZE MBVSMmrjRSSM m nasn mrsmui DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-Wllton žabnika, ki jo je sicer s svojo posmehljivo zaprtostjo časih spravil v zagato. Kdo je itn kaj počne, e tem se doslej ni ukvarjala, ker si nd mogla misliti, da bi bil odgovor na to vprašanje bog-ve kako važen. Zdaj je pa neprestano premišljala o tem, in le s težavo je dušila strašni vtii9, ki ji je bil ostal zaradi njegovega vedenja. Po svojem prepričanju in svoji vzgoji je bila nenavadno korektna in to, kar je on pred njenimi očmi zagrešil, se ja je zdelo nekaj nemogočega. Pni tem se je pa vedel še tako mirno, kakor bi bile takšne reči zanj nekaj vsakdanjega. Ana Learnejeva ai je pritisnila roke na senci, kakor bi bila hotela pretrgati verigo mučnih misli, bi eo se je druga za drugo podile po glavi. Podzavestno je neprestano uhajala k oknu v kotu sobe. Pod njim je bil precej velik, zapuščen vrt, ki ga je obdajala zarjavela železna ograja. Prastara kostanjeva drevesa, edini okrasek tega vrta, eo že izgubila listje. Kakšnih petdeset korakov dalje so se lesketale luči sosedne hiše, za vrtom je pa držala med visokimi topoli vozna pot do Temze. Iznenada se je And zazdelo, da je ena izmed črnih drevesnih senc oživela. Zgrozila se je in njeni pogledi so v plašnem pričakovanju zastrmeli v temo. Tedaj se je odtrgala od nekega drevesa temna postava, planila k naslednjemu drevesu in se zlila z njim. Dekle je vztrepetalo in začelo iska ti opore. Potem je videla, kako se visoka, široka postava plaza proti hiši, in to. postavo je spoznala. Med sto ljudmi bi jo spoznala, ker eo se njene misli že dolgo dni ukvarjale samo z njo. Z neslišno spretnostjo je prihajala eenoa čedalje bliže in Anine oči so visele na njej kakor dve drgetajoči svetilki. Zdajci je planila k vratom in že je kazalo, da bo zakričala na pomoč. Toda na pragu se je ustavila. Lepa, svetlolasa glava ji je omahnila na težko sopeče prsi in z globokim vzdihom se je zgrudila na tla. cesti hitre korake, ki so pred hišo obstali. Milner je prav previdno odprl in kakor nekaj ur poprej, je odvedel Stena naravnost v svojo delovno sobo, ki jo je tudi zdaj skrbno zaklenil. Soba je bila mračna, ker je svetilka na pisalni mizi osvetljevala le del mize im so padali odsevi dogorevajočih plamenov v kaminu samo na ozek pas parketnih tal. Frank je sedel za pisalno mizo. Videlo se mu je, da je zelo nestrpen. Stone je vzel iz prsnega žepa tri majhne usnjate vrečice im jih položil predenj. To je napravil s kretnjo, ki je povedala več, kakor bi mogle reči vse besede skupa j, in v pogledu, ki ga je poslal Milnerju, se je dobro videla samozavest, ki jo je občutil v tem velikem trenutku. Z nekoliko drhtečo roko je segel po vrečicah, toda Stone ga je z rahlo kretnjo zadržal. »Dvanajst tisoč funtov, Mr. Milner,« je dejal s poudarkom. Milner je hlastno prikimal, vzel pripravljeni ovitek im počasi naštel dvanajst tisočakov na mizo. David Stone je bil očitno zadovoljen. »Velja. Z vami je veselje delati. Zato tudi mislim vselej najprej na vas. Zdaj si pa stvarce oglejte!...