'1 d -v Krajnfki Vertnar, ali Poduzhenje, v’ kratkim veliko fadnih drevef sarediti,, jih s’ zeplenjam poshlahtniti , in lepe verte k’ velikim pridu safaditi. I .Del.. Na fvetlobo dala zefarfka kraljeva drushba kmetiftva Fajmtfliter' per f. Jerneji v’ Pezliali, in tovarfh imenraae drushbe kmetiflva. / V' LJUBLANI, natifnil s hi'ah ten Rleinma^r, 1 8 3 0 . r PREDGOVOR* Sposnati moremo Krajnzi l de fmo v’ reji fadja fhe delezh sad od drugih deshel, kir dobizhka, kteriga bi nam dobro fadje perneflo ne porajtamo* Vi¬ di fe fzer tudi na krajnfkim she marf- kje shlahtno drevje, vender fhe veli¬ ko semlje prasne leshi, ktera bi lahko shlahtno fadje rodila, nam k’ shiveshu pomogla in nam perhodke sboljfhala* Nafhi poglavarji in oblaftniki, kir do¬ bro vedo, koliko prida pernefe deshe- lam, zhe fe veliko dobriga in shlaht- niga fadja safadi, perporozhajo in sapo- vedujejo, drevefa faditk, jih zepiti in fkerbeti debi veliko shlahtniga fadja dobili. Vender vfe leto ne bo nizh sda- Io, dokler vi kmetifhki gofpodarji! ne bote prov fposnali, koliko dobizhka do- o bro fadje pernefe, in dokler do vertbv praviga vefelja nimate, Le pomiflite koliko prida v*ni fadje pernefe, Zhe ga froviga ali ku- haniga vshivate , vam veliko odrin'e. Zhe ga pofufheniga perhranite, vaf ob hudi letni pred lakoto varje, Zhe ga v’ mefto predafte, ali mofht is njega ftlazhite, ali pa shganje is njega fku¬ hate, vam bo veliko saleglo, in vam bo perhodke povikfhalo. Lepo dobro fadje naf tedej rasvefeli, nam k’shive- shu pomaga, nam preraoshenje povik- fha in naf v’ hudi letni lakote varje, Persadevajte fi tedej kmetifliki gofpo- darji! vfe perprayne proftore s’shlaht- nim drevjam safajati, kir od tega bofte fa ni velik dobizhek vshivali, in vafhi otrozi vara bodo hvaleshni, in fhe po fraerti bodo radi sa vaf niblilu K A S A L O. Predgovor. I. RASDELIK. Od sr e j enj a J udrlih dr c v t fiz. Stran §. i. Kako fe nar hitrejfhi fadnih divjakov dobi? ... 5 §. 2. Kakfhne fadne pef like inkofliize fo safctcv dobre? 5 §• 5 . Kdaj fe morejo fadne pef like in kofliize fejati? . G §. 4. V’ kakfhno semljo fe morejo fadne pef like fejati? j §. 5 . Kako fe moreje pcfhke fejati?.U §. 6. Kako fe vfejane pefhke pred mifham, in drusim shvalmi obvarjejo ?..... .. §. 7. Kako fe morepervo leto mladim drevefizam ftrezlii ? 10 §. 8. Kaj je s’mladini drevefzi drugo leto ftoriti ? . . 11 §. g. Kaj je s’drevefzi ftoriti, kadar fo dve leti ftare ? j i §. 10. Kakfhna more vertna fhola bili? . . . , . .'12 §. 11. Kako fe divjaki v’vertno fholo fadc ? . . . . i 3 §, 12. Kaj je divjakam v’vertni flioli do zcplenja ftoriti? i 3 II. R A S D E L I K. Od poshlahlnenja fadnih drevefiz s'Zeplenjam, §. l 3 . Ktere drevefiza fe morejo zepiti? ...... §• 14. Na ktere divjake fe zepizhi primejo ?.i 4 §. i 5 . Kakflmi zepizhi fo narboljfhi sa.zcplenje? . . . i 5 §. 16. Kdaj je ljarboljfhi zliaf sa zeplenje ? ..... l 5 §. 17. Kako fe drevefa zepijo ?.. 16 18. Kako fe S' nakladam žepi? ........ §, ig. Kaj jc per takim zeplenji treba rediti, dc fe gotovo prime ? 17 §, 20. Kako fe drugizb žepi? . ....... 18 — o Stran §. 21. Kakfhni divjaki fe s’popkam zepijo ? .... 19 §■ 22. Kdaj fe s’ popkam žepi ? ... 19 §. 25. Kakfhni morejo popki sa zeplenje biti ? ... 19 §. 24- Kakfhniga orodja je k’tem zeplenji treba? ... 20 §. 25. Kako fe s’ popkam prav žepi ?.2 r §. 26. Na kaj je pofebno per tem zeplenji gledat? . , 22 §. 27. Kako fe fhe drugazh žepi ?.. . 23 §. 28. Kako fe fhe žepi ?.. . 24 §. 29. Kdaj fe v’fklad žepi 24 §. 3o. Kakfhni zepizhi fo narbolj sa zeplenje v’fklad? , 25 §. 3i. Kakfhno orodje je v’ zeplenje v’ fklad potrebno ? , . 25 §. 32. Kako fe v’ fklad prav žepi ?.27 §. 33. Kaj je fhe pofebniga treba vediti, de fe bo zeplen¬ je v’fklad rado prijelo?.28 §. 34. Kako fe zepivni vofk naradi ? .. ..36 §. 35. Kako fe fhe drugo mašilo sa drevefne rane naredi? 3o §. 36. Kako fe fhe drugazh žepi?.3o §. 37. Ktere divjake je dobro sa kosho zepiti? . . . 3x §. 38. Ktero. is itnenvanih zeplenj je narboljfhi? ... 32 3g. Kaj je s’zeplenim drevefzi fhe ftoriti, in kako jim poftrezhi ? ..32 §. 4o. Kako fe morejo zeplenzi obresovati, de fe bodo lepe drevefiza sredile ? .......... 33 III. RAS D E LIK. Od prejajenja shlahtnih drevefiz. §, 4i. Kteri zhaf je narboljfhi drevefiza prefajat? ... 34 §. 42. Kako fe morejo drevefza k’profajenji izkopavati? . 55 §. 43. Koliko je treba iskopane drevefza obresat.i ? . . 35 §. 44. Kako fe iskopane drevefiza hranijo ali v’ dalne kra¬ je pofhilajo ?. ........07 §. 45. Kam je dobro fadne drevefiza prefadit ? .... 38 .) Vsemi fabo kladuvze, de bofh nosh v 7 fklad sabil, pa je bolj lefeno kakor shclesno. 7. ) Je potrebna kofhena ali pa drenova sa- gojsdrza, de fe divjak raskroji dokler fe zepizh vanj vtakne. 8. ) Morefh imeti dober zepivnivofk, de bofh rano dobro samasal, in zep pred mozho, fufho in hudim vremenam obvarval. g.) Je treba sa vfaki zep rutize ali zunje in 27 traka ali flipage, de fe ranjen divjak oli¬ ve sli e in loshej sazeli. Tudi je dobro zep s’ predivam obviti. 10.) Zhe fev’inrasu žepi, je treba vofk pred istopiti, de da!ej mehek oftane. Sadnizh imej vfe to v’ eni pofodi per febi kader zepilli, v’peharji ali v’kaki drugi pofodi. §. 32. Kako fe v’jklad prav žepi? * Kader imafh vfo perpravo v’kup, fe nar pred divjak ravno zhes odshaga, kjer ima ijar lepfhi lef in gladko kosho. Po tem fe s’vert- nim nosham fhe odshagan divjak pogladi. Po tem fe poftavi drugi tanjki nosh na fredo debla, in fe sTdadvam poterka, de fe en pavez globoko gladko raskolje. V’fklad fe terzhi sagojsdiza, de ga toliko raskroji kolikor je zepizh debel. Sdaj vsami zepizh, in mu s’ojftrim oskim noshikam naradi v’fhtriz eniga popka sareso v’ftran, in vrcshi naprej po dolgama do ftershena tudi na drugi ftrani ravn tako en pavez dolgo, de bo zepizh kakor sagoisdiza ofhpizhen. Per ftranizah naj kosha oftane, inunajna plat naj bo nekoliko debelej od notrajne, de jo bo fklad, kader fe zepizh vanj ukakne povfod na tefnim perjel, ko fe sagojsda smakne, de fe notranje koshc s’tikama spopadejo. Sgorej to¬ liko zepizha odreshi, de ne bo zhes dva ali tri 28 popke imel Glej table Nr. g. Sdaj samashi rano s’zepivnim vofkam, in pa tudi zepizh na verhu. Potem povi s’zunjo in poveshi s’trakam ali fhpago, de fklad ne jenja temozhfe s’zepizham vkup srafte. §. 33. Kaj je Jhe pofebniga treba v e eliti de fe bo zeplenje v'J klad rado perjelo? 1. ) Je treba vediti, de divjak kteriga miflifh zepitimore she v’koreninah dobro vrafhen hiti, de bo imel mozh rano kmalo saze- liti, in zepizh v’raft gnati. Sato divjaka pofaditi in zepiti v’ eni pomladi ne velja, fe ne prime , ali pa grosno kafno rafte, 2 . ) Zhe nishej je divjak zepljen hitrejfhi in lepfhi bo rafti. Le debeli lefnikovzi fe vifoko zepijo. 3. ) Je dobro, de fe tiha hran zepizha, kir je pervi blishni popek snotrej oberne, de pred rano sazeli, in divjak s’ zepam sarahe, Zhe pa je popek ven obernen bo zep na hrani gerdo gumbo naredil, kir na hrani perviga popka musga narbolj vlezhe in lef redi, 4. ) Je narbolj en fam zepizh v’en divjak d jati. Le tihim, kteri fo zhes en koshel debeli fe dva zepizha utakneta, sato de fe od obeh plati rana pred sazeli, in divjak jo 29 . pred salije. Zhe fe vezh zepizhov po- takne, sraftejo gofte veje, ena drugo ’ tope in drevo oflabe ali kmalo vfufhe. 5. ) Zhe majnfhi zepizh v’ fklad vtaknefh, vezhi mladika bo do jefen sraftla, kir fe tak pred prime in s’musgo napoji, torej pred seleni. Dolgi zepizhi posno selene, kafno rafte jo, lefa ne vterdijo , perja jefen ne dosorijo, in radi posebejo in fe po- fufhe. 6. ) Vfelej žepi s’fuhim nikoli s’mokrim ze¬ pizhi. Preden zepizh vtaknefh gani tre¬ ba pred oflinit. Slina je frovmu lefu fhkodliva. 7. ) Nikoli ne samashi rane s’drugim kakor s’ zepivnim vofkam, zhehozhefh sdrave dre- vefa srediti. S’ilovzo samasati in s’maham poviti je fhkodlivo. Ilovza fe v’ fufhifpo- ka, tako pride v’fklad divjaka luft, veter mozha ino perft, nato fe lefsazhne fufhiti in gniti, ali pa je shlamboraft. Take dre- vefa, ki fo she od ncrodniga zeplenjabo- lesen v’ferzu feboj pernefle ne bodo ni¬ koli veliko rodile in ne bodo ftaroft do- zhakale. Sadnizh obvaruj zep pred fhkodo, de mu kolizh ali mozhno preklo vfadifh. S’kofham ali s’goftim popletam ga ne ograjaj, kir mu folnze odvsame, v’ fonzi pa noben drevo ne ftori dobro. s. 34. Kako fe zepivni voJk naredi ? Vsemi rumeniga vofka, kakor ga raspufhc- niga per zhebelarjih dobifk, Ravn toliko ozlii- fhene fmerekove fmole, sram pa tudi toliko terpentinove fmole deni. Vfe te tri rezili vkup ftopi in v’merslo vodo ki je vTkledi perpravljena vli, in s’mokrim rokami flitruze naredi in jih fpravi. Glej de nebofli kaziga loja, mafdalimafla sraven djal, kir vfaka riiaft je fadnimu lefu fhkodliva. §. 35 . Kako Je fhe drugo mašilo sa drevefne rane naredi ? Vsemi apna, kravjeka in maftne iiovze, vfaziga glih, sraven je tudi dobro d jati terpen¬ tina. Vfe to dobro vgnjeti in premcfhaj. S’tem masilam pomashi rane per velikih drevefih, ka¬ der veje odshagujefh. Nikoli pa s’tem masi¬ lam ne masi per zeplenji, §. 36 . Kako fe fhe žepi? Peto zeplenje je sa koslio, To je slo tako 81 kakor v’fklad zepiti, s’tem raslozlikam, de fe odshagan divjak ne prekolje, in zepizh ne vtakne v’ fklad ampak med kosho in med lef na ftrani. Torej more biti she drevje mushevno de fe kosila od lefa lozlii, pa vender dokler fhe se- lenja ni, to je mefiza Malitrauna. Glej tablo Nr. lOi Kader je she divjak odshagan, fe na ftrani kosha kaziga pol pavza od verha dol s’ ojftrim noshikam do lefa vreshe, in sgor ravno tam med kosho inlefamfe kofhena ali pa lefena, kakor en zepizh tenka sagojsdiza porine, de kosho od lefa odrine, in zepizhu proftor ftori. Ta sagojsdiza more biti pa po notranji plati plafhnato in po unanji okroglo ofhpizhena. Po¬ tem vreshi zepizh tako pod popkam v’ftran ne zelo do ftershena, potlej vreshi na sdolej en pavez globoko, de fprekama na drugi ftrani s’ nosilkam ven pridcfh. Na drugi ftrani zepizha ne sareshi drujga kakor zherno kosho olupi, fpodno seleno pa pufti. Potlej vtakni zepizh sa kosho v’divjak na tefnim. Rano vfo s’vofkam samashi in obveshi. §. 37 . Ktere divjake je dobro sa kosho zepiti ? Tifte, kteri fo sa zeplenje v’fklad pre de¬ beli, ali pa zhe kdo liozhe veliko drevo po de¬ belih vejah pozepiti. Na velikih slo musgaftih vejah fe fme vezli in dalih zepizhov sa kosho 32 potakniti, kakor je per drugim zeplenji navada. Zhe fe debeli divjaki zepijo fe jim nefmejo ni¬ koli vfe veje na enkrat odresati. Poftavi ze- pizham vfelej kake prekle ali veje sa brambo. $. 38. Ktero is med imenvanih zeplenji je narbolfhi? Vfako je dobro ob Tvojim zhafu, vender je mlade divjake narbolj s’nakladam ali pa s 7 popkam zepili, kir fe tako drevefiza narmejn ranijo, fe nar raj primejo, in fe tudi nar hi- trejfhi opravi, §. 3g. Kaj je s’ zeplenim drevejzi fhe ftovitij in ka¬ ko jim pojtrezhi ? 1 . ) V 7 vertni fholi kjer je veliko divjakovpoze- plenih, fe morejo drevefiza sasnaminat, kakfJhne forte fo. 2. ) Se morejo zeplenzi narmejn trikrat v’ letu okopat in oplet, in v’fufhi jim perlivati, v’ drugim ali tretjim letu jim s’ dobro perftjo ali s’tnalovno ali s’blatam ali s 7 trohlivim plevam pergnojiti. 3. ) Se morejo vfi popki pod zepam potrebiti preden mladike ftore, kir fo fbkodlivi, in musgo na fe vlezhejo, 4-) S’nakladam zepljenim drevefizam traki ali vesi prezh poberi, kakor hitro je zep 38 eno dlan dolgo mladiko ftoril, fzer fe trak v J lefsajc in rafti brani. Ravn tako ftori unim ki fo v’ sareso zep- Icni. Tiftim drevefizam pa, ki fo s’ popkam zepljeni vsemi lizhje zhes tri tedne, fo fe pcr- jeli ali ne. Per zeplenji v’ fklad in sakoslio pufti obvesila, dokler fe rane dobro ne sazclijo, §. 40 * Kako fe morejo zeplenzi obresvai de Je bo¬ do lepe drevefiza sredile ? Hozheflt lepe drevefa imeti, ne pufti niko¬ li vezh kakor le eno ferzhno mladiko kvifhko rafti, in deblo ftoriti. Vfe druge ftranfke mla¬ dike in nepotrebne odraflike pomlad gladko od- reshi. Per obresvanji glej de ne bofli od sgo- rej dol uresal, ampak naftavi nosh od spodej gor, d<3 gladko odreshe in kosite ne sadere. Tudi vfako rano s’ vofkam samashi, Zlte je pa drevefize v’ dnu tako flabo, de fe farno ne mo¬ re ravno dershati, mu verlt perkrajfltaj, in pu¬ sti eno leto poftranfke mladike rafti, de bo fpodej debelej in mozhnej, drugo leto pa ga fpet gladko obreslii. Kader je pa drevefize v’ drugim ali tre¬ tjim letu po zeplenji, okoli ofein zlicvlov srafl- lo, mu pufti verltc rafti in krono ftoriti 5 torej mu morefl) malo ferzhne fhibe v' veri ut odre- sati, in nar sgorne fhliri lepe popke puftiii, is 5 84 ktirih bodo mladike, in is njih verhne veje na okroglo sraftle, Yfc druge popke in mladike nishej potre¬ bi, de bo deblo gladko. Od sdej fo fhe le zep- lenzi vredni is vertne fhole iskopani, in v’ vert prefajeni biti. III. RASDELIK, OD PRESAJENJA SHLAHTNIH DREVESIZ. §. Ai* JHteri zhaf je nar boljflii drevefza prefajati ? Boljfhi je drevje v’ jefeni, kakor pomladi prefajati, sato de fe perlt po simi okoli kore¬ nin bolj sgofli, in drevefiza pomlad bres per- livanja sclene in hitro raftejo. Pa tudi po simi in sgodej pomlad fe Ime drevje s’ pridam pre¬ hajali , zlie je lepo vreme in vlashna perft. De ne bodo v’ jefen prefajene drevefa po simi poseble, njim ranene korenine gladko per- reshi, in s’ vofkam samashi, veje pa v’ jefen vfe žele pufti, in jih fhe le pomlad obreshi. Kdor pa liozhe veliko radovitno drevo pre- faditi, naj to ftori po simi kader je semlja ter- do smersla, de fe perft s’ koreninami prenefe, pa veje fe mu morejo mozhno perkrajshati. Ni¬ koli pa s’ mushevnim lclam in s’ selcniin perjam 85 ne prefajaj, kir fe rado polufhi. Zhe fe pa to ravno ftoriti more, prefadi drevo varno s’ dol¬ gim koreninam in kratkim vejam, pa tudi slo salivaj in en zhaf fenzo ftori. §. 