1 petek, 26. januarja 2024 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 26. januarja 2024, leto 9, šte­vil­ka 2 Pol leta po poplavah Stavkajo tudi kamniški zdravniki Čez dober teden dni bo minilo pol leta od avgustovskih poplav, ki so razdejale tudi občino Kamnik. Kako poteka sanacija prizadetih območij? Stavki zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, ki poteka že drugi teden, so se pridružili tudi zdravniki Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik. Aleš Senožetnik Kamnik – Kot pravijo na kamniški občinski upravi, obnova in priprava načrtov za obnovo potekata s polno paro. Veliko je bilo narejene­ ga že v času intervencije, zdaj pa se del lotevajo v skla­ du s sanacijskim načrtom. Z odzivom države so za zdaj zadovoljni. Na področju ob­ nove cest in plazov, kjer je dala država pristojnost obči­ nam, se zadeve hitro in učinkovito premikajo, dru­ gače pa je pri sanaciji strug in vodotokov. Po besedah kamniškega žu­ pana Mateja Slaparja je naj­ več izzivov pri vodotokih, ki so bili najbolj prizadeti v času poplav. »Dolina Črne je bila povsem uničena, prav tako pritoki Črne, doline Bis­tričice, Tunjščice in Kam­ niške Bistrice, skoraj od izvi­ ra oziroma najhuje 'od Gamsa' pa vse do meje z ob­ čino Domžale. Če se bodo dela na tem področju izvaja­ la tako, kot so se v preteklo­ sti, smo še daleč od sanacije oziroma vrnitve v normalno stanje,« pravi Slapar, ki opo­ zarja tudi že na spomladan­ ska deževja: »Vemo, da se po navadi aprila pojavi novo deževje, in treba bo čim prej urediti kritične točke. Lani oktobra smo imeli v Kamni­ ku spet obilne padavine, zato smo takrat, tudi zaradi interventne izgradnje proti­ poplavnega nasipa v Šmarci Maša Likosar Dela trenutno najbolj pospešeno potekajo na najbolj ogrožajočih plazovih, ki so se sprožili v občini. / Foto: Občina Kamnik tokov ter hudournikov, kar bi bilo po našem mnenju najučinkoviteje. Namreč v zadnjih poplavah se je izka­ zalo, da je na področju sana­ cije občina veliko bolj učin­ kovita,« še dodaja kamniški župan. Največ izzivov je pri vodotokih, ki so bili najbolj prizadeti v času poplav. / Foto: Občina Kamnik Poplave in plazovi so povzro­ čili precejšnjo škodo tudi na stanovanjskih objektih. V Termah Snovik je zato še vedno nastanjenih 29 razse­ ljenih prebivalcev občine, ki se bodo lahko vrnili na svoje domove, ko bodo zaključene sanacije plazov in objektov, v katerih so živeli. »Naš cilj je, da bi se vsi lahko vrnili na svoje domove. Kjer to ne bo možno, pa se z družinami iščejo rešitve, ki morajo biti usklajene z državno tehnič­ no pisarno,« pojasnjuje kamniški župan. Kot smo na kratko že poro­ čali, je na državnem sezna­ mu za odstranitev 348 objek­ tov, trije med njimi tudi na območju kamniške občine. Seznam sicer še ni dokon­ čen, prav tako vanj niso zaje­ ti vsi potencialno ogroženi objekti. Predstavniki Držav­ ne tehnične pisarne že op­ ravljajo oglede potencialno ogroženih objektov na tere­ nu. Po oblikovanju projek­ tne naloge za vsak objekt bo sledil razgovor z lastniki, s katerimi se bodo dogovorili glede nadaljnjih postopkov. Prvi ogled v občini Kamnik s strani Državne tehnične pi­ sarne je bil izveden 15. de­ cembra, sledila sta še ogleda 10. in 11. januarja. Kot so nam sporočili s kam­ niške občinske uprave, je predviden ogled skupno 16 objektov: po enega objekta na Žagi, na Krivčevem, v Bis­tričici, Lanišah in Staho­ vici, treh v Potoku v Črni in na Županjih Njivah ter petih v Košišah. Edina objekta, ki sta že bila odstranjena, sta v Stahovici ter Lanišah. »V Stahovici je bil med avgustovsko ujmo porušen celoten mansardni del objekta, preostali del hiše pa tako poškodovan, da se ga ni dalo več sanirati, da bi bil varen za nadaljnje bi­ vanje. Starejšo hišo v Lani­ šah pa je v celoti odnesel tamkajšnji plaz,« pravi Sla­ par, ki dodaja, da so z vsemi lastniki ogroženih objektov v stalnih stikih in zelo aktivno iščejo rešitve. 3. stran OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI PODJETNIŠTVO ZADNJA Prenova knjižnice predvidoma jeseni O šestdesetih in še čem Od dijaške ideje do uspeha Ostajajo zvesti sv. Primožu Jeseni se bosta predvidoma začeli težko pričakovani prenova in energetska sanacija kamniške knjižnice. Pogovarjali smo se z Markom Kumrom, ki je za svoje delo na področju ohranjanja industrijske dediščine lani prejel nagrado Slovenskega etnološkega društva – Murkovo listino. Kamniško podjetje Amebis je vodilno na področju razvoja jezikovnih tehnologij pri nas. Rodilo se je iz projekta na kamniški gimnaziji, lani pa so jih prepoznali tudi v Ustanovi patra Stanislava Škrabca. Kljub temu da so tudi pohodnikom k sv. Primožu leto krojile poplave, so ti tudi lani ostali zvesti priljubljeni izletniški točki. stran 2 stran 8 stran 9 stran 16 in ob postavitvi več kot 50 delovnih strojev na kritične točke, preprečili poplave več­ jih razsežnosti.« V Kamniku so prepričani, da bi morala država pristojnosti in sredstva za urejanje in sa­ nacijo vodotokov, tako kot velja za sanacijo plazov in občinskih cest, prepustiti občinam oziroma najti učin­ kovitejšo rešitev od trenutno veljavne. »Za področje sanacije vodo­ tokov in hudournikov še vedno ni bila izdana infor­ macija, ali bo država obči­ nam dodelila dodatna fi­ nančna sredstva za sanacijo in ureditev vodotokov in pri­ Na seznamu za odstranitev trije objekti Kamnik – S 15. januarjem se je začela stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo tra­ jala vse do preklica oziroma do sklenitve dogovora med Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides ter vlado. V Fidesu med drugim zahtevajo ure­ ditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določi­ tev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesoraz­ merij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Kot stavkajoči so se oprede­ lili tudi vsi zdravniki Zdrav­ stvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, torej pet pe­ diatrov, trije ginekologi in trinajst družinskih zdravni­ kov, medtem ko zdravniki urgentne ambulante delajo nemoteno. Direktor Sašo Rebolj je ob tem poudaril, da si vsi zdravniki prizade­ vajo, da bi stavko pacienti čim manj občutili. »Brez oskrbe ne ostane praktično nihče, je pa morda okrnjena oskrba tistih, ki se jim zdrav­ s tveno stanje ne bi poslabšalo, če bi bili obrav­ navani kasneje, pri čemer zdravniki sami presodijo, kateri primeri so nujni in kateri ne,« je dodal. Poudaril je, da je delovni proces v njihovem zdrav­ stvenem domu med stavko organiziran v skladu z zako­ nodajo. Zdravstveni delavci tako zagotavljajo bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo. Zdravniki so namreč v času stavke dolžni izvajati tiste zdravniške sto­ ritve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v ne­ popravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. »Delujejo ambulante, kjer obravnavajo akutne okužbe in kronična stanja, prav tako so opravlje­ ni vsi triažni pregledi,« je dejal Rebolj. 5. stran Zdravniki kamniškega zdravstvenega doma si prizadevajo, da bi njihovi pacienti stavko čim manj občutili. / Foto: Tina Dokl Umirjanje na trgu dela Lani smo na trgu dela zabeležili kar nekaj mejnikov. Še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije nismo imeli tako nizke brezposelnosti, na drugi strani smo beležili rast števila delovno aktivnih prebivalcev. Aleš Senožetnik Kamnik – Delodajalci so se tudi v lanskem letu srečeva­ li s pomanjkanjem delav­ cev, s tem pa se kažejo vse večje potrebe po zaposlova­ nju tuje delovne sile. Kaj pa pravijo številke za kam­ niško občino? Januarja lani je bilo v občini zabeleženih 617 brezposel­ nih oseb, prijavljenih na Za­ vodu RS za zaposlovanje. Število se je nato spuščalo do junija, ko se je znižalo na 512, odtlej pa število počasi narašča. Konec leta je bilo na zavodu prijavljenih 563 brezposelnih oseb, kar je še vedno štiri odstotke manj kot decembra 2022. Kot nam je povedala Dragica Ribnikar, vodja kamniškega urada za delo, pod okrilje ka­ terega spada tudi sosednja občina Komenda, se je torej obdobje intenzivnega pada­ nja brezposelnosti v lan­ skem letu ustavilo. »Ugotav­ ljamo, da se je v letu 2023 intenzivno padanje brezpo­ selnosti na območju Urada za delo Kamnik ustavilo, v letu 2022 se je namreč števi­ lo brezposelnih znižalo kar za četrtino, tokrat pa je brez­ poselnost večja za 1,7 odstot­ ka,« pravi Dragica Ribnikar. 5. stran 2 petek, 26. januarja 2024 Občinske novice Srečanje Združenja Kamniško-Savinjske Alpe Kamnik – Januarja je v prostorih KIKštarterja v Kamniku potekalo prvo srečanje Združenja Kamniško-Savinjske Alpe v letu 2024. Udeležili so se ga predstavniki vseh vključenih občin, poleg Kamnika še Luče, Solčava, Jezersko, Preddvor in Cerklje na Gorenjskem. Glavna tema pogovora je bila usmerjena v načrte za leto 2024, s posebnim poudarkom na promocijskih aktivnostih in sejemskih dejavnostih. Ob upoštevanju preteklih izkušenj občine letos načrtujejo ponovno vzpostavitev turističnih voženj z javnim prevozom okoli Kamniško-Savinjskih Alp (KSA) v poletnih mesecih. Prav tako je v načrtih nadgradnja projekta Vodne poti KSA ob zavedanju, da je na nekaterih mestih najprej treba sanirati pot po lanskih poplavah. M. L. Iščejo mlade talente Kamnik – Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega članica je tudi Občina Kamnik, koordinira mednarodni evropski projekt Revive. Vsi partnerji v projektu vabijo mlade med 18. in 30. letom starosti, da se jim pridružijo pri raziskovanju, kako lahko kulturna dediščina navdihne skupnosti pri razvoju novih trajnostnih življenjskih prostorov. Prijavite se tako, da pošljete svoj življenjepis in motivacijsko pismo na info@zgodovinska-mesta.si. Rok za oddajo prijave je 29. januar do 23.59. Uspešni kandidati bodo o izboru obveščeni najpozneje do 15. februarja. M. L.  Vlada Republike Slovenije je leto 2024 razglasila za leto generala Rudolfa Maistra, saj zaznamujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova, ki je Sloveniji zagotovil spodnjo Štajersko in ima pomembno vlogo v kolektivni zavesti Slovencev. Kamnik pa bo praznoval tudi 100. obletnico imenovanja Rudolfa Maistra - Vojanova za častnega meščana in 10. obletnico odprtja Rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni. V letu generala Rudolfa Maistra so predvidene številne slovesnosti in prireditve tudi v Kamniku. Strokovna komisija za dogodke in prireditve je samo organizacijo le-teh že začela z namenom, da v letu 2024, v Maistrovem letu, predstavimo sporočilnost generala Maistra ter njegovih pomembnih pesniških stvaritev in domoljubnih dejanj. www.kamnik.si Komisijo sestavljajo predsednik komisije in predsednik Društva general Maister Kamnik, predstavniki Občine Kamnik ter predstavniki javnih zavodov: Medobčinskega muzeja Kamnik (katerega enota je Rojstna hiša Rudolfa Maistra), Javnega zavoda za kulturo Kamnik, Zavoda za turizem in šport Kamnik, Javnega sklada za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Kamnik, Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, Glasbene šole Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica. Komisija se bo po potrebi tudi dopolnjevala z dodatnimi člani. Na uradni spletni strani Občine Kamnik lahko v zavihku Leto generala Rudolfa Maistra spremljate dogodke v tem t. i. Maistrovem letu, s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin na svojega rojaka, velikega Slovenca, v njegovem rojstnem Kamniku – Maistrovem mestu. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 9. februarja 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 1. februarja 2024. Prenova knjižnice predvidoma jeseni Jeseni se bosta predvidoma začeli težko pričakovani prenova in energetska sanacija kamniške knjižnice. Aleš Senožetnik Kamnik – Energetska sanacija kompleksa, v katerem sicer poleg Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik delujejo še nekatere druge ustanove, zajema sanacijo ovoja stavbe, menjavo oken, sanacijo ostrešja, kjer bo to potrebno, ter izgradnjo sončne elektrarne na strehi objekta. V knjižnici pa je poleg tega predvidena še obsežna prenova prostorov. Z nadvišanjem strehe nad za zdaj neizkoriščenim delom podstrehe bodo dobili dodatne prostore, hkrati bodo uredili tudi nove upravne prostore, preuredili dvorano, oddelka za odrasle in otroke, čitalnico. Hkrati bodo zamenjali tudi vse inštalacije, stavbno pohištvo ter opremo. Prostori ne sledijo več sodobnemu času »Cilj prenove je predvsem nova razporeditev programov knjižnice, ki spreminja današnjo programsko zasnovo v sodobno, pregledno in privlačno okolje za izobraževanje, preživljanje prostega časa in organizacijo manjših kulturnih dogodkov,« so nam povedali na kamniški občinski upravi. »Potrebe, ki narekujejo prenovo in razširitve, izhajajo iz prostorske stiske, saj zmanjkuje prostora za knjige, prehodi med policami niso primerni za gibalno ovirane, tudi dvorana ni primerna za izvajanje kulturnih dogodkov,« pa je pojasnila direktorica kamniške knjižnice, Knjižnico Franceta Balantiča čaka celovita prenova. / Foto: Aleš Senožetnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir. »Od gradnje do danes se je spremenila tudi vsebina storitev, čitalnica zaradi digitalne dostopnosti vsebin ni več aktualna, aktualne pa so potrebe po skupinskem učenju v primernih prostorih, ki pa jih knjižnica nima. Predvidena prenova izhaja prav iz teh programskih in vsebinskih okvirov. Tudi zob časa je načel stavbo, ki je tudi zato potrebna obnove,« je še dodala. Občina je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, nato pa bo izdelana preostala investicijska dokumentacija s popisom del. Takrat bo znana tudi ocena vrednosti investicije. Občina je sicer v proračunu za letošnje leto za projekt energetske sanacije, sončne elektrarne in rekonstrukcije objekta predvidela 988 tisoč evrov, za prihod- nje leto pa dodatnega 1,6 milijona evrov. Nadejajo se tudi 147 tisoč evrov nepovratnih sredstev s projekta ELENA, s katerim se sofinancira izdelava projektne dokumentacije za izvedbo energetske sanacije javnih stavb in izgradnjo sončnih elektrarn. V času obnove bodo prilagoditve Dela se bodo začela predvidoma jeseni in bodo trajala približno eno leto. Ker bo prenova vplivala na dejavnosti, ki potekajo v objektu, se bo občina z vsemi deležniki dogovorila »za način, da bo gradnja kar najmanj vplivala na delovne procese izvajalcev v kompleksu«. Kot so nam pojasnili v Knjižnici Franceta Balantiča, bodo delo organizirali tako, da bodo imeli uporabniki dostop do gradiv in drugih storitev, v kakšnem obsegu, pa je odvisno tudi prostorskih možnosti, ki bodo na voljo. »Skupaj z Občino Kamnik bomo poiskali začasno nadomestno rešitev oz. nadomestne prostore, povečali pa bomo obratovanje krajevnih knjižnic. Glede na možnosti nadomestnega prostora bomo načrtovali tudi dodatne dejavnosti, kot so prireditve, pravljične ure in izobraževalne storitve (npr. računalniški tečaji) in bibliopedagoške dejavnosti. Če prostorskih možnosti ne bo, bodo te dejavnosti okrnjene,« je pojasnila direktorica kamniške knjižnice, ki sicer dodaja, da precej dejavnosti izvajajo tudi zunaj knjižničnih prostorov – in te bodo nemoteno potekale tudi v prihodnje. »Bistveno je, da bo izposoja omogočena, pa čeprav mogoče v posebnih pogojih,« je še dodala. Vežica prihodnje leto Aleš Senožetnik Kamnik – Med vprašanji in pobudami na zadnji seji občinskega sveta je svetnica Dragica Požek poudarila problematiko prostorov mrliške vežice na neveljskem pokopališču. Poslovilni objekt na neveljskem pokopališču je namreč dotrajan, neogrevan in vlažen, prav tako nima urejenega predprostora in primerne čajne kuhinje. V krajevni skupnosti se zato nadejajo nove poslovilne vežice. Kot je povedal Aleš Škorjanc s kamniške občinske uprave, je Krajevna skupnost Nevlje, ki je tudi lastnik zemljišč, konec leta 2021 že pridobila gradbeno dovoljenje za namen izgradnje nove vežice, vključno z zunanjo in pro- metno ureditvijo. Gradnja pa se bo predvidoma izvedla prihodnje leto. V načrtu razvojnih programov je za leto 2025 za investicijo predvidenih 140 tisoč evrov. Koncesionar, Komunalno podjetje Kamnik, sicer upravlja štiri pokopališča. Poleg neveljskega tudi pokopališče na Žalah, v Mekinjah in Podgorju, preostala pa so v upravljanju krajevnih skupnosti. V zadnjih letih so sicer v kamniški občini obnovili Krajani Nevelj si želijo sodobnejši poslovilni objekt. / Foto: Aleš Senožetnik notranjost poslovilne vežice v Mekinjah, v vežici na pokopališču na Žalah so v minulem letu uredili čajno kuhinjo, ki je prej ni bilo, prebelili so vse prostore, pred nedavnim pa so uredili tudi novo teraso, s katero so zagotovili dodaten prostor za žarne pokope. Sanacija poškodovanega zidu pa poteka na pokopališču na Selih pri Kamniku. V zadnjih približno dvajsetih letih so sicer v občini izvedli več velikih investicij na področju mrliških vežic. Kot je spomnil Škorjanc, so v tem času novo vežico dobili v Motniku, Češnjicah, Zgornjem Tuhinju, Podgorju ter v sosednji občini ob soinvestitorstvu Občine Lukovica tudi vežico za krajevno skupnost Pšajnovica. 