« Globoko je zasopel, čudno pogledal po 6obi in potem z naglim gibom slekel površnik. Pri tem pa niti za trenutek ni odmaknil pogleda od Milnerja, ki je prijel eno izmed vrečic in stresel' njeno vsebino predse na mizo. Ko so gostje odšli, je Milner z ljubezen izdajajočo počasnostjo natlačil svojo zakajeno pipo, ki je ves večer ni mogel vzeti v usta. Obsedel je v obednici. da ne bi zamudil Stomovega prihoda. Položil je uro predse na mizo, si nalil kozarec močnega whiskyja iu ga zvrnil na dušek. V tem trenutku je bil res zadovoljen s seboj im z vsem svetom. Pričakovanje lepe kupčije ga je spravilo v dobro voljo Vedel je, da mu bo kupčija dosti prinesla, ker mu jo je Stoaie predlagal. Že dolga Jela je delal z njim in imel je same najboljše izkušnje. Kar mu je Stone prinesel, je bilo vse prvovrstno in poceni. Kazen tega pa — im to je bilo poglavitno! — niso bile te kupčije skoraj prav nič nevarne. Vse, kar je od Stona dobil, je z lahkoto prodal, čeprav je dobro vedel, odkod te reči prihajajo. Stone je bil eden najepreinejših posredovalcev za dragocenosti. Če se je kje posrečila kakšna donosna tatvina, je plen nazadnje skoraj vselej priromal v njegove roke. Milner je to vedel, toda pri velikih V 24 URAH barva, ptisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Sk robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Sedem im trideset izbranih de-manlov,« je šepnil Stone. »Brez sleherne hibe. Ves London bi morali preohrmti, preden bi našli njim podobne...« Nemirno se je obliznil. »Ali nimate nič pijače? Sicpr mi ni dosti do nje, toda strašno vroče imate in jezik se mi kar lepi na netio.« Milner je segel po steklenici z whiskyjem, loi jo je moral imeti povsod v dosegu rok, naglo nalil dva kozarca in prilil sode. Stone je pijačo na dušek izpil. Milner pa takoj za njim. Potem je izpraznil drugo vrečico, kjer je bito kakšnih sto biserov, nenavadno velikih in čistih. Ko si je nekaj najlepšili natančneje ogledal, je iznenada omahnil na stolu nazaj, in kazalo je, da ga duši. Hitro je še enkrat napolnil oba kozarca, in roke so mu pri tem tako drhtele, da l>i mu bila skoraj steklenica padla iz rok. Stone ei je obrisal pot s čela. Njegov glas je zvenel tako hripavo in pretrgano, kakor bi mu govorjenje delalo velike težave. »Strašen zrak, kar duši...« S prsti si je zrahljal ovratnik in njegov pogled je blodil čudno sre kupčijah ni nikoli poznal malenkost- P® naokoli. »Ali ne bi mogli nekoliko _J t>;,i odpreti okna?« Milner ea te gledal z nib pomislekov. Bil je tudi prepričan, da pozna izvor kamnov, ki mu jih bo nocoj Stone prinesel. Pred kakšnimi tremi meseca je vojvodk i Trovvbridge-vi izgini) del dragocenega družinskega nakita in nekaj tednov pozneje je 'zadela enaka usoda Mre. Elinor Fair-faxovo, ženo milijonarja iz Liverpoola. Obe tatvini sta se zgodili v pray skrivnostnih okolnostdi in ni biito za zlo-činei niti najmanjšega sledu. Tudi dragi kamni eo se izgubila, čeprav so vsi veliki angleški listi in celo dnevniki e celine prinesli natančen opis vseh dragocenosti in celo razpisali za odkritje ukradenega nakita prav čedno nagrado. Milner se je zarežal, ko ee je spomnil, kako je takrat z zanimanjem bral te opiee in jih celo spravil. Teh natanko opisanih dragocenosti zdaj ni več. Zdaj bo na trgu le več draguljev in zlata, pa naj kdo dokaže, odkod so prišli! Prav tedaj, ko je Milner spet pogledal na uro im ugotovil, da mora bita Stone vsak čas tu. ee je prizibal Nick skozi vrata. Začel se je pripravljati, da bo pospravil mize, toda Milner ga je kar lepo prijel in ga brez besede potisnil na hodnik, potem pa v njegovo sobo. »Glej, da ee spraviš spat, svinja pijana!« ga je nadrl in Uho zaprl vrata za pijancem, Ko je zaslišal, kako je Nick omahnil na posteljo, da je zahreščala, se je splazil k hišnim vratom, tiho obrnil ključ in prisluškujoč olistal. Že nekaj minut nato je zaslišal na odpreti okna?