42 . Kako fe morejo drevejiza k’ prefajenji isko- pavati ? Drevcfiza fe morejo s' o/ftro dolgo rovcn- zo iskopavati, in fzer tako varno kar je mogo- zhe. Narpred £e perft is verha do korenin prezh podersa, potem fe drevo od ene ftrani globoko fpodkoplje in nagne, od druge ftrani pa fe prav globoko korenine fpodfekajo, in^kader fe dre- vefze vsdigne, fe perft more tako varno otrefti, de fe male koreninze ne omusnejo. Neumno je, prezej per deblu korenine pofekati, ali jih rafzcpit, §. 43 . Koliko je treba iskopane drevefza obresati ? Vfako drevo preden fe prefadi, fe more obresati po koreninah, po deblu in po verheh. Zbe je bilo drevo lepo fkopano, ne bona ko¬ reninah drujga treba obresvati, kakor ferzh- no ali fredno korenino, ki na ravnoft v’ tla rafte* Per malih drevefzih ne fme zhes eno dlan, per velikih ne zhes eno ped dolga biti. Stranize ali tihe korenine, ktere lprekama raftejo, in pod 86 verham v’ dobri scmlji okrog drevefa shivcsha ifhejo, fe le pcrreshejo, zhe fo slo dolge, ali pa kaj ranjene, de fe tudi s’ vofkam samashejo. t Sefavke ali tifte male koreninze, ktere is ftraniz na vfe kraje raftejo, de is verha semlje luft in rofo, toploto in mozho sa raft in rodo- vitnoft na fe vlezhejo, fe morejo le takrat per- krajfhat, kader fo po konzeh trohlive ali bolne. Deblo fe more od vfih ftranfkili mladik gladko ©trebiti, in fzer per zhefhpljah in zhefhnjah en feshen vifoko, per jabelkah in hrqfhkah pa okoli ofem zhevlov kvifliko. Oreh in koftanj pa more fhe vifhej gladko deblo do verhne krone imeti. Zhe vezji, ima drevo korenih, vezh mu fmefh verha puftitir Zhe oreh prefajafh, mu morefh vfe ftranfke vejze vseti, nikoli pa verh¬ ne fhibe krajfhati, kir tifte rane savoljo veliki— ga ftershena ne sazeli, in potem lef od sgorej sazhne puhleti in fe fufhiti. Le jabelku in hrufhki per prefajanji verh perkrajfhaj, in bo pridno raftlo. Ako je drevefze fhe gola fhiba hres vej, ga toliko odreshi, de mu 3, 4 ali k’ vezhimu pet lefnih popkov v J verhu puftifh, is kterih bodo tifte veje okroglo sraftle, ktere bodo drevefu krono naredile. Zhe ima pa dre¬ vo she kronine veje, mu jih tako potrebi in per¬ krajfhaj, kakor ti kashejo, de bo drevo lepo okroglo, vender ne tako de bi bil goft germ. Kar bofh obresvalobresuj od fpodej gori 87 de bo rana od dcsbja in od folnza obernjena, in fe lgshcj sazeli, Dobro je rane vfelej s vul¬ kani samasati. §• 44 * Kako fe iskopane drevefiza hranijo ali v daljne kraje bres Jhkode pojldlajo ? Zhe iskopanili drevefiz nemorefh prezoj pofaditi, jih v’ sendjo sagerni, to je v’ fkopan graben eniga per dragim po ftranj poloshi, in korenine s’ vlashno perftjo safuj, dokler jih ne pofadifh. Nikar jih ne hrani v’ saduhlim keldru in na folnzu, na vetra jih nikol ne pufti dolgo leshati, ali prenafhati, de fe koreninze ne po- fufhe , ktcre fe tefhko oshive. Kader bi pa drevefza v’ daljne kraje po- fhilal j je narboljfhi de korenine s- mokrim ma¬ ham obloshifh in v’ flamo savijefh, kar fe tako naredi: Vfemi drevefza in jih v’ butaro tako vkup vloslii, de bodo korenine ena per drugi terdo vkup leshale, in sveshi jih. Potlej jih snotrej in sunaj s’ maharn sapashi, in obloshi in sakri. Potem vsemi pol fhkompnika flame, in jo per verhu sa klafjam terdo vkup sveshi, potem jo na tleh na okroglo rasgerni, de bo vosel kjer je flama svesana ravno v’ frcdi na verhu, gori pa poftavi butaro pokonzu, in flaino od vfih plati zhcs korenine proti deblo savi, in s’ fro- 38 botam ali s’fhpago tcrdo povesili. Tako vezh dni in tednov drevefzam nizh ne fhkodva, de fe le vzhaf korenine s’ vodo poli/o. Zhe fo fe pa drevefza na poti prevezh po- fufliile ali pa smersnile, jih pol dne v’ ftojezho vodo poftavi, potem v’ semljo sagerni ali pa jih S- 45. Kam je dobro fadne drevefza prefadit ? Luft in semija ftori velik raslozhik, kakfhno fadje drevefa rode, Zhe drevo vfadifh na foln- zhni profti luft, bo njegovi fad veliko vezhi, lepfhi in holjfhi kakor od drevefa enaziga ple¬ mena, ktero v’ fenzi, v’ satifhji ali v’ gofhi ra¬ fte. Ravn tako je velik raslozhik med fadjam od drevefa, ktero na dobri semlji rafte, in od drevefa ktero v’ pufti semlji ftoji, £ Sadi torej drevefza pofebno shlahtne le v’ proftoluftni in folnzhni, ne pa v’ lenzhni kraj. Svoli jim tudi dobro in kolikor je mogozhe sbo- Ijfhano semljo, ali faj ne flabej, kakor fo jo pred imele. §. 46. j Kakjhna semija ali perft je safadne dreveji- za nar bolj/hi? Dobro vdelana in globoko rodovitna perft, kakerflma je po dobrih njivah, po solnikih in dru- pofadi 39 sih ftarih verteh, je sa vfe drevje narboljfhi k 7 fadni rafti. Kjer pa ni povfod tako semlje, tak fadi takiga plemena drevefa, ktere ljubijo perft kakorfhno imafli. Debelo mozhno ledino nafadi s’ jabelki, globoko merglino s’ hrufbkami. Y’ plitvo dob¬ ro rahlizo vfadi zbefhplje brefkve, marelize in mirabele. V 7 rijavo publizo ali lapor vfadi koftanj, zliefhnje invifhnje. V’ grampafto kam- nitno semljo pofadi orebe. Zhe je pa semlja, kamor miflifh drevefa faditi zlo pufta in plitva, fpodej kmalo terda mertviza, ali pa fhuta , de fadne korenine v 7 globoko gnati nemorejo, ali pa shivesha v’ nji ne dobe, jo je treba sboljfhad in drevefzaoi ftrezhi. §• 47 * Kako fe nepridna semlja sboljfha ? Marfktera semlja je od natore dobra, zhe pa ni obdelana in globoko sraldana k’ rafti fadja ni pridna. Torej je narboljfhi, de tifto semljo kamor miflifk drevefa pofaditi, okoli dva zhev- lja globoko vfo prekopljefh, ali tako s’ lopato prebernefh de sgorna rodovitna perft v’ dno, fpodnja mertviza pa k' verhu pride, de fe tu¬ di is lufta rodovitnofti navfame, To delo zhe je ravn teshavno k' nagli rafti in obilni rodovit¬ nofti fadniga drevja narvezh perpomore, in bo 40 obilno poverncno , kir v’ taki seml/i drevo v’ cnmu letu vezhi srafte in vezh fadu perncke, kakor drugo tako drevo v’ fhtirih letih, zhe ko¬ renine v’ terdi mertvizi revniga shivesba ifkati morejo, Semljo tedaj, kamor miflifh drevefa poka¬ diti, kolikor ti je mogozhe globoko prekopaj in smelizhaj, tudi kamnje prezb fpravi, potem khc le drevefza pokadi. Zbudil ke bofli, kako bodo drevcla hitro raktle in obilno kadje rodile* Kdor tako semljo ne sboljflia, ne bo nikoli prid¬ nih drevck sredil. Tudi ke semlja sboljkha, zhe ke ji druga bolj ali nakprotna perkr. permeflia. V’ pukt lapor na¬ peli gline is bajerja, ali rufhin is mesine. V’ rijavo merglino napelji blata is zekte in is kana¬ lov, ali isperkteniga pesdirja in plev. Suho rah- lizo smekhaj s’ maktno ilovzo, Zinokakto mer- tvizo namekhaj s’ drobnim pckkam, Zherno perkt s’ merglino potrefi, tako bofh semljo sa raft kadja veliko sboljklial. Tudi ke dobra vertna perkt sa drevje per- pravlja, zhe ke eno ali dve leti pred semlja s’ shvinkkim gnojam prav slo pognoji in kako shito vkeje, dokler ke gnoj sadoku ne kperfteni, Zhe je ravno slivinkki gnoj vkim drevkzam fhkodliv, vender v’ semlji ftrohljen jim veliko k’ raklvi perpomore, Iim c tj i! vsemite ki ta dober fvet prav k’ 41 ferzu, in vfclej tifto semljo sboljfbajte kamor miflite drevefa faditi. Prekopajte jo tako globo¬ ko, in tako fhiroko, kakor globoko in fbiroko bodo korenine od drevef raftle. Tako fe neho¬ te teshili, de drevje per vaf ne ftori dobro, ampak fposnali bote is fkufknje, de je bila le nalha ncvednoft in sanikernoft tega kriva, de fmo Krainzi do sdej, fbe tako malo sblahlniga fadja sredili, kir fmo drevje le v’ pufto semljo bres sboljfhanja fadili, §• 48* Kako Je fadno drevje prav fadi ? Veliko je na temleshezhe de fe drevo prav pofadi. Sato fe more: 1 , ) Globoka in prav fhiroka jama iskopati, ne le tolika, kakor je treba korenine v’ semljo sakopati, ampak de tudi potlej ko¬ renine v’ fvoji rafti okoli febe rahlo perft najdejo. Perft pa,kader jamo kopafh, lozhi, Verbno rodovitno deni na eno ftran, in jo per fajenji na dno deni. Mertvizo na drugo ftran in jo per fajenji na verh deni. Kamnje in fhuto prezh fpravi. Tudi je dobro de fe jame sa jefenfko fajcnje she po leto, sa pomladanfko pa jefen fkopajo, de fe perft vezh radovitnofti navsame in k’ rafti bolj tekne. 2. ) Kader drevefze vfajafh, pred jamo enko- 6 42 liko safnj, in rufhne zhe jih je kaj na dno na robe poloshi, nanje narbolj perfti pofuj, Dobro je zhc permefhafh ftrohlenih plev, fperfteniga pesderja ali tnalovne. Po tem poftavi drevefze in poravnaj korenine na okroglo, de bodo v’ krono raftle. Na ko^- renine deni dobre in rahle perfti, in dre¬ vefze potreflej de fe perft med korenine dobro sagofti, in nizh prasniga med kore¬ ninam nc oftane. Sadnizb s’ tifto peritjo, ki je bila is dna jame po verhu sagrebi in malo pertlazhi, Sdej drevefze tudi dobro s’ vodo šali, pofebno zbe pomlad pre- fajafh. 3. ) Kader drevefza prefajafh, morejo orehi nar globokej, hrufhke malo menj, jabol¬ ka fhe mcnj globoko, zhefkne plitvo, in zhefhpl/e tako per verliu pofajene biti, de komej perft koreninze pokrije, de le bodo rade perjele. Sploh glej, de nobeniga drevefza ne globokej ne plitvej ne vladifh, kakor je na fvojim poprejfhnim kraju raftlo, 4 . ) More vfako nov pofajeno drevefze kolizh imeti, de ga veter ne vershe, ali korenin ne omaje. Taki kolizh pred v’ jamo vla¬ di kakor drevefize, de mu potem kore¬ nin ne omamifh. Pervesbi drevefze h’ ko- lizhu s’ terto ali s’ flamo, pa mehko, de 43 ga terta ne bo is tal usdignila , kader fe drevo s’ perfijo vred pofcda , in nisha. Drevefzfi fe ne fme h’ kolizhu tako per- vesati, de bi fe kosha oplašila in rana na¬ redila. Sato je bolj s’ flamo ko s’ terto pervesvati, in med kolizh in drevefze ma¬ hu vloshiti. Tudi je dobro, de kolizh na gorni hrani drevefza hoji de mu ne bo fenze delal, in ga pred burjo varval. Sad- nizh rahlo ternjovo vejo k’ drevefzu per- veshi, zhe je na takim kraju kamor shvi- na sahaja, de ga nc podere, ali kader je seleno ne obje. §• 4g« Kako delezh. narasenje morejo drevefzaJuditi 1 Zhe na riovizh drevefa fadifh, jih pofadi v’ enake verhe, kakor brajda. Premiiti s’ fhpa- go semljo ktero h fa vert odlozhil, ftori jame in kolizhe pred vanje sabi, kakor bofh drevefa fadil. Poglej de bodo verfte ravn tako fhiroke po dolgim kakor po zhes. Tudi je dobro de fo verfte prot folnzu obernene. Drevje ne fine nikoli pre gofto pofajeno biti, zhe hozhefh debi lepo rahlo in obilno ro¬ dilo. Kako delezh narasen fe morejo drevefa faditi, fe je is bukev tefhko nauzhiti. Prevda- ri dobro, kakiga plemena drevefa fadifh. Zhe vcfh de bo drevo veliko sraftlo, kir je take for- 44 te, in pa fhe na dobri semlji hoji, dalej nara¬ sen morcfh take drevefa fadili, kir vezli pro- ftora potrebujejo. De ne bofli verta k’ fvoji fbkodi pre goho nafadil, vsemi ta dober fvet: V’ semljo frednje rodovitnohi, brefkve ma- relze in zhefhplje narmejn dvajeslina, ali dve Idafter narasen pofadi, Jabelka, sblalitne hrufh- ke in kifle zhefbnje pofadi tri klaftre narasen. Neshlahtne hrufhke in fladke zhefbnje fhtiri klaftre narasen. Orehi in koftanj pa morejo nar menj pet klafter narasen biti. Kolikor goftejfhi pa drevefa safadifh, bo k’ tvoji fhkodi. Zhe je pa vert redko safajen bo drevje obilno in dobro fadje rodilo. Tudi bo pod dreveft dolgo zhafa shito, pod odra- fhenim drevefim pa shlahtna trava rahla. Tako ti bo vert veliko dobizhka pernefl, §. 5o. Kteriga plemena drevje fe ftne vkupej'Juditi ? Veliziga in majhniga plemena drevefa vku¬ pej, nebodo nikoli dobro ftorile. Velike bodo s’ lvojo fenzo male satopile, jih v’ rafti mudile ali pa sadufhile. Sato je dobro vfaziga plemena drevefa po- febej faditi. Zhe vender hozhefh vezli plerne- nov fadja v’ vertu imeti, ga faj tako pofadi, de bodo veliki drevefi na sgorni ali fcnzhni hrani, 45 vfe manjfhi pa prot folnzhni plati ftale, tako JI bodo menj med feboj fhkodlive. JNarbolj prav iiorifh, zhepofadifh nevfhezhne drevefza, ka¬ kor fo marelze, ia shlahtne breskve pen Aon ali, per osidji okoli poflopja, ali sa plankam foln- zhne Juani. Shlahtno drevje imaj bliso doma, de ti nc bo pokradeno. Zhefhpelj pofadi po fhirokih mejah, med njivam, kir tam narbolj flore. Orehov ne fadi blis njive, kir njih fenza sliitu fbkodva. Narboljfhi kraj sa orehe in sa koftanj je velik fpafhnik, tudi kaki grizh ali rob pod hribam in gojsdam. Orehe je dobro safaditi tudi med poflopjam, kir s’fvojim lihi- rokim pernatim vejam ognju branjo, de naprej ne fega, kar je she vezhkrat fkufhnja pokasala. S- 5i* Kakfhniga plemena fadnih drevej je boljjhi saredili 'l Safadi taziga plemena drevje, kter ti v’ tvojim kraju vezli dobizhka kashe. V’ vertu na merslim ali fenzhnim kraju fi saredi dre'je menj shlahtno, kakorfhpo je she liftiga kraja navajeno, in vJe nevarnofti bolj pre- ftoji. Na toplim savetnim kraju saredi shlahtno is toplih krajov k’ nam pernefheno drevje. Zhe JI na gorenfkim; safadi taziga plemena fadje, klero je sa Jadno vino in sa shganje narboljlbi. Na dolenlkim safadi tiJiiga plemena ladja 4 <; ktero sa fufhilo in sa kupzhijo nar Loij kashe. Zhe fi v’ hribih kjer sililo malo sdaja, safadi verte s’ tihim ladjam ktero per dtushini in per shvini narvezh odrine. Zhe li pa bliso meha le prelkerbi s'narlcpfhim novim sklahtnim ladjam, ktero fe frovo lahko proda. §. 