3 petek, 26. januarja 2024 Občinske novice Pol leta po poplavah Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Kamnik 1. stran Občina Kamnik in Zavod za kulturo Kamnik v sredo, 7. februarja 2024, ob 18. uri v dvorani Doma kulture Kamnik pripravljata osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik bo Marko Kumer, letošnji dobitnik Murkove listine za ohranjanje in prezentacijo industrijske dediščine Kamnika. Pospešeno poteka sanacija plazov Tudi zato trenutno najbolj pospešeno dela potekajo na najbolj ogrožajočih plazovih, ki so se sprožili v občini. Ob sanaciji plazu na Županjih Njivah so 15. januarja opravili primopredajo izvedenih del in podpisali zapisnik o zaključku del. Sanacija drugega plazu na Županjih Njivah pa je v zaključni fazi. Izvrtane so že vse vrtine, napeta je bila visoko natezna mreža. Po končanih delih pa bodo uredili še odvodnjavanje zalednih voda ter povrnili zemljišče nad saniranima plazovoma v prvotno stanje. Sanacija plazu nad štirimi objekti v Godiču se je začela 3. januarja. V tem času so postavili začasno palisado nad enim od objektov, posekali in odstranili grmovje ter drevesa, potekajo pa tudi zemeljska dela, izkop zemljine na območju plazu in na odlomnem robu ter izkopi za drenažo in izdelava drenaž, vrtanje lukenj in vstavljanje sider v vrtine. Za sanacijo drugega plazu v Godiču je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem in izvedena uvedba v delo. Zaradi slabih vremenskih razmer Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Kamnik bo letos v znamenju nastajajočega novega lokalnega kulturnega programa, ohranjanja kulturne dediščine, razvoja sodobnih umetnosti, dotaknila pa se bo tudi prihajajočega Maistrovega leta. Grafično podobo prireditve je ustvaril priznani kamniški likovnik Dušan Sterle, scenarij pa je delo ekipe Doma kulture Kamnik. Urejanje brežine na Krivčevem / Foto: Občina Kamnik so se ta začela v ponedeljek. Z izbranim izvajalcem opornega zidu v Stahovici je bila izvedena uvedba v delo, začel se je izkop za oporni zid. Začetek del na plazu v Podstudencu je predviden v teh dneh. V pregled in recenzijo pa so posredovali projekt za sanacijo plazov v Potoku v Črni in Bistričici ter ceste Podstudenec. Na občini so prejeli tudi odobritev za izvedbo sanacije objekta v Zagorici, za katero je v teku izbira izvajal- Sanacija po avgustovskih poplavah je v polnem teku / Foto: Občina Kamnik ca del. Za projekt sanacije v Košišah in Lanišah projektant skladno s pripombami pripravlja popravke in dopolnitve projektne dokumentacije. »Takoj po prejemu bomo začeli razpise za sanacijo,« pravijo na občinski upravi. V teku so izdelave projektov sanacije za plazove, ki so v različnih fazah, in sicer v Lanišah, Tunjicah, Kamniški Bistrici, Stolniku, Stahovici, na Krivčevem (nad objekti in v zaledju naselja), v Košišah, Zgornjih Stranjah, Žalah, Zakalu, Snoviku, Porebru, Žagi, Podgorju, plazu Blate – Klemenčevo-Bistričica, Starem gradu ter več lokalnih cestah. V teku so izvedbe naročil za izdelavo projektov sanacije za plaz v Podgorju, Porebru in Lanišah. »Ogledi z geologi in predstavniki Občine Kamnik za izvedbo sanacije se tekoče izvajajo glede na prioritete in glede na poslabšanje stanja na posameznem plazu in obvestila občanov. Sproti se z lastniki zemljišč, kjer potekajo sanacije, dogovarjamo in sklepamo pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij,« so še pojasnili. Na plazu Blate razmere mirne Kamniški kulturni maraton Vljudno vabljeni na Kamniški kulturni maraton, ki bo v četrtek, 8. februarja 2024, od 11. ure dalje v veliki dvorani Doma kulture Kamnik. Precej skrbi je v minulih tednih povzročal tudi obsežen plaz Blate, zaradi česar so aktivirali različne strokovnjake. »Na območju plazu Blate so bile izvedene geološke in geomehanske raziskave, ki bodo omogočale osnovo za pripravo načrtov za izvedbo odvodnjavanja površinskih in zalednih voda iz samega plazu, ter intervencijski ukrepi, da bi se preprečilo, da bi prišlo do zajezitve hudourniškega potoka Blate,« pojasnjujejo na kamniški občinski upravi. Prav tako so na območju plazov postavili različne sisteme za spremljanje stanja na plazu ter sonde za spremljanje temperature ter drugih parametrov. Na pobudo občinske uprave je država začela aktivneje izvajati dejavnosti za sanacijo plazu, v zadnjem času pa so se razmere na plazu sicer umirile in naprave na merilnih mestih niso zaznale premikov. Dogodek pripravljajo Kulturno društvo Priden možic, Javni zavod za kulturo Kamnik, MC Kotlovnica in Občina Kamnik. Tudi letos, že četrtič po vrsti, se bo v kratkih video intervjujih v živo zvrstilo več kot 30 kamniških kulturnih akterjev in predstavnikov različnih s kulturo povezanih organizacij. Občina Kamnik gospodinjstvom podarja sol za posipanje Tudi v letošnjem letu bo Občina Kamnik v skrbi za varnost občank in občanov vsakemu gospodinjstvu občine BREZPLAČNO podarila 10-kilogramsko vrečo SOLI ZA POSIPANJE. Vrečo soli lahko prevzamete na sedežu Komunalnega podjetja Kamnik, d. o. o., na Cankarjevi cesti 11 (pred vhodom v skladišče). Vrečo soli lahko prevzamete za eno gospodinjstvo, in ne za posameznega člana gospodinjstva. Pri prevzemu je treba pokazati osebni dokument, iz katerega bo razvidno, da ste občanka ali občan občine Kamnik. Sol lahko prevzamete do konca zime od ponedeljka do petka med 8. uro in 14.30. Pošta Slovenije načrtuje, da bodo prenovo poslovalnice na Duplici zaključili julija, vnovično odprtje pa bo sledilo konec poletja. Aleš Senožetnik Kamnik – V sklopu celovite prenove, ki poteka v poslovalnici pošte na Duplici, bodo med drugim preuredili notranje prostore, uredili elektro in strojne inštalacije, prav tako pa bodo objekt tudi energetsko sanirali in uredili dostop za invalide ter okolico. Investicija je ocenjena na dobrih šeststo tisoč evrov. Kot so nam pojasnili na Pošti Slovenije, se investicija na Duplici izvaja v sklopu vlaganj v infrastrukturo in ra- Pošta na Duplici bo dobila osveženo podobo. / Foto: Aleš Senožetnik zvoj poštnega omrežja, s čimer se Pošta »prilagaja navadam in potrebam strank ter zasleduje sodobne trende«. Na ta način zagotavljajo ustrezne kapacitete za prenos paketnih pošiljk, nadgrajujejo uporabniško izkušnjo z investicijami v paketomate, paketnike ter aplikativne podpore za uporabnike. Zaključek del je predviden julija, čemur bo sledilo vnovično odprtje konec poletja. Do takrat pošta obratuje v prostorih kamniškega Mercator centra. www.kamnik.si Poleti zaključek del na pošti Knjižica hišnih imen petih krajevnih skupnosti Motnik – Nedavno je izšla knjižica, v kateri so zbrana hišna imena v krajevnih skupnostih Motnik, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju, Špitalič in Tuhinj, kjer je bil v sklopu projekta Stara hišna imena v občini Kamnik opravljen podroben pregled nekdanjih in današnjih hišnih imen. Hišna imena označujejo domačije in pripadajoča polja, travnike, gozdove ter predvsem ljudi, ki na teh domačijah živijo. Ta »domača« imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se pri hišah obdržala kljub menjavi lastnikov ali njihovih priimkov. Podatki za seznam hišnih imen, ki so objavljena v knjižici, so bili pridobljeni s pregledom zgodovinskih virov, z razgovori s starejšimi domačini in na srečanjih s krajani na Lasenem, v Motniku, Šmartnem, Špitaliču in na Lazah. V knjižici so zbrana stara hišna imena, ki jih domačini za navedene lokacije poznajo, čeprav se imena v nekaterih primerih danes ne uporabljajo več. M. L. 4 petek, 26. januarja 2024 Občinske novice, mnenja Župani in županje na prvem srečanju Maša Likosar Mekinje – V Samostanu Mekinje je sredi januarja potekalo prvo regijsko srečanje županj in županov občin gorenjske in osrednjeslovenske regije. Organizirala ga je Skupnost občin Slovenije z namenom izmenjave mnenj, predlogov in idej, povezanih z delovanjem skupnosti, ter vključevanja občin v njene aktualne in načrtovane projekte. Med osrednjimi temami so bili nova finančna perspektiva, financiranje občin, pridobivanje lastnih finančnih virov in izzivi sanacije po poplavah. Udeleženci so posebno pozornost namenili problematiki urejanja vodotokov, pri čemer so opozorili, da so nekatera resorna ministrstva in organi oziroma koncesionarji, zadolženi za področje urejanja vodotokov, po poplavah neodzivni, čeprav trdijo, da je delo opravljeno. Ob tem pričakujejo, da bodo pristojne institucije pripravile program protipoplavnih ukrepov in terminski načrt ter ga javno objavile, kar bi Mnenje občinskega svetnika Za hitrejšo Sanacija plazov, sanacijo vodotokov cest in vodotokov zagotovilo večjo preglednost in transparentnost. Županje in župani so še poudarili, da se srečujejo tudi s pritiski nezadovoljnih prebivalcev, ki zahtevajo hitrejše ukrepanje na področju vodotokov. Udeleženci so posebno pozornost namenili problematiki urejanja vodotokov. Razprava je razkrila še več pomembnejših problemskih področij, kot so nedorečenost in nujnost obravnave področja otrok s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, neodzivnosti in nekooperativnosti nekaterih ministrstev, stanovanjska politika ter najbolj problematično področje – dolgotrajna oskrba. Zbrane sta nagovorila kamniški župan Matej Slapar in predsedujoč Skupnosti občin Slovenije dr. Vladimir Prebilič, ki se je županjam in županom zahvalil za medsebojno podporo in pomoč ob lanskoletnih poplavah. Težava urejanja vodotokov Matija Podjed, Lista Mateja Slaparja Občina Kamnik si še vedno ni opomogla od lanskoletnih avgustovskih poplav, a smo naredili ogromno dela v zelo kratkem času. Aktivno saniramo ceste in drugo infrastrukturo, predvsem plazove, ki ogrožajo stanovanjske objekte. Izvajanje obnove in priprava načrtov za sanacijo lokalnih cest potekata z intenzivnostjo ter v skladu s sanacijskim načrtom. Vse investicije se izvajajo v sodelovanju z državno tehnično pisarno, ki nam projekte pred izvedbo tudi potrdi. Na področju saniranja vodotokov, ki so v izključni pristojnosti države, imamo še veliko izzivov. Na kritičnih točkah, ki bodo morda že v mesecu aprilu poplavljale, sanacije ne potekajo tako hitro, kot bi si želeli. Občina Kamnik meni, da bi morala država prenesti pristojnosti in sredstva za urejanje ter sanacijo vodotokov 2. in 3. reda na občine ali pa poiskati učinkovitejšo rešitev. Tudi nov most v Stranjah še vedno čaka na realizacijo. Lanskega septembra je bil vzpostavljen začasni most, ki omogoča enosmerni promet, poleg tega pa je ob mostu urejena tudi konstrukcija za pešce na obeh straneh mostu, ki prav zaradi bližnje šole predstavlja pomembno pridobitev. Župan je ob odprtju mostu ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek dejal: »Želim Poplave in plazovi, ki so prizadeli Tunjice in okoliške zaselke, so povzročili obsežno katastrofo. Večina infrastrukture je bila poškodovana, kar je privedlo do poplavljanja hiš in nevarnosti zaradi plazov. Ena hiša je še vedno ogrožena zaradi plazu in ni primerna za bivanje, zato je družina trenutno nameščena v stanovanju nad POŠ Tunjice. Prav tako so na kmetijskih površinah nastale znatne škode. S sodelovanjem gasilcev, lokalnih izvajalcev in lastnikov gradbene mehanizacije, ki so prvi priskočili na pomoč, je bilo v prvih dneh opravljeno veliko dela. Delavci so neprekinjeno urejali prevoznost cest, čistili vodotok Tunjščice s pritoki (ki ga je že delno saniralo podjetje Hidrotehnik), odstranjevali podrta drevesa, ki so oteževala čiščenje struge, ter pomagali pri odvozu materiala s plazov, ki so ogrožali hiše. Ob pomoči občine in obljubljene pomoči s strani države so se dela že začela. V prihodnjem letu je predvidena sanacija cest Cerkljanska Dobrava–Vrhovje, Spodnje Stranje–Stolnik–Laniše, JP660393 Tunjiška Mlaka– Košiše ter izvedba gradbenih del na plazovih Laniše, Košiše in Tunjice. Največji izziv bo sanacija plazu v Košišah, ki je med hišnima številkama Košiše 5a in 8c v dolžini dobrih 300 metrov in je ocenjena na približno milijon evrov. Manj si, da bo trajen most, ki je že sprojektiran, dvosmeren in je pripravljen moderno, čim hitreje ugledal luč sveta. Tukaj gre apel državi, da postavljamo v realnost tiste projekte, ki so že pripravljeni, in ta stranjski most je.« A se žal od takrat ni spremenilo veliko. Tudi v svetniški skupini Lista Mateja Slaparja smo mnenja, da naj projekti, za katere je projektna dokumentacija pripravljena, čim prej ugledajo luč sveta. Naj ne bo narobe razumljeno, državi smo hvaležni, da smo pridobili sredstva za program sanacij občinske infrastrukture. Z županom verjameva, da bodo, tako kot nama je bilo v ponedeljek, 22. januarja 2024, obljubljeno na DRSI, most Stranje začeli graditi že do letošnjega poletja. Za sanacijo vodotokov pa je potrebno takojšnje in učinkovitejše ukrepanje zlasti na kritičnih točkah, kjer spomladanske poplave lahko naredijo dodatno škodo. nujna področja, kjer ni neposredne nevarnosti za hiše, bodo deležna izdelave projektov – PZI, ki bodo sanirani takoj, ko bo mogoče. Poleg ostale poškodovane infrastrukture so poplave odnesle tudi dva mostova – brvi, enega v Lanišah in enega na Tunjiški Mlaki, ki sta bila pomembna za prehod skozi vas. Oba mostova sta bila del varnih šolskih poti, zato je nujno, da ju čim prej obnovimo. V tem težkem obdobju obnove si želim tudi poudariti moč skupnosti, ki se je izkazala med izvajanjem prvih ukrepov. Solidarnost med krajevnimi prebivalci, gasilci, lokalnimi podjetji in oblastmi je bistvenega pomena za uspešno obnovo. Skupaj z optimizmom in enotnostjo lahko premagamo ovire, obnovimo prizadeta območja ter ponovno vzpostavimo normalno življenje in trajnostno prihodnost naših krajev. Hvala vsem za podporo in sodelovanje v tej zahtevni nalogi. Kamnik – Območno združenje Rdečega križa Kamnik in Zavod za transfuzijsko medicino Slovenije obveščata, da bo februarska krvodajalska akcija potekala 26. in 27. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. M. L. 150. obletnica rojstva in 90. obletnica smrti Rudolfa Maistra - Vojanova Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina LMS Anton Iskra, občinski svetnik NSi Kamnik Uroš Pirc, Lista Mateja Slaparja Februarska krvodajalska akcija Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Razlog, da pišem o temi, ki je v pristojnosti države, in ne občine, je v tem, da naša država že desetletja ne skrbi dovolj za vodotoke, katerih urejanje, vzdrževanje in sanacija so v njeni pristojnosti. Na to težavo v svetniški skupini NSi Kamnik opozarjamo že dlje časa. Pomanjkanje skrbi je verjetno pripomoglo k še večji škodi ob katastrofalnih poplavah lanskega 4. avgusta. Odtlej so vodotoki v številnih predelih Slovenije še vedno v slabem stanju – in to velja tudi za našo občino: poškodovane brežine, naplavine na kritičnih mestih, ki zmanjšujejo pretočnost strug, dotrajani protipoplavni in protierozijski ukrepi še iz časov pred omenjenimi poplavami in tudi poškodovani objekti za izkoriščanje vode. Čeprav nisem strokovnjak za hidrotehnične ukrepe, pa menim, da sanacija vodotokov poteka počasi, morda celo prepočasi, da je bil vsaj del strug in brežin pred poplavami zanemarjen – npr. zaraščen z obrežnim rastlinstvom in zasut s plavjem, premalo utrjen proti rušilnemu delovanju deroče vode na protierozijskih pragovih, stopnicah, obrežnih zidovih ter zavojih strug. Svetniki iz vrst NSi Kamnik pričakujemo, da bo kakovost sanacijskih del in ukrepov, ki se izvajajo od lanskih poplav, zadosti dobra, da bo naša vodna infrastruktura odslej bolj odporna proti visokovodnim pretokom in nam bo zagotavljala večjo poplavno varnost kot doslej. Kot svetniška skupina kamniških krščanskih demokratov pa želimo opozoriti še na konkretno težavo: kanal mlinščice, ki se začne pri Velikem jezu blizu severnega konca območja nekdanje smodnišnice, je ponekod v slabem stanju. Na območju med južnim koncem nekdanje smodnišnice in iztokom kanala nazaj v Kamniško Bistrico nasproti Keršmančevega parka, kjer mlinščica teče skozi naselje, obrežni zidovi kanala prepuščajo vodo, ki pronica v kleti oz. temelje bližnjih hiš in povzroča škodo. Korito kanala je torej treba čim prej popraviti in zatesniti, da preprečimo nadaljnjo škodo. V svetniški skupini Nove Slovenije se zavedamo, da vse te nakopičene težave predstavljajo težak izziv za državo kot pristojno za urejanje in vzdrževanje vodotokov: sanacija je obsežna, hkrati pa mora biti temeljita, hitra in kakovostna. Vendar ni druge poti, kot da od države zahtevamo, da se potrudi biti kos izzivu. Ta je v okviru njenih pristojnosti in zmožnosti ter ga je mogoče premagati, če bodo pristojni organi na državni ravni delovali bolj učinkovito kot doslej. Zanemarjanje vodne infrastrukture preprosto ni sprejemljivo. Mnenje občinskega svetnika Slovenija se letos spominja izjemnih obletnic – 150 let od rojstva in 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra, moža, ki je s svojo predanostjo domovini zaznamoval svoj čas, obenem pa pustil trajen pečat v kolektivni zavesti Slovencev. Rudolf Maister, general, pesnik in vojvoda, je bil ključna oseb- nost v boju za ozemeljsko celovitost in kulturno identiteto Slovencev, zlasti na Spodnjem Štajerskem. Razorožitev nemške garde v Mariboru je bilo tvegano in drzno dejanje, pogojeno z globokim čutom narodne zavednosti in ljubeznijo do domovine. Maistrova domoljubna zavest in njegov pogum sta omogočila, da je velik del ozemlja, na katerem so živeli Slovenci, ostal za vedno slovenski. Brez posredovanja generala Rudolfa Maistra bi verjetno Štajerska in Maribor ter drugi deli ozemlja ob severni slovenski meji ne bili slovenski. Prelomna dejanja iz zgodovine slovenskega naroda je treba ceniti in jih s ponosom zaznamovati ter poskrbeti, da spomin nanje ne zbledi. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Leta 1996 se je Občina Kamnik odločila, da generalov rojstni dan postane občinski praznik. Vsako leto se torej konec marca poklonimo velikemu rojaku in tako se v mesecu aprilu razvrsti mnogo prireditev v sklopu občinskega praznika. Letos pa je bila v namen Maistrovega leta ustanovljena strokovna komisija za dogodke in prireditve, katere glavni cilj je predstaviti sporočilnost generala Maistra ter njegovih pomembnih pesniških stvaritev in domoljubnih dejanj. Svetniška skupina Liste Mateja Slaparja z velikim ponosom podpira več kot 40 prireditev, ki bodo posvečene velikemu domoljubu. Eden večjih do- godkov v Kamniku bo zagotovo slavnostna akademija, ki bo letos organizirana prvič, izključno v spomin na življenje našega rojaka. Svetniki si želimo, da bi bile mnoge druge prireditve tudi priložnosti za srečanje z vami, občani; za izmenjavo mnenj ter idej o razvoju naše lokalne skupnosti. Vabim vas, da se nam pridružite na teh prireditvah, da skupaj proslavimo spomin na generala Rudolfa Maistra, junaka, ki je Sloveniji zagotovil ne le ozemeljsko celovitost, temveč tudi kulturno in jezikovno bogastvo. Dušan Zore, občinski svetnik Liste Mateja Slaparja 5 petek, 26. januarja 2024 Aktualno Umirjanje na trgu dela 41 odstotkov,« še pojasnjuje Ribnikarjeva. 1. stran Poleg nekoliko večje brezposelnosti so lani na območju kamniškega urada zabeležili tudi 10,5 odstotka večji priliv v evidenco, 11,7 odstotka manjši odliv iz evidence in 0,8 odstotka manj zaposlitev. Na območju je 5,2 odstotka več delovno aktivnih, delodajalci pa so zavodu prijavili 1,2 odstotka več potreb po delavcih kot leto prej. Najbolj sveži podatki kažejo, da v prvi polovici letošnjega V napovedih previdni Napovedi o trgu dela so vselej nehvaležne, pravi Ribnikarjeva. »Uradne napovedi za Slovenijo glede brezposelnosti gredo v smeri nadaljnjega zniževanja brezposelnosti in povečanja zaposlenosti, s tem da bo oboje počasnejše. Glede na to, da smo del globalnega okolja, tako evropskega kot svetovnega, pa na pogoje po- branž, od proizvodnje, komunale, gostinstva, gradbeništva, varovanja do čiščenja, skladiščenja, marketinga, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, nege in oskrbe ter osebne asistence,« pravi. Leto zaznamovale poplave Lansko leto so tudi na trgu dela zaznamovale poplave. »Zavod za zaposlovanje je izvajal del nalog, namenjenih prizadetim podjetjem, in v tem okviru je 85 delo- Stavkajo tudi kamniški zdravniki Na voljo tudi spodbude 1. stran Med programi, ki so na voljo brezposelnim, so v začetku leta vselej aktualna javna dela, ki so prednostno namenjena prav najranljivejšim skupinam brezposelnih. Tudi letos je Občina Kamnik podprla več programov javnih del, kamor se bodo lahko vključili občani. Trenutno imajo potrjene tri programe za skupaj pet oseb. »Aktualna je subvencija za hitrejši vstop mladih na trg Zdravstvene storitve so po Reboljevih besedah zagotovljene za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, nosečnice, paciente z akutnimi okužbami in kroničnimi boleznimi v primeru poslabšanja ter paciente, ki bi se jim zaradi preložitve pregleda lahko bistveno poslabšalo zdravstveno stanje. V primeru, ko pacient v izbrano ambulanto pride nenaročen in njegovo stanje po presoji zdravnika ne zahteva takojšne obravnave, mu določijo nov datum obravnave. »Že pred stavko smo skušali omejevati nenaročene obiske v ambulantah z namenom, da se vzpostavi večji red, pa tudi zavoljo pacientov, ki so na pregled naročeni,« je pojasnil Rebolj. Ambulante zdravnikov, ki so se pridružili stavki, so sicer o morebitnih odpovedih paciente obvestile, a tovrstnih primerov po direktorjevih besedah v njihovem domu ni bilo veliko. »Smo pa omejili komuniciranje po spletnih portalih in elektronske zdravstvene posvete. Še vedno pa je na voljo komuniciranje po telefonu in osebni obisk v nujnih primerih,« je dodal. Gibanje brezposelnosti v letu 2023 617 613 562 januar februar marec 530 april 525 maj 564 569 512 junij julij avgust 541 september 544 oktober 563 549 november december Število brezposelnih po mesecih v lanskem letu v občini Kamnik / Vir: ZRSZ januarja v primerjavi z drugimi meseci beležimo večji priliv, ki pa je na kamniškem območju vseeno za 15 odstotkov nižji kot lani v istem času. »Med brezposelnimi prevladujejo starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni, osebe brez izobrazbe in invalidi. V evidenci ostajajo torej ranljive skupine, ki so z vidika potreb delodajalcev manj konkurenčne. Kljub temu pa nam je v zadnjem letu z intenzivno obravnavo in motivacijo kandidatov, sodelovanjem s centrom za socialno delo in delodajalci uspelo znižati delež dolgotrajno brezposelnih oseb z 49 na slovanja naših podjetij vsekakor vplivajo tudi dogodki v ekonomski in politični okolici,« pojasnjuje. »Delodajalci na območju Urada za delo Kamnik so nas lani obvestili o 3.692 potrebah po delavcih, pri več kot polovici, 2.118 potrebah, so želeli, da jim Zavod za zaposlovanje pomaga pri iskanju ustreznih kandidatov,« še dodaja vodja kamniškega urada. Kot pravi, so potrebe delodajalcev v tem okolju še vedno velike, specifične potrebe pa domača delovna sila težko pokrije, zato podjetja skušajo pridobiti tudi kader iz tujine. »Nove delavce so iskala podjetja iz večine dajalcev iz lokalnega okolja prejelo finančna sredstva za 375 oseb, ki zaradi višje sile niso mogle priti na delo, 57 delodajalcev je za 350 oseb prejelo sredstva za čakanje na delo, 25 delodajalcev pa za 359 oseb sredstva za delo zaposlenih pri odpravi posledic škode. Občina Kamnik je k sanaciji okolja po poplavah aktivno pristopila tudi s prijavo posebnega programa javnih del za sanacijo škode po poplavah, tako da je letos v tem okviru dobilo zaposlitev 10 brezposelnih oseb, dodatna oseba pa še pri programih pomoči občanom na centru za socialno delo.« dela, ki spodbuja zaposlovanje mladih do 30 let, delodajalci in kandidati za zaposlitev pa imajo pred zaposlitvijo na razpolago program delovnega preizkusa. Ves čas so možna tudi vključevanja v različne tečaje, izobraževanja in usposabljanja za znanja in kompetence, ki jih na trgu dela primanjkuje,« pojasnjuje sogovornica, ki dodaja, da glede drugih programov čakajo na začetek financiranja iz nove evropske finančne perspektive. Tokrat se nadejajo, da bodo na razpolago nove priložnosti za spodbujanje zaposlitve težje zaposljivih oseb. Spoštovanje dogovorov Rebolj je ob robu še dejal, da so zahteve stavkajočih zdravnikov upravičene, in poudaril pomen spoštovanja dogovorov. »Stavkovne sporazume, ki so bili podpisani januarja 2023 in za katere so bili določeni roki implementacije, Gradnja novega mostu v Stranjah na državni cesti obeta izjemno pomemben korak naprej za lokalno skupnost, ki se srečuje z naraščajočim prometom in potrebo po varnih poteh za pešce ter kolesarje, še posebno zaradi bližine Osnovne šole Stranje ter Koželjeve planinske poti. Ta za lokalno skupnost izjemno pomemben jo svoje mnenje, postavijo vprašanja ter prispevajo k oblikovanju končne podobe mostu. Sodelovanje lokalnega odbora Gibanja Svoboda s skupnostjo poudarja demokratični proces pri odločanju o projektih, ki vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev. Posvet bo priložnost, da se slišijo različna stališča, pomisleki in ideje, kar bo prispevalo k celovitemu posvečanju potrebam in pričakovanjem lokalne skupnosti. Predvsem pa se zavedajmo, da bodo most vsak dan prečkali naši otroci, ki jim moramo zagotoviti varnost! Karla Urh, občinska svetnica Gibanja Svoboda Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Gradnja mostu v Stranjah: korak naprej za varnost in trajnost člen v Koželjevi planinski poti lahko Stranje v prihodnosti pozicionira kot pomembno lokalno turistično vozlišče med Kamnikom ter zalednimi Alpami in izvirom Kamniške Bistrice. Večja prometna varnost zaradi mostu pa bo omogočila lažje sobivanje s težkim tovornim prometom iz Calcita. Občina Kamnik bi morala biti zavezana k transparentnosti in vključevanju lokalne skupnosti v proces odločanja. V svetniški skupini Gibanja Svoboda Kamnik si želimo rešitve, ki bo najboljša za potrebe lokalne skupnosti, zato bomo pod vodstvom vodje svetniške skupine Karle Urh 30. januarja 2024 v Stranjah organizirali posvet na temo Časovnice gradnje mostu ter trenutnih idejnih rešitev. To bo odlična priložnost za krajane, da izrazi- V ZD Kamnik je delo za vse nujne paciente potekalo nemoteno in tako, da ni bilo ogroženo njihovo zdravje. to, da smo vsi javni sektor, ne morejo biti vrednotene enako in umeščene v isti plačni sistem,« je še povedal Rebolj v upanju, da bo sporazum med Fidesom in vlado sklenjen čim prej. Zdravje pacientov ni ogroženo Kamniški zdravniki bodo stavkali vse do preklica. »Zdravstveno stanje pacientov ni ogroženo. Možne so le manjše napetosti pri izdajanju raznih potrdil, bolniških listov in receptov. Pacienti lahko sicer tovrstne storitve naročijo po telefonu ali se oglasijo v administraciji, ki deluje nemoteno, sami obrazci pa se v tem trenutku ne izdajajo,« je še povedal Rebolj. (Stavka do zaključka redakcije v torek še ni bila preklicana). Minuli konec tedna zaživelo smučišče Osovje Maša Likosar državni infrastrukturni projekt bo znatno prispeval k večji varnosti otrok in vseh drugih udeležencev v prometu. Eden od ključnih elementov tega projekta je zagotovitev ustreznih površin za pešce in kolesarje. V sodelovanju s strokovnjaki za promet in urbanizem se načrtujejo ločene poti, ki bodo varne ter bodo omogočile nemoten prehod šolarjem in vsem drugim v Stranjah. To bo odpravilo trenutna tveganja na obstoječem mostu in omogočilo udobnejši prehod tako za otroke kot tudi za ljubitelje narave, ki se odpravljajo na Koželjevo planinsko pot. Gradnja mostu v Stranjah ne prinaša koristi le v smislu varnosti in trajnosti, temveč bo s pravilnim strateškim pristopom spodbudila tudi lokalno gospodarstvo. Kakovostnejši morata spoštovati obe vpleteni strani,« je komentiral. Prav tako je opozoril na porušeno razmerje prihodkov zdravstvenega osebja. »Plačni sistem je trenutno zmeden, nedorečen in neoptimalen, zato je nujna njegova celovita prenova. Treba bo na novo ovrednotiti različne poklicne skupine in ustrezno določiti njihova razmerja, pri čemer storitvene in nestoritvene dejavnosti, ne glede na Smrečje v Črni – Smučišče Osovje, ki je edino smučišče v kamniški občini z dnevno in nočno smuko, je trenutno pobeljeno s približno tridesetcentimetrsko odejo umetnega snega. V letošnji sezoni so se prvi ljubitelji smučarskih zavojev na urejeni progi, ki je primerna tako za začetnike kot izkušenejše smučarje, lahko zapeljali minulo nedeljo. Smučišče, za katerega skrbi Smučarsko društvo Črna pri Kamniku, obratuje od torka do petka med 18. in 21. uro, ob sobotah med 9. in 16. uro ter med 18. in 21. uro ter ob nedeljah od 9. do 16. ure. Delujeta nizkovrvna vlečnica v dolžini 280 metrov in trak za otroke. Za celodnevno in nočno vozovnico morajo odrasli smučarji odšteti 10 evrov, medtem ko stane za otroke in mladostnike osem evrov. Uporaba traku ta otroke znaša 5 evrov. Ob koncih tedna organizirajo tudi dvourne smučarske tečaje za osnovnošolce, in sicer med 10. in 12. uro. Za tečaj boste odšteli dvajset evrov, v skupino pa sprejmejo do 25 otrok. Med zimskimi počitnicami načrtujejo še tridnevne tečaje, tako začetne kot nadaljevalne pod vodstvom izkušenih vaditeljev smučanja. Starejšim id 18 let so na voljo tudi individualni tečaji. Kot je povedal Matic Žagar, predsednik društva, imajo običajno okoli trideset smučarskih dni na sezono, podobno pričakujejo tudi letos. Lani so ponovno organizirali Pokal Osovja, ki je privabil sedemdeset smučarjev, letos pa bo dogodek predvidoma potekal ob koncu februarja. Poleg tega organizirajo tudi sindikalne tekme, na katerih se lahko pomerite s sodelavci in prijatelji. Ob smučišču stoji brunarica, kjer se lahko smučarji okrepčajo in pogrejejo s čajem. 6 petek, 26. januarja 2024 Kultura Pravljični Hrestač Na ogled ilustracije Nikolaja Mašukova Ekipa Vrtca Antona Medveda Kamnik je na povabilo JSKD Kamnik tudi za zunanje obiskovalce uprizorila čudovito novoletno pravljico z naslovom Hrestač in mišje kraljestvo. Maskoti Vrtca Antona Medveda Kamnik, Sofija in Vid, sta se znašla v čarobni zgodbi o Hrestaču in spoznala, kako so se otroci igrali včasih. / FOTO: Tina Dokl ter vse zaposlene v matičnem in številnih enotah Vrtca Antona Medveda Kamnik, še tretja uprizoritev, ki pa je bila namenjena zunanjim obiskovalcem. Predstava Hrestač in mišje kraljestvo temelji na priljubljenem baletu Hrestač, za katerega je literarno predlogo napisal pruski umetnik Ernst Theodor Wilhelm Hoffman, glasbo pa ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski. Uprizarjanje je še posebno priljubljeno v božičnem in prednovoletnem času, česar se je zavedala tudi ravnateljica Vrtca Antona Medveda Kamnik Liana Cerar, ki ga je za december 2023 izbrala kot podlago za izvedbo pravljice z naslovom Hrestač in mišje kraljestvo. Mrazom popeljeta na čarobno potovanje v čas, ko so se otroci igrali še s pravimi igračami in poslušali pravljice. Nastopajo številni liki iz zgodbe o Hrestaču, pa tudi popolnoma novi, glavni vlogi deklice Klare in dečka Friza pa prevzameta kar Sofija in Vid. Predstavo odlikujejo scenografija, domiselno prirejeno besedilo, uprizorjena igra in ples, celo balet, izbor glasbe ter resnično izvrstni kostumi. Najbolj presenetljivo pa je, da je vse, kar in kogar vidimo na odru – skupno kar 35 oseb – delo zaposlenih v Vrtcu Antona Medveda Kamnik in njegovih številnih enotah. Ravnateljica vrtca Liana Cerar je ob tem povedla, da je ideja za predstavo zorela več mesecev, skupaj z njo tudi izdelava kostumov in scenografije, priprava na izvedbo pa dober mesec. »Običajno imamo že na začetku novega leta idejo, kaj bomo upodobili decembra. Tako je bilo tudi s Hrestačem. Vse leto smo šivali kostume, ki so v glavnem napravljeni iz odpadnih materialov ali pa so nam jih podarila različna podjetja in posamezniki. Z našimi spretnimi šiviljami smo jih napravili po lastnih zamislih, uporabili pa smo tudi tisto, kar nam je prav prišlo iz prejšnjih predstav, saj vrtec s svojo gledališko ekipo že tradicionalno vsako leto v decembru pripravi novoletno pravljico za otroke vrtca. Pri izvedbi predstave gre zahvala prav vsem delavcem vrtca, ki so kakor koli prispevali k njeni uresničitvi, pri čemer je treba poudariti, da gre za popolnoma prostovoljno delo v našem prostem času. Zahvala gre tudi številnim posameznikom in podjetjem, ki nam vsak na svoj način pomagajo pri udejanjanju predstave. Vesela sem tudi, da je Tone Ftičar iz JSKD Kamnik prepoznal našo kakovost in nas povabil k uprizoritvi predstave za zunanje občinstvo.« Ekipa vrtca je ob koncu predstave prejela številne pohvale in tudi povabila za gostovanja v drugih krajih, a Cerarjeva je ob tem poudarila: »Naša primarna dejavnost sta varstvo otrok ter skrb zanje, ne nastopanje z gledališko predstavo. Poleg tega je Hrestač predstava, ki je vezana na novoletni čas, zato še kakšne ponovitve ne bo.