« Milner ga je gledal z otrplimi, prestrašenimi očmi, in se je skušal dvigniti pa se ni mogel. Glava se mu je začela zibati kakor nihalo in prsi sc ee mu krčevito dvigale. Stone je napravil nekaj negotovih korakov, da bi prišel do okna, ki je bilo le nekaj korakov stran, toda kolena so mu začela iznenada klecati, da se je opotekaje lovil za oporo. Le s težavo je prišel do otoma ne zraven okna, potem so mu pa udje odpovedali. Otrplo in težko je padel na prašne blazmie in z glavo trdo zadel ob zid. Čutil je, kako eo železne klešče uklepale njegove prsi. Divje je stokal in se skušal rešiti strašnega pritiska, ki mu je izsesaval zrak iz pljuč. V spačenih črtah njegovega obraza so se brale muke strašnega smrtnega boja, in njegove široko odiprte oči so strmele v blazno grozo na peklensko prikazen, ki je buljila vanj iz ozkih svetlobnih pramenov pred kaminom: Rezke, bodeče barvaste lise so fee vrtele v blaznem vrtincu, plesale so v zraku in po tleh, se zlivale im se naposled izoblikovale v strahotno pošast, ki se je vrtela, zrasla zdaj v orjaški steber, zdaj spet upadla v majčkeno spako in zaplesala po tleh. Zdajc’ se je pa pognal grozotni mo-loh kvišku in Stoue je začutil, kako so se njegove kremptjaste, orjaške roke kakor železo zasadile v njegovo grlo. Slonova usta so 6e odprla, da bi zagnala krik biazne groze, toda čez ustnice je prišlo samo težko, pridušeno hropenje smrti Na stolu *a pisalno mizo je sedel Frank Milner z otrplim, steklenim pogledom, im njegovo teto ee je zvijalo v divjem drgetu; ko ee je krčevito vzpel na noge, ee je stol prevrnil in mali, debeli možak je omahnil na tla... Poslednji soj iz kamina je padel na ozko preprogo. Njene nežne niti 60 ee igrale v čudno živih bodečih barvah. 7. Kakšno uro po Slonovem prihodu, je sklenil »ti Harry Reffold na delo. Že večkrat je poskusil pogledati skozi okno v Mllnerjevo delovno sobo, toda lesene oknice so bile tako trdno zaprte, da je bil ves trud zaman. Zdaj je pa hotel po vsaki ceni izvedeti, kaj se godi v hiši in zato je vzel svoje orodje na pomoč. Samo malo je zaprasketalo, kakor bi bila suha veja padla na tla in se zdrobila. Potem je Reffold oprezno odrinil dve spodnji prečni letvici in pogledal v sobo. Razločil je samo del sobe. Vzlic napetemu prisluškovanju ni slišal niti najrahlejšega glasu. Milner je 6 svojim gostom gotovo v sosedni sobi. čakal je še deset minut, preden je oknice čisto odprl. Potem je spretno odrinil zaj>ah na oknu. Bil je tako miren, kakor bi opravljal najbolj preprosto in nedolžno delo in vsak njegov gib je izdajal mojstrsko spretnost. Čez nekaj časa je odrinil ono oknico za širino roke In se pritisnil k zidu, toda znotraj je ostalo vse prav tako tiho kakor prej. Potem ee je Reffold dvignil čez okenski okrajek, prav oprezno, in takoj nato se je z neslišnim skokom pognal v sobo. S prvim pogledom je objel razsvetljeno pisalno mizo, kjer so še ležali dragulji v lesketajočem se soju, in njegov obraz je preletel zmagoslaven nasmešek. Dober korak in bil je pri mizi, potem je pa na lejiem olrstal in prestrašen zastrmel v tla. Pogled mu je ušel na steklenico, na kozarca, razlito tekočino in nazadnje na drugega človeka, ki je ležal na otdmani. 