52 . S v kakfhno ograjo fe vert nar loshej obvarva. Nar boljfhi je, zhe fe vert ogradi s’ shivo mejo. Saredi tedaj okoli verta shivo mejo ali is germovja, ali is koftanizhovja, al pa is ternja. Robida, zhefhminje in zhern tern ni slo priden sa shivo mejo, kir is korenin mladike prevezh shene in veliko dela da. Narboljfhi shiva meja, ktera vert pred shvino in pred ljudmi varje, je is glagovza to je is beliga ternja, ali medvedove hrufhize, ktera fe tako naredi. Y jefeni naberi is ternja srelih rudezhih ja¬ god, omladi in preshmikaj jih, de gole kofhize dobifh in na en kraj njive vfejefh preden fe pofufhe. Zhe ne v’ pervnn pa faj v’ drugim le¬ tu bodo osclenile, in leta ftarc poladi okoli ver- la v’ globoko fkopano in sboljfhano semljo pol zkcvlja narasen. Prihodno pomlad jih eno ped na kratko poreshi, de fe bodo mladike prav sgoftile, kle¬ le ene leta na krishem prepletaj, in kar kvifhko 47 i rafte perresuj. Tako bofh v’ fhtirih ali fheftih letih, nar goftejfhi in nar terdnejfhi shivo mejo sredil. Take meje je lepo viditi in is rudezhili jagod ktere na nji sraftejo fe tudi da shganje narediti. S’ tako mejo bofh fadje gotovo obvar- val, Drevefa pa, ktere ft po mejah, po fpafh- nikih in po famotah pofadil, jih obvaruj pred fhkodo dokler fo majhne, perbi njim kole, in perveshi fuhiga ternja', de jih shvina ne omaja, ne obje ali ne polomi, IV. RASDELIlt OD O SIvERBLENJA RODOVITNIH DREVES V’ SADNIM VERTU. §. 53. tiaj je treh a navoj njenim drevefzcan ftonti? De fe bodo safajene drevefza rade prijele, naglo raftle in kmalo rodile, jih je treba na¬ livat, okopat, gnojiti in obresvati, al trebiti in zhediti. V ? pervim letu prefajeno drevo malo rafte, kirvfofvojo mozh na korenine oberne, de fe pri¬ me in v’ semlji vrafte, torej mu je dobrovezh- krat perlivat, de mu fufha ne fhkodje. Mladim tudi velikim drevefam je v’ fufhi dobro perli¬ vat, dokler na fhiroko in globoko korenin ne storijo. 48 §• 54 * E daj je treba drevefza na v er tu okopat ? V’ pervim letu pofajeno drevje le tako oko¬ paj, de perft po verhu srahljafh plitvo, de fkor- je ne naredi, de bo mogla semlja is lufta ro- dovitnoft na fe vlezhi, Varuj de kake korenine ne premaknefh, ali ne ranifii. Tudi plevela ta¬ ko delezh ne pufti, kakor fo korenine dolge« Tudi v’ prihodno je dobro, nektere leta drevje okopavati in perft rahljati, dokler velike odra- ftejo. Narbolj pa bo mladim drevefam teknilo, zhe vfako leto dva zhevlja globoko in Ihiroko, pred koreninam okrog drevefa semljo preko- pafh in jo sboljfhafh. Ko bi ljudje vedli, kako slo okopanje mladim in ftarim drevefam poma¬ ga , bi tega dela nikoli ne opultili. Mlado dre¬ vo tako poftresheno, pol fesbna ali klaftre dol¬ go mladiko venmu letu posliene. Odrafhenim pa k’ obilni rodovitnofti pomore, kjer le srahljana semlja, fe more potrebniga sbivesha is lufta od toplote in rofe, od deshja in simfke mozhe navseti, in drevefnim koreninam v’ raft podeliti* §. 55 . Kako fe drevefam gnoji ? Drevju fe more s’ pofebnim gnojam gnojiti, kteriga tako perpravi: 49 Naredi veliko jamo, in vanjo namezlii plev, blata in Hame, plevela, rufhin in liftja, zhrefla, fmeti, ali kakiga drobu, prahu, gnili- ga lefa, ah dobre perfti. Napelaj vanjo vezhkrat kako lusho, kapnizo ali gnojnizo. Vfe to pre- mefhaj, de fe pred fperfteni in is lufta rodo- vitnofti navsame. Kader s’ takim gnojam drevefam gnojifh, odkopaj perft prav varno per konzeh korenin, kjer fo fefavke, to je tifte drobne gofte koreninze, ktere shivesh is semlje, pijo. De jih najdefh, glej na veje drevefa. Kakor delezh veje v’ luftu narasen fesliejo, tako na fhiroko vezhdel kore¬ nine po semlji raftejo. Perfuj jim gnojne perfti, in kmalo ti bo delo obilno s' fadjam poverneno. Kdor pa drugazh, ali s’drugim gnojam dre- vefam gnoji, jim bo vezhfhkodval kakor pomagal. Neumno je, zel kup plev velikim drevefam okoli delila nabiti. V’ fuhih plevah okoli drevefa ferada fhkodliva shval saredi, kakor bramorji, mrovlje in mifhi , in drevefam fhkodvajo. Suhih ne fperftenih plev nikoli okoli drevef ne nofi. Ger- movje in mah okoli drevef nad koreninam vfe- lej fkerbno otrebi, zhc hozhefh de bi drevefa obilno fadje rodilo. §. 56 . Kako fe drevefa obresujejo ? Kako fe morejo drevefa obresvati, fe je is 7 ■ 50 bukev tefhko nauzhiti. Le is gledanja is dela in is fkufhnje fe to bolj nauzhi. Vender je vfa- kimu, kdor drevje ima potrebno vediti. Peivizh. Vfe tifte veje in mladike morejo od drevef odresane biti, ktire ali lepo liže dre- vela kaše, ali v’ rafti in rodovitnofti mude, ali pa zhe fo bolehne in fe fufhe. Drugizh. Je treba vediti, de fledno raftno drevo vlezhe fvoj shivesh is sernlje po koreni¬ nah, in is lufta po perji in po vejah. Zhe ima tedaj drevo veliko korenin v’ dobri seinlji, pa malo selenih vej, bo le mozhno na lef gnalo, to je v’ mladike in perje raftlo, pa ne fauu ro¬ dilo. Zhe ima pa drevo veliko vej, in gofto per¬ je pa malo korenin ali pufttt semljo, ne bo ne v’lef gnalo in ne ladja rodilo, kir pizhelga shi- vesha is sernlje dobi. Kader je drevo tako od- rafheno v’ vejah, kolikor je ravno potreba prot koreninam, tako drevo zvetne popke ftori in rodovitno poftane. Kdor te laltnofti drevja prev- dari, bo snal drevefa prav obresvali, in jih h’ rodovitnofti perpravit, Tretjizh. Je vfaka velika rana drevefu fhkod- ljiva, zhe fe ne samashe. Sato kader vejo per deblo gladko odreshefh, rano vfelej s’ vertnim masilam samashi, d« ne sazhne gniti, in drevo fe fufhiti. 51 S. 5 7 . Ktere drevefa fe morejo obresvati ? Tifte drevefza, ktere fo bile vnovizh po- fajene, in shc eno leto na vertu raftejo nar pred po deblu, fheft fedem zhevlov ali fhe vifhej do verhne krone gladko obresbi, in tudi potlej fleelen popek, kir fe po deblu perkashe s’noh- tam odfliipni. Zhe vidifh, de ima drevo v’ verhu prego- fte veje ali mladike, mu vfe nepotrebne gladko odrešili, de ne bo prekofhato in sato nerodo¬ vitno, Sakaj zlie folnze debla in vej ne sgreje bo malovredno. Boljfhi je de drevo redke veje sredi, tako bo sdravo in rodovitno. Zhe kaka veja ali mladika na krishem rafte de fe na dru¬ ge naflanja, jo odreshi, fzer dobi rano in raka, kter bi szhafama drevo konzhal. Odreshi tudi vfe od mrasa ali od shvali po- fhkodvane mladike, ali pa zhe fe fufhit sazhno. Odreshi tudi vfe mladike, ktere fe na sdol rav¬ najo, ali nizh prida rafti ne kashejo. Tako bofh lepe, lizhne, sdrave in rodovitne drevefa srcdil. $. 58. Kdaj je narboljfhi zhaf drevefa obresvati ? Narboljfhi zhaf drevefa obresvati, ali fadje trebiti je sgodej pomlad, kakor hitro mras neha, Svezliana in fufhza. Jefenfko obresvanje per l 52 drevefih, ktere imajo mehak lef ni dobro, rade posebejo. Zhe posno pomlad obresujefh, bo nms- ga is nove rane tekla, in drevcfu nevarno bole- sen pernefla. Tudi fc fme obresvati tifti zhaf po krefu, kader drevefna raft preneha, pa kdor sadoft drevefne natore ne posna, naj takratne obresuje. §• Kako fe J'taro drevje prav trebil ( Sadno drevje fe more vfako leto otrebiti, zhe ho zhe f h de bi obilno fad rodilo. To delo pa tako ftori: Kakor hitro pom¬ lad fneg odlese, vsemi lojtro shagojin fkiro, vertni n o šli in drevefno mašilo. Zhe vidifh per drevefih, ktcre morefh dobro ogledati, nalom¬ ljene ali odkrehnene veje jih odshagaj, de ne- bodo drugim na pot. Zhe najdefh fuhe veje/ ali odgnite fhtremclne jih gladko per deblu odfekaj, fzer fc ho po njih fuhota in gnjiloba v’ deblo in v’ ferze drevefa vlesla in ga konzhala, Ako vi¬ difh pregofte veje, de nemore folnze med nje fijati in jih dobro greti, ali pa druge nepotreb¬ ne opelhane veje, ktere drevefu vezh fhkodva- jo ko nuzajo, fpodej kje rafti, jih odrešili. Tu¬ di vfe rapafte vejze, ofuhlive mladike in nero¬ dovitne fhibze zhifto poreshi, ktere drevo fla- be in ga ftarajo. Zhe bi pa drevo le fhe pre- vezh vej im^lo, mu jih fhe odvsemi, in fzer tihih, ktere fo narbolj v’ fenzi, ali od drugih satopljenc. Sadnizh fhe mah po vejah otrebi, in is debla vfo rapafto fkorjo s’ shelcsno ster- gulo odcrgni zlo do shive koshe, in zhe je pod kosilo zliervedna bila^ vfe deblo s’ vodo vmi, "Vfe rane drevefam fkerbno saniashi. §. 60. Kako fe f,'taro nerodovitno drevo pomladi in k’ novi rodovitnofti prenovi? Marfkako veliko drevo, dobriga plemena fadu, zbe ni o pravimu zhafu olrebljeno, kma- lo opefha in roditi neha. Neveden gofpodar ga v’ nemar pufti, ali pa ga pofeka, kir bi mn lah¬ ko fhe pomagal, in ga dolgo ohranil. Ako fe drevje poftara in roditi neha, ali fe fufhiti s a zim e ga dobro oglej. Zhe najdefh per njem fhe shivi lef, ga pomladifh in ga ob- varjefh, zhe mu veje en komolz od debla ali fhe dalej kakor prav kashe odshagafh, in le ka¬ ke fhtiri ali fheft majhnih vejz do drnsiga leta puftifh, de drevo ne bo bres vfiga perja sadu- fheno. Potlej mu ftaro kosho do shive selcne vfo vsemi, pa tudi per koreninah perft odko¬ paj, in dobre perfti perfuj, in kolikor morefh sboljfliaj. Tako bo drevo druge mladike pogna¬ lo , nove veje ftorilo in fjjet roditi sazhelo, in dolgo lerpelo. 54 Kader ftare drcvefa mladifh, morefh po- febno vedit: Pervi7.l1. De fe to delo nefine drugekrat ftorili, kakor pomlad, dokler fhe musga ni te- kozlia, fzer fe drevo skasi, Drugizh. Morefh veje tako odshagati, de bodo rane kar je narvezh mogozhc doli ali po- ftrani obernjene, de njim mozha ali fufha me- nj fhkodva. Tretjizh. Morefh vfe rane po drevefu s’ masilam sakriti, ali kar je fhe holjfhi, pofmo- lene sgrete pertene saplate nanje pertifniti, in pred luftam obvarvat. Zhctertizh. Zhe je pomlajeno drevo kaki- ga puftiga plemena, ga po novih mladikah lah¬ ko prezepifh s’ shlahtnim zepizhi, pa mu ne- fmefh pozepit vfih mladik eno leto, fzer hi golo deblo bres selenja, savoljo pomankanja shi- vesha is lufta oflabelo, ali pa fe pofufhilo. Petizh. Tudi rodovitne velike drobnize, ali lefnike lahko sato pomladifh, de jih potlej po novih mladikah lahko prezepifh in poslilaht- nifh. Tako bofh v’ malo letih, is divjiga drevefa obilno shlahtniga fadja dobil, S. 61. Kajs' drevejam, Jtoritij ktero roditi nozhe? Zhe je drevo mlado, in mozhno v’ raft shene in lef redi, kar fe na lepih raftnih mla- r 55 dikak fposna, ni drusiga treba , kakor pozha- kati, de drevo k’ 1’voji premoshnofti pcrraftc fadje rodili, kakor moremo per vlih shivalih premoslme rodovitnofti zhakati. Drevje ni ka¬ kor shito ki ga pomlad fejefh, v’ jefeni ske mla- tifh in vsliivafk. Nektero drevje je tudi taziga plemena, de posno roditi sazhne, pa tako drevje veliko let dozhaka in slo rodi. Drusiga plemena drevefa imajo to laflnolt, de le vlako drugo leto rode. Nektere pa dve leti imajo in v’ tretjim pozhi- vajo. Tudi tako drevje dolgo terdno oftane, in veliko dalej rodi, kakor uno ktero je vfako leto polno. Zhe je pa drevo popolnama dorafheno, in vender ne rodi, preglej kje je sadershik. Ali je'sadershik v’ koreninah ali v’ deldu, ali v’ ve¬ jah, ali pa is lufta, ali ga pa kaka bolesen du- fhi. Kader urshah najdefh mu lahko pomagafh. §. 62. Kako Je drevefa pomaga zhe je v’ semlji per koreninah sadershik nerodovitnofti ? V’ pufti semlji ali v’ lerdi mertvizi drevo ne more roditi, kir komej puftiga shivesha sa lef in sa perje dobi, de revno shivlenje ohrani, torej zvetnih popkov sa rodovitnofi ne ftori. Takinu drovefu le more semlja globoko okopa- 56 ti in sboljfhati, de korenine vezli in boljfkiga skiveslia dobe. Narbolj fe pa takmu samorjenzu pomaga, zke le okopana perlt tam kjer fo v’ semlji fe- favkc, s’ skvinfko krijo polije, pa ne na gole korenine, fzer bi jim flikodvalo, sato fe more kri s’ perftjo smefhati, ali pa med vodo politi, de pozhafu h’ koreninzam pride. Ravn tako do¬ bro je rasfekljano mefo, mesra ali ftaro ufnje, tudi ftolzhene kofti, parklji , rogovi, merlve zkebelje in kaj taziga. Ravn tako dobro je k’ drevefam polivati pomije, ali voda v’kteri fe je mefo pralo. Vender blata ali gnoja is kukinfki- ga lijaka nikar k’ koreninam drevefu ne devaj, kir je premozhen in drevju fhkodliv. S- 63. Kako je drevefu pomagati , zhe ima v deblu sadershik rodovitnofti ? Zhe ftaro drevo she tako debelo in terdo fkorjo saredi, ali pa mu laft.ne veje tako fenzo ftore, de ga folnze ne more obli jati in mu lefa sadofti greti, ne more sadu roditi, kir rnusga ne more po lefu rozhno tezhi, in tiftiga skive- ska ki ga is korenin in is perja dobi, k' rodo- vitnofti perpravit. Sato malo, ali zelo nizk zvet- nih popkov ne ftori, in fadja ne rodi. Takmu drevefu fe kmalu pomaga: Zlie mu vfo ftaro in mertvo koško zkifto vsamefk, in ga 57 vczhkrat s’vodo omijcfh, tudi s'fuknam opla- sifh ali s’ metlo ometefh. Pa mu morefh tudi tifte veje na folnzkni ftrani vsoti, ktere mu fen- zo delajo. §. 64 . Kdaj je v’ vejah sadershik rodovitnosti p er drevji ? Zhe ima drevo toliko goltih vej, de fe ne le med feboj tako tope, de jih folnze sadofti greti nemore, ampak musga komej lef in perje presliivi, in sato le lefne in perne popke nafta- vi, in tedej fadja ni. Tako drevo morefh slo obresat, in veje po¬ re dkati, de folnze vfe drevo od verha do dna dobro sgreje, in musga, kir ima menj vej mozhnej poftane, de ne le lef in perje redi, ampak tu¬ di fadje rodi, §. 65. * Kako je drevo is lufta sadershano fadje roditi ? Od lufta in hudih vremen, je drevo od ro- dovitnofti fadja sadershano, ali tifti zhaf, kader sa prihodno leto popke dela, ali ob zhafu zvet- ja, ali pa posnej. Koliko mras, fufha ali pre¬ velika mozha fadju fhkodva, vlak ve. Hudih vr,cmcn mi ne moremo odverniti, fkerbeti mo- 8 58 rcmo drevju pomagati, de mu bodo take nevar- nofti menj fhkodlive, §. 