« Si je pa posnetek predstave mogoče ogledati na spletni strani vrtca. Aleš Senožetnik Kamnik – V začetku januarja je v kamniški knjižnici potekalo potopisno predavanje Kranjčana Viljema Gogale. Doštudiral je pravo in sociologijo, nato pa se udej- stvoval kot novinar, dokler se ni pred leti prelevil v »beraškega romarja« in dobro desetletje brez denarja hodil po starih romarskih poteh. Izkušnje je popisal v knjigi POTopis, ki jo krasi 20 ilustracij slikarja in ilu- 040 724 330 pravil prav za knjigo POTopis, smo obogatili s citati iz Gogalove knjige in na ta način še tesneje povezali besedilo in ilustracijo,« nam je povedala Zehra Bećiragić, ki je razstavo tudi zasnovala in postavila. Mašukov je član Zveze ruskih umetnikov, njegova dela hranijo pomembne svetovne zbirke, med drugim pa je tudi avtor stalne postavitve križevega pota na Brezjah in knjige Pravljice izpod Vršiča. Nove knjige na policah otroškega in mladinskega oddelka Sabina Zore Januar je krasen mesec – toliko novih knjig, ki na policah čakajo, da razveselijo svoje bralce, in toliko novih svetov, ki jih je treba odkriti … Le kaj naj izberem, premišljujem, ko stojim pred polno polico novosti in se odločam, katere otroške in mladinske knjige naj najprej opremim in pripravim za izposojo. Najprej vzamem Edino Davorke Štefanec, ker me zanima nadaljevanje zgodbe o mladi ljubezni, razpeti med dva svetova. Imenitno! Imamo tudi dva nova naslova za pasjo bralno značko: Jutri bom siten kot Novo! v Kamniku REZERVIRAJTE VAŠ BREZPLAČNI TERMIN Bećiragićeva je tako že drugič sodelovala s priznanim slikarjem ruskega rodu, ki sicer živi in ustvarja v Sloveniji. Že pred leti je namreč pripravila njegovo razstavo v takratni galeriji Peroz na Duplici. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik SLUŠNI APARATI SLUŠNI APARATI TEST SLUHA TEST SLUHA HITRI SERVIS HITRI SERVIS SVETOVANJE SVETOVANJE  040 724 330 stratorja Nikolaja Aleksandroviča Mašukova. Petnajst izvirnih risb, ki jih je Mašukov podaril avtorju potopisa, je še do 5. februarja na ogled v prostorih kamniške knjižnice. »Razstavo risb, ki jih je Mašukov pri- Razstavo je zasnovala Zehra Bećiragić / Foto: Aleš Senožetnik Foto: Daša Keber in Jure Šimunič Kamnik – Na glavnem odru Doma kulture Kamnik je bila v četrtek, 18. januarja, po dveh internih predstavah, ki so jih v drugi polovici decembra 2023 izvedli za otroke vrtca, njihove starše Vsebina izvirne zgodbe je tako malo prirejena, deloma tudi liki, a tako kot je za pravljico značilno, ima srečen konec. Vsebina je postavljena v sodobni čas, maskoti vrtca, deklica Sofija in deček Vid, pa sta tista, ki gledalce skupaj z Dedkom K.G. d.o.o., Glavni trg 21, Kamnik Katja Dolenc V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so na ogled ilustracije, ki jih je Nikolaj Aleksandrovič Mašukov ustvaril za knjigo POTopis Viljema Gogale. pes Nataše Konc Lorenzutti in Švrk: Res huda pasja biografija Vinka Möderndorferja, dve topli in duhoviti pripovedi o človeških najboljših prijateljih, ki bosta v bralcih zagotovo pustili odtise svojih šapic. Iz klasične zakladnice literature smo dobili nadaljevanje otrok iz Hrupnega Astrid Lindgren: Več o nas otrocih iz Hrupnega, kjer se bomo spet lahko potopili v svet človečnosti, prijateljstva in vsega dobrega – o, ko bi le lahko vsi otroci tega sveta živeli v takšnem svetu! Najvišji je kup novih slikanic: tu je imeniten strip Ivana Mitrevskega (tokrat brez besedila) Filip gre na sprehod, ob katerem se v branju in pripovedovanju lahko preizkusijo vsi bralci in opazovalci od četrtega leta starosti dalje. Čudovita je tudi že druga poučna slikanica Maše P. Žmitek Po sledeh velikanov: Dinozavri jure, v kateri je za vse ljubitelje dinozavrov predstavljenih in dovršeno izrisanih 16 dinozavrov, ki jih s pomočjo posebne črtne mre- že, ki je dodana slikanici, lahko pripravimo do tega, da se premaknejo! Neverjetno! Tudi Bibi in Gusti, mala simpatična pujsa Ide Mlakar Črnič, imata novo slikanico. Tokrat bomo brali pripoved z naslovom Kako sta jo Bibi in Gusti zagodla hudemu mrazku. Ta se je skril kar pod posteljo in sedaj noče ven in v kotu lenuhari. Le kako ga bosta pregnala? Tudi zajčica ima pozimi težavo: mraz je, njeni zajčki pa so brez zimskih oblačil. Zato gre do lisice, ki ji ob polni omari raznovrstnih oblačil ponudi rokavico brez para. Če vas zanima, kako se je ta ekološko naravnana zgodba razpletla, prelistajte slikanico Mojiceje Podgoršek Zajčica in rokavica. Mraz in sneg pa lahko prineseta tudi veselje, ko skupaj naredimo sneženega moža. Še veste, kako to gre? Sneg, metla, lonec in korenje ter zabavna slikanica Danguole Kandrotiene Sneženi možje in izginuli nosovi. Vse to in še več vas čaka na naših knjižnih policah. Pridite! 7 petek, 26. januarja 2024 Kultura Amerika in domača dolina Enajsti Festival svobodne videoprodukcije Maša Likosar Kamnik – V Kamniku tudi letos pripravljalo Festival svobodne videoprodukcije. V organizaciji Mladinskega centra Kotlovnica in ob podpori Javnega sklada Re­ publike Slovenije za kul­ turne dejavnosti – območ­ na izpostava Kamnik je to že 11. festival, ki bo potekal v marcu. K sodelovanju so vabljeni ustvarjalci, da z organiza­ torji in obiskovalci delijo svoje videoizdelke. Prijave del za festival potekajo do Amerika je naslov drugega stripa v seriji, ki jo pišeta in rišeta oče in sin, Janez in Martin Ramoveš. Amerika je preteklo jesen izšla pri Stripburgerju. Igor Kavčič Kamnik – Ko sem pred ka­ kim letom in pol ob izidu stripa Kontrabantarji Marti­ na Ramoveša vprašal, ali na­ črtuje tudi njegovo nadalje­ vanje, je dejal, da z Janezom sicer razmišljata o novem stripu, a ne o nadaljevanju zgodbe z istimi osebami, prvem Kontrabantarji še naprej v najboljši maniri so­ ustvarjata oče in sin, Janez in Martin Ramoveš. Prvi je samosvoj poet Poljanske doline, ki že tri desetletja v svojem izvirnem pesni­ škem izrazu večinoma piše v poljanskem narečju in ima za seboj več pesniških zbirk, drugi je risar in glas­ otroka; a življenje je tam drugačno, kot ga predstavlja v pismih. V drugi zgodbi se tja odpravi zakonski mož za­ radi zaslužka, da bi družino rešil revščine. Po nekaj letih ženi sporoči, naj s sinovoma pride za njim, kar ta tudi stori, a zataji hčer, ki se je rodila med tem, saj ta osta­ ne doma. 12. februarja. Žirija bo pre­ gledala prispela dela in jih uvrstila v festivalski pro­ gram, najbolj izstopajočim delom pa bo podelila pri­ znanja zlata ribica. njajo izkušnje s področja vi­ deoprodukcije, in gledal­ cem, ki jih zanimajo sveži prijemi neodvisne videopro­ dukcije. Festival ni žanrsko opredeljen, iščejo pa se, po­ Enajsti Festival svobodne videoprodukcije bo potekal v marcu. Najbolj izstopajočim delom bodo podeljena priznanja zlata ribica. Festival svobodne videopro­ dukcije je namenjen neodvi­ snim produkcijskim skupi­ nam in posameznikom, da pokažejo svoja dela in izme­ leg vsebine, tudi presežki v uporabi produkcijskih teh­ nik in načinov izdelave del, razvoj videoprodukcije in deljenje izkušenj. AKCIJA ZBIRANJA ŠE DELUJOČIH APARATOV IZ GOSPODINJSTEV V sodelovanju s podjetjem ZEOS, strokovnjakom za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, izvajamo pilotno akcijo zbiranja ŠE DELUJOČIH aparatov. Glavni namen akcije je, da ločeno zberemo še delujoče aparate, ki jih uporabniki ne potrebujete več in jih predamo v uporabo novim uporabnikom. Na ta način želimo zasledovati cilj ponovne uporabe odpadkov. Gre za enak način oddaje kot to že velja za naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov. Z akcijo smo pričeli v Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki je potekal od 18. do 26. novembra, sama akcija zbiranja pa bo trajala do konca februarja 2024. Avtorja stripa Amerika Janez in Martin Ramoveš ter pisec spremne besede Damir Avdić / Foto: Igor Kavčič benik, avtor več stripov, v zadnjih letih pa je domače okolje Suše pod Blegošem zamenjal za Stolnik pri Ka­ mniku. Tu si je ustvaril dru­ žino, ob poučevanju na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in glasbenem ustvarjanju pa v svojem ri­ sarskem ateljeju veliko časa posveča predvsem risanju stripov. Beg pred realnostjo Martin Ramoveš med podpisovanjem stripov / Foto: Igor Kavčič Pred nami je tako nova zgodba z naslovom Ameri­ ka in je drugi strip iz cikla stripovskih povesti o temač­ ni in prav nič idilični podo­ bi slovenskega podeželja v preteklosti. Tako kot pri Kot pove Martin, je bil za­ gon po prvem stripu zelo močan, zato je drugi začel nastajati kmalu po njego­ vem izidu. Z Ameriko je do­ končno začrtal tudi svoj av­ torski slog z ekspresivno črno-belo risbo, ki hkrati po­ udarja tudi pomen zgodbe v samem stripu. O čem pripoveduje Ameri­ ka? Če je kontrabant v prvem stripu potekal v času med 1. in 2. svetovno vojno, sta se tokrat vrnila še kakih 40 let nazaj, ko so se ljudje s podeželja v upanju na bolj­ še življenje, morda zgolj v begu pred realnostjo, odse­ ljevali čez veliko lužo. Osno­ va za zgodbo so bila pisma daljnega sorodnika, ki je od­ šel v Ameriko, avtorja pa sta v strip vključila tudi nesmr­ tno ljubezensko zgodbo. Pravzaprav gre za dve vzpo­ redni zgodbi. V eni mlad fant odide v Ameriko, ker doma spočne nezakonskega Grafična risba daje ton zgodbi »Zelo blizu mi je – tako teh­ nično kot vsebinsko – kon­ trastna, grafična risba. Pri ri­ sanju prizorov iz Amerike sem se izogibal presnemava­ nju fotografij, želel sem de­ lati bolj organske risbe. Zato pri delu vedno čim več skici­ ram in iz več podob ustva­ rim svojo različico,« pove Martin Ramoveš, ki tudi v Ameriki nadaljuje risarski slog iz prvega stripa. Osrednja lika, nezakonska otroka, ki sta jih avtorja tudi postavila na naslovno stran stripa, sta, kot reče­ no, izobčena iz lokalne skupnosti, hkrati pa ju je Martin narisal tako, da imamo vseskozi občutek, da izžarevata neko toplino. Bralci držimo z njima. Ramoveša sta k pisanju spremne besede, ki zaklju­ čuje strip, povabila Damirja Avdića, ki ima – sicer sto let kasneje – življenjsko izku­ šnjo izseljenstva v Ameriko in kasneje v Slovenijo, kjer zdaj živi. Želela sta v strip dodati izkušnjo zdomstva v aktualnem času. Martin in Janez serijo stri­ pov nadaljujeta z novo zgod­ bo, ki se je bomo morda raz­ veselili še letos. Pred dnevi sem zasledil, da Martin že riše prve skice za tretji strip v seriji. Menda mu bo na­ slov Divja jaga. KAKO ODDAM NAROČILO? • Preko spletnega obrazca na strani www.publikus.si (glej meni E-OBRAZCI: Naročilo brezplačnega odvoza še delujočih aparatov). • Preko telefonske številke 01 723 82 42 • Preko naročilnice, ki ste jo prejeli v začetku decembra, skupaj z mesečno položnico. Imate doma aparat, ki še deluje, a ga ne uporabljate in ne potrebujete? Bi ga oddali v uporabo komu drugemu, mu podaljšali življenje ter zmanjšali količino odpadkov? Pridružite se naši akciji zbiranja še delujočih aparatov od vrat do vrat. #ŠE SEM UPORABEN Več informacije na: www.publikus.si in www.zeos.si Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana ampak o novi zgodbi v seriji, ki bo postavljena v isti čas in prostor. Gre za čas v prvi po­ lovici prejšnjega stoletja in za Poljansko dolino, od ko­ der so Ramoveši doma, a zgodbe, ki jih avtorja ponu­ jata bralstvu, lahko prenese­ mo v marsikateri konec Slo­ venije pred sto leti. 8 petek, 26. januarja 2024 Zanimivosti O šestdesetih in še čem Pogovarjali smo se z Markom Kumrom, muzejskim delavcem v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki je za svoje delo prejel Murkovo listino. Aleš Senožetnik Marko Kumer je za svoje delo na področju ohranjanja industrijske dediščine lani prejel nagrado Slovenskega etnološkega društva – Murkovo listino, za katero ga je predlagala Kamničanka, dr. Marija Klobčar, docentka za folkloristiko in primerjalno mitologijo na ZRC SAZU. V lanskem letu pa se je skupaj s sodelavkami lotil preučevanja 60. let v Kamniku. V zapriškem muzeju je razstava še na ogled, prav tako tudi publikacija Veselo v Kamnik: v glavnem šestdeseta leta, ki je izšla ob tej priložnosti. Murkova listina je priznanje za vaše delo na področju ohranjanja in prezentacije industrijske dediščine. Kakšen odnos pa imajo Kamničani do svoje bogate industrijske zapuščine? Pri številnih Kamničanih sta zagotovo prisotna sentiment in nostalgija, z veseljem si pogledajo razstave in se spominjajo tega obdobja. Obstaja pa peščica entuziastov, denimo v KUD Priden možic, ki stvari vzamejo v svoje roke in s katerimi sem se večkrat povezal, saj se moram kot javni uslužbenec držati določenih pravil, oni pa si kot nevladniki lahko privoščijo malo več. Sodelovanje je bilo plodno in skupaj smo naredili nekaj uspešnih projektov. Upali smo sicer na precej več. Med drugim, da bi bilo območje nekdanje smodnišnice name- Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik / Foto: Aleš Senožetnik njeno industrijski dediščini, pa tudi kulturi in drugim dejavnostim, a za to potrebuješ podporo vseh segmentov družbe, ki pa je žal ni bilo. Kdaj ste se začeli zanimati za industrijsko dediščino? Mislim, da je bilo leta 1997, ko se je podirala tovarna Utok. Čeprav sem se strinjal, da takšen kompleks ne sodi v središče mesta, pa se je v meni sprožil revolt, ko sem videl, na kakšen način naj bi tovarno podrli. Ko so delavci spredaj čakali, da bi vstopili, so zadaj stvari odnašali ven. Nazadnje smo tudi muzejski delavci na čelu s takratno direktorico vstopili in uspelo nam je rešiti neka- tere predmete in med njimi tudi vrhunske likovne upodobitve Utoka, ki bi sicer končale pod gosenicami bagrov. Tovarne niso niti izpraznili, tako da sem na lastne oči videl, kako so vozili po delavskih knjižicah in torej niso opravili zakonsko določene izročitve v arhiv. Takrat sem videl, kako grdo se lahko zaključi nekdaj sicer uspešna zgodba. Druga spodbuda pa je prišla od Gorana Završnika, ki je imel idejo o steampunk razstavi tovarniških strojev. Na koncu smo zadevo naredili bolj muzejsko, razstava je stala v Parku Evropa. Eden od eksponatov še vedno tam in sproža mešane odzive med Kamničani, kar pa je tudi prav. Industrija se je začela pomembno razvijati po vojni. Vaša zadnja knjiga in razstava Veselo v Kamnik govori tudi o tem. Kaj je bil glavni povod za podrobno obravnavo šestdesetih let v Kamniku? Industrijska proizvodnja je bila v šestdesetih letih v Kamniku pravzaprav na vrhuncu. Dobro je bilo poskrbljeno za delavce, ki so si lahko privoščili sindikalne izlete, dopustovanja v hribih ali na morju v sindikalnih namestitvah za relativno malo denarja. K nam so začeli prihajati delavci iz drugih republik nekdanje skupne države, ki so si tu ustvarili življenje, povojni primež politične oblasti je nekoliko popustil, težave z oblastjo so imeli le redki in v ta zmehčani socializem so začeli vstopati »kapitalistični« elementi popkulture in umetnosti. Prišla je bolj sproščena moda, pa skupina Kamniktiti, katere članom je uspelo povezati tako cerkvene ustanove kot socialističnodružbene elemente. Kamnik je bil prizorišče cestnih dirk, družabnih aktivnosti ... Zaradi vsega tega so bila šestdeseta leta prelomna in zdelo se nam je prav narediti sintezo dogajanja s pomočjo vseh zaposlenih v muzeju in to obdobje celostno obravnavati. Pri nastanku monografije Veselo v Kamnik: v glavnem šestdeseta leta so sodelovale vse muzejske strokovnjakinje: Zora Torkar je raziskala spremenjene podobe Kamnika, Saša Bučan se je posvetila modi, Alenka Juvan književnikom tega obdobja, Janja Železnikar je obdelala zgodovino muzeja in začetke alpinizma, Irina Mitov je pregledala prvih deset let občinskega glasila Kamniški občan ter dolgoletna sodelavka muzeja Tanja Drovenik Čalić šolstvo na Kamniškem. Se je to obdobje v Kamniku po čem razlikovalo, v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji? Bolj ali manj gre za podobne premike kot drugod. Morda pa je bilo specifično za Kamnik, da je veljal za nekakšno modno prestolnico tedanje Jugoslavije, kar gre predvsem na račun kamniških tovarn, kot sta Svilanit in Utok, prav tako smo imeli srečo, da je tu svojo kariero začel mojster Ivan Debevec, ki je takratno sivo-črno modo popestril z drznimi kreacijami, za svojo pa so jo sprejeli Kamniktiti, ki so v takšnih opravah na kamniških ulicah sprožili precej zgražanja. Vas je kaj presenetilo, ko ste zbirali podatke, ste odkrili kaj kaj nepričakovanega? Ko je nastajala razstava, sem začel voditi študijski krožek, ki se ga je udeleževalo med 15 in 20 zavzetih posameznikov, tako da smo po njihovi zaslugi prišli tudi do zelo zanimivega materiala. Denimo podatkov o tem, kako so se konec 50. let gradile hiše na območju Bakovnika in Duplice, v posebno pomoč je bil Frenk Vengust, ki je kot član Kamniktitov in tudi maneken, športnik, nadarjen kuhar in svetovni popotnik nekakšna ikona 60. let. Imate z raziskovanjem 60. let še kakšne načrte? Letos organiziramo še eno sezono študijskega krožka, osredotočili pa se bomo na družabne dogodke, od plesov in obiskovanja kina do drugih oblik preživljanja prostega časa v 60. letih. Tako da bomo razstavo sredi leta dopolnili. Med najboljšimi tudi arboretum in planina Sredi januarja so v Ljubljani podelili nagrade Best of 2024. Podelitev je bila trinajstič, med najboljšimi sta bila tudi Arboretum Volčji Potok in Velika planina. Alenka Brun Ljubljana – Mednarodni medij In Your Pocket je ponovno organiziral glasovanje za najboljše ljubljanske ponudnike v šestih kategorijah, ki so zajemale področje kulture, kulinarike, na- kupovanja, doživetij in kavarniške ponudbe. Letos so v glasovanje dodali tudi novo vseslovensko kategorijo Best of speaker oziroma izbor najboljših govorcev, izbor nove kategorije pa nadgradili s prvim Festivalom odločitev. Arboretum je kulturni spomenik oblikovane narave. V lanskem letu ga je obiskalo več kot tristo tisoč obiskovalcev. / Foto: Alenka Brun In Your Pocket tudi na ta način spodbuja ponudnike in turistične deležnike, da se predstavijo širši domači in tuji javnosti – hkrati pa prepoznava trud, delo in dosežke ponudnikov, ki so večkrat prepoznani s strani tujih obiskovalcev in popotnikov. Priznanje najboljšim zvišuje ugled in nadaljuje tradicijo ocenjevanja, ki jo sestavljajo strokovna komisija in širša javnost, ki lahko glasuje za svojega najboljšega ponudnika v izbranih kategorijah. Glasovanje je potekalo na uradnem portalu In Your Pocket mednarodnih vodičev vse od 1. oktobra lani in je pritegnilo kar 44.757 glasov iz Slovenije in tujine. Javnost je med drugim s plaketo in nazivom Best of 2024 nagradila tudi Arboretum Volčji Potok, ki je prejel nagrado za naj destinacijo v okolici Ljubljane na področju kulture oziroma Best Velika planina s svojo očarljivo kuliso vedno znova navduši. / Foto: Aleš Senožetnik In Your Pocket tudi na ta način spodbuja ponudnike in turistične deležnike, da se predstavijo širši domači in tuji javnosti – hkrati pa prepoznava trud, delo in dosežke ponudnikov, ki so večkrat prepoznani s strani tujih obiskovalcev in popotnikov. Cultural Place of Interest around Ljubljana. V kategoriji najboljših doživetij v Ljubljani pa se je v izbrani družbi znašla še Velika Planina, in sicer kot najboljša atrakcija v okolici Ljubljane oziroma Best Attraction in Ljubljana Region. 9 petek, 26. januarja 2024 Podjetništvo Od dijaške ideje do uspeha Kamniško podjetje Amebis je vodilno na področju razvoja jezikovnih tehnologij pri nas. Rodilo se je iz projekta na kamniški gimnaziji, lani pa so njihov prispevek k slovenskemu jeziku prepoznali tudi v Ustanovi patra Stanislava Škrabca. Aleš Senožetnik Kamnik – Od srednješolske ideje do vodilnega podjetja na področju razvoja jezikovnih tehnologij pri nas. Tako bi lahko na kratko opisali pot kamniškega podjetja Amebis. Digitalna lektorica Besana je morda njihov najbolj prepoznaven izdelek, ki je v pomoč lektorjem in vsem, ki imajo opravka z besedili. Idejo sta konec osemdesetih let v okviru razisko- tbot SecondEgo in sintetizator slovenskega govora eBralec. Čeprav marsikateremu bralcu ta imena morda ne pomenijo veliko, pa ste na njihove izdelke skoraj zagotovo že naleteli. Denimo z opozarjanjem na napake med pisanjem besedil, v obliki Darsovih prometnih informacij, digitalnih pomočnikov na spletnih straneh nekaterih bank in drugih ustanov. Podjetje pomaga razvijati tudi spletne slovar- »Nabor podjetij, ki nam zaupajo, je res pester in težko je reči, da imamo poseben profil strank, saj naše storitve uporabljajo zelo različni uporabniki.« Solastniki podjetja so Miro Romih, Iztok Grilc in Peter Holozan. / Foto: Aleš Senožetnik valne naloge na kamniški gimnaziji še kot dijaka začela razvijati Iztok Grilc in Peter Holozan (sodeloval je tudi Marko Hrastovec), leta 1991 pa so skupaj z Mirom Romihom stopili na skupno podjetniško pot. Začeli so z digitalno lektorico Besana, sledila je digitalizacija mnogih najbolj znanih slovarjev, prevajalnik Presis, danes pa sta med njihovimi izdelki denimo tudi digitalni pomočnik oz. cha- je, kot so Fran, Termania in drugi, ter sintetizatorje govora, ki »preberejo« članek na spletni strani lepega števila slovenskih medijev. Ne nazadnje pa je tudi ta članek lektoriran ob pomoči njihove digitalne lektorice. »Nabor podjetij, ki nam zaupajo, je res pester in težko je reči, da imamo poseben profil strank, saj naše storitve uporabljajo zelo različni uporabniki, od fizičnih oseb, lektorjev in prevajalcev do velikih podjetij in ustanov,« pravi Iztok Grilc. Danes podjetje zaposluje deset ljudi, večinoma programerjev. Tudi vsi trije ustanovitelji prihajajo iz raču­nalniških vod, Peter Holozan pa je poleg magisterija iz informatike opravil še doktorat iz slovenistike. »Ker se toliko ukvarjamo z jezikom, se je bilo pač treba priučiti tudi slovnice,« pravi. Na vprašanje, kdo je njihova konkurenca – nekoliko v šali, v veliki meri pa tudi zares – naštevajo imena tehnoloških gigantov, kot so Microsoft, Google in Facebook. V preteklosti so se namreč morali že večkrat prilagoditi hitremu razvoju, ki ga narekujejo največji svetovni igralci. »Že ko smo digitalizirali slovarje, smo mislili, da se bomo s tem ukvarjali do 'penzije', vendar ni bilo tako. Nato smo lansirali pre- Klub podjetnikov v Kamniku S srečanjem v Samostanu Mekinje se je sklenil niz regijskih obiskov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Podjetniki in župani osrednjeslovenske regije eno glavnih ovir razvoja vidijo v počasnem umeščanju v prostor. Aleš Senožetnik Mekinje – »Menimo, da je Slovenija preveč centralizirana. Ni prav, da se v Ljubljani odloča, katera cesta v neki občini bo asfaltirana, da so lokalne skupnosti neposredno finančno odvisne od države in da se država ne razvija homogeno,« je uvo- Joc Pečečnik, predsednik kluba / Foto: SBC – Klub slovenskih podjetnikov doma poudaril predsednik kluba, Kamničan Joc Pečečnik. Ena osrednjih tem je bila prostorska politika in dolgotrajno umeščanje v prostor. Kamniški župan Matej Slapar meni, da je 26 soglasodajalcev s področja urejanja prostora odločno preveč, saj postopki trajajo predolgo. »Birokratizacija je zaviralka razvoja in to bo treba spremeniti, če bomo želeli ostati konkurenčni,« je povedal Slapar, ki je prepričan, da bomo le z boljšimi pogoji za ustvarjanje in razvoj podjetništva lahko ustvarili dobra delovna mesta in tako zadržali talente doma in jim tukaj omogočiti dobro življenje. Beseda je tekla tudi o ustanovitvi regij, ki jih v SBC vidijo kot način za decentralizacijo odločanja, ki je preveč skoncentrirano v prestolnici. »Država želi med lokalno in državno umestiti še regijsko raven, kar bi prineslo dodatno birokratizacijo, mi pa želimo, da se državi odvzamejo določene pristojnosti in se prenesejo na regijsko raven, saj je evidentno, da se lokalne skupnosti bolje razvijajo, če je pristojnost v rokah lokalnih ljudi,« je pojasnil Pečečnik. Poleg kamniškega župana sta v razpravi, ki jo je povezoval Boštjan Romih, sodelovala tudi županja Domžal Renata Kosec in komendski župan Jurij Kern. O izzivih podjetništva pa sta spregovorila podjetnika Janko Kuhar iz kamniškega podjetja POS Elektronček ter Janez Novak iz RLS Merilne tehnike. Kuhar je poudaril dobro sodelovanje lokalnih podjetnikov s kamniško občinsko upravo, Novak pa pomen inovacij in znanja za podjetniški razvoj. »Priporočam investiranje v znanje, saj ga lahko dobro unovčimo,« meni Novak, direktor komendskega podjetja, ki ustvarja več kot sto tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Okrogli mizi je sledil podpis pisma o nameri, ki prinaša zavezo za skupne korake v smeri blaginje, napredka in policentričnega razvoja države. Kot je povedal Pečečnik, pa v prihodnjih mesecih sledijo še obiski pri županih, predstavnikih občinskih združenj in drugih odločevalcih na lokalni ravni, nato bodo predstavili predloge, ki se bodo izkristalizirali v tem času. vajalnik, pa je prišel Google Translate. Stalno se moraš prilagajati in tako je tudi danes,« pravi Miro Romih o tem, da so edina stalnica v poslu spremembe. Zdi se, da so te v zadnjem času še toliko hitrejše. Z orodji, kot je ChatGPT, generativna umetna inteligenca vse bolj postaja del sodobnega življenja. »Zagotovo prihaja do velikih sprememb. Razvoj na tem področju spremljamo že vseskozi in smo pozorni na to, ali bi se nove tehnologije dalo uporabiti tudi pri našem delu,« pravi Iztok Grilc, sicer pa sogovorniki glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence ostajajo na trdnih tleh. Pravijo, da umetna inteligenca ne bo rešila vseh naših težav, bolj jo vidijo kot pomočnika, ki nam bo olajšal delo. Tudi sami so na ta način nadgradili svoj sintetizator govora, ki se je ob podpori umetne inteligence naučil izgovarjave nekaterih tujih besed. Če ne morejo tekmovati s tehnološkimi giganti, pa stavijo na prilagodljivost, ki jo imajo kot majhno podjetje – in to stranke tudi najbolj cenijo. Njihov prispevek k slovenskemu jeziku pa so prepoznali tudi v Ustanovi patra Stanislava Škrabca, ki vsako tretje leto podeljuje nagrado za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Lani jo je prejela prav ekipa Amebisa, ki se je kot prvo nagrajeno podjetje pridružil uglednim nagrajencem iz prejšnjih let, med katerimi so tudi dr. Jože Toporišič, dr. Martina Orožen in Janko Moder. Nagrajenke nagradne križanke iz časopisa Kamničan-ka 1 so: Danica Rems, Alenka Lisec in Lojzka Šimenc, vse iz Kamnika. Geslo je bilo Enkrat letno za največ prihranka. Čestitke! GORENJSKI GLAS V VSAK DOM NA GORENJSKEM 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 10 petek, 26. januarja 2024 Šport Zdravljenje simptomov bolezni prostate namesto odpravljanja vzrokov za njen nastanek ima lahko krute posledice, vključno z obsojenostjo na plenice in impotenco do konca življenja. Avtor v priročniku predstavlja učinkovito alternativo operacijam prostate in terapijam z zdravili. 170 strani, mehka vezava. Redna cena knjige je 19,90 EUR, če jo kupite na Gorenjskem glasu je cena + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 5 zgibank in Najdi pare! Poišči skrite predmete! Poišči poti skozi labirinte in igraj namizne igre! Primerno za otroke od 3 do 8 let. mm_SLO.indd Najdi pare! All Pages nk in poi ska nk Poišči poti skozi labirinte in igraj namizne igre! uga Vel ika kn jiga 447_5990 cover V e l ik a k n ji g a pokrajin lahko raztegnete v panoramska in u g a n kpolna doživetja, n a ustvarjalnih p o is k k iger. Izgubite se na podeželju, v mestu, ob morju, v živalskem vrtu in domišljijski deželi sanj. Ogromne slike za brezmejno zabavo! www.n arava.s i o publikaciji CIP - Kataložni zapis knjižnica, Ljubljana Narodna in univerzitetna ISBN 978-961-7031-49-2 793.7(02.053.2) 087.5 5ank Inna poiskank / [ilustracije KNJIGA ugank in Jelena Cvetković]. - 1. natis. Anikeeva ; prevedla Kranj : Narava, 2021 € 16,90 Ilustracije Inna Anikeeva Prevedla Jelena Cvetković Uredila Metka Bartol Lombar Tehnično uredil Matic d.o.o., Založba Narava Izdala in založila Kranj, 2021 Virnik Za založbo Peter roup” LLC © 2020 “Clever-Media-G 2021 Založba Narava, © za slovensko izdajo Natisnjeno na Kitajskem izvodov 1. natis, naklada 1000 an Find Prevod dela: Big Look 0 Pet slikovitih 10st0 vari nk in poi ska nk interaktivni V tej dinamični in ustvarjalnih iger. mska doživetja, polna razgrnete v panora v živalskem vrtu lju, v mestu, ob morju, Izgubite se na podeže nami odprite sanj. Strani s pokraji in domišljijski deželi je polno o sliko, na kateri in dobili boste ogromn . zabave in brezmejne izbranih aktivnosti uga Vel ika kn jiga j! kr itipokraji 10 00 od n lahko knjigi pet slikovitih n lahko pet slikovitih pokraji ni in interaktivni knjigi lnih iger. tja, polna ustvarja v panoramska dožive em vrtu ob morju, v živalsk na podeželju, v mestu, odprite Strani s pokrajinami šljijski deželi sanj. je polno o sliko, na kateri obili boste ogromn . in brezmejne zabave zbranih aktivnosti 2 9 7896 17 03149 zgib in an find Prevod dela: Big look 9-2 ISBN 978-961-7031-4 COBISS.SI-ID 54210307 0 10st0 vari V e l ik a k n ji g a u g a n k in p o is k a n k Košarkarje kamniške ekipe Calcit Basketball v prihodnjih tednih čakajo ključne tekme za vstop v končnico tekmovanja v 3. SKL. David Šućur Kamnik – Nedavno so v domači dvorani najprej nesrečno izgubili proti ekipi Krškega, ki se bori za obstanek v ligi, nato pa še proti favoritom tekmovanja Voga Grosuplje. Tekmo proti Krškemu so začeli neprepričljivo, v nadaljevanju sicer skušali prevzeti vajeti igre v svoje roke, a so bili preveč neprepoznavni in jim ni uspelo razviti svojega sloga igre. Na koncu je odločala zadnja žoga, tokrat v korist gostujoče ekipe. Rezultat 71 : 72 (17 : 21, 15 : 13, 19 : 15, 20 : 23) sicer ni tragičen, a vseeno so si kamniški košarkarji želeli več. Najboljša igralca ekipe Calcit Basketball sta bila Enes Gutić s 16 točkami in Jure Rener s 13 točkami, izkazal se je tudi Mark Hudobivnik, ki je zadel tri trojke (9 točk). Očitno pa jim je ta tekma pobrala preveč energije za spopad z vodilno ekipo na lestvici, ki je, prav tako v Kamniku, potekal komaj dva dni kasneje. Rezultat 71 : 95 (11 : 25, 20 : 24, 13 : 21, 27 : 25) odseva potek tekme na igrišču. Kamničanom je uspelo resneje napasti šele v zadnji četrtini, a to je bilo za odmevnejši rezultat premalo. Tudi tokrat je bil najboljši igralec v kamniški ekipi 9. 03. 2021 08:11:05 Kamničani zasedajo sredino lestvice 3. SKL Vzhod, pred njimi pa so ključne tekme, ki bodo odločale, ali se bodo uvrstili v končnico tekmovanja ali se bodo borili za obstanek v ligi. / Foto: Žan Kočar/KK Kamnik Enes Gutić s 15 točkami (od tega tri trojke), enako število točk in trojk je dosegel tudi Miha Juvan, razigral se je še Blaž Klemen s 14 točkami. Za preobrat zmanjkalo izkušenj Košarkarska ekipa Calcit Basketball je v Mariboru izgubila proti favoritom iz KK Branik. Tekma 14. kola 3. SKL se je končala z rezultatom 84 : 77 (32 : 13, 19 : 22, 17 : 22, 16 : 20). Kamničani so tekmo začeli neodločno in tako proti favoritom na koncu prve četrtine že zaostajali za 19 točk. Nato so se zbrali in zaostanek celo zni- žali na pet točk, a jim je za preobrat in tako tudi presenečenje kroga zmanjkalo predvsem izkušenj. V ekipi Calcit Basketball je največ točk ponovno dosegel Enes Gutić (18 točk), zelo uspešni so bili tudi Anže Šemrov (13 točk, od tega tri trojke), Mark Hudobivnik (12 točk, štiri trojke) in Jure Rener (10 točk). Kamničani zasedajo sredino lestvice 3. SKL Vzhod, pred njimi pa so ključne tekme, ki bodo odločale, ali se bodo uvrstili v končnico tekmovanja ali se bodo borili za obstanek v ligi. Razlike med ekipami so namreč mini- malne, tako da bo odločala vsaka naslednja tekma. Te ekipo Calcit Basketball čaka- Razlike med ekipami so minimalne, tako da bo odločala vsaka naslednja tekma. Te ekipo Calcit Basketball čakajo konec januarja, ko bodo v tednu dni odigrali kar tri tekme. jo konec januarja, ko bodo v tednu dni odigrali kar tri tekme. www.n arava.s i ISBN 978-961-7031-49-2 € 16,90 acije Inna ]. - 1. natis. - EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 00 0 od kr iti j ! bljana 10 V boju za končnico 2 9 7896 17 03149 9. 03. 2021 08:11:05 12 strani, trda vezava. Redna cena knjige je 16,90 EUR, če jo kupite na Gorenjskem glasu je cena Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 1290 Zaključek tekaškega pokala EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Pop rock glasbena kriminalka izpod peresa Andreja Šifrerja vas popelje v bleščeči svet zakulisja, ki ga ponuja slava in vam predstavi temne strani, ki so navadnim smrtnikom neznane. Zgodba vas pospremi v podzemlje dogodkov, za katere glasbena srenja noče, da jih poznate. Mehka vezava, 288 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 18 90 EUR + po št ni n a Mira Papež Kamnik – Organizatorji tekem tekaškega pokala občine Kamnik (TPOK) 2023 so na sestanku v KGT Papež pregledali tekme, pravilnik in točkovanje. V TPOK 2023 je bilo izvedenih pet tekem. Tekači v otroških kategorijah ter mladinci in mladinke so imeli možnost udeležbe na štirih tekih, ženske in moške kategorije pa na petih. Za točkovanje za TPOK 2023 velja naslednje: za otroške kategorije in mladince ter mladinke je potrebna udeležba na vsaj dveh tekmah, v ženski in moški kategoriji pa na treh. Na tekih je bilo tudi veliko tekačev, mlajših od deset let, kot je določal pravilnik, zato so sprejeli sklep, da bodo dobitniki pokalov za uvrstitve od prvega do tretjega mesta tudi tekači in tekačice od 6. do 9. leta starosti pod kategorijo učenci 6–9 let in učenke 6–9 let. Za pokale tekačev in organizatorjev bo poskrbel Zavod za šport in turizem Kamnik. Za praktične nagrade za uvrstitve na 4. in 5. mes- to in udeležence vseh tekov poskrbi Avtoličarstvo, avtokleparstvo Papež. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad bo 30. januarja ob 18. uri v OŠ Stranje. Razglasili bodo pet najboljših v različnih kategorijah, prvi trije bodo prejeli pokale, udeleženci vseh tekov pa lepo praktično nagrado. Plačilo letne naročnine se zares splača! Pri plačilu letne naročnine prihranite 25 odstotkov, to pomeni, da časopis kar tri mesece prejemate brezplačno! Izognete se še mesečnemu plačilu položnic (in provizije) in prejmete darilo s praktičnimi izdelki. Letna naročnina za fizične osebe za leto 2024 s popustom znaša 208,57 evra, prihranek pa kar 69,53 evra! Spremembo načina plačevanja nam čim prej sporočite na tel. št. 04/201 42 41 ali 04/201 42 00 vsak delavnik od 8. do 15. ure ali po e-pošti na narocnine@g-glas.si. Pridružite se naši pozitivno naravnani druščini naročnikov, veseli vas bomo! E N K R AT P L A Č AT E , S T O P E T K R AT P R E J M E T E ! 11 petek, 26. januarja 2024 Šport Spet na prvem mestu Odbojkarice in odbojkarji Calcita Volleyja so uspešno začeli leto 2024, saj so po zadnjem krogu v obeh modrih ligah 1. A DOL oboji na prvem mestu. Kamničani so za točko prehiteli ACH Volley, s katerim bodo igrali 31. januarja doma, Kamničanke pa v domačem prvenstvu nadaljujejo zmagoviti niz, v ligi prvakinj pa so se poslovile od nadaljnjega tekmovanja. Miha Štamcar Kamnik – Očitno je novoletni premor koristil varovancem Mladena Kašića, ki so v prvih dveh tekmah v modri skupini, čeprav so igrali v gosteh, prišli do zmage. Najprej v Mariboru s 3 : 1, še bolj prepričljivo in ob boljši igri pa so s 3 : 0 minulo soboto slavili na Ravnah na Koroškem. Ker so Ljubljančani doma premagali kranjsko Hišo na kolesih Triglav s 3 : 2, so se vrnili na prvo mesto prvenstvene lestvice. To soboto bodo doma gostili Panvito Pomgrad, že v sredo pa se bodo še tretjič v letošnji sezoni pomerili z ACH Volleyjem. V primeru zmage bi bili na dobri poti, da redni del državnega prvenstva končajo na prvem mestu. »Spet postajamo bolj solidna ekipa, ki je željna zmag, tako kot je bila v začetku sezone. S Tomislavom Mitrašinovićem in Bolgarom Dimitrom Dulčevom, ki se nam je pridružil pred kratkim, pa imamo spet rešitev na diagonali, če enemu od njiju ne bi šlo. Čuti se, da fantje bolj verjamejo vase in v ekipo, kot je bilo to konec minulega leta, tisto, kar me navdaja z optimizmom, pa je, da smo prejšnji teden zelo dob- Kamničani so za točko prehiteli ACH Volley, s katerim bodo doma igrali 31. januarja. / Foto: Klemen Brumec ro trenirali – in to že daje rezultate,« je bil po zmagi na Ravnah zadovoljen Kašić, trener kamniških odbojkarjev, ki so v tem tednu nastopili tudi na tretjem turnirju srednjeevropske lige v Komarnu na Slovaškem. Z dvema porazoma pa so ligo prvakinj končale odbojkarice Calcita Volleyja. V Tivoliju so nudile dostojen odpor turškemu Fenerbahčeju, enemu od najresnejših kandidatov za evropski naslov, praznih rok so ostale tudi v Potsdamu. Nemške odbojkarice, ki so si ob Fenerbahčeju tudi zagotovi- le izločilne boje v ligi prvakinj, so v prvem nizu rešile tri zaključne žoge, po zapravljeni priložnosti pa so Kamničanke drugi in tretji niz gladko izgubile. Zato pa so v prvenstvu dobile obe tekmi po novem letu. V prvi so v gosteh premagale Ankaran, v drugi pa SIP Šempeter. »Čeprav smo v ligi prvakinj ostale brez zmage in le pri eni točki, mislim, da smo jo v celoti dobro odigrale. Še vedno mi je žal izgubljene priložnosti za zmago proti Potsdamu doma, prav tako smo bile še nekajkrat blizu še kakšnemu osvojenemu nizu, toda tudi zahvaljujoč svoji neizkušenosti tega nismo izkoristile. Zdaj ko smo videle, da lahko igramo tudi proti tako dobrim ekipam, moramo to igro prenesti še v domače prvenstvo. Res je, da imamo v njem za zdaj veliko prednost, toda na koncu se bo vse odločalo v končnici in do takrat bomo morale biti v najboljši formi,« je navkljub veliki prednosti svoje ekipe previdna Maša Pucelj, ki je po izboru Odbojkarske zveze Slovenije najboljša slovenska odbojkarica v letu 2023. S svojimi predstavami še naprej navdušuje tudi druga članska ekipa Calcita Volleyja. Varovanke Tjaše Gadža, ki so v 1. B DOL osvojile prvo mesto, so v zeleni skupini 1. A DOL zabeležile že tri zmage, premagale so tudi Formis v gosteh in ATK Grosuplje doma, ekipi, ki sta v prvem delu sezone igrali med najboljšimi slovenskimi klubi. Trenutno so kamniške princeske na prvem mestu in na dobri poti, da bodo igrale v končnici državnega prvenstva. Z dvema porazoma pa so v novo leto vstopili odbojkarji druge kamniške ekipe, ki igrajo v rdeči skupini 1. B DOL za moške. Dominantna predstava kamniških kegljačic Sredi januarja se je začel spomladanski del kegljaške državne lige, kjer so kamniške kegljačice tekmicam takoj pokazale zobe. Z odličnim ekipnim rezultatom so najprej odpihnile Celjanke, pred nekaj dnevi pa so v boju za prvo mesto na lestvici z dominantno predstavo premagale še ekipo Remoplasta. Gašper Pirman Kamnik – Vsega 1,5 točke so oddale v dveh tekmah spomladanskega dela in kegljačice, ki branijo naslov državnih prvakinj, so zdaj osamljene na vrhu lestvice. Strokovni štab pod vodstvom Francija Spruka in igralke se zavedajo, da je do konca sezone še daleč, a trenutna forma vliva optimizem pred nadaljevanjem sezone. Nekoliko slabše so v spomladanski del vstopili moški, ki jih pestijo težave s poškodbami. Nepričakovano so izgubili proti ekipi Pergola hiše, a so na zmagovita pota stopili z zmago v osmini finala pokala Slovenije. Drugi zaporedni poraz v domačem Kamniške kegljačice so tekmicam takoj pokazale zobe. / Foto: arhiv kluba prvenstvu jim je zadala ekipa Triglava, ki nadaljuje zmagoviti niz in trdno ostaja na prvem mestu lestvice. Poglejmo še k preostalim kegljaškim ekipam, ki nastopajo v nižjih ligah. V dobri formi ostaja druga moška ekipa, ki trenutno zaseda peto mesto v drugi državni ligi. S šesto zmago v zadnjih sedmih tekmah se je tretja moška ekipa v tretji državni ligi prebila na četrto mesto. Z nekaj smole na zadnjih tekmah bi lahko bila druga ženska ekipa višje na prvenstveni lestvici 1. B državne lige, a močno pomlajena ekipa, kjer jedro tvorijo mladinke, je trenutno na sedmem mestu. Februarja naše kegljače in kegljačice čakajo še tekme četrtine finala Pokala Slovenije. Prva ženska ekipa odhaja na gostovanje k ekipi Adria, druga ženska ekipa bo pot do polfinala iskala v Cerknici pri ekipi Brest, prva moška ekipa pa odhaja na gostovanje v Litijo. Kamniški plavalci leto začeli z uspehi Matjaž Spruk Radovljica – V soboto, 6. januarja, je v bazenu v Radovljici potekalo zimsko odprto prvenstvo Slovenije v daljinskem plavanju na 5000 metrov. Na tekmovanju so nastopili trije plavalci plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerja Mihe Potočnika. Naslov absolutnega državnega prvaka Slo- nastopilo 487 plavalk in plavalcev iz dvajsetih klubov. Plavalni klub Calcit Kamnik je zastopalo 15 plavalcev pod vodstvom trenerjev Lare Seretin in Emila Tahirovića. Nastopili so: Kaja Hočevar, Neža Hren, Zoja Ivančič, Taja Klemen, Anna Losieva, Patricija Potočnik, Tymur Beshlyk, Gal Jeran, Urban Klemenc, Žiga Kugler, Peter Lackovič, Lan Mojsilović, Kamniški plavalci so leto začeli z več naslovi državnih prvakov v Radovljici. / Foto: Miha Potočnik venije na 5000 metrov je osvojil Nik Peterlin. V ženski konkurenci je ta naslov osvojila Katja Fain. Tretje mesto v absolutni razvrstitvi in naslov mladinskega državnega prvaka na 5000 metrov je osvojil Rok Vejnovič. Drugo mesto v mladinski konkurenci je osvojil Rokov in Nikov klubski kolega Mark Anej Lapuh. V razvrstitvi odprtega prvenstva je prav tako prvo mesto zasedel Nik Peterlin, Rok Vejnovič pa četrto mesto. Nik je bil prvi tudi v kategoriji mlajših članov. Plavalci plavalnega kluba Calcit Kamnik so tako leto začeli z odličnimi rezultati. Šest bleščečih odličij V soboto, 13. januarja, je v Celju potekal 6. Celjski pokal 2024. Tekmovanje je štelo tudi za razvojni pokal Slovenije. Na tekmovanju je Žan Matjaž Orešnik, Jakob Prelc in Maj Prosen. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V prvem delu so nastopili mlajši dečki in mlajše deklice, v popoldanskem delu pa dečki in deklice. Vsi so dosegli svoje osebne rekorde, tako da je bilo Kamniški plavalci so leto začeli z več naslovi državnih prvakov. odličnih uvrstitev res veliko. Na stopničke so v svojih kategorijah stopili Neža Hren (zlati medalji na 100 m prosto in 100 m mešano), Taja Klemen (zlata medalja na 50 m hrbtno in srebrna na 100 m mešano), Kaja Hočevar (bronasta medalja na 800 m prosto) in Tymur Beshlyk (bronasta medalja na 200 m delfin). Calcitovi plavalci so v knežjem mestu osvojili šest bleščečih odličij. / Foto: člani PKK 12 petek, 26. januarja 2024 Zanimivosti Cerkev in družba: kaj je res V torek, 16. januarja, je v dvorani kulturnega doma v Šmartnem v Tuhinju potekala okrogla miza z naslovom Cerkev in družba: Kaj je res? – Žejni smo resnice, ki sta jo pripravili župniji Zgornji Tuhinj in Šmartno v Tuhinju v pripravi na misijona, ki ju čakata letos v (pred)postnem času. Monika Jeglič Šmartno v Tuhinju – Nemalokrat se zgodi, da se Cerkev v današnjem svetu in času znajde sredi burnih razprav o njenem vplivu ter aferah, ki jo pretresajo. Verniki tako krmarimo med osebnimi boji ter odzivi družbe, ki velikokrat (ne)upravičeno opozarja na napake pri odzivih in ravnanju cerkvenih dostojanstvenikov ter laikov. Rahljanje predpisov ter nova določila z vrha Cerkve vse večkrat trčijo v skrajna mnenja konservativnih vernikov na drugi strani. Pojavlja se vse več vprašanj, medtem ko včasih zaman čakamo na konkretne, prizemljene in tudi samokritične odgovore. To je le nekaj razlogov, ki so nas privedli do ideje, da pripravimo okroglo mizo, pri kateri bi izpostavili vsaj nekaj najbolj perečih in aktualnih vprašanj. V obeh župnijah smo združili moči, stopili skupaj in družno načrtovali dogodek za širšo javnost, ne le farane naših dveh župnij. Odstreti vsaj kakšno meglico V goste smo povabili tri goste, ki bi s širino svojih pogledov, izkušenj in znanja zmogli odstreti vsaj kakšno meglico. Med nami so bili: Gabriel Kavčič, duhovnik, moralni teolog, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, asistent na Teološki fakulteti ter avtor prispevkov o moralnih vsebinah na različnih medijskih platformah; Rok Čakš, novinar in odgovorni urednik različnih spletnih medijev, med katerimi je bil najbolj izpostavljen portal Domovina, sicer pa komentator in poznavalec aktualnega družbenega in medijskega dogajanja; Branko Cestnik, duhovnik, filozof in pisatelj, sicer pa re- Ko je bil prvi del okrogle mize končan, so lahko svoja vprašanja postavili tudi udeleženci v dvorani. / Foto: arhiv organizatorja dovnik iz reda klaritincev, ki ima za sabo že kar nekaj ljudskih misijonov in drugih javnih razprav različnih vrst. Pogovor med omenjenimi gosti je povezovala domačinka Urška Jeglič, asistentka na Teološki fakulteti. Tudi o prihodnosti Cerkve na Slovenskem Po uvodnem nagovoru, v katerem so se gostje na kratko predstavili, so se razgovorili o »primeru Rupnik«, blagoslovu istospolnih parov, razlikah med vaškimi, predmestnimi in mestnimi župnijami ter o verodostojnosti medijev, pometanju pod preprogo in strahu pred izpostavitvijo perečih tem. Dotaknili so se tudi nevarnosti, ki se lahko pojavi pri določenih skrajnih pristopih in pogledih, razlikah med pluralizmom in tradicionalizmom ter pomen objavljanja preverjenih prispevkov v medijih. Ko je bil prvi del okrogle mize končan, so lahko svoja vprašanja postavili tudi udeleženci v dvorani. Debata se je z njimi razširila še na teme prostorov ljubljanskih uršulink, patriotizma, pristopov v formiranju novih bogoslovcev, o uspešnih praksah v katoliški cerkvi ter o problemu oddaljenih. Nekaj Branko Cestnik, Urška Jeglič, Gabriel Kavčič in Rok Čakš / Foto: arhiv organizatorja besed je bilo namenjenih tudi fenomenu Martina Goloba in Pedra Opeke ter o prihodnosti Cerkve na Slovenskem. Prisluhniti in slišati Po končani okrogli mizi se je del udeležencev pomešal med goste in razvilo se je še kar nekaj zanimivih debat. Vsekakor smo videli, kako željni smo odkritosrčnih, direktnih in razumnih odgo- vorov ter kako pomembno je, da si znamo prisluhniti in tudi slišati. Dobro obiskana okrogla miza je velika spodbuda, da še kdaj pripravimo kakšen podoben dogodek, pri katerem se bo povezalo več župnij in bo odprt za širšo javnost. Srečanje, pri katerem bo vsak lahko slišan ter bo prinesel več jasnosti in nove spodbude za življenje po veri. Bilo je nekoč v Kamniku (9) Vlasto Kopač in njegove sledi v kamniški občini Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik Ob 110. obletnici rojstva Vlasta Kopača (1913–2006), varuha dediščine, konservatorja, alpinista, gorskega reševalca, grafika … in neskončno ustvarjalnega človeka, je Medobčinski muzej Kamnik pripravil dokumentarni film, pod katerega sta podpisani Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden. Premierno je bil predvajan 26. oktobra 2023 na gradu Zaprice. Ponovno bo na ogled 8. februarja letos v Galeriji Miha Maleš in 13. aprila v Domžalskem domu na Mali planini. V prvem delu dokumentarca je prikazana življenjska zgodba Vlastimila Rafaela - Vlasta Kopača. Zaznamovali so jo številni preobrati, trpke in boleče izkušnje, a tudi lepi in ustvarjalni trenutki. V filmu jih pokažemo necenzurirano. Zaznamovalo in odlikovalo ga je neumorno delo. Številna odlikovanja in priznanja, tudi državna, potrjujejo njegovo izjemnost in edinstve- nost. Bil je Plečnikov študent, vendar sta ga vojna in povojno dogajanje tako izčrpala, da ni zmogel dokončati študija. Pri 82 letih pa je postal diplomirani arhitekt z nalogo Oblikovanje počitniških zaselkov na Veliki planini. Drugi del filma je posvečen prav Veliki planini in Kopačevemu delu zanjo. V Planino se je zaljubil že kot študent, ko je dve poletji preživel s pastirji, drvarji, lovci, pa tudi turisti – bajtarji. Zapisoval je ustno izročilo, pesmi, legende, fotografiral vsakdan pastirjev, risal, skiciral načrte, zemljevide. Na Planini je zbiral materialno dediščino in ustno izročilo. Z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj se je zavzel za ohranitev avtohtone velikoplaninske arhitekture. V Urbanističnem programu je leta 1964 Kopač zasnoval turistični del naselja z več tipi koč, ki se naslanjajo na tradicijo lesene gradnje ovalne arhitekture iz pastirskega dela. Kopač je na Planini sprojektiral tudi gondolo in sedežnico ter hotel Šimnovec. Leta 1974 je ZVKND Kranj pomagal odkupiti Preskarjevo bajto, ki je kot zadnja prava velikoplaninska ognjiščnica razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na Kamniškem je Kopač kot konservator vodil izmere in sondiranje stavbnih faz in restavriranje fresk v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom skupaj z dr. Emilijanom Cevcem. Ob 110. obletnici rojstva Vlasta Kopača (1913– 2006), varuha dediščine, konservatorja, alpinista, gorskega reševalca, grafika … in neskončno ustvarjalnega človeka, je Medobčinski muzej Kamnik pripravil dokumentarni film, pod katerega sta podpisani Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden. Po vojni je sodeloval pri obnovi planinskih domov ter narisal načrte za zavetišče v Grintovcih in bivak pod Skuto. Oblikoval je spomenik padlim med 2. svetovno vojno v Kamniški Bistrici, padlim na Kališču in v Korošici (stoji v Stranjah). Sodeloval je pri nastajanju ureditvenega načrta mesta Kamnik in ureditve Malega gradu. Narisal je idejne projekte prenov posameznih objektov (npr. Butaličeve hiše v Mekinjah, načrt dograditve planinske koče na Starem gradu, 1958–1960, idr.). Leta 1967 je skupaj s kamniškim muzejem v kavarni Veronika postavil odmevno razstavo Planšarstvo na Veliki planini. Medobčinski muzej Kamnik hrani Kopačevo etnološko zbirko z Velike planine. Kopačeva dediščina in zapuščina je enormna. Ohranjena je v številnih muzejih in institucijah. Film je dokument in poklon delu in ustvarjalnim dosežkom še enega velikana slovenskega naroda, katerega delo je morda premalo vrednoteno. Vlasto Kopač pred bivakom pod Skuto. Kopač je narisal načrte zanj in ga skupaj s planinskimi prijatelji leta 1946 pomagal tudi graditi. / Foto: arhiv Mojce Kopač 13 petek, 26. januarja 2024 Zanimivosti Janezova pica Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_24_kam_02 NALOGA LAŽJI SUDOKU 5 V Točilnici in pizzerii Mali grad so združili moči z znanim domačinom, kuharskim šefom Janezom Bratovžem. Slednjega pozna praktično vsa kulinarična Slovenija, njegovo Restavracijo JB pa gurmani poznajo tudi širše. Nastala je posebna pica – JB pizza. Odločili smo se, da jo poskusimo. Ne pravijo ji zaman kulinarična pica poslastica. Sočna, hrustljavo testo, ravno pravšnje razmerje sestavin za nadev. Kapre in okus jajčevca ter kremni sir se zmešajo v ustih v okus, ki si ga še dva dni po tistem, ko si pico jedel, lahko prikličeš v spomin. Pogled iz lokala na lep dan na Storžič v daljavi sprosti čute. Skoraj avtomatično vprašaš damo za točilnim pultom, kaj bi od piv priporočila za spremljavo. Petra Peskar, vodja lokala, je Kar dela JB pizzo posebno, so zagotovo sestavine, kjer predlagala pivo Porter. »Inizstopajo ocvrte kapre ter kremna redukcija dimljenega tenzivna aromatika. Globok jajčevca. / Foto: Alenka Brun in poln okus s pridihom sestavljena iz zanimivih in za nudbi omejen čas, je še dodal kave, čokolade in karamelipice po večini neobičajnih se- Miklošič, ki je sicer po pokli- ziranega sladu. Elegantna testavin. Osnova je naše testo z cu natakar, a ko je spekel mna barva.« Novo, točeno drožmi, ki fermentira od 72 prvo pico, je ugotovil, da to temno pivo Malega Gradu, in 96 ur, nadev pa sestavlja- res z veseljem počne. In oči- sicer tudi zelo ljubo pivo Jajo: pelati San Marzano, kre- tno mu dobro uspeva, saj je nezu Bratovžu. Kratkemu, a mni sir iz buratte – straccia- Točilnica in pizzeria Mali precej strastnemu opisu se ZNAK, kapre, PREBIVALKA KRAJ V tella, ocvrte Grad dnevno polna. Njegove nismo mogliTOPILO upreti.MOČVIRSKA KomenVIKTOR TELIČKAkremna KI ZNIŽA (NAREČNO) VELIKE AVSTRIJI, KADILO GORENJSKI ŠAMPION HITER TEK ZA NOVAK GLASnisoBRITANIJE LAKE PTICA redukcija dimljenega jajčevca pice napolitanske, tirali nismo veliko, pivo je NOTO GREUTH so le ter olivno olje.« Bo pa v po- pice z drožmi, še pove. bilo pravo. 1 sudoku_TEZJI_24_kam_02 NALOGA 8 1 5 9 3 KRAJ PRI POREČU IVAN TAVČAR IVAN ALEŠ VALIČALEŠ ju petdesetletn K Ob obhajan JASMINA POGAČN išem! dobi, da kaj zap klavirja se spo ice poučevanja KRAJ PRI POREČU 8 8 1 1 8 8 2 2 3 3 9 9 4 4 10 10 5 5 11 11 št ni n a 6 6 12 12 7 7 13 13 14 14 VALIČ 4 PEVKA PRESTORPEVKA 15 16 17 15 16 17 22 22 2323 2424 18 18 PRESTOR 7 ODRSKA ZAVESA 5 6 4 3 1 ODRSKA ZAVESA AKONTACIJA SL. IGRALEC (DARE) TAVČAR 4 1 REKA NA POLJSKEM AKONTACIJA 9 3 6 8 7 ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) 9 NIKOLA TESLA 6 9 NIKOLA TESLA EUR + po Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 2. februar 2024. IGRALEC MENA BARVA 5 2 6 8 9 5 7 4 5 7 25 IZSTOPAJOČI DEL PROČELJA STAVBE 21 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga 20 2 DEL CERKVE duhovito in navihano, zato vam knjigo toplo priporočamo. TOKOVNI POSREDNIK DEL BALDWIN CERKVE RJAVORUMENA BARVARJAVORU- 2 2 9 7 4 TRAVNIŠKI ROVT sudoku_TEZJI_24_kam_02 17 25 REŠITEV DEL STOPALA 7 5 4 3 6 9 1 8 2 TRAVNIŠKI ROVT KOLIDŽ V ANGLIJI 8 1 9 5 2 4 3 6 7 OBLIKA DEL KISIKA STOPALA 20 PEVEC FIZIKALNO LEČJE CUTUGNO PEVEC IGRALEC 17 CUTUGNO BALDWIN 2 6 3 7 1 8 9 4 5 TROPSKA OVIJALKA 4 8 6 2 5 3 7 1 9 OBLIKA KISIKA 3 1 4 2 8 7 7 9 8 6 1 5 5NOVO 2 6 3 9 4 6 8 Knjiga 2 »Še 7 5 3 enkrat, prosim!« 9 4 je5namenjena 1 2 6 glasbenim 1 7 učiteljem, 3 8 učencem 4 9 in staršem. Jasmina 4 5 Pogačnik, 7 9 izvrstna 3 1 učiteljica klavirja 2 3 1 4 6 8 na Glasbeni Kranj, jo je 8 6 9šoli 5 7 2 napisala srčno, Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. DRAGOVIĆ 2 1 9 2 8 4 7 5 3 6 11 TOKOVNI POSREDNIK DORIS SL. IGRALEC MANJ KOT (DARE) DVA FIZIKALNO LEČJE 9 2 7 4 3 6 8 5 1 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. LETALEC PEVKA HORVAT 3 7 5 6 9 1 4 2 8 TINA ROBNIK TROPSKA OVIJALKA 6 3 1 9 8 5 2 7 4 čevanja desetletnice pou Ob obhajanju pet kaj zapišem! da i, dob spo se klavirja DORIS DRAGOVIĆ KRŠČANSKI SIMBOL KRONIKA, LETOPIS 9 2 7 4 3 6 8 5 1 SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) PEVKA HORVAT VZHODNI SOSED 5 4 8 1 7 2 6 9 3 148 STRANI, TRDA VEZAVA MITOLOŠKI KRŠČANSKI LETALEC SIMBOL MANJ KOT MITOLOŠKIDVA 19 6 3 1 9 8 5 2 7 4 NICA 11 18 KRONIKA, PODLAHT- LETOPIS NAZIV 24 5 4 8 1 7 2 6 9 3 GR. RIMSKI STARI VEK REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. IGRALEC CRUISE MAŠČOBNO TKIVO IGRALKA SLAPAR GRŠKI BOG SMRTI PODLAHTNICA SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) 18 sudoku_LAZJI_24_kam_02 NALOGA 19 STARI VEK PEVKA MAJERLE 9 3 1 7 5 9 ZANIMANJE Rešitev: POLJSKA CVETLICA VELIK KOS POHIŠTVA REŠITEV 7 1 NAZIV 4 RIZALIT TANATOS ŽADEIT 22 IGRALKA SLAPAR SMRTI GRŠKA ČRKAGR. RIMSKI 24 MAŠČOBNO TKIVO MAMICA, MAMA GRŠKI BOG PEVKA MAJERLE 5 6 1 8 4 3 1 5 1 6 8 7 4 3 5 9 1 5 2 6 9 2 5 1 7 2 1 8 8 9 4 3 6 3 3 4 9 6 2 5 7 8 1 9 5 8 9 6 5 3 2 1 4 7 2 7 9 4 3 7 8 1 6 2 5 9 2 4 5 7 3 2 5 1 9 7 4 3 6 9 7 6 8 8 7 8 5 4 9 1 6 2 3 4 6 7 6 1 3 2 5 8 9 7 4 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_24_kam_02 9 2ponovilo 4 ne3v vrstici 6 ne7v koloni 8 ne1v enem 5 se ne bo nobeno število 6 GRŠKA SOBA ZA PREGLED BOLNIKOV POLJSKA CVETLICA TRAČ, ČENČA 8 1 STREHA (STAR.) IGRALEC CRUISE mati očeta in solze ZMEDA, NERED POHIŠTVA UPRAVNIK RANČA MAMICA, MAMA o, posku č je želel posneKo naleti na težav MOJZESOV in ukrepa.« Dekli rešuje probleme. išlja, išče rešitev ? Nikakor. Razm Misliš, da se zjoka BRAT so se posušile! 1 VELIK KOS 22 ČRKA OSTRIVEC ZANIMANJE BOLNIKOV 6 8 4 3 5 1 9 6 2 5 4 3 2 1 4 7 5 9 1 1 8 2 3 6 STREHA (STAR.) SOSED odnehati, vil. počenja inženir?« bo težavo odpra ala. »Pa veš, kaj ša najti način, kako inženir, je poved ŽURNALIST RANČA 6 želela 1 OBL. IMENA EVGEN PUSTOTA (KNJIŽNO) ubogali, in roki nistaZA ZEMLJIN da jeSOBA Da je pred 13zadrego,pokli vprašala. VZHODNI Manja obtičala cu tvoj oči?« sem Ko je desetletna SATELIT PREGLED miti. »Kaj je po nir v službi jo je bilo treba opogu Ne, ni vedela. »Inže TRAČ, ČENČA 5 NALOGA sudoku_LAZJI_24_kam_02 OSTRIVEC MESTO V NEMČIJI ŽURNALIST 13 NAPITEK, MOJZESOV BRAT ELIKSIR ZMEDA, NERED SILOVIT VIHAR SPONA, VEZ UPRAVNIK ZEMLJIN SATELIT REŠITEV DEJAN ČELIK COLLINS OBL. IMENA EVGEN 6 MESTO V NEMČIJI 5 IGRALKA 2 6 1 7 9 8 3 4 5 10 TOMAŽ LORENZ 12 9 3 8 4 5 6 2 7 1 DIPLOMATSKI PREDSTAVNIK 23 SILOVIT JADRANSKI VIHAR OTOK SPONA, VEZ SOLATNA PRILOGA 21 OKENSKA NAVOJNICA NAPITEK, ELIKSIR 5 4 7 1 2 3 6 9 8 RJAVA ŽIVAL LANENO PREDIVO DEJAN ČELIK ŽIVALSKIPUSTOTA IZRASTEK (KNJIŽNO) 23 IGRALKA COLLINS 10 DIPLOMATSKI PREDSTAVNIK TOMAŽ LORENZ 12 ITAL. NOG. KLUB JADRANSKI OTOK OTKA OKENSKA NAVOJNICA 15 SL. SKLAD. (UROŠ) 21 1 7 5 9 TEŽJI sudoku_LAZJI_24_kam_02 SUDOKU MOČVIRSKA PTICA pedaKranj. Je izvrstna ja v Glasbeni šoli nove poti v ni le učiteljica klavir vedno znova išče Jasmina Pogačnik njsko i, ki pri poučevanju Gerbiča za življe letnimi izkušnjam Frana dolgo do z ja gogin je prejela nagra da mi je glasbe. Leta 2018 letom dejala: »Seve spoznavanju lepot novim šolskim i pa se mi je je v intervjuju pred priznanje, hkrat delo. O tem je kasne ej najvišje stanovsko za napr te gre saj pusti me čast, do, raje bila nagrada v veliko kaj mi dajete nagra zni do glasbe je adla grenkoba, češ, gla, a v svoji ljube takrat v misli prikr je že zdavnaj prese rije za čas po jno delovno dobo e rezervne scena kakšn poučevat‘.« Običa imam ali ate, ajna: »Če me vpraš bila vselej neom bo kaj že našlo.« in hkrati učiteprepričana, da se osebno Jasmine upokojitvi, sem enkrat, prosim!, i, knjiga, srčna je njena knjiga Še neomajni vztrajnost In se je. Pred nami i ustvarjalnosti in in navihana, kipeč o ami avtorice duhovita ljice klavirja, z zgodb pa v besedi in misli sem predv e, toplin in polna človeške . vine z glasbenega oča jasminka« te raznorodne sesta kot ena taka »cvet najde i kater aktivno v enolončnica, spet tistim, ki se Knjiga je nekakšna eljem glasbe, druge V pisanju se osrebodo zanimive ljubit ljali po klavirju. polja – nekatere eni kdaj sami prask ja na kranjski glasb vanjem ali pa so klavir pouče s vanja jajo ukvar desetletij pouče nski glasbeni poklicno pot petih e flavte na slove dotoča na svojo klavirja in prečn pojmovanja etih let poučevanja z orisom svojega šoli in petintrides e pa dopolnjuje brali zgodb cne anjem pokli zanim popis ki jih bodo z šoli na Koroškem, jim sama pravi, V pedagoškem oški prigrizki, kot željo in namen. glasbe. Sledijo pedag ali pa imajo tako «, kako njeni so kdaj igrali klavir ila z »raziskavo predvsem tisti, ki d, knjigo pa je sklen napiina Pogačnik je spoznali njen razre Jasm boste šolo. iku stili dnevn ko so zapu t in ... z glasbo potem, enkra stik še in jajo t enkra ohran učenci v roke vzameš še po prvem branju sala knjigo, ki jo Igor Kavčič ENICA, ENOJKA SOLATNA PRILOGA TOPILO ZA LAKE 3 9 5 2 6 4 1 8 7 RJAVA ŽIVAL LANENO PREDIVO REKA NA POLJSKEM VRSTA KAMNINE 14 REKA V RUSIJI ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) HITER TEK ŽIVALSKI IZRASTEK RDEČA MRAVLJA 16 ITAL. NOG. KLUB OTKA IZSTOPAJOČI DEL PROČELJA STAVBE ŠAMPION 3 OSEBA Z BRADO 15 SL. SKLAD. (UROŠ) PRIPRAVA ZA OPORO KOLIDŽ V ANGLIJI RDEČA GORENJSKI PREBIVALKA KRAJ V VELIKE AVSTRIJI, KADILO MRAVLJA GLAS BRITANIJE GREUTH TELIČKA (NAREČNO) VRSTA KAMNINE 14 REKA V RUSIJI TINA ROBNIK ZNAK, KI ZNIŽA NOTO ENICA, ENOJKA ČARODEJ RIZALIT TANATOS ŽADEIT VIKTOR NOVAK 4 8 2 3 1 7 9 5 6 PEVKA IN IGRALKA16 KIKMET, ORJE POWER 7 1 6 5 8 9 4 2 3 NEKDANJI SOVJETSKI URADNIK 8 2 9 6 7 1 5 3 4 KAVNA TABLICA (MANJŠ.) SESTAVIL: KALAN PRIPRAVA ZA OPORO 7 1 Rešitev: 3 OSEBA Z BRADO ČARODEJ 1 9 6 2 5 9 3 4 3 2 1 4 7 5 9 1 6 1 8 4 2 3 6 8 1 sudoku_TEZJI_24_kam_02 6 7 4 9 3 5 8 1 2 SESTAVIL: KALAN Šmarca – Ideja se jim je porodila sama od sebe, pripoveduje Jure Miklošič, sicer Ljubljančan, picopek in najemnik lokala. »Janez Bratovž nas večkrat obišče in njegove želje za pico so bile vedno, no, recimo temu: drugačne. Zato sem ga enkrat vprašal, kako bi bila videti pica, če bi jo lahko sestavil, kakor bi želel in ne bi bil omejen na naše sestavine. Sčasoma sem že pozabil na pogovor, ko sem potem en dan doživel presenečenje: vzel si je čas za recept, pripravil v svoji restavraciji sestavine in mi jih prinesel.« V osnovi gre za to, da v Točilnici in pizzerii Mali Grad sicer ponudijo pico, a na višjem kulinaričnem nivoju. Na omenjeno, ki so jo poimenovali JB pizza in je na meniju KAVNAod nedavnega, NEKDANJI PEVKA je INJanezKMET, BraTABLICA SOVJETSKI IGRALKA KI ORJE tovž URADNIK posebej ponosen. »Sama (MANJŠ.) POWER pica je izjemno preprosta, a 4 3 1 5 3 8 4 2 7 6 9 Alenka Brun 6 8 7 OBER OBER 25 25 19 19 20 20 21 21 14 petek, 26. januarja 2024 Prireditve, zanimivosti Četrtek, 1. februarja Prireditve od 26. januarja do 9. februarja Ob 19. uri, Terme Snovik – dvorana Tuhinjka Predavanje – Urša Trebušak: Zbudimo samozavest v sebi Vstopnina: od 20 evrov dalje Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 2. februarja Ob 19.30, MC Kotlovnica Kviz na –1 Iza Trunk Vstop prost Sobota, 3. februarja Ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil #30 | clothing exchange Vstop prost Ob 10. uri, Samostan Mekinje, dvorana Marijin dom Delavnica pris(o)tnosti in čuječnosti po metodi čutnega spomina Petek, 26. januarja Ob 19.15, dvorana Frančiškanskega samostana Kamnik Dr. Matija Ogrin in dr. Marjan Dolgan: Bibliografija Franceta Balantiča Vstop prost Vstopnina: 30 evrov Sreda, 7. februarja Ob 18. uri, MC Kotlovnica Pingpong sreda Ob 20. uri, MC Kotlovnica Kotlovniški standup: Open mic Vstop prost Vstop prost Ob 18. uri, Velika dvorana DKK Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Kamnik Sobota, 27. januarja Ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Predstavitev Študentskega kluba Kamnik: World cafe Vstop prost Vstop prost Ob 20. uri, OŠ Toma Brejca Februarski odprt trening borbe s palico Ob 20.30, Pub Pod Skalo Swing večer s skupino Počeni škafi Vstop prost Vstop prost Četrtek, 8. februarja Ponedeljek, 29. januarja Ob 11. uri, Medobčinski muzej Kamnik Ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? – Voda v glasbi in gibu Vstop prost Javno vodstvo po razstavi Skrivnostne poti negovskih čelad Vstop prost Od 11. ure dalje, Velika dvorana DKK Kamniški kulturni maraton Torek, 30. januarja Vstop prost Ob 19. uri, avla GSŠRM Kamnik Literarni večer ob izidu dijaške pesniške zbirke Vzporednice Ob 16. uri, Galerija Miha Maleš Javno vodstvo in pogovor z umetnikom Rokom Zelenkom Vstop prost Vstop prost Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik 11. šola o antiki, ddr. Verena Perko: Jeruzalem, večno jabolko spora Vstop prost Ob 19.45, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Projekcija dokumentarnega filma Vlasto Kopač Vstop prost Vstopnina: 25 evrov, 30 evrov Dogodki v teku Sreda, 31. januarja Do 2. aprila, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Glasba z okusom: Maroltovke in Maroltovci Taizejsko srečanje za novo leto Kamnik – Taizé je ekumenska redovniška skupnost s približno devetdesetimi brati iz več kot dvajset različnih držav. Njihovo življenje narekujejo skupna molitev, delo in gostoljubje. Namen Evropskih srečanj mladih je ponesti utrip Taizéja v domove ljudi in tako ustvariti točko za »Romanje zaupanja na zemlji«, ki ga je brat Roger začel pred več kot štiridesetimi leti. Letošnje novoletno srečanje je gostila Ljubljana z okolico. Zbralo se je okoli 5000 mladih iz kar 48 držav. Sodelovalo je več kot 50 župnij gostiteljic in 700 prostovoljcev. Osemdeset romarjev smo sprejeli tudi v Kamniku pri patrih frančiškanih. Prišli so iz Francije, Poljske, Italije, Hrvaške, Češke, Madžarske in Nemčije. Prostovoljci, skavti, pevci, ministranti, družinska kateheza, zakonska skupina, gospodinje smo vsak prispevali svoj del pri organizaciji in izvedbi srečanja. Oratorijski animatorji, skavti in drugi smo romarje 28. decembra pričakali na železniški postaji in jih pospremili do samostana. Sledila je dobrodošlica, predaja informacij, druženje ob pecivu in čaju ter odhod h gostiteljem vse od Tuhinjske doline, Tunjic do Volčjega Potoka. Do- poldnevi so minili v skupnih pogovorih v manjših skupinah. Pri taizéjskih molitvah se prepletajo taizéjski spevi, božja beseda in tišina. V petek nas je prišel pozdravit kamniški župan Matej Slapar. Romarji s patrom Cirilom so ga pričakali s slovenskim pozdravom: Dober dan, gospod župan. Popoldan so sledile delavnice in spoznavanje med udeleženci v cerkvah in drugih prizoriščih po Ljubljani. Zvečer je sledila skupna molitev v dvorani Stožice. Romarjem smo seveda pokazali tudi mesto Kamnik. Bili so navdušeni nad jaslicami v župnijski cerkvi na Šutni ter Veronikino zgodbo na Malem gradu, le oblačno vreme nam je nekoliko skazilo pogled proti Alpam. Skupaj smo na silvestrovo v zbranosti in slogu Taizejskih spevov pričakali novo leto. Sledil je zabavni program oz. festival narodov, kjer je vsaka država predstavila svojo točko. Skupno druženje nas je spomnilo, da smo med seboj vsi povezani in del velike družine. Posebno doživetje je bilo kosilo za romarje z gostiteljsko družino na prvi dan v letu, ki je pustilo še posebno lep vtis gostoljubja. Poslovili smo se bogatejši za nova prijateljstva in izkušnje ter v želji po ponovnem srečanju. Nova sezona predbralne in bralne značke Ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer: ddr. Damir Globočnik: Hinko Smrekar in protostrip Črnovojnik Vstop prost Brezplačno Do 31. maja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Program R.E.A.D. – Beremo s tačkami Brezplačno Do 31. maja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Branje je iskanje Jernej – Nejc Zaplotnik je že v srednji šoli začel pisati Alpinistični dnevnik, v katerem boste občutili njegovo neizmerno ljubezen do narave. Poln je hudomušnih prigod, citatov znanih alpinistov, še neobjavljenih fotografij in ilustracij Jožeta Trobca. Jernej – Nejc Zaplotnik, slovenski alpinist, 15. april 1952, Kranj, † 24. april 1983, Himalaja. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1990 EUR + po št ni n a Brezplačno Do 28. maja, vsak torek med 17. in 19. uro, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba, Društvo Ključ življenja Osemdeset romarjev smo sprejeli tudi v Kamniku pri patrih frančiškanih. / Foto: Marko Vrabec Kolo ustvarjalnosti – ustvarjalne delavnice 15 evrov na srečanje Do 28. januarja, Dom starejših občanov Kamnik, Foto klub Kamnik Kamniški karneval 2024 Brezplačno Do 31. januarja, Občina Kamnik Maša Likosar Srebro v laseh, modrost in nasmeh v očeh Kaja Krapež: Portreti županov Kamnika 21. stoletja Brezplačno Pred začetkom nove motoristične sezone Maša Likosar Kamnik – Pred začetkom nove motoristične sezone člani SSC Racing Teama vabijo v nakupovalni center Supernova Kamnik, kjer si boste lahko ogledali različne dirkalnike, policijski in reševalni motor ter se seznanili z novostmi v dirkalni sezoni 2024. Razstava in predstavitev bosta potekali v soboto, 27. januarja, ob 14. uri pa se boste lahko udeležili tudi predavanja Marka Bolka. Kamnik – Kamniški karneval, ki v Kamniku že tradicionalno poteka na pustni torek, vselej združuje pisano druščino pustnih maškar, ki se predstavijo v sprevodu skozi ožje mestno središče. Letos bo karneval potekal v torek, 13. februarja. Maškare se bodo zbrale ob 16.30 na Šutni, pred rojstno hišo Rudolfa Maistra. Tam bodo imeli udeleženci možnost prijave svojih mask na tekmovanje najlepših in najizvirnejših pustnih kreacij. Posebna komisija bo vidno označila in natančno pre- gledala vse prijavljene maske. Ob 17. uri bo pustni sprevod krenil s Šutne proti Glavnemu trgu, kjer bo potekalo krajše druženje vseh zbranih maškar. Vsak udeleženec povorke bo ob zaključku prejel brezplačni krof, najboljše maske pa bodo tudi nagrajene. Udeležba na tekmovanju je brezplačna, na Zavodu za turizem in šport Kamnik pa priporočajo, da pridete pravočasno. Kamniški karneval je odlična priložnost za vse, ki želijo svoje maske pokazati širši javnosti ali pa samo uživati v barvitem pustnem vzdušju. 15 petek, 26. januarja 2024 Zahvale, zanimivosti Brezplačno drsanje Prenovlje na končn postaja inOglašujte a ov vlak v Tuhinjski dolini v nčasopisu Časopis januarja 2021, leto 6, Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa Kamničan-ka! nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda - Cerklje v občini Kamnik. 041 634 948 Testiranje tudi vK amniku Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 9 stran 16 Zahvala Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) V 92. letu se je od nas poslovil naš oče, dedek, stric in svak Janko Lovrenc Holcar iz Kamnika Startup šola podjetništva 24 urna dežurna služba brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva č Da bodo prvi zavoji na ledu varni in še zabavni, bodo organizirali tudi tečaj drsanja, ki ga bo izvajal ŠAD Mavrica. Otroci bodo na drsanju razvijali koordinacijo oziroma skladnost gibanja, ravnotežje, obenem pa krepili samozavest. Gibanje bodo povezovali z elementi časa, ritma in prostora. Razvijali bodo znanja o načinu drsanja kot prostočasni dejavnosti. ŠAD Mavrica posreduje osnovna znanja drsanja: zaviranje, odriv, padec, skok, poskok, prestop. Na igriv nastran 5 stran 7 čin otroke spoznavajo z drsanjem preko pripomočkov in iger, pri čemer vključujejo poligonske sestave za razvijanje znanj drsanja. Spodbujajo pa tudi zdravo tekmovalnost. Tečaj drsanja na pokritem drsališču v Snoviku bo potekal v dveh terminih: od 12. do 16. februarja od 17. ure do 18.15 in od 19. do 23. februarja od 11. ure do 12.15. Tečaj je primeren za otroke, stare od treh let in pol naprej, cena pa je 78 evrov na otroka. zd Kavči Snovik – Turistično društvo Tuhinjska dolina ob podpori Zavoda za turizem in šport Kamnik, Občine Kamnik in Term Snovik bogati ponudbo s pokritim drsališčem v mobilnem prireditvenem prostoru pri Termah Snovik. Drsališče bo na voljo en mesec, in sicer od 3. februarja, ko bo ob 11. uri uradno odprtje, do 3. marca. Obratovalo bo od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. Ob koncih tedna, na praznik 8. februarja in med šolskimi počitnicami v osrednjeslovenski regiji pa od 11. do 19. ure. Drsanje bo brezplačno, medtem ko bo za plačilo možen tudi najem opreme za drsanje: drsalke in pingvinček po ceni 2 evra ter čelada, ki je obvezna za otroke do 12. leta, po ceni 3 evre. Drsalne užitke bo popestril spremljajoči program, kot so zabavne igre na ledu, animacija za otroke s palčkom Snovičkom in gostinska ponudba restavracije Potočka. mnik, 8. Foto: Gora Maša Likosar občine Ka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, sveče in podarjeno cvetje. Posebna zahvala vsemu osebju DSO Kamnik, ki ste nesebično skrbeli zanj. Hvala pevcem Grm za ganljivo petje in gospodu župniku Luki Demšarju za lep obred. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali. Zahvala V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, ati, stric, boter in brat Mirko Čehun iz Porebra pri Kamniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam podjetij ETi Elektroelement, ETi Proplast in Količevo karton za cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi December 2023 Žalujoči vsi njegovi Maša Likosar Kamnik – Zadruga KIKštarter v torek, 6. februarja, in sredo, 7. februarja, od 16. ure dalje organizira delavnici Startup šole podjetništva, ki jo bosta vodila uspešni podjetnik in soustanovitelj Zadruge KIKštarter Matjaž Jug ter vodja Zadruge KIKštarter Nika Škrjanec. Startup šola podjetništva je inovativen dogodek, posvečen razvoju in spodbujanju podjetniškega duha. Skozi navdihujoče predstavitve, interaktivne delavnice in mreženje bodo udeleženci imeli priložnost spoznavati najnovejše trende in strategije na področju podjetništva. Pester program bo zajemal predavanja in delavnice, ki bodo bodočega poslovneža popeljale od poslovne ideje do realizacije te ideje. Star- tup šola je sestavljena iz štirih ur predavanj in delavnic ter štirih ur mentoriranja, pri katerem vam bodo nudili pomoč tudi podjetniki, ki izhajajo iz KIKštarterja. Na delavnicah vam bodo predstavili, kaj je startup, podjetniška ideja in primere uspešnih podjetnikov, poleg tega še elemente uspešne poslovne ideje in kako ustanoviti podjetje. Program vključuje tudi delavnico z vitkimi metodami razvoja podjetja in pripravo na mentoriranje. Deležni boste mentoriranja s strani izkušenega podjetnika, seznanili pa vas bodo tudi z orodji in triki, ki jih mora podjetnik poznati na začetku svoje poslovne poti. Dogodek je za člane in uporabnike KIKštarterja brezplačen. Obvezna je predhodna prijava. Zahvala Zahvala V 90. letu je za vedno zaspala naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra in teta Stanislava Križnik Ob njeni smrti se najlepše zahvaljujemo za pomoč, sožalja, prijazno podporo in tople besede vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvala Domu starejših občanov Kamnik, posebna hvala Milanu Šuštarju za njegovo pomoč in skrb. Hvala g. župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen mašni obred, ge. Marinki Mošnik za čuteče prebrane besede slovesa. Hvala kvartetu Grm za sočutno odpete pesmi. Hvala dr. Marti Jerman iz ZD Kamnik. Hvala vsem, ki ste pospremili našo staro mamo na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Svojo življenjsko pot je v 92. letu sklenil naš dragi mož, ata, stari oče, pradedek, brat, stric Janez Pohlin iz Duplice pri Kamniku, rojen v Spodnjih Lokah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in drugim iz Spodnjih Lok in Duplice. Hvala vsem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za cvetje, sveče, molitve, darovane maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala patronažni sestri Romani, zdravnici dr. Jermanovi, negovalkam Petri, Mojci, Ireni, Tatjani, Bernardi. Hvala duhovnikom Janezu Bernotu, Marku Čižmanu in mag. Antonu Česnu za lep pogrebni obred in pogrebno mašo. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Kako okrepiti imunski sistem skozi prehrano Kamnik – V Centru za krepitev zdravja Kamnik bodo v sredo, 31. januarja, ob 18. uri organizirali delavnico, kjer vam bo njihova prehranska strokovnjakinja razkrila najboljše načine za krepitev imunskega sistema skozi prehrano. Seznanila vas bo, kako ustvariti uravnotežen jedilnik z živili, bogatimi z vitamini, antioksidanti in hranili, ki krepijo odpornost in pomagajo zgraditi močan imunski sistem za bolj zdravo življenje. Predavala bo Jelena Glogovac, dipl. dietetičarka – nutricionistka. Delavnica je brezplačna, vendar se je treba predhodno prijaviti na elektronski naslov animacija@terme-snovik.si ali na 01 83 44 100 oziroma na brezplačno številko 080 81 23. M. L. 16 petek, 26. januarja 2024 Zadnja Ostajajo zvesti sv. Primožu Kljub temu da so tudi pohodnikom k sv. Primožu leto krojile poplave, so ti tudi lani ostali zvesti priljubljeni izletniški točki. Več kot sto jih je zbralo zadostno število pohodov, da so na sobotni prireditvi prejeli medalje. Aleš Senožetnik Stahovica – Minulo nedeljo je potekala že dvajseta podelitev medalj najbolj zavzetim pohodnikom k sv. Primožu. Kot nam je povedal Peter Uršič, ki že vrsto let bdi nad pohodniki, ki se skozi vse leto zbirajo na tej priljubljeni izletniški točki, so tudi njim lani precej težav povzročile vremenske ujme. Avgustovske poplave in plazovi, ki so se sprožili, so namreč odnesle dobršen del ceste, a jim je ob pomoči občinske uprave ter podjetnikov v kratkem času uspelo znova zagotoviti prehodnost poti. »V treh tednih nam je uspelo urediti pot, za kar se moram zahvaliti vsem, ki so nam pomagali, da imamo danes dobro urejeno cesto,« je povedal Uršič. Prav zaradi neprehodnosti so tokrat tudi nekoliko spustili merila za podeljevanje medalj. Namesto stotih je za bronasto medaljo zadostovalo že sedemdeset pohodov, za srebrno in zlato pa so se morali pohodniki na vrh povzpeti vsaj dvesto oz. tristokrat. Poleg simboličnih medalj so dobili tudi praktične nagrade. Najbolj vztrajni pohodnici Poloni Hribar je to uspelo celo vsak dan, torej 365-krat, med moškimi pa je največ pohodov zbral Jože Koželj Tinči, 334. Tudi tokrat so nagradili najstarejšega in najmlajšega pohodnika. Najstarejši je bil 86-letni Rudi Vidic, najmlajši pa komaj dveletni Nik Zobavnik. Znova pa so se spomnili tudi družin, ki redno obiskujejo sv. Primoža. Tokrat so nagradili družine Kosec, Jagodic, Kaplja, Križaj, Kolenc in Plemeniti. V nadaljevanju pa objavljamo seznam pohodnic in pohodnikov, ki so zbrali zadostno število vzponov za zlate, srebrne in bronaste medalje. Pohodnice Hribar, Polona (Križ, 365), Štendler, Jolanda (Duplica, 327), Rozman, Joži (Črna pri Kamniku, 300), Ravnikar, Majda (Komenda, 271), Vodlan, Slavka (Podgorje, 250), Bogataj, Helena (Mekinje, 238), Vidic, Jožica (Podgorje, 238), Bernik, Olga (Nožice, 228), Plevel, Vita (Kamnik, 176), Tavčar, Nežka (Duplica, 170), Božič, Tanja (Kamnik, 168), Leban, Anica (Stahovica, 165), Crnkovič, Sonja (Kamnik, 165), Medved, Mateja (Kamnik, 165), Koželj, Mojca (Oševek, 146), Tonin, Jožica (Mekinje, 138), Založnik Blaževič, Cvetka (Kamnik, 132), Jevnik, Lena (Radomlje, 129), Jagodic, Nataša (Kamnik, 126), Plahuta, Sandra (Kamnik, 124), Maček, Tadeja (Kamnik, 123), Slana, Darja (Tunjice, 123), Beznik, Katarina (Kamnik, 120), Baumann, Ana (Podgorje, 118), Sivec, Sonja (Mengeš, 118), Klemenc, Polona (Domžale, 110), Plemeniti, Sergeja (Moste Pri Komendi, 107), Križaj, Mihela (Naklo, 107), Hribar, Anka (Vrhpolje, 107), Rotar, Tanja (Godič, 105), Komatar, Maja (Domžale, 104), Mejač, Helena (Nevlje, 103), Berlec, Andreja (Kamnik, 102), Uršič, Živa (Kamnik, 102), Stele Jeglič, Mojca (Tunjice, 102), Jerin, Anja (Podgorje, 101), Rode, Marta (Nožice, 100), Paulin, Nada (Potok v Črni, 100), Remšak, Simona (Šmarca, 99), Kolenc, Nadja (Ljubljana, 99), Popovič, Tanja (Domžale, 90), Dajčar, Mojca (Moste Pri Komendi, 90), Pavič, Olga (Sela, 85), Flis, Pija (Preserje, 85), Lavrič, Veronika (Kamnik, 83) in Vodlan, Martina (Podgorje, 70). Pohodniki Koželj, Jože - Tinči (Šmarca, 334), Potočnik, Brane (Stahovica, 323), Zobavnik, Bojan (Oševek, 311), Gradišek, Tone (Stranje, 302), Tušek, Janez (Kamnik, 248), Vidic, Rudi (Podgorje, 238), Medved, Darko (Kamnik, 233), Kabashaj, Selman (Stranje, 232), Najvztrajnejši pohodniki so se v soboto zbrali na zasneženem sv. Primožu. / Foto: Mateja Štrajhar Sivec, Ivan (Mengeš, 228), Česen, Dušan (Bakovnik, 226), Zajc, Mirko (Podgorje, 226), Galin, Milan (Kamnik, 220), Simič, Ilija -Kapara (Kamnik, 208), Osolnik, Janez (Zagorica, 206), Begić, Irfan (Črna, 200), Gradišek, Janez (Stranje, 191), Cimerman, Rok (Kamnik, 186), Martič, Zdravko (Kamnik, 180), Tonin, Janez (Mekinje, 155), Plevel, Emil (Mekinje, 154), Vidic, Rado (Komenda, 150), Deisinger, Miro (Domžale, 139), Jagodic, Boštjan (Kamnik, 126), Pančur, Matjaž (Podgorje, 120), Kočar, Andrej (Komenda, 118), Re- snik, Andrej (Duplica, 115), Sitar, Srečo (Stranje, 110), Mavčec, Bojan (Šmarca, 108), Kobilica, Simon (Domžale, 107), Križaj, Miran (Naklo, 107), Petek, Gašper (Podgorje, 106), Mejač, Stane (Nevlje, 106), Bobnar, Andrej (Moste Pri Komendi, 106), Vodlan, Martin (Podgorje, 105), Komatar, Primož (Domžale, 105), Žmavc, Marko (Kamnik, 104), Šimunovič, Anto (Stahovica, 104), Behrić, Emin (Radomlje, 103), Kaplja, Borut (Radomlje, 103), Kolenc, Matjaž (Šmarca, 103), Golob, Peter (Črna, 103), Maček, Jure (Me- kinje, 103), Dolinšek, Frenk (Kamnik, 102), Šarec, Peter (Preserje, 102), Omovšek, Matej (Tunjice, 101), Plemeniti, Nejc (Moste Pri Komendi, 101), Jerin, Janez (Podgorje, 101), Žibert, Vinko (Kamnik, 101), Grojzdek, Marjan (Duplica, 100), Ajkić, Mirsad (Domžale, 100), Šetrajčič, Domen (Kamnik, 100), Marolt, Janez (Ljubljana Šmartno, 100), Kolenc, Uroš (Ljubljana, 99), Lavre, Primož (Domžale, 83), Vrankar, Robert (Buč, 83), Burnik, Gregor (Domžale, 70), Gantar, Viktor (Šmarca, 70) in Rus, Janez (Stranje, 70). Kamniška ledena površina Kamniško drsališče že vse od samega odprtja v središče mesta privablja številne ljubitelje drsanja. V nedeljo se je tam mudilo kar nekaj najmlajših pa tudi tistih malo starejših, ki so prišli preizkusit svoje sposobnosti na drsalkah. Nika Toporiš Kamnik – Družina Sušnik iz Žage zelo rada obišče drsališče, letos so se na kamniški ledeni površini preizkusili prvič. Na drsalke se sicer podata zgolj najmlajša člana – Maša in Oskar, ki sta se drsati naučila kar sama, oče Gregor ter mamica Katja pa ju spremljata izza roba drsa- lišča. Katja je poudarila, da jim je kamniško drsališče zelo všeč, saj ni pretirane gneče, kar se jim zdi tudi bolj varno. »Super je, da mestno jedro živi, da imajo otroci možnost drsanja in gibanja,« je dejala. Mestno jedro je privabilo tudi družino Šabotić iz Komende. »Danes smo prvič na tem drsališču in zdi se nam super, saj je Tudi tisti, ki drsanja niso najbolj vešči, pridejo na svoj račun. Na voljo so namreč različni pripomočki za učenje. / Foto: Tina Dokl dovolj prostora oziroma ni prevelike gneče,« je pojasnila mami Tamara, ki se je na drsalkah zabavala s sinom Theom, oče Sead pa se je varno zadrževal na drugi strani drsališča in skrbel, da sta drsalca ob počitku prejela zaslužen kakav. »Všeč mi je drsati tukaj, naučil pa sem se sam, s pomočjo mamice. Drsanje se mi zdi popolnoma enako kot rolanje, to pa obvladam,« je dejal Theo in dodal, da se bodo zagotovo še vrnili. Devetletna Una Trivić, domačinka, se na kamniškem drsališču zadržuje že devet dni zapored. »Malo se utrudim, ampak nič posebnega. Sem edina v družini, ki drsam, naučila sem se skupaj s prijateljico. Ne znam pa rolati, mi je lažje drsati. Drsališče je drugače dobro, odvisno od dneva. Včasih je kar nekaj lukenj, sem že dvakrat padla. Ampak nič hujšega, sem se pobrala in drsala naprej,« je dejala. Drsališče ponuja tudi izposojo drsalk v številkah od 26 do 47, in kot je dejala študentka Hana Korošec, zadolžena za izposojo, si presenetljivo veliko število ljudi izposodi največjo številko. Kot je še dejala, je največja gneča na drsališču ob večernih urah, polno obiskovalcev pa je kamniško ledeno površino obiskalo med prazniki. »Največ je seveda najmlajših in pa njihovih staršev. Mnogi tudi ne znajo drsati in si potem izposodijo pripomočke za učenje,« je še dejala. Drsališče bo predvidoma odprto do konca zimskih počitnic, na Zavodu za šport in turizem Kamnik pa so z odzivi izredno zadovoljni. »Res smo veseli, da se vsako leto znova potrjuje zadovoljstvo najmlajših in tudi tistih starejših. Drsališče v mestno jedro privablja ljudi z različnih koncev kamniške občine, ohranja se živahnost, poleg tega pa živi tudi okoliška ponudba. Smo zadovoljni,« so sporočili. Maša in Oskar Sušnik sta se drsanja naučila sama, njuna mami Katja pa se bolje znajde na rolerjih. / Foto: Tina Dokl Družina Šabotić je kamniško drsališče obiskala prvič, zagotovo pa ne zadnjič. / Foto: Tina Dokl