'L vse razumevajočim in škodoželjnim nasmeškom je Reffold segel po draguljih. Oprezno, brez naglice je preštel kamen za kamnom in jih spravil nazaj v vrečico. Tako varnega se je čutil, da je pregledal še tretjo vrečico. Sele ko je to opravil, je skrbno vtaknil dragocenosti v žep in že hotel zapustiti sobo, ko je opazil na mizi našteti denar. Kratek trenutek je pomišljal, potem je pa vzel dvanajst tisočakov drugega za drugim, jih zvil in spravil k draguljem. Že ee je pripravljal za skok na vrt, ko se je zdaiei pokazal v temi pred njim širok, bradat obraz, in opazil je dvoje presenečenih, zahrbtnih oči, ki so strmele vanj. Ko blisk je Reffold udaril 8 pestjo med to oči in planil čez orjaško telo. ki je z zamolklim udarcem telebnilo po tleh V dolgih skokih je zbežal čez vrt in za trenutek ee mu je zdelo, da šumi listje za njim pod koraki nekoga, ki ga zasleduje. Tedaj je pa že ali ocil spretno čez ograjo in trenutek nato ga je požrla tema. »Kdo je bil, Sam? — Ali si ga epoznal?« Glas moža z rdečim obrazom je od vznemirjenja zvenel hripavo, ko ee je brez sape vrnil z brezuspešnega zasledovanja. Sklonil ee je nad človekom, ki je ležal pod odprtim oknom, in si zaman skušal ustaviti kri, ki mu je curljala po obrazu. Sam je nekajkrat strašno zaklel in odkimal. George Them.pson se je vzpel in pogledal v hišo, potem je pa nerodno zlezel na okno in zdrsnil v sobo. S tankimi preti je prijel pra kaminu za meter dolgo, kakor roka debelo bambusovo palico, ki je tam ležala in jo spravil v lok iz blaga, ki ga je silno oprezno zaprl. Potem 6e je naglo ozrl naokoli in ko ie opazil Milnerja in Stoma, je v naglici temeljito preiskal njune žepe. Pri tem je postajal njegov obraz čedalje bolj zmeden. Pridušeno je klel, ker menda ni načel tega, kar je iskal. Prebrskal je še pisalno mizo, pregledal vse predale in z begajočimi pogledi iskal po vseh kotlih. Naposled se je spomnil, da bi utegnil mož, ki je pobegnil, koga priklicati. Če bi ga v takšnem nerodnem položaju, kakor je bil zdaj, dobili, bi bito prav nevarno. Neokretno je epet zlezel na vrt. Njegov tovariš ee je med tem nekoliko opomogel »Vrag naj me vzame, prepozna sva bila!« je obupano zarenčal. »Natanko o j>o! treh, kakor nama je bito ukazano,« ee je zarežal bradati možak. »Toda vse kaže, da je prišel nekdo pred nama. To naju utegne etata gla-v<5, ker natna ne bo nihče verjel« George Thompson si je obrisal pot a čela in preklinjal dan, ki mu je prineeal samo smolo. fttok je drugo jutro prvi odkril nesrečo. S svojim kričanjem ni zbudil aamo hiše ampak tudi vse sosede. V glavi mu je vse šumelo in šel je na vrt, da bi ee prezračil. Pri tem je opazil odprto okno delovne sobe. Najprej ga je nekaj časa. opazoval in zmajeval z glavo, potem šele se mu je stvar zazdela sumljiva. Nato je seveda takoj zlezel skozi okno v sobo, toda prav tako hitro tudi apet iz nje. Zgrozil 9e je in zbežal »kozi zadnja vrata v hišo. Njegovo kričanje je priklicalo Ano Leamerjevo. Stala je sredi stopnic, ko se je brez sape opotekel v vežo, in njegov spačeni obraz ji je povedal, da se je moralo nekaj strašnega zgoditi. Nehote in z blaskovo naglico eo njene misli spletle most med prikaznijo na vrtu, ki ji je pripravila noč strahotnih 9anj dn jo zasledovala do belega dne, in nad drgetajočim bitjem pred njo, ki ji je prinašalo strahotne novice, pa je moglo samo stokati in jecljati. Prijeti se je morala za ograjo, da ni omahnila. Poiem se je zbrala in šla za Nickom, ki je že hitel skozi obednlco. Tudi Mag je radovedno pritekla. Celo kuharici je strah tako šinil v zateklo nogo, da so jo prinesle še precej hitro v vežo. Nick je z vso močjo poskušal vdreti v delovno sobo. »Mr. Milner leža v njej in še neki gospod,« je zasopel, »nista samo pijana, ker sta strašna v obraz... In okno je balo odprto...« Ano Leamerjevo je iznenada obšel mdr. Velela je kričečima ženskama, naj molčita in poslala Nicka na vrt, da bi skozi okno zlezel v sobo in jo odpri. Sluga se je prestrašen upiral toda strogi jjoglcd iz Aninih oči ga je le prisilil, da se je splazil na vrt in da je nekaj trenutkov pozneje skozi odprta vrata ej>et omahnil v obednico. Ana je poni i.si jala neka j trenutko v, (»tem je pa stopila v sobo. Pretresli je tudi najhujša strahota ne bi mogla več, saj je ni z Mahlerjem vezala niti senca kakšnega čustva. Samo neznansko jo je bilo groza, toda ostala je hrabra. Celo toliko se te premagala, da se je dotaknila otrplega, od krčev spačenega Milnerjevega telesa. Od ledenoeti trupla so ji preti zadrgetali. Poiem je pogledala še drugemu ’ mrtvecu v upadli, sjničeni obraz in začudila se je, da vidi tujca, ki ga ni ojMzda smači med gosta. Še hitreje je zapustila sobo, kakor je stopila vanjo. Zaklenila je vrata in spravila ključ. Potem je poklicala’ dr. Warneria in ga prosila, naj takoj pride. Na razburjena vprašanja, ki jih je slišala iz teletoua, je odgovarjala na kratko in s čudno mirnim glasom. Pred hišo ee je že zbrala množica ljudi, kajti vest, da se je v »Kostanjevi hiši« nekaj zgodilo, se je kakor l»žar razširila po vsem kraju. Dr. Wamer je stanoval j>rav blizu in je kmalu prišel. Planil je v hišo in Ana ga je takoj spustila v delovno sobo. Ko 6e je čez dolgo vrnil iz nje, je izdajal njegov obraz zmedenost; na nemirno vprašujoče poglede mladega dekleta je odgovoril eamo 8 skomigom ramen. VSAK |l eden] druga J jSSjfcfi;. ■J' Novela „Družinskega tednika" Hanorie in pesnik Napisol Leon Andor BudimpeStaueki parnik, ki je z njim potoval mladi madžarski pesnik, je z -veliko zamudo pristal pri državnem mostu. Peter Kadar je najel avto, povedal šoferju ime hotela na Ringu, se udobno naslonil nazaj in dobre volje žvižgal dunajsko popevko: Ali si bil že spomladi na Dunaju...« Bilo je res v maju, krasnega, toplega večera. Tudi kopališča so bila že odprta, kajti tramvaji, ki so prihajali od Donave, so bili nabito polni mladih zarjavelih ljudi. Na sprednji strani nekega tramvaja je plavolaso dekle pomahalo osamljenemu gostu, ki se je peljal vštric tramvaja. Peter se je obrnil in si zataknil monokel, da bi deklico bolje pogledal. A šofer je vozil silno hitro in tako je Kadar videl samo še številko >24« na zaostalem tramvaju. »Dobro znamenje«, je rekel mladi mož praznoverno. Dunaj me prijazno sprejema,« Pollej se je moral sam sebi nasmehnili, da išče kot strasten spletkar povsod skrivnostne znake usode, čeprav ga ne čaka v mestu nobena tako važna stvar, da bi potreboval naklonjenost usode. Mladi libretist iz Budimpešte je dobil namreč naročilo, naj zapiše besedilo operete, ki se odigrava v avstrijskih okoliščinah. To je bilo njegovo prvo samostojno gledališko delo. Kadar je vzel svojo nalogo dokaj resno in se je odpeljal s predplačilom, ki ga je dobil, na Dunaj, da bi se tu navzel valčkovega razpoloženja. V hotelu je hitro opravil svojo toaleto in 6e šel' sprehajat na Ring. Ko je prišel do »ustnega vrta, se je spomnil, da mora izvršiti neko naročilo: obiskal naj bi veleiudustrijca Kurta von \Voidenhausa in mu sporočil natočilo iz Budimpešte. Moža je dob’o poznal že iz Budimpešte, kjer se je ta pogosto in rad mudil v umetniških krogih. »Najboljše je, da to takoj opravim, potlej mi ne bo treba več misliti na to,« je mislil Kadar in že stopil v telefonsko celico, od koder je poklical industrijca. Weidenhaus se je zahvalil za sporočilo in povabil mladega prijatelja, naj ga obišče zunaj v njegovem poletnem dvorcu, izven mesta, kjer bo prav danes priredil vrtno večerno zabavo s plesom. Lepih žena in deklet tudi ne bo manjkalo. Povabilo je bilo tako prijazno, da bi ga bilo težko odreči. Peter Kadar pa bi kljub temu rad privolil, ker ni ve-o-vedi, poročila B 19.30: Nac. ura ® 19.50: Zanimivosti B 20.00: Sentimentalni in veseli napevi ■ 21.10: Komorni trio B 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri- TOREK, 31. JANUARJA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert na dveh harmonikah® 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester 18.40: Problem malega naroda ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave B 20.P): Plošče ■ 20.15: IvO Šorli: Dve zgodbi o Tolmincih ■ 21.30: Radijski orkester B 22.00: Napovedi, poroči la B 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 1. FEBRUARJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi B 18.00: Mladinska ura ■ 18.10: Kriza morale in človeka ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Beseda k prazniku B 20.00: Ljub!j. pevski jazz-kvactet ■ 20.45: Plošče ■ 21.15: Harmonika ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona ■ Konec ob 23. uri. DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO NIŠO! „AGA" za masažo: z uspehom rabi vsaka družina! Revmatizem-išias, trganje, zobobol, preblaienje itd. odstranjuje z uspehom ,AGA“ za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic ,AGA“ na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus in slabost. Za nego ust, grla, pri trganju itd. uporabljajte „AGA“ za masažo.- „A G A“ za masažo-naj bo zato v vsaki družini. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12’—, kier je ni, pošljite znesek din 12'— pa Vam jo pošlje Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK Vitomir, Celje Zahtevajte „SGI" n nosata! Zahtevajte „«G» ‘ za masažo! Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! Zb vsako priliko najboljše in nalcenejŠe Huberfuse, površnike, perilo in vsa oblačila nudi Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM prl tvrdk, RUDOLF VEEEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA Vtl. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27.08 Ravno fam se dobijo popolnoma nove plo-5Če svetovno znane znamke HOMOCOUD CENA DIN 15* — 5$ Premog — koks drva — oglje — likalit dobite po zmernih cenah pri RESNAN LOJZE. Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 Telefon 33-53 Pacetil boste kupovali h* pajubuMfr »kB mA brezplačni katalog TRTA Cepljenke najplemenilejših vrsi ter zaliče j in korenike Kober 5BB, leleki 88, | Riparia in Chasselas. vse zajamčena | čislo in prvovrslno, dobavljajo: | Prvi jugoslavenski loznjaci, Daruvar. j Zahtevajte cenike. m FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjevi* ul.S prt frančiškanskem mostu VsskatrslM eCili. diljnogledi. Masten, baratiulri, higtanalri, ,M. Vmtt uliti ur, hliniti* >n srt Uma t. Strni kvalitetni otlikt! Ceniki krtiglltM! Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. BratuSa. novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska Uskama Merkur (L d. v Ljubljani; aa tiskarno odgovarja O. Mih Me k — vsi v Ljubljani.