66 . Kako nepridno vreme rodovitnojt drevja v popkih fkasi ? Vezhdel vfe drevje tri ledne, in fzer en teden pred krefam, in dva po krefu pa tudi ne- ktero pred, nektero posnej v’ rafti pozhiva, de tifti zhaf musga (fok) ne slične v’ lef, ampak rav¬ na popke sa prihodno leto, in fzer troje: zvet- ne, lefne in perne. Zhe je tifti zhaf prav toplo in tiho vreme, de fe musga po vfim drcvefu sa kosho sadofli fpari, in fe k’rodovitnofti pcrpravna ftori, ve¬ liko zvctnih popkov is mladik poshcne, is kte- rih ho prihodno leto zvet in fad. Zhe je pa tifti zhaf dolgo deshevno, mer- slo vreme, ali zhe gorni mersl veter vlezhe, de fe musga fpariti nemore, ali pa zhe je taka fu- fha, de korenine dofti rnozhe nimajo, in musge pomanjka, drevo nemore zvetnih popkov nare¬ diti, ampak poshene kumerne, lefne in perne popke, in pomlad ni zvetja ne fadu.' Tega mi ne moremo od verni ti, vender je to vediti dobro, kir she o krefu bomo is vremena vedli, al bo sa naprej fadje rodilo ali ne. Ta¬ ko bomo vedli fuho fadje sa prihodno leto per- hraniti, ali pa ga prodati, zhe rodovitnoft kashe. 59 §♦ 67. Kako Je na drevji zvetje fkasi j de nodovit- noft sgubi? l) Zhe fadno drevo pred zvetje pokaslie ka¬ kor perje, more kmalo vfe zvetje odpa- fd, kir nima tiftiga potrebniga shiveslia, ko ga skos perje is lufta dobi. Sato fe zvetje nemore sadoft isgoditi, in na lefu urafti. Le takrat je upati, de bo zvetje oftalo in fadje sredilo , kader v’ perji zvele. Torej zhefhplje, kir vfako leto zveto, pa le vezhdel bres perja, malokdej obdershe. 2 } Zvetje fe rado fkasi in odpade, zhe ne- smerno gofto zvete, kar fe pofebno por mladih drevefih vidi, kir musga nemore vfega zvetja, perja, in mladik s’ shivesham saloshiti, in ga ohraniti, sato ga veliko f odpade. Temu fe pomaga, zhe en del zvetja potergafh, in le toliko puftifh, ko¬ likor ga drevo preshiveti, in potlej fadja sredit samore. Tudi fe mu pomaga, zhe mu tifti zhaf vezhkrat korenine s’vodo sa- lijefh, de bo musga drevefu mozhnej gnala, in zvetje shivela, 3} Se zvetje fkasi, zhe ob takimu zhafu zve¬ te, kir fe savoljo nepridniga vremena k’ rodovitnofti oprafhiti nemore. Vfako zvet- 60 je, kakor hitro fe is popka raspihne, ima slic rodivni prah na zvetnih hunzhizah, kteri fe kakor komcj vidna megliza po zvelji sakadi, de v’ dno medene roshize pade, in jo rodovitno ftori, kakor hitro kak veter zvetezh drevo samaja, ali pa zhc ga zhebele od zvctu do zvetu prenafhajo. Prav dobro ftorifh zvetezhim drevefu, zhe ga nektere jutra, kader she rofa sgine, poma- jefh, de rodivni prah k’ fvojmu namenu pride. Zhe je pa ob zhafu zvetezhiga drevja dolgo de- shevje, ali pa zhe gorni veter vlezhe, de fe ro¬ divni prah na drevji sakaditi nemore, ali pa fe v’zvelji pofufhi, je rodovitnoft fkashena. Tudi topi jug zvetje pofebno shlahtniga fadja ofmodi. Ravn tako fhkodliva fadnimu zvetji je jutranja megla, ktera is mozhernih do¬ lin pride. Nobena rezh pa tako hitro zvetja ne fkasi, kakor blifk, ktir tako luftno kiflobo pre- zhudno naglo zhes zvetje rafhiri, de prezej ri- javo poftane, in kmalo odpade. §. 68. Kaj velikrat rodovitnim drevefu fadje kon- zlia_, preden dosori ? Ako fe ravno rodovitnoft fadja v’zvetji le¬ po pogodi, je vender fhe v’ nevarnofti, kir ga dolga fufha, ali obilna mozlia, ali tožba ali pa rija fkasi, in konzha, «1 §. 6g. Kako je v’ fdni JuJhi ali v veliki mozhi drev¬ ju pomagati? V’ filni fufhi drevefam perlivaj. To poma¬ ga drevefu ne le takrat kater zvcte, de mu zvetje ne odpade, ampak tudi posnej, zhe je fadja polno, de mu musge ne smanka fadje pre- shiveti, in ga rediti. Nar polrebnejfhi pa je fadnim drevju, zhe mu je fuho, takrat perlivat, kader zvetne popke sa prilmdno leto dela. Zhe pa v’ dolgim deslievji mozha drevju flikodva, kar fe na perji posna, zhe rumeni; hiti, kakor hitro fe svedri, semljo nad koreni- nara okopati, de fe nepotrebna mozha naglo sgubi, in fe perft ofufhi, in fonze laglej ko¬ renine ogreje. Velikrat tudi pomladanfki mras zvetju flikodva, pofebno sgodnim shlahtnim fadju, zhe po mersli nozhi gorak dan pride, Smerslina je pa le takrat fhkodliva, kader jo folnze na gl o otaja. Drevefu bofh pomagal, zhe mu fcnzo liaredifh, de fe pozhafu ogreje. Tudi je do¬ bro smerslo drevo, po vejah in koreninah sju- trej s’vodo pofhkropiti, de smershni mozh od vfame. Tako fe pomaga majhnim drevefam. Velikim drevefam pa v’ smershni tako poma¬ gaj. Sjutrej kader je smerslo, pred fonzhnim is hodain sakuri na vertu velik ognj, de ho velik 62 debel dim po vertu, kteri bo drevje pozhafu o tajal. S- 7 °» Kako fe fadno drevje perfili s de nam. po na¬ jin volji roditi more ? V' novizh je snajdeno, de flednje nerodo¬ vitno drevo fe lahko perfdi, de more zvetne popke narediti, zvefti in roditi. To fe naredi tako le: Sberi fl na drevefu eno ali vezh vej, in jim do lefa dva pauza od debla, okrog in okrog kosho prereshi, malo vifhej pa ravno tako, pot¬ lej tifto kosho, ki je med sgornjo in fpodnjo sa- reso na okroglo olupi de fe bo lef vidil, kakor fe na fmreki vidi, kader is nje koshe košar na- redifh. Zhe je veja kakor rozhnik debela, mo¬ re olupik kak masinz fhirok biti. Tako bo dre¬ vo, ktero je k’ zvetji perpravljeno zvetje obder- shalo, lepfhi fad rodilo, in pred ko drugi do¬ solilo. Zhe pa drevo takrat kader mu lupik vsa- jnefh, fbe popkov sa zvetje nima perpravl jenih, taki fzer tifto leto nemore zvefti, pa bo vender toliko zvetnih popkov perpravilo, de bo pri- Jiodno leto vezh zvetja ko perja in ladja polno. Tudi fe dado tanjkc veje ravn tako kokor s’ olupkanj, k’ rodovitnofti perfilit, zhe fe s’ mozhnim matosam tako terdo prevcshejo, de 68 musga sa koslio tezhi ne more, dokler zvetnih popkov ne ftori, ali pa zhe je drevo zvedo, dok¬ ler ne dosori. Potlej pa fe more matos ali fhpa- ga fpet odvseti. Urne mladike fe tudi k’ rodovitnofti perfi- lijo, zhe jih nasaj ali v’ ftran sakrivifh, nasdol ali v’ kluko perveshefh, kakor fe p er vinfkih tertah fhparoni delajo. Mladimu drevefu, ktero savoljo preobilne musge le na raft in lef shene, in sato zvetnih popkov ftoriti nemore, zhe ravno je she od- rafheno, fe k’rodovitnofti pomaga, zhe mu pufhafh in fzer tako le: Prereshi s’ojftrim vertnim nosham, fkon- zama po vfim deblu od krone do korenin kosho do lefa, in vlezi ta rif tako, de bofh na drugi ftrani nehal, kakor fi sazhei. Tako fe bo pre¬ obilna musga y deblu perdersliala, in rano sa- zelila. Veje in mladike bodo pa nameft obilne rafti, zvelne popke delale. Nekdaj fo vertnarji tudi drevje tako k’ ro¬ dovitnofti filili, de fo per drevefu ali v’fklano korenino sagojsdo, ali pa v’ prevertano deblo lefen klin sabili. Tako fe fzer drevo sa eno le¬ to k’rodovitnofti perfdi, pa oboje je sa drevo mozhno fhkodlivo. Pa uzheni fkufheni vertnarji, tudi novo snajiene kunfliti, drevefa k’rodovitnofti per- filiti, ne poterdijo in pravjo de je drevefatn 64 fhkodlivo, zhc fe urn olupik vsame pre fherok fe veja vfufhi, ino tako k’ rodovitnofti perlileno drevo k’ malo opefha. V. RASDELIK. OD BOLESEN SADNIGA DREVJA IN NJIH SDRAVIL, §• 7 1 * Ktere fo narnavadnejjhi bolesni per Jad- nim drevji ? Kakor fe per vfili shvalih na semlji vidjo mnogtcre bolesni, ktere jim shivlenje krajfhajo ali pa konzhajo, ravn tako fo fadne drevefa Lo~ lesnam podvershene, ktere jih v’ rafti tope, jim rodovitnoft in shivlenje krajfhajo, ali pa jih umore. Kakor pa moder sdravnik more vfe ko¬ lesni per ljudeh posnati, zhe hozhe pomagati, ravn tako more umen vertnar bolesni drevja pos¬ nati, de mu bo opravim zhafu pomagal in ga o tel. Narnavadnejfhi bolesni fadniga drevja pa fo te le: Rak. Trohliv shlambor. Smolika. Mana. Ofkrumbe, Mah. Sentej. Rija. Smerslina, Med- livoft. ( Suhoft, 65 S. 72« Kaj je rak j in kako Je iszeli ? Kader fe drevefu po deblu, ali po vejah rijave ali zlicrne lirafte pokashejo, in na dale] rapove bunke ali pa trohljive jamze narode, ktere fe po drevefu rasfhirjo, in smerej globo- kej v’lef fegajo, je gotovo snamnje, de drevo raka ima in je bolno. Drevo to bolesen dobi, zhe fe kosha rta deblu tifti zhaf, kader je musga tckozha med letam kaj odere, ah obdergne in rani, zhe kdo s’ vosam vanj sadene ali zhe fe veje ena ob dru¬ go plasjo, ali mu kdo v’musgi veje obfeka i. t. d. Tedej fe musga iszeja in od iufta in mozhe tako fkasi, de lef k’gnjilobi vname in ta fe po vfim drevefu rasfhiri, zhe fe mu kmalo ne pomaga* To bolesen bofh tako osdravil : Isrcshi k* nosham, ali isdobli s’dietam vef gnil in bolh lef is debla noter do sdraviga, in rano s’vcrt- nim masilam samashi. Ako pa to bolesen na kaki veji najdefh jo gladko odrešili. Pa tega ne ftori po letu, ampak takrat kader musga no tezhe. Zhe je pa ta bolesen v’ drevo she tako safhla, de fe rakaft lef ncmore vezli zhifto isre- sati,' je samnjeno in drevo sgubljeno, kir hi fe mu bilo o pravim zhafu lahko pomagalo, 9 r 66 §. 73.1 Kaj je trohlivi shlambor in kako je takima drevefu pomagati ? Trohlivi shlambor je tata bolesen drevefa, de deblo v’ fredi tako isgnije, de drevo votlo poftane in dalej trohni, zhe je ravno drevo po koshi in sunajnim lefu sdravo in fadje rodi. Ta bolesen ni tako fhkodliva kakor rak, kir mar- fkako shlamborafto drevo dolgo fadje rodi, pa njegovo fadje ni tako dobro, kakor od sdraviga drevefa. Ta bolesen ima fvoj sazbetik narvezbkrat od napzhniga zeplenja, zhe fe rana per zep- lenji ne s’ vofkam, ampak s’ perftjo samasbe. Od tot pride, de fe lef sazhne v’ fkladu fufhi- ti, zhe ravno fe kosha zhes sarafte, oftane v’ fredi puhlo, in naprej gnije. Velikrat dobi dre¬ vo to bolesen, zhe fe mu verh odlomi ali od¬ rešite , pa fe mu rana ne sazeli de od mozhe gnije. Al pa zhe ,je bila korenina per prefajenji gerdo raszepljena, ali pa potlej od mifbi oglo¬ dana , gre gniloba od dna prot verbu po vfim drevefu. Talumu drevefu fe tefhko pomaga, kir fe bolesen pred ne posna, kakor kader she pre delezh sajde. Vender samorefh nekoliko po- magati, zhe mu per tlah deblo toliko v’shlam¬ bor prefekafh, de troblivoft in zhervojednoft 67 is njega poftershefh, in mozho odpelefh, de tako hitro naprej ne trohni, in dalej fadje ro¬ di. Pofehno s’mladim drevefzi je treba umno ravnati, de fe jim kaka holesen po nerodnim ne saftavi. Torej drevja nikoli drugazh ne žepi kakor po uku tih hukviz, in tudi vfe rane v’ korenini ali v’verhu vfelej s’vofkam sazeli, de bofh sdrave drevefa sredil, ktere ne bodo shlam- borafte. §. 74 * Kaj je fmolika per drevji in kako fe jzeli ? ^Smolika je belesen, kader drevo po kosbi zherno ali dimafto perbaja, ali pa musga is nje¬ ga folsi, fe kakor fmola fterdi, in grampafto bunko naredi, kar s’zhafam drevo konzba. Ti bolesni je le kofhizhno fadje podversheno, po- febno marelize, brefkve in zhefhnje. To bolesen dobi drevo, zhe v’ maftni ali mozherni semlji, ali pa bliso kake gnojnize fto- ji, kir musga lefne shilize preobilno napolni, de fe sagofti in fkasi. Tudi vzhafih mras tako bolesen drevefam napravi, zhe pomlad naglo pride kader fo she mushevne, fe musga fterdi in fkasi, de kakor zherna fmola na kosho ven pride, in gumbo ftori. Tudi zhe fe drevo po letu rani, de fe mu lefne shilize potergajo ali odpro, de musga folsi, fe naredi fmolika. Takimu drevcfu, fmolikafto gumbo odre- 68 shi do sdraviga leta, in rano s’ zepivnim vofkam satnaslii in obveslii, de mozha in luft lefa ne fkasi, tako fe sna drevo sazeliti, obrafti in os- draviti. §. 76. Mi je mana tudi bolesen drevja ? Mana ali medena rofa, tudi meden pot imen- vana, je drevju flikodliva bolesen, ktera ftori de drevo ne le tifto leto malo, ali zelo nizh ne¬ rodi, ampak je tudi v’prihodnim letu gotovo nerodovitno. Mana ni drujga kakor v’ med fpremenjena musga, ktera je bila namenjena fad shiveti, iu fadne popke sa prihodno leto naftaviti. Zlie fe pa fkasi, fe more po perji ispotiti, kakor vidimo pomladanfki zhaf, vezhkrat na lirufliovim in jabelzlmim perji sjutrej med v’ kaplizah, veli- kral tako obilno, de fe po perji zedi, zhe ga zhe- bele in druge shvali pred ne popijo, preden ga folnze sgreje. To pa je drevefu slo fhkodlivo, kir fe ob nar boljfliim zhafu, nar shlahtnejfhi del rodovivne musge sgubi, in drevo sa prizlieo- zlie in pribodno leto oflabi. Tudi perje po tem fhe dolgo pikafto in kakor polimano ofta- ne, de je veliko menj perpravno k’pridu dre- vefa flushiti. Medena mana je tedaj drevju slo flikodliva bolesen, zhebelarji pa fe je po ne¬ umnim vefele, in menijo, dc jim od neba roli. 69 §. 76. Kaj Jo ofkrumbe na drevefu ? Ofkrumbe fe potem fposnajo, kader kosha na drevefu sazhne od dna prot verhu dimna ali fajafta, fzhafama pa hraftova in grapafta perha- jat. Drevo nelia rafti in medli, dokler fe vfu- fhi, zlie fe mu pred ne pomaga. To bolcsen dobi drevo, zhe v’ pufti semlji rafte, in ga po letu vrozbina slo prepezbe, tako fe mu musga skasi in tako bolesen naredi. Ilozbefb tako drevo szelit, mu odrešili vfo bolehno kosho do sdraviga lefa, in ga s’vert- nim masilam obveshi. Yfe drugo deblo pa po gofto s’vodo vmivaj in obdergni, tudi h’ kore¬ ninam perlivaj, in kar je mogozhe semljo sbolj- fbaj, tako bo drevo kmalo osdravilo, §• 77 - Alije mah drevjufhkodliv ? Mah je drevju tako fhkodliv, de ga ne le nerodovitniga ftori, ampak s’ zhafama tudi vfu- fhi, zbe ga slo prevsame, kir ne le narbolj musgo is drevefa ispije, in mu rodovivni sbi- vesh is lufta odvsame, temuzh fe tudi fhkodlive slivah in zliervi v’njcin sarcde, in drevo po- 1'cdcjo. Mah rafte rad po drevefu, ktero v’samokli semlji ftoji, ali pa žlic je v’salifhji, de veter m folnze mokrote fprot ne pofufhi. V’ deshevnih Jotah fe mah. nar raj naredi. Mah fe tudi is frojga femena po drevji safeje, in fe po vfim vertu rasfhiri, kteriga veter is eniga arevefa na drusiga prenefe. S’ maham porafheno drevo fe more nar- pred ozhiftit, vef mah po deblu in po vejah ofter- gat, in tifte veje vfe odresat, ktere fo she s’ maham prevezh sagofhene, ali zlo fkashene. Potlej fe more vfe drevo po deblu in vejah, vezh dni sapored s’merslo vodo vrni vat, in s’kerta- zho ali omelam obdergniti, ali pa s’ flamnato metlo ofhvigati. Narboljfhi pa je, zhe drevefa vfake tri leta s 1 apnam pobelifh, To drevju dobro flushi, in fzer: 1) £ Se vef mah na drevji naglo pofufhi, in drugi -srafti nemore. 2) ( Se s’apnam salega gofenz in drugefhkod- live shvali, ki fe po ispoknah sa kosho vgnesdijo, pokonzha in vmori. Tudi pot¬ lej dokler drevo po apnu dufhi, metuli bliso ne pridejo, kteri gofenze saleshejo. 5) Taki belesh ftori drevefam gladko kosho, ga pomladi, k’rafti in k’rodovitnofti ve¬ liko perpomore, in drevje per sdravji ohrani. Dobro tedej ftorifh, zhe vfe fadne dreve¬ fa pomlad, kader musga naftopa, v’ fuhim vre- n menu s’ apnara pobelifh, kakor fe hifhe belijo^ farno malo bolj goft belesh naredi, §* 78 . Kaj je fentej na dreveju ? c Sentej je kolesen, ktera ne sadene zeliga drevefa, ampak le eno ali pa vezh vej. t Sentja- va veja ne rafte in nerodi, ampak le nori, to je, kratke prav kofhate od drusih vej raslozke- ne mladike posbene, in je viditi, kakor goft germizh ali metla, ima bolj dimno sagorelo far- bo, kakor druge veje, in nikoli ne rodi. * Ta kolesen drevefa fzer ne vfufhi, pa mu vender rodovitnoft smanjfhuje, Sazhetik le ko¬ lesni je v’ lefu in njegovih shilzah, ktere je nek¬ daj smerslina fkasila, kterih musga ni premog¬ la prav osdraviti, kir taka veja vezh del na sdol vifi. V’ taki holesni fe drevefa drujga nemore pomagati, kakor vfe fentjave veje mu zhifto pei* deblu odshagati, ali odfekati, in rane s’ vert- nim masilam sazeliti, S. 79 - Kolk /ort je rij a na fadnim drevji ? Ta bolescn fe najde per koreninah, in pef rerhu drevefa. Zhe drevo v’ shelesnati semlji rafte, sazhno ob velikim deshevji, male kore- ninze po konzeh rijave, potlej zherne pofta- 72 jat, iroliljoti in gojiti, drevo dobiva rumeno perje in fe pofufhi. Takima drevefa ni drugazh pomagati, ka- .^kor zhe jevrtie majhno, de ga hitro iskopafb, in ga v’ koreninah perrcshefh in drugam pre- fadifh; Zhe je pa drevo she odrafheno, mu od¬ kopaj korenine in jih perreshi, s’ drugo perftjo safaj, in tudi mu nekej vej vsemi, in pa mo- zho, ,mu od korenin odpelaj, zhe mu voda sa- ftajg.' Tlko fe bo drevo issdravilo. V’ šlmlesnato semljo tedaj ni dobro drevja faditi. Fosnal jo bofh is pokufa ali is teshe, bir je^ veliko pesnej kakor druga perft, in zhe jo v’ mozlj,en ogenj denefh, fe is nje tefhka shlindnf naredi. Zhe pa tako semljo s’ drugo rahljizo smefhafh, ho dobra sa drevje, Po verhovji drevja fe rija naredi, zhe po vrozhini naglo mcrscl desh pride, tedej perje, mladike in fadje dobi rijave pike, ktere drev¬ ju fhkodvajo, ga v’rafti mude in fadje fkase, de kmalo odleti, ali pa ne prav in kafno do- sori, §. 80. Koliko smerslina drevju f hkodva ? Po simi malokdaj kako drevo posebe, kir je musga fterjena. Le takrat kake mehke bref ■ kve, marclize ali zhefhplje po simi osebejo, ?s zhe po deshji ali po jushnim fnegi, na naglim taki hudi mras pride, de fe po nozhi na mla¬ dikah led ftori, po dnevu pa fe fpet od folnza otaja. Slo fhkodliva je smerslina jefen in pom¬ lad, kader je musga tekozha, in drevo v’rafti. Kaderkoli v’jefen v’toplim vremenu, fhe sele- ne in raftne mladike drevefa, na naglim kak hudi mras pohiti, dokler fhe nifo v’ lefu vtcr- jene in sa simo perpravljene, takrat tekozha mus¬ ga pjo tanzih mladikah smersne, in drevo ofla- hi, ali pa fe pofufhi. Ravn tako je pomladanf- ka smerslina fhkodliva, vender le tiftim sgod- nim drevju, ktcro v’pervi toploti sgreto, kma- lo sazhne berft poganjati. Zhe fe pa hudi mras poverne, tekozha musga v’ zvetji smerne, in drevo po berftu ali zvetji osebe, de fe mu ro~ dovitnoft fkasi, in raft samudi, ali fe zelo po¬ fufhi, zhe fe mu ne pomaga. §. 8l. Kako fe drevje pred smerslino obvarje ? De bofh drevje pred jefenfko smerslino obvarval, tiftim mladim drevefam, ktere na¬ vadno ne nehajo rafti, in fe njim perje ne ob¬ leti, dokler jih mras ne pofili, kakor hitro fe je smersline bati, varno perje potergaj, vender ne vfiga na enkrat, ampak vfaki dan ga neko¬ liko od sdol prot verhu ofmukaj, s’ tem bo shi- vesh is lufta drevefu smajnfhaa in odvset, d« jo 74 neha rafti, in musga fe fterdi v’ Iefu, Tako fe drevo pred mrasam uterdi, in sa simo perpravi, de mu mras ne fhkodva. Ako tega ne ftorifh, ti ho perva jefenfka smerslina veliko mladih drevefiz, ktere imajo velik ftershen, mlad raften lef, in dolgo teko- zho musgo, po verheh pofhkodvala ali kon- zhala, Zhe je po simi oseheno drevo fhe mlado in mozhno, ga fhe s’tem obvarvafh, zhe mu sem- Ijo nad koreninam, s’ fuhim gnojam ohloshifh, kteriga pomlad prezh vfemi, rane in fpoke mu s’ fmolnatmi saplatami, pred luftam in pred rao- zho oh var vaj, in kar je o s eh eni ga po vejah al po deblu, pomlad vfe obreshi in otrebi. Pred pomladanfko smerslino drevje obvar- jemo, zhe ga v’ musgi in rafti toliko sadershi- mo, de sazhne posnej gnati, to je takrat, ka¬ der fe ni vezh nevarniga mrasa bati. To fe sgo- di, zhe okoli tiftih drevef sgodniga fadu, kte¬ re po navadi fvoje natore, musgo sasheno, ka¬ kor hitro sima odmekne, ledu ali fnega na de¬ belim natlazhimo, de korenine dalej zhafa mer- sle oftanejo, in posnej musgo sheno. Tudi je dobro takim drevefam s’flamo, s’fmerezhjam ali s’kako drugo rezhjo fenzo ftoriti, de jih fonze’ pre sgodej ne fpari in musge ne ftopli. Mlade shlahtne drevefiza s’maham ali fla¬ mo poviti, de bi fe pred smerslino obvarvale, 75 prAvjo de ni dobro; sato kir mah in flama mo- zho v’ febi dolgo zhafa dershi, ktera je drevju vfelej fhkodliva. Drevo pa na fuhim vetru in na proftim luftu veliko loshej smerslino prefto- ji, kar naf fkufhnja uzhi. §. 82. Kaj je s’ oseb lenim drevefam ftoriti? Zhe je kako drevo po simi poseblo, ga do prihodne pomladi per miru pufti. Zhe je pomladanfkassmerslina drevo pofhkodvala, mu perje ali zvetje pofmodila, mu hiti pomagati. Varuj ga narpervo pred naglo fonzhno toploto po smerslini, ktera mu vezh fhkodva, kakor mras. Sato je dobro, zhe je mogozhe de ose- blenim drevefu fenzo ftorifh, zhe ti jafni dan fonzhno toploto osnanuje. ,Skufhnja uzhi, de zhe bolj po zhafu fe smerslina otaja, menj je drevju fhkodliva. Tiradi bofh takimu drevefu dobro ftoril, zhe ga enekrati s’merslo vodo po vejah oblijefh, ali pofhkropifh preden ga foln- ze isgreje , voda bo fhkodlivo smerslino is drevefa potegnila, in vfo nevarnoft odvernila. Zhe fo drevefa velike, de jim s’vodo in s’ fenzo nemorefh pomagati, fkufi sjutrej sgodej s’goftim dimam, po zhafu smerslino na njih otajati. Pomladi dobro drevefa preglej , in zhe vidifh kteriga osebleniga, mu vfe osebene mla- IG d it e in veje, do sdraviga lefa zhifto odrešili, ktere fe sposnajo, zhe imajo dimno kosho, ri- javi ali rudezhkafti lef, in ofuhe shilze. Zhe je drevefu vfa kosha osebla, lef pa vender sdrav oftal, mu vfo mertvo kosho vsemi, in s’ vertnim masilam vfega pomashi. Potlej mu Teje prav na kratko pcrreshi, in per koreninah perft sboljfhaj, tako fe bo fpet obraftlo, §. 85 . Kaj je medlivoft drevja ? Medlivoft drevja je, kader drevo sazhne medleti, de neha rafti, perje fe sazhne rume¬ niti, in s’ zhafama fe popolnama pofufhi, zhe fe mu o pravim zhafu ne pomaga. De fe pa takimu drevefu pomaga, je treba vedit, od kod njegova medlivoft pride. Zhe fo korenine na vertu, ali per njivi kaj froviga, ali shvinfkiga gnoja dobile, ali do kake gnojnize dofegle, takimu drevefu ni vezli po¬ magati, kir je she vfa nmsga fkashena. Zhe drevo ftoji v’mesini (v’mozlierni sem- Iji), mu po fkopanih grabnih preobilno mozho odpeli. Zhe je prevezh na fuhim, mu perli- vaj. Ako fo mu podgane ali mifhi korenine og¬ lodale, mu jih obreshi in samashi, tudi sem- 1 jo satlazhi in nekej yej poreshi, tako fe mu fhe pomaga. 77 §. 84 . ! Ktero bolesen imenujemo fuhoft ? c Suhoft drevja je, kader fe drevo od verha doli sazhne fufhiti, in od leta do leta bolj pe- fhati. Zhes dalej mu vezh mladik vfahne, ved¬ no menj rodi, in mu tudi fadje ih perje pred pravim zhafam odpade, dokler fe popolnama pofufhi, zlie fe mu pred ne pomaga. - Sazhetik te kolesni je narvezhkrat v’ kore¬ ninah in v’semlji. Zhe je divjak v'pufti sem- Iji raftel, in neprefajen prezej tam zepljen bil, tako je zelo fvojo ferzhno kerenino, na ravnoft v’ mertvizo gnal, de malih fefavk in rodovitnih koreninz ni ftoril, šoto fe more fufhiti, kader njegova ferzhna korenina, v’ globoko terdo mer¬ tvizo ali do fkale pride, kjer shivesha ne do¬ bi, zhe nima doft poftranfkih koreninz. Taki- mu drevefu fe pomaga, zhe fe mu nove kore¬ nine ftore, kar fe tako le sgodi: Odkopaj mu mertvo perft od korenin, dok¬ ler nar dalej morefh, potlej koreninam v’ vezh krajih olupili vsemi, kakor fe olupik vejam vsa- me, de fe k’ rodovitnofti perfilijo, Glej §. 70» Potem korenine prav s’dobro perftjo perfuj, in tako perlivaj, de bo zelo poletje smerej vashna perft, vsemi mu tudi nekaj vej prezh, in vfe to /tori pomlad. Tako bo drevo tam kjer fo mu bli olupki vseti, veliko novih koreninz naredi- 78 Io, in fe v’koreninah pomladilo, ho lepo raft- lo in flie dolgo rodilo. Pa ne le bolnim, ampak tudi sdravim dre- vefam, zbe imajo malo korenin, fe na tako vi¬ ško veliko pomaga. §■ 85 . Kako fe drevefa v" sdravji ohranijoin pred bolesnam obvarjejo ? Kdor hozhe sdravo, terdno in dolgo ro¬ dovitno drevje imeti, more fadne drevefza, she od sazhetka tako sredid in ofkerbeti, de jim ne bo perloshnofd k’kolesni dajal, ampak jih v’ sdravji ohranil. Satorej ne ifhi po hoftah pertlikaftih div¬ jakov sa fvoj vert, kteri savoljo flabih molo pridnih korenin radi bolehajo, ampak drevefi- za fi is pefhek sredi, de bodo dobre korenin- ze, sdravo musgo in lepo raft imele. Kar bofh zepil ne mashi s’ llovzo ampak s’vofkam, in kjer odreshefh in drevo ranifh, sazeli s’ vertnim masilam, de fe ( v’ lef kaka bo- lesen ne vlese, ktera bi drevo konzhala, kader bi nar bolj roditi imelo. Trebi drevje svefto vfako leto, ne pufti de bi ga kaka bolesen pofedla, in ftori vfe tako, kakor te te bukvize uzhe, tako ti bo vert poln lepih fadnih drevef, k’velikim vefelju in k' obil¬ nimi! dobizhku, tebi in tvojim otrokam, 19 VI. RASDELIK. OD SHIVALI, KI SO DREVJU SIIK ODLIVE. §. 86. Ktere shivali fo drevju narbolj fhkodlive ? Nar nevarnejfhi fadnim drevju, in fhkod- live shivali fo : Sajzi, mifhi, gofenze, tizhi, kebri, mrovlje, lefne ufhi, ofe ali ferfbeni, in vezh tazih, kteri v’ drevji ali shivesha ifhejo, ali v’ njem fvojo mlado salego ftore, de drevju fhkod- vajo ali ga konzliajo, §. 87. Kaj sajz drevju fhkodva ? De fajz drevefam fhkodo dela, vfak ve. Pofebno v’ hudi simi sajz vfe mladike drevefza, narrajfhi pa jablane in hrufhke zhifto obje. Tu¬ di velike debla, ktere imajo gladko kosho vzha- fu tako ogloda, de fe tefhko vezh obraftejo, kir sajzhja kakor tudi kosja flina je nar hujfhi ftrup sa drevje. Torej je treba mladiga fadniga drevja, fkerb- no pred takim fhkodlivzam varvati. Nekteri po simi mlade drevefza v’flamo povijajo, de jih pred sajzi obvarjejo, pa to ni pridno, pod fla- mo v’ simfki mozhi drevo rado posebe. Bolj- fhi je bodezhiga tern ja okoli drevef navesati, de sajz bliso nemore. Nar boljfhi pa je dre- 80 vefa s’ apnom namasat ali pobelit. Pobeleniga drevefa fe fajz nikolj ne loti, in drevo tudi lep- fbi rafte. Zhe je pa kako drevo sajz ogrisel, mu nag¬ lo rano isreshi, in. s’ vertnim masilam sazeli, fzer fe bo lef dalej fufhil, S- 88* Kako Jo mijhi drevju Jhkodlive ? Mifhi ne le vfjane pefhke v’ zhafu vfe zhifto poshro, ampak tudi odrafhenim drevefzam v’ vertni fboli korenine tako pogrisejo, de pom¬ lad vfe opadejo in vezh ne raftejo. Podgane pa tudi v’zhafu zlo veliko drevje, pofebno zhe je bliso poflopja, tako po koreninah, ogrisejo, de fe more pofufhiti. Kako majhno shlahtno drevo tako obvarvafh, zhe okoli njega nagoftim besgovih kolizhov nabijefh, kterih mifhi in pod¬ gane savoljo grenkote nikoli ne prejedo. §• 8g. Kako Je dado gofenze konzhati ali faj smajnfhati ? Koliko gofenze drevju fhkode ftore, vfak ve, kir perje in zvetje tako objedo, de ne le drevje v’rafti vftavijo, ampak sa tifto in pri- hodno leto nerodovitno ftore. De bi to fhkod- livo shval konzhati ali faj kaj smajnfhati samog- 11, je treba faj enkoliko njih forte posnate, kte- 81 rili je vezli ko 40 plemen ali fort snanih, Nar- hujHii gofenze saleshejo v’ veliki obilnofti neka¬ ki neletezlii metuli, kteri okoli vfih fvetili is semljc pridejo, in po debla v’drevje slesejo, in po zvetnih popkih po famizh salego fpravijo, is ktere fe pomlad majhni zhervizhi isrede in zvetje narpred konzhajo, potlej pa fe po pei’- ji na milione raslesejo. Drugi metuli fvojo sa¬ lego v’ jefeni v’perje sapredejo , is ktere fe go- fcnzliize kader je drevje she seleno, isleshejo. She drugi metuli narode salego jefen po mladikah na drevji, de fe vidi kakor frebern perftan s’ fvetlim jagodami, ktere fe okoli S, Jurja oshive. Narvezh metulov pa ftori mlado salego sa kosho, in po fpoknjah ali flipranjah ftarih dre- vef, ali pa med rogovilam po vejah. Veliko je metulov, kteri fvojo salego isre¬ de v’ semlji. Veliko pa je tudi tazih de fhe le pomladi po perji fvoj sarod naftavijo, in fadju slo fhkodvajo. De bofh kar je mogozhe drevje pred takim fhkodlivim shvalim obvarval morefh. j) Vfako leto drevje zhifto otrebiti, in ftaro fkorjo oftergati, de nebodo metuli tako lahko salege vanjo naredili, in drevje bo sdravo. 2) Pobeli vfe odrafhene drevefa s’ apnam, ktero bo vfo gofenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in melule odvcrnilo, ji 82 de v’ apneno drevo nikoli ne kodo saiegtf delali. 3) Je dobro zhe v’ jefen okoli drevef semljo okopafh, tako bo tiftili gofenz salega vezli del konzhana, ktcre fe.v’semlji gode. /,) Bofh veliko fhkodlivih metulov konzhal, zhe tifte drevefa, ktere fo po letu golen- ze zhiho objedle v’ jcfeni od S. Lukesha do S. Andreja s’ popirjam preveshefh, in tifti popir s’ tizbjim limam vezhkrat na- mashefh. Pa gole koshe drevefa nikoli ne pomashi, to bi drevju lbkodvalo. Tu¬ di s’ prcdivam, dokler je fuho vreme je dobro deblo rahlo oviti, de fe metuli no¬ ter sapletejo in v’ drevo nemorejo. 5) Tudi bo gofenz menj, zbe metulje lovifh in konzhafh kakor morcfh. Svezhcr jih najdefb po vertnih roshah, in jili lahko pomorifh. P ono z Im ib metulov pa lahko polovifh, zbe po nozbi v’laterni luzb po- ftavifh, in okoli luzb limanze ali kake mah¬ ne mreshe naftavifh, de fe s’ peretnizami primejo, 6) V’jeleni in pomlad drevje vfelej dobro pre¬ glej, de bolh gofenzhno salego saterl, kte- rokoli po savitim fuhim perji, po mladi¬ kah ali po deblu sagledafh, odrešili in na ognji fosbgi salego, preden fe gofcnze po drcvji slesejo, $3 7) Zhe fo fe pa shc gofcnzc po drevji sleslc, vfak vezhcr posno in sjutrej sgodej veje potrcfi de bodo odpadle, pa fpodej kaj pogerni de jih vjamefh in pomorifh. 8) JNobena rezh pa gofenz bolj ne smanjfha in ne pokonzha, kakor nektere tize, kte- re fo she od Boga v’ to namenjene. Ti pridni varili fadnih vertov fo : Velika in mala fniza, mnifhzhek, plesovz, berkles, detol, pogorelzhek, tafhza, penza, in vezh lazih tizhkov, kteri od zliervov shive in drevefa od gofenz trebijo. Sato v’ tiftih vertih, kteri fo bliso hofte, ker je dofti takih tizliov, gofenze nikoli drevju veliko ne fhkodvajo. Tam pa, kamor taki tizhi ne doidejo, gofenze žele verte konzhajo. Ni tedaj prav take tizhike, kteri fo nafln veliki dobrotniki, loviti, in jih moriti. t Shc le pervaditi jih moremo v’ verte, de nam bodo bolj drevje od gofenz ozhiftili. Hvaliti moremo Boga, kir je nam take pridne shvalize vftvaril bres kterih bi fe gofenze tako pogmerale, de hi mi pazh malo fadja okufili, kar bi gofenzam oftalo. §. po. Kteri tizhi Jadju fhkodvajo ? , Kakor fo nekteri tizhi v’ fadniin vertu do¬ bri in pridni, kir gofcnzc in druge fhkodlivc 84 shvali po drevji oberajo, fo vendcr nekteri ti- zhi drevja vezh al mejn fhkodlivi. Taki fo: Shvishgavz ali gimpel, dlefk, fhinkovz, kof, flioga, vrana in vezh tazih fadnih fhkodlivzov. Shvisligavz in tudi dlefk po sirni in pom¬ lad, breskvi, marelzi, zkefhnji in tudi drugim drevju tako zhifto zvetne popke obere, de pot¬ lej nima kaj zvefti. 4 Shinkovz pa zhefhplovim drevju, kader- odzvcte, slo fhkodva, kir fadne bunzhize po verfti obira in je, in veliko jib savershe, kir je malo ktera sanj, torej veliko fadja konzlia. Ko¬ liko kofi, fboge in vrane fadju fhkodvajo, je vfakimu fnano. Takih fbkodlivib tizbov ni tre¬ ba po vertih terpeti, ampak loviti in ftreljati jih. Njih gnefda fe morejo poifkati in pokon- zhati, de fe njih fhtevilo smajnfba in fadje ob-' varva. §. 91 * Kako fo kebri jadjit fhkodlivi ? Vfakimu je sadoft snano koliko fbkodo kebri drevju ftorc. Kakor hitro fo kebri pom¬ lad fparjeni, in rodovitni ftorjeni kmalo v’sem- Ijo slesejo in veliko salege ftore, is ktere po folnzbni toploti oshivljeni zhervizhi pridejo, in fe po semlji na vfe kraje raslescjo. Ti beli zhervi, kakor jih vfak polna tri leta v’ semlji shi- ve preden fe v’ letezhe kebre fprcminc, in groš- 85 no veliko fhkode ftore, kir fpodjedajo ne le sliito in vfe felfha, ampak tudi oglodajo in fpod- jedo žele korenine mladim drevefizam, de fe morejo pofufliiti. Satorej je dobro, de fe letc- zlii kebri, kakor hitro fe perkashejo, kar je mo- gozhe konzhajo. jSkerbno jih tedaj vfelej sjutraj sgodej, dokler fo okorni, is drevja trefi, jih v’ pofode poberi. Potem jih popari, ali v’ vodi vtopi, in roshe s’njim pognoji, ali pa istrohlje- ne okoli mladih drevef potrefi, in zhuda lepo bodo rafde. $• 9 2 > Ali fo fhe kali drugi keberzhij de drevju fhkodvajo ? She drugi majhni keberzi fo, de drevju fhkodvajo. To je neka majhna shvaliza, veli¬ ka kakor en pfhenizhen sern, plivkaft selene fvetlezhe farbe, kakor fhpanfka muha. Dolgo- nof fe ji pravi, sato kir ima dolg rivzhek v’fhka- rjize , s’kterim raftne mladike na mladih dre- vefzih odgrise, de odpadejo. To pa ftori po fvoji natori savoljo salege. V' mehko mladiko ali v’ raften zepizh s’ rivzhikam jamizo sverta, in potlej tako majhen jajzhek noter snefe, de fe komej vidi, potem pa fpodej mladiko odgrise de na tla pade. Is te salege kmalo slese zher- vizhek, kter is mladike shivi dokler is nje v’ semljo slesc, ia prihodno pomlad letezh keberzh na dan pride. t Snize tudi takih flikolivih kc~ berzhov poifhejo in pokonzhajo, sato nekleri miflijo, de fnize raftne mladike pomladi odklju- jeo, sato fe zhes nje pokrivim jese. Kir pa ti dolgonofni keberzhi mladim po- febno v’novo zepljenim drevefizatn veliko fhko- do ftore, kir jim narlepfhi mladike pogrisejo, jih je treba poifkati in umoriti. Le preglej vfe perje po drcvefzu, in kader ga sagledafh, de na perefu fcdi, naglo podftavi klobuk ali dru¬ go pofodo, fzer fe prezej na tla verslie kakor ga pogledafh, vanj safopefh , ali roko prot njemu istegnefh in fe v’ travo fkrije. Odgrise- ne mladike poberi jin foshgi, de bo drugo leto mejn takih dolgonofnih kebeczhov, kir bolh salego konzhah , ' §• 9 ^ Kaj mravlje dvevju fhkodvajo ? Koliko fhkode mrovlje pofebno fladkim. fadju ftore, je vfakimu snano. Marelizc in bres¬ kve nazhno in svotlijo. Pa tudi zvctje fkase, in zelo mehke raftne mladike od shlahtniga drevja fladkih plemen po letu oglodajo, de ra-, pafto poftane. V' zhafih drevo tako pofedejo, de nerodovitno poltane. Zhe fe pa pod kore¬ ninam vgnesdijo, ga zlo konzhajo. Mrovlje je tedej treba is verla fpravit, in jih nikdar per ladji fhpogat. Zhe tedej mrov- fjiflie najdefli, ga s’lugam poli, ali pa s’k ro¬ pam popari. Nar hitrcjflu pa jili pomorifh, zhe jim medeno ali zukrafto vodo s’podafhnam smcfliano v’ kaki pofodi pod drevo poftavifh, in na enkrat bodo inertve ktere bodo to okufi- le. Pa to ftori takrat, kader zhebele ne lete, Iker bodo tudi one po linert tje prifhle. §• 94 - Kaj fo lefhe ufhi ? Lefne ufhi lo fzer majhne, pa fadnim drev¬ ju slo fhkodlive shvalize, kterih je 1'ila veliko plemenov, in fe naglo na milione sarede, in po mladikah in verheh shlahtmh drevef pofeb- eo po breskvah in zhcfhnjah rafhirijo in inus- go is perja in is mladik tako fpijo, de fe perje svije, in mladike rafti nehajo ali pa fc pofulhe. Kakor hitro sagledafh, de fo fe na drevefu ufhi saredile, tifto perje, kjer fe rede, rozlino jiolergaj in pohodi. Zhe fo fe pa she delezh po vejah in mladikah raflnrile, morefh vfe uflii- vo perje in mladike v’mersli vodi umiti in s kertazho ali s’ fhetjo odergniti, in fzer vezh- krat, de vfe ufhi odpravifh. Narboljfhi pa je, zhe is tobaka in shajf- nize mozhen lug naredifh, in vfe ufhive mladi¬ ke vanj pomozhifh, ali s’njim pomashefb, ta¬ ko bodo vfe ufhi na enkrat poginile, in drevo bo fpet lepo raftlo. Take ufhi v’ zhafih tudi tifta voda pomori , 5 v’ ktcri fe je krompir kuhal. Tudi fianamurja ali pa fajafta voda je sato dohra. Zhe eno ne pomaga fkusi drugo, kir vfako pleme lefnih ullii fe s’ drugo rczhjo fpravi in pomori, §• 95 - \ Kaj oje in JerJlieni Jadju fhkodvajo ? Ofe in ferfheni drevju ravn nizh shaliga ne ftorc, vender srelo fadje slo pofhkodvajo, kir marelize, brefkve, slilahtne zhefhplje in fladke lirufhke nazlmejo, svotlijo in fnedo, in tako nam fadni perdelk pomanjfhajo. Tudi te fhkodlive slivali je treba pomoriti in njih fhte- vilo smanjfhati. Poifhi njih gnesd in konzhaj jih. Zhe Te pa v’kako drevo v’fhkodo navadijo le morejo v’llafhe poloviti, ktere fo snotraj skle¬ dam pomasane, in na dnu vodo imajo. Sgorej skos osek vrat noter pridejo, in vtonejo. Zlics to je fhe veliko drugih, drevju ali njegovim fadju fhkodlivih slivah, in nevarnih fo- rashnikov in fhkodlivzov, ne le is lufia, ampak tudi polebno domazha shvina, in v’zliafih tudi hudobni ljudje, Sato fe more drevje pred vfim fhkodami, in nevarnoftmi, kolikor je mogozhe ohvarvali, ograditi, ali mu o pravim zhafu pomagati, in Vedno sanj fkerbeti. Krajnfki Verin ar, a I i Poduzlienje, v J kratkim veliko fadnih tl reve f sarediti, jili s’ zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k’ velikim pridu sala eliti. Od reje nifkiga drevj'a ali pertlikovzov in po- Jodovzov, in kako perdelano fadje k’ pridu obrazhati; de veliko sadene. Na fvetlobo dala zefartka kralieva drushba kmetifhtv« menvane (Irushke kmetiilitva. 11. Del. Y IJUBLANI;, untifnil N. od K 1 e i n m a y f, 18 3 4 . PREDGOVOR. l\dor ima dofti sernlje, prav fto- ri, zhe fi veliko vifokiga drevja v’ Tvoj vert safadi, ker tako drevje s’ majhno ftreshbo veliko fadu rodi, in tudi tra¬ ve pod njim sa shivino obilno srafe. Pa kuhinfke selifba pod vifokim dre- veli savolo velike fenze in nepridniga fvapu ne rafejo dobro; satorej, kdor malo femlje ima, in na enim vertu lkupej fadja in selifhov perdelk k’ shi- veshu potrebuje, bolj ftori, zhe fvoj kuhinfki vert s’ nifkim drevjam : s’ pertlikovzi (3Wčt(}frttUHtČn) safadi, ki majn fenzo delajo, in selifham ne fhkodvajo, fadja pa vender obilno rode. Tudi tifte proftore p er poflopju IV ob ftenah in sidovili, ker vifokim drev- ju rafti ne gre, je dobro s’ pertlikovzi obfaditi, pofebno tiftih plemen shlaht- nigafadu, ki is p tujih deshel pernefe- ne le v’ savetju in obilni toploti dobro Itore. Ker pa je dofti tudi takih ljudi pofebno v’ meftih, ktere drevje veleli, in fadje lubjo, pa femlje in vertov ni¬ majo, fi snajo drevefiz srediti, ktere na majhnim proftoru v’ pofodah na ok¬ ni ali ker bodi sgodej shlahtno fadje rode. Takih shlahtnih drevefiz tedej pertlikovzov in pofodovzov fi sarediti, in jeh k’ pridu in vefelju v’ rodovitnofti ohraniti, kakor tudi fleherne fadje k’ mnogim pridu obrazhati, de vezh od¬ rine, bo tukej poduzhenje v’ treh ras- delkih po pifano. I. RASDELIK. OD PERTLIKOVZOV. §• »• Kaj in kakfhni fo pertlikovzi? D A ertlikovze imenujemo tifte drevefiza, ktere fo she al od natore majhne poftave, ali jih mi s’ obresovanjem in s’ drugo opravo na vifoko gnati obranimo, in po nafhi voli k’ rodovitnofti perfilimo. Take fo marelze, bref- kve, man delni in shlahtne vifhnje, pa tudi brufhke, jabolka, zhefliplje in zhefhnje, zhe fo na take divjake zepljene , kteri imajo niško raft, in fe s'" umnim obresovanjem persilijo niške per tlah v’ taki podobi oftati, kakorlhus imeti hozhemo, ali kakorfhne fo sa tifti preftor, ker imajo rafti, nar bolj perpravno. Per si- dovih, ftenah in plankah je dobro rafpenja- kov ali fhpalirjov, to je takih pertlikovzov sa- rediti, kterih vejze fo tenko na dve ftrani po remelzah rafpete. Po oglih vertnih ki-ajzov bo¬ do turnzhaki ali piramidi lepo ftali, ki fo na okroglo v’ podobo turnizha ali fhtule obresani. Ob vertnih ftesah je prav zhe fe safade kot- laki, ki fo na obrozh srejeni, ali pa kronaki; 6 ki fo v’ gofto krono ali kuglo obresani, ka- korfhna podoba kolj komo bolj dopade. §• 2 . Kako in kam fe morjo pertlikovzi zepiti? De pertlikovzi ne bodo mozlmo kvifhko juali, in fe s’ obresovanjem loshej niško ob- dershali, jih morrao s’ shlahtnimi zepizhi prav niško per tlah na divjake majhne poftave ze¬ piti, in fzer jabelka na paradishne — ali fhent- janshave jabelzhika, hrufhke na kutne, zhefh- plje na zimbare, zhefhnje na gojsdne vifhnje ali indiaafc« mahalepe, brefkve na mandelne, na krehelne ali pa na laftne divjake, marelze pa žepi v’ krehelne, v’ zimbare ali pa v’ ma- ' elzne pifhkurje. De bo pa taku zeplenje do¬ bro ftorilo, je nar bolj, zhe marelze in bref¬ kve s’ popkam, druga fudjc pa kakor bodi, zepifh kar je blo she v’ pervim dela od 16 do 25 ftrani popifano. §• 5 . Kaj je per obresovanju pertlikovzov fploh vediti treba ? Ni teshejga dela v’ vfih vertnih oprav¬ kih, kakor pertlikovze prav obresovati, ker k’ temo je treba veliko snanja natore in laftnoft vliga drevja, fzer 1’e kmalo vezli flikode kakor prida flori. Kdor tedej hozlie pertlikovze um¬ no obresovati, more posnati zvetne, lefne in 7 perne popke, in raslozhiti rodivne, lefne in vodene mladike, pa tudi vediti: is kterih pop¬ kov bodo perne vcjze, is kterih pa rodivne fhibize k’ pridu prihodniga leta srafle, On more vediti, kako le drevefa ene ali druge podobe, ene ali druge forte fadu prav obre- sujejo, de perjetno podobo ftore, obilno ro- de in sdrave oftanejo. Yfe to pa fe tefhko s’ befedo pove, ali s’ popifvanjem poduzhi, ampak losbej is vidniga dela modrih vertnar- jov, kterili pa jemalo, in is rasumne Ihufhnje saftopi. Kdor pa vender hozbe in slieli pravi »a- popadik od umniga obresovanja pertlikovzov imeti more: 1 . ) Drevo preden ga obresuje dobro ogle¬ dati in preudarili. Zhe ima bolj semljo, vezli korenin in dofti proftora, vezh lefa fe mo pufti, in bolj na dolgo mo¬ re obresan biti. 2 . ) JNizh fe ne fme preš ursboba in premif- lika tje v’ en dan odresati. Yfak popek in (ledna vejza more fvoj namen imeti. Sraven zvetnib popkov fe more ufelej kak perni puftiti, de zvetje prezej po perju is lufta shivefb dobi, in nar konzhni popek more lefni biti, de nova mladi¬ ka is njega israfe. 3. ) Kader kolj fe mladika perreshe, fe mo- 8 re nosh v’ flitrizu popka od sad nafta- viti, in fprekama odresali, de en malo nad njim vun pride. Tako bo mladika, ki is popka poshene rano gladko saze- lila, de fe drugo leto ne bo posnala. Ako fe pa drugazhi in vifliej popka od¬ rešile, oftane fuhi tumpek, kter podo¬ bo drevefa kaši, in raftvu veliko fhkodva. 4. ) Kadar obresujefh mlade dreveliza per- Y0, drugo in tretje leto jih globoko na dva, tri ali flitir popke perreshi, de niško per tlah vejze flore, in lejoi pert- likovzi oftanejo. Zbc pa is napzhniga vfmilenja lepe verlme mladike žele ali dolge puftifh, bo drevo le na kvifhko gnalo, fpodej pa golo oftalo, in neper- jetno podobo ftorilo, kar fe lefhko vezli popravi. 5 . ) Mladim pertlikovzam fe more she s’ pervim in drugim obresovanjam taka podoba dati, kakorsbna je sa taifti kraj perpravna, ker bodo drevefa rafle, ka¬ kor fo ble sbe v’ §. 1. imenovane. Sa- torej fe morjo mladi pertlikovzi prav fkeTbno obresovati, ker le tifti popki fe fmejo puftiti, ker fo mladike in veje potrebne, vli drugi pa fe morjo odresati. 6i) Odraflieniga pertlikovza obreshi, kakor ti njegova raft kashe, zhe mozhno na 9 lef shene, mu pufti daleji mladike in rezh vej, fzer bo le lefne in vodene mladike gnal, pa ne rodil. Zhe ga pa pre malo obreshefn, bo le na kvifliko rafil, in od fpod medlih 7. ) Zhe obresujefh ftariga pertlikovza, ofter- sbi nar pred ftaro fkorjo zbiftu po njem, in otrobi fuhi lef, pa tudi rakafte rape in fuho trohlivoft po deblo s’ dietam isdobi, potlej mu gladko poshagej vfe tifte veje, ko fo pre gofte, nepridne, in nerodovitne, potem ga she le sazlmi po mlatikah obresovati in krajfhati na 3, 4 ali 5 ozhef, kakor natora drevefa potrebuje, od sdolej prot verhu. 8. ) Kader pertlikovze obreshefb, jim vfe rane po deblo in vejah s’ vertnim ma- silam, od kterga je blo she v’ pervim delu §. 35 rezheno, fkerbno samashi, prav dobro pa drevefam ftorifh, zhe jim fhe tudi vfe ranize po mladikah s’ raf- puflienim zepivnim vofkam s’ p en s cizam samashefh, de musga vun ne fvapi, in luftna kifloba lefa ne kaši. . §• 4- Ali fe J\mejo v Ji pertlikovzi enako obresovati? Kakor ima vfake forte drevje druge laft- nofti, tako vfake forte pertlikovz drugazhn* 10 obresoranje imeti hozhe. Hrufhke in jabelka imajo slo enako natoro v’ raftvu in rodovit- nofti, satorej ni veliziga raslozhika med njimi v’ obresovanju ; ali zbefhplje in zhefhnje, pofebno pa brefkve fo filno nevfhezhne v’ ob¬ resovanju, nekatere njih fort nosba zlo ne terpe. Yfi pei’tlikovzi kofhizhniga fadja gros- no radi obilno rode, sato naftavijo po dva zvetna popka vkupej in v’ fredi enga perniga, takim fe fme majhno odresati, vzhafih je pa žela mladika polna perprave sa z vet, in le nar verhni popek je pern; takim fe ne fme nizh odresati, ker zvetje bres perja odpade, ki mu shivesha is lufta manka. §■ 5 . S’ zhem fe pertlikovzi obrezujejo in trebijo ? Od nekdaj je bla navada per obresovan¬ ju drevef velke veje s’ vertno shago gladko odfneti, male mladike pa s’ savitim vertnim nosham poresovati; v’ novizh pa fo snajdene ojftre vertne klefbe, kakorfhne vidifh na ta- belzi Nr. 4, s’ ktermi zhe fo mozhne ftorjene, | fe ne le mladike, ampak tudi she debele veje l prav rozlmo in perpravno odfhipnejo. Nepo¬ trebne popke in novo pognane nepridne mla- dikize pa nar loshej s’ nohtmi pofhipljefh. Obresani mladi pertlikovzi po navadi mali- travna in roslmizveta veliko noviga berfta po 11 vejah in mladikah poshenejo, ta fe more prezh obrati, preden mladike ftori, ktere fo nepotre¬ bne, fzer drugim potrebnim shivefh krate, in drevefu podobo kaše. Ker drugo pomlad take nepridne mladike, in nerodne vejze bi mogle poresane biti, jeh je bolj v’ sazhetku k’ pridu drevefu sadufhiti, kakor v’ nemar puftiti. Sa- torej je dobro pertlikovze vezhkrat ogledati, in nad njimi ob pravim zhafu perresovati, od- ihipati, ali kar bodi popravlati. §• 6 . Kdaj je nar bolj pertlikovze obresovati ? Od jefeni, kader perje od drevja odpade, do pomladi preden musga sazhne tezhi, fe fzer kader bodi fmejo pertlikovzi obresovati, pa vender je nar boljflii fhufliza to ftoriti, kader she velki mras neha, ker mras in simlka mo- zha v’ novo ftorjene rane nekaterim obzhutli- vim drevefam tako fhkodva, de potlej medle, ali pa fe pofufhe. Zhe pa fledno ranizo obre- lanimo drevefu, kakor je blo sgorej v ? §. 3. 8. perporozheno, samashefh, je ravno tako dobro jefen in posimi, kakor pomlad pertlikovze ob¬ resovati. S- 7- Kako pertlikovze pervesovati ? Kakor potrebno je pertlikovze umno obre¬ sovati, ravn tako je treba dobro vediti jeh 12 prav pervesovati, de perjetno podobo flore, lepo rale jo, in obilno rode. Zhe pervesojelh rafpenjake v’ fhpalir, morefh njih rogovilze in druge ve j z e, kar je mogozhe, na obe ftrani per- pogno rafpeti, in s’ bekovim tertami pervesati. l Ker pa sledno drevo po fvoji natori v’ tifte veje in mladike, ktere ravno v’ kvifhko ftoje, nar vezli musge v’ raft shene, ne pufti obene mladike na ravnoft rafti, temozh rasdeli jih umno po remelzih, de bodo vfe bolj raftne na sdol savite, mejn raftne pa villiej pervesane, tako bo musga po vfih vejah in mladikah glih rasdelena, kar drevefu k’ obilni rodovitnofti ve¬ liko pomaga. Zhe pa puftifh ferzhno mladiko in mozhne veje ravne na kvifhko gnati, bodo fpodne poftranfke mladike medlele, satorejbo- I do vune savolo preobilne musge le lefne, te pa savolo pizhliga shivesha le perne popke imele, in drevo malo rodilo. Tedej fe sna vfaka ve¬ ja, ktera pre mozhno v’ lef shene k’ rodovit¬ nofti perfilili, zhe fe krefnika preden drevje zvetne popke sa prihodno leto dela, v’ kluke perveshe. Kotlake dokler fo mlajih! v’ obrozh per- | vesnj, odraflienim pa mladike v’ okroglo savi- jej, de bodo bolj rodili, in ne tolkajn v’ ne- pridne, vodene in lefne mladike gnali. Turnzhakam in knonakam perveshi mo- zhen kol s’ flamnalim porefuzam, kter more I i3 biti med drevefzam in kolam na krishem sa- vit, de fe deblo, ali kako vejo ne obriba, to drevefzu raka in fmert perpravi. §• 8 . Kako fe pertlikovzam gnoji? Ako hozefh pertlikovzam s' gnojam po- ftrezhi, perdeni h’ koreninam tnalovne, is g ni¬ tih plev ali sperfteniga peruja, nigdar pa ne- ftrohliviga shivinfkiga gnoja, kar je ftrup vfinl drevefam; satorej fe jih veliko pofufhi, kader korenine feshejo do maftniga gnoja, s’ kterim fe le vertnim selifham pognoji. II. RASDELIK. OD PO SODOVZOV. §• 9- Kaj fo pofodovzi? Pofodovzi (2opfbdume) fo tifte drevefza, ktere zlo majhne poftave fe v’ pofodah srede, v’ kterih fe kamer bodi prenefo in poltavijo, k’ jih ne le na vertu, ampak tudi v’ poflopju na oknih in dergot lahko imamo, de nam k’ vefelju in pridu lepo zveto, in obilno rode, pa tudi fhe veliko drugiga dobriga pernefo. §. 10. Ali je dobro in potrebno fi pofodovzov sa- rediti? Kakor per vfaki novi in ne navadni rezili 2 u fe s naj dejo nafprotnikj, kteri jo grajajo in ne poterdijo, ali faj ne pofnemajo, dokler od do¬ bri ga preprizhani nifo, tako bo tudi drevje v’ pofodah imeti, fe marfkakmu fmelhno sdelo; ako pa prav premiflimo prid in perjetno vefe'- je, ki nam ga take drevefiza pernefo, bomo fposnali, de pofodovzov srediti ni nepotrebna vertna igrazhi, ampak dobro in pofnemanja vredno delo, in fzer: 1. ) Niker zepleno drevo tako naglo in obil¬ no ne rodi, kakor v’ pofodi, ker noter vfajeno v’ drugim ali gotovo v' tretjim letu, kar fkufhnja uzhi, prav dobro fadje rodi; sakaj polodovz naglo vfo pofodo kkoreninzami napolni, in neha v’ lef gna¬ ti,. satorej prezej na fad dela, kar pol¬ drugim drevju V profti semlji safajenim veliko let zhakati raormo 2 . ) Pofodovzi fo bolj ko drugo drevje, ker fe lahko kamer bodi prenefo, pred malo¬ pridnim vremenam umaknejo in pred fhkodlivmi shivalmi obvarjejo, pa nam tudi veliko pred ko drugo drevje fadje dosorijo, zbe jih kmalo pomlad ali fhe v’ simi na topli kraj poftavimo. 3. ) Nekatere forte is toplih deshelj k’ nam pernefeniga drevja prav shlahtniga fadu od brefkev, mareliz in vezli takih per naf malokdaj dobro flore, zhe jih pa v 5 i5 pofodah srcdimo, nam tako popolnam shlalitno fadje rode, kakor v’ njih do- mazhi desheli, zhe jim le prav poftre- shemo; satorej je dobro pofodovze po- febno v’ merslih krajih imeti, ker fe prav shlalitno fadje tefhko drugazhi dobi. 4. ) Veliko je takih ljudi, kteri nimajo fvoje semlje in vertov, tedej tudi ne drujga fadja, kar ga kupijo. Imajo vender tol- kajn proftora, kamer pofodovze pofta- vijo, od katerih fadje, zhe ga je lih ma¬ lo, jim bo veliko bolj difhalo, kakor drugo v’ tergu kupleno. 5. ) Pa tudi v’ gofpofkih vertih, ker fo vfake forte roshe in fadje, bodo lepi pofodov- zi veliko vefelja in prida pernefli, ker nekateri ne le marfkako rosho s’ fvojim zvetjam v’ lepoti premagajo, ampak tu¬ di imenitnoft gofpofke mise lahko p vikfhajo, zhe bi jih per pofebnih gofta- rijah v’ lepih pofodah in perjelnih podo¬ bah s’ srelim fadjem na miso poftavili, nameft dufhezhih rosh, kakor je ftara navada, ktere pa s’ fvojim fhkodlivim 1‘vapam dofdkrat sdravju fhkodvajo, de glava boli. Nej tedej pofodovzi roshe is mise prcsheno, ali faj nej fe k’ njim per- drushijo, ker bo njih lepo fadje, ki fe na miši is drevefiza vterga, imenitne] i6 ko ofaka rosha, bolj uflam kakor nofi di- fiialo. 6. ) Pofodovze imeti je pa tudi sato dobro, de fe otrokam, ki fe' jim v’ ofkerblcnje isrozlie, permerjeno delo da. S’tem do¬ be dopadajenje do reje fadja, in s’ ne- dolshnim vertnim vefeljam fe radi uzhe od majhnih tudi vezhih drevef sarediti, iebi in drugim k’ pridu shivesh pomno- shiti. 7. ) Pa tudi uzhenim vertnarjam drevefzi v’ pofodah k’ pridu fhlushijo, l^er nad taki¬ mi nar loshej vfe potrebne fhkufhnje fto- re, ali od ptujga nesnaniga fadja, zhe zepizhe na nje zepijo, nar pred forto svedo, ker naglo rode, in fad v’ popol- namafti pernefo. Pofodovzi fo pa tudi umnimu vertnarju nar perpravneji per- loshnoft nove forle fadu na fvel perpra- viti, zhe on zvetni prah od ene forte drevefiza na drujga prenefe ali otrefe, ali pa jih prav ukup poftavi, de fe v’ z vet¬ ju eden od drujga oprafhita, tako bo pefhka is takiga fadu potlej v’ semljo vfajena nove forle fadu drevo sredila, kakor zhe rudezh in bel fershol oba kma- lo vkupej zvedeta svershen pifan fershol rodita. 8. ) Pofodovzi pa fo tudi dobra saloga pertli- 17 kovzam im verlu, zbe fe namrezhj takih kej pofufhi, fe drugi is pofod osamijo in tje pofade, ali zhe fe kdo pofodov- zam ftrezhi navelizha, jih lahko kamer bodi v’ sernljo pofadi, in jim s’ obreso- vanjam podobo da, kakor fe mo sdi. Is letih imenovanih in fhe vezh drugih urshohov je tedej dobro in dela vredno fi filialiLnih drevefiz v’ pofodah srediti, ker na¬ glo veliko rajflii in boljga fadja kakor druge vode, zhe lih jih vfaki ker bodi lahko ima, fo vender imenitni tudi v’ gofpofkih vertih, ker vfim otrokam in odrafhenim veliko na- dolshniga vefelja pernefo, tudi vertnarjam k’ ras umni uzhenofti fhlushijo. Inp vfi suamo veliko prida od njih imeti, zhe jim bomo le snali prav poftrezhi. §• II Kako pofodovzov dobiti ? Kdor fi perpravlenili pofodovzov ne more ali nozhe kupiti, fi jih lahko fam saredi, zhe zepizhe prav shlahtniga fadu žepi v’ divjake niške poftave (kakor je blo she od pertlikov- zov v’ §. 2 rezheno) kteri fo bli she eno leto pred s’ kratko perresanimi koreninami v’ do- bro semljo v’ vertni fholi pokajeni, de gode koreninze posheno. Leta ( tari zeplenzi fe mor¬ ji kratko v’ verheli povešati, de bodo komaj 2 * i8 eno ped od tla debla imeli, in lepo krono f topili, ali pa v’ drugo podobo rafli, kakor jim jo kdo s’ obr-esovanjem oberne. V’ tretjim ali zhetertim leto fo drevefiza fbe le prav per- pravne, de fe v’ pofode prefade. §• 12. T 7 '' kakfhne po/ode fe drevefiza fade ? Sa drevefza snajo dobro fldushiti lon- zharfke perftene kable ali lefene trugize, pa tudi is votiiga drevefa v sli a gani krungelzi, zbe fe jim dno perbije ali kakorfhne pofode li bodi, de le perft dershe, in s’ dno fkosi luk- nize vodo ispufte. Pervo leto snajo pofode majhne, eno ped vifoke in ravno tolko fbiroke, kakorfhni fo rosbniki, sadofti biti, kader pa fe jim v’ dru¬ go ali tretje perft premini, fe fnajo vezhoj vender ne zhes en zhevel vifoke pofode vseli, de fe prenafbati morejo. Zbe vezni je pofoda, vezhi drevo fe bo sredilo, in vezli fadu po perneflo. Kdor fi pa veliko drevefiz sredi in lepe pofode sbeli, naj pusti per lonzharju ali tifh- lerju vfe enaka narediti, in s’ selenim ali ru- dezbim firnesham premasati. §• 13 . . Kakoflma perft fe more pofodovzam per- praviti ? Ker pofodovzi zlo malo perfti potrebuje- jo, fe jim more s’ prav dobro poftrezln, de is nje obilni shivefh dobe. Sato more biti tna- lovna, istrohlene pleve, isperfteneno peruje , zeftno blato ali tudi glin, ki ga voda is gor pernefe, in kdor hozhe prav dobro ftoriti, nej fhe poparjenih kebrou, mertvih zliebelj in shivinfke kervi v’ mef pomefha. Vfe to fe more zhes simo na kupu puftiti, de smersne in fe simfke mozbe navsame, tudi enekratpre* kople in premefba. Pomlad pa kakor hitro mras neba, fe perft fkos shelesno mresbo pre- feje, in v’ pofode perpravi. Nefperfteniga gnoja ne fme zlo nizb sraven biti. Jabelkam in bruflikam bo fhe bolj poftresbeno, zhe fe jim preshgane jilovze v’ mef perdrobi, vinflčim tertam pa drobniga laporja ali mergline perfuje. §• U- Kdaj in kako gre drevefza v’ pofode pre- fajati ? Kader fo fe she drevefza v’ vertni fholi le¬ po vrafle, in dobro vkoreninile, jih je treba v’pofode prekaditi, in fzer tifte nevfhezhne, ktere rade po simi osebejo je dobro jefen, vfe druge pa bolj pomlad prefaditi, de je mejn dela s’ njimi. Preden drevefze v’ pofodo denefli versi eno zhepinzo zlies tifto luknizo v’ dno pofo¬ de, po kateri fe bo voda odtekala, de kore- 20 »line ne bodo fkos gnale, potlej nafuj perfti sgor perporozhene v’ pofodo, verh tifte pofta- vi drevefze kratko obresano, in poravnej mu koreninze na okroglo tako, de obena ne bo krishem leshala, ali fe pofode tifbala, zbes nje potreb fhe en pavz debele dobre perfti do verba pofode, pa vender ne tako polne, de bi voda zbes tekla, kader fe perliva. Pofadenmo drevefzu prezej perlij in ga ene dni v’ fenzo poftavi, dokler fe nove semlje navadi, in prime. §. i5. Kako fe more pojodovzatn med letam po-' ftrezlii ? Ker fledno drevo k’ fvojim raftvu vfe fbtir elemente: sernljo, luft, toploto in vodo potrebuje, fe more fkerbeti, de fe pofodovzi ne le v’ dobro perft pofajeni na topli kraj V profti luft poflavljajo, temozb tudi s’ obilnim perlivanjem vashna perft jim obrani; satorej zhe pride bolj topli zbaf in fubo vreme, in j zhev' manjih pofodab fo drevefza> bolj fe jim more perlivati. S' perlivanjem fe more umno ravnati, de drevefzam ne bo nikolj prefuho ali premokro; satorej je nar bolj de fe, kader dolgo desba ni, farni mozbijo, in fzer od fpo- dej, zhe fe jim perfteni talerzhiki *’ vodo po- ftavijo, de semlja po luknizab v’ pofode vedo 21 vlezhe, inkoreninzam podeli; ali pa od sgorc-j: zhe fe k’ pofodovzu druga ravno tako vifoka pofoda s’ vodo nalita poftavi, zhes to fe dene is fukna vftrishen en pavz fbirok in tako dovg smozhen trak, de is dna vodene pofode zlies rob tje poverim v’ pofodi leshi. Od sgorej do pol dolgote sna fuknen blek na dve ali vezli plati prestrishen biti, de na vezli krajov v’ po¬ fodi leshi, in vezh semlje smozbi. Tak trak bo pozhafi is vodene pofode vfo vodo na kvifliko islekel, semlja jo bo is njega ispila in drevefzu h’ koreninam podelila. Ivir pa fhirok trak in debelo fukno hitreji vodo vlc- zhe, kakor vosik in tenk, fe sna voda po po¬ trebi pofodovzov napelovati in v’ zliafih pre¬ nehati, de preobilna in dolga mozlia korenin ne fka i. Kdor ima veliko drevefiz enako vifokih V verfto poftavlenib, bo prav ftoril, zlie jim fkos in fkos lefenu ali kofitarfku koritize v fhtrizu napravi, is kterga zhes rob na fledno pofodo fuknen trak leshi, tako fe bodo pofo¬ de farne mozhile, nej bodo she drevefza ali roslie, zhe jim le enkrat ali dvakrat sledno koritize s 7 vodo nalijefh, tako bo veliko manj dela, in voda vezh teknila. §. 16. Kaj je pojodovzam Jhe vezli ftoriti ? Drevefza v’ pofodah fe mor jo bolj ko dra- 22 ge olkerbeti, satorcj jih je treba vezhkrat og¬ ledati, fhkodlive gofenze, lefne ufhi in keber- zhe, od katerih je blo she v’ pervim delo §. 8g, Q2 in g/, govorjeno, poifkati, in konzhati, preden mladikam fhkodvajo. Po letu v’ vro- zhini je dobro majhne pofodovze s’ vashnim maham po verhu in ltraneh obloshiti, de le jim perft pre naglo ne pofufhi, in de perftenih pofod fonze prevezh ne rasbeli, kar bi snalo koreninzam fhkodvati. Ob zhafu hude ure, dolge fufhe ali pre¬ obilne mozhe, je dobro pofodovze v’ savetje ali pod ftreho prenefti, in pred hudim obvar- vati. Dobro tudi ftorifh zhe drevefzam v’ po- fodah nepotrebne odraflike, oberefh, in pre dolge mladike perfhipljefh, ktere drugim po¬ trebnim mladikam shivefh kratijo, in drevefzam lepo podobo kaše. §• 17 - Kako je s" pojodovzi po simi ravnati? Ako bi drevefza v’ fvojih pofodah na mrasu 'poftaulene v’ simi oftale, bi vezli del oseble, in poginile, s ato fe morejo mrasa ob- varvati. Sajabelka, hrufhke, zheflmje in zhefh- plje je dobro, zhe fe jim na vertu graben fkop- ie, in preden sernlja smersne, pofode ena p.er drugi noter poftavijo in s’ perftjo en dlan zhes safujejo, de drevefza proft luft vshivajo, in 23 sdrave oftanejo. Ker pa mokra sima pofodam en kolko fhkodva je fhe bolj zhe fe drevefza s’ zelo kepo perfti is pofode vsamejo in take v’ semljo poftavijo, pa s’ brinovim vejami oblo- sliene do pol. debla safujejo, de jim miflii fhko- de neftore. Shlahtne brefkve, marelze in druge nev- lhezbne drevefza, ktere imajo mehik le (j fe ne fmejo v’ simi na proftim mrasu puftiti, ker tam vezh del osebejo. Take ali pa tudi vfe druge snafh poftavit.i v’ hladno kamro, v’ to¬ pel kevder ali pa v’ shivinfki hlev, zhe ni pre topel, tam pa morejo imeti fvetlobo in vezh- krat premenjen luft, sato fe jim morejo v’ jush- nim vremenu vfelej okna odpreti. Pa tudi jih je treba vezhkrat s’ fnegam obloshili, de fe perft v’ pofodah simfke mozhe k’ rodovitnoiti potrebne napoji. §• 18. Kako gre pojodovzam gnojiti ? t V Poibfiovzam fe gnoji s’ maftno vodo , ali pa s’ gnojno perftjo. Kdor hozhe pofodovzam prav dobro poftrezhi, nej jim v’ z balih s’ po¬ mijami ali pa s’ tifto vodo perlije, v’ kteri fe mefo pere. Tudi je dobro med vodo en kolj- ko shivinfke kervi permefhati, fbe bolj je vo¬ da sa perlivati, v’ kteri fe je mefnina kakor- fhna fi bodi namakala, nar bolj pa tifta voda 24 gnoji, v’ kteri fo fe istolzhene kofti ali pa goveji rogovi dolgo kuhali. S’ vfmi takmi ineftnizami pa fe fme drevefzam le po malim in redkim v’ deshevnim zhafu perlivati, fzer bi jim snalo fhkodvati. S’ gnojno perftjo fe pofodovzam poma¬ ga, zhe fe vfako drugo ali tretjo pomlad, pre¬ den musga tezhe, drevefza s’ zelo kepo is po- fod vsamejo, in ftave iszerane perfti polovizo ali fhe vezh od njih odtrefhe, potlej pa fe v tifte ali v’ druge vezhi pofode v’ novo gnojno perft, kakorfhna fe po §. i3 perpravi pofade. S 19- Kako pofodovze obršsovati? Kdor saftopi perllikovze prav ohresovati, bo tudi pofodovze Snal, ker ni druiga raslozh- ka, kakor de fe pertlikovzi na vert pofajeni fpioh na 4 ali 6 popkov obresujejo, drevefza pa v’ pofodah na 2 ali 3 perkrajfhajo. Pofo¬ dovze mormo tudi ne le' pomladikah, ampak tudi po koreninah v’zbali ohresovati, de fe pomlade, in k’ rodovitnofti ponove. Kader pa pofodovzi i5 ali 20 let ftari rafti in roditi nehajo, ni s’ njimi vezh druiga pozheti, kakor is pofode v’ profto semljo jih pofaditi, tako bodo vezhi korenine pognali v’ novo radi, in fhe dolgo, kakor drugi pertlikovzi ro¬ dili. 2 O §. 20 . Se v inf k e ter te tudi v po/odah s redijo? Loshej kakor drevefza fe vinfke terte v’ pofodah srede , de obilni fad pernefo. Pa po- fode morjo biti nar manj dve pedi vifoke in . eno ped fhiroke. Terte fe srede, zhe fe krat¬ kih kluzhov, to je tiftih letnih mladik dobrih shlahtnih fort dobi, ktcre v’ vinogradih por obresovanju prezh versliejo, in fe v’ vertno fholo do verhniga popka gl oboku pofade. Ali pa fe shiviz, to je mladih tert s’ koreninami is vinograda dobi. Narhitrejpa fe rodovitna vinf- ka terta v’ pofodi saredi, zhe fe pomlad tifta mla¬ dika odrafhene vinfke terte, od ktere je gotovi fad vupati, fkos prevertmm dnopofode utakne, in kratko perresana s’perftjo obfuje. Pofoda pa more tako pervesana biti, de fe ne gane. Taka mladika bo v’ pervim letu korenine ftorila in fad rodila, de fe v’ jelen pod dnam pofode glad¬ ko odreshe in kamer bodi poftavi. Yfe drugu fe s’ njimi kakor s’ drugim pofodovzi ravna. III. RASDELIK. OD UMNIGA RAVNANJA PERDELANO .SAD¬ JE K’ PRIDU OBRAZU ATI. §■ 21 . Kaj je s’ fudjem ravnati, de nam bo vezh dobizlika perneflo? Kdor hozhe od fadja velik dobizhek ime- 3 26 ti, more vediti: kdaj ga je treba otergati, ali otrefti, kako ga hraniti, in h’ kakmu pridu oberniti, de nar vezli odrine. To fe more prevdariti, kolko ga je doma potreba, kolko pa fe ga prodati fine, fe more premifliti, ktero fadje vezli sadene frovo, in kterga je bolj po- fufhiti, je dobro raslozbik vediti, od kterga fadja fe nar bolj vino istlazhi, in is kterga nar vezli sliganja dobimo, ktero je sa jekih, ktero sa kuho ali drugazlii nar perjetnifhi. §. 22 . Kdaj in kako Jadje otergovati ali otrefati ? Ker trojniga zliafa fadje: poletno, jefbn- fko in simfko imamo, in fledna forta taiftiga ob mnogimu zhafu sori, fe more soritve zha- kati, dokler namrezb fe pifhkavži otrebi jo, in sdravo srelo fadje sazbne farno is drevja pada¬ li, tedej ga je treba sjutrej eno uro po fon žil¬ nim is’hodu slilabtniga varno obrati, nealilaht- piga pa otrefti, kdor pa ga ima filno veliko, naj zbaka de fe farno obleti, in ga proti pobi¬ ra, nikdar pa fe ne fine opreklati, ker s’ tem fe zhefhule omaufajo in drevju velika fhkoda flori. §. 23 . Kako gre Jadje hraniti? Veliko je fadja, kakor fo zhcfhnje, zhefh- fdje in vezli fort hrufhik, de fe ne da hraniti, 27 ampak fe more is drevefa v foto prezej pojefti polu D liti ali pa prodali. Nekatero ladje od lirufhik in jabelk zhe lili srelo ni prezej dobro, ampak more en zhaf p deskati, de fe pomladi ali pomehzha, dokler perjeten shmah dobi, sato fe more, kamer bodi pod ftreho v’ fuhim luftnim kraju nalosbiti ali rahlo natrefti, nik¬ dar pa na velike kupe nafuti, de fe ne fpari in ne fkasi, tam ga je treba vlaki dan prebira¬ ti, in po navadi k’pridu oberniti. Tilte forte simfkih lirufhik in jabelk pa, ktere po simi do pomladi ali zlo letindan in Ihe dalej terpe, je treba s’ vczhi fkerbjo fprav- lati in hraniti. Take preden presore en vetern dan v’ fuhim s’ rezli vred lepo obtergaj, pot¬ lej jih v’ luftni kamri ali pod ftreho na dilah eden per drugim na muhe poftavi, de fe osu- fhijo, innepridno moz.ho isfvapijo. (Zhe imafh fadjc vedno sapertu fe luft fpridi, de med obil¬ nim Tadjem ni dobro leshati, -ker sdravju fhkodva, ravn kakor med oglam in fravim apnam, k’ fe luft fkasi, de lahko zhlovcku vmori). Napreden smersvati sardine, je treba lad¬ je v kevder ali v’ drugi varni graj, ker ne Smer¬ suje prenefti, pa ne v’ fadihlim ali pufliobnim kraju hraniti, ker v’ takim dober shmah s gubi. in gniti sazline. Kdor pa nima perpravne s’ hrambe sa fadje po simi, nej ga v’ jamenzo 28 fpravi, in mu dufhik da, ali pa globoko v’ seinljo' s’ fuhim pefkam, safpe, de ne bo ni/h prasniga vmef, in naj ftreho zhes naredi, de inozha noter ne pride, pomlat bo ravn kakor is drevja vtergano. Kader sima mine, fe fadje v’ fuhe s’hram¬ be po polizah ali lefah navadno naloshi, in fe vezhkrat ogleda, de fe kar je ognitiga odbere. Nekatero fadje fe fzer dolgo pufti dershati, pa kader je nar bolj shmahtno (Ictgemif) ga je tre¬ ba pojefti, ali k’ drugim pridu oberniti, ker potlej nima vezli žene kader mu dober slimah prejide. §• 24 - Kako Jadje fujhiti ? Kdor ima vezli fadja, ko Iker ga je treba froviga pojefti, prodati ali sa sima perliraniti, nej ga pofufhi, ker takiga, je sa kuho ali kup- zhijo, ali pa sa hudo letno perliraniti dobro. Ker je veliko fadja, ga je nar bolj v’ po- febni fufhivnizi ali v’ pafhtbi pofufliiti, ktera more tako narejena biti, de je snotrej fheft zhevlov vifoka, fedem fhiroka in ofem dolga, na enim konzu ker fo mefteje nej bo sidana, vfa druga pa lefena ali k’ vezhim ometana, na drugim konzu nej bodo vrata fheft zhevlov fhiroke, de fe lefe vun in noter devajo, pa fe more tako sapreti, de ne bo niker duflika. 29 Pezh more dva zhevla vifoka [ fhtir pa dolga na tla v’ okroglo kakor sverneno korito dobro vftavlena biti, de nizh ne kadi, ker fadje ne ime po dimu fmerdeti. Lefe is protja fpletene nej bodo en feshen dolge in fhiroke, de fe per ftenah na lafhte naflonene v’ katerih fo ko- lefzi vdevani, lahko noter potifnejo al vun po¬ tegnejo. Na petih takih lefah fe sna vfake dva dni defet mirnikov froviga fadja pofufhiti, is kterga fe okolj tri mernike fuhiga dobi. Komer je taka fufhivniza pre majhna, nej naredi ravn po ti podobi vezhi, de pride dve verfte lef noter. Kdor pa ima malo fadja, nej ga fulhi v’ pezhi na lefzah ali na pezhi, ali pa na fonzu. §• 25 . Haj gre tiftimu vediti in ftoritij kdor hozhe fadje prav pofufhiti ? Kdor hozhe shmahtniga in lepiga fadja nafufhiti more: 1.) Dobro perpravleno srelo, smlajeno ali smehzhano fadje sa fufhiio vseti. Bref- kve, marelize, shlahtne zhefhplje in drugo imenitno fadje je dobro pred obe¬ liti in pefhke is njih pobrati, debele lnufhke in jabelka pa na kerhle rasresa- ti, preden fe fufhit dajo. 3 * 3o 2. ) Sufhivniza fe more s’ fuliimi terdimi drev- mi, ne pa mehkimi fmolnatimi kurit, fzer bo fadje grenko, ker po toploti od derv tudi fvap dobi. Perva kurjava fro- vim fadju more pizhla, druga na pol fu- him pa bolj obilna biti, de fe fadje ne isbuhne, in fok is njega ne istezhe. Nik¬ dar fe mu ne fme vezla toplota dati, kakor je tifta v’ pezhi, kader fe pezhen kruh vun vsame. Zhe fe pa slo vodeno fadje, kakor fo zhefhnje in flive, bref- kve in mirabele, fufhi, fe more prav po zhafu malo toplote perdajati, de fe prevezh fok ne istezhe. 3 . ) Suho fadje fe ne fme v’ fufhivnizi ohla¬ diti, aiapak svezher ali sjutraj is tople fufhivnize naglo na hladni luft poftaviti, de lepo fvetlo in shmahtno oftane. 4. ) Kdor fadje na pezhi fufhi, naj vezhkrat hifho prelufta, in prah na pezhi omede ali popir podloshi de bo fadje zhedno. Kdor pa per pezhi ali na fonzi fuflii, naj ga na tenko fhpago nabere, in vezh¬ krat obrazha, de fe lepo pofufhi. §. 26. Kej in kako'dolgo fef uho Jadje hranit da ? Potem ko je hlo fuho fadje dobro ohlade- no fe more v’ fuhim in luftnim kraju v’ fnasli- 3i nih lefenih p o fo dali s’ hraniti, nikdar pa v 5 saduhle kamre ali mozhirne kevdre fpravljat, ker fuho fadje vfe blishne fvapi na fe potegne, in poftane neshmahtno, ali pa fe zlo fkasi. Lepo pofufheno in dobro fprauleno fadje fe da pet ali fedem let braniti. Zhe pa pridejo shel- ze v’vanj, ali de dober shmah sgubi, ga je treba v’ fufhivnizi prefufhiti, de le supet sboljfha. S- 27. Ali je dobro is fcidja shganje narejat ? Kdor ima v’ dobri letni toljko fadja, de fe ne da frov dobro prodati, in ga ne more vliga pofufhiti, naj ga en koljko v’shganje po¬ kuha, to pa vfaki kmet fam lahko ftori, zhe fi le shganjarfki kotel omifli in tele rezhi do¬ bro saftopi: 1.) De le tifto fadje, ktero veliko shganja da, in sa fufhilo ni slo pridno, fe k’ temo od¬ ložili, kakor fo flive, krehelni, fhterbon- zelni, neshlahtne brefkve drobnize indru- gi nepriden fad. Navadno fe is mernika zhefhpljevga fadja en bokal, is hrufhevga trimafelze in is jabelzhnigaen polž shgan¬ ja dobi. Vender pa je tudi v’ tem raslo- zhik, de fadje, ko je na fonzhni ftrani, raflo in v’ toplim sorilo, ima vezh in boljga shganja, kakor is mersliga, fenzh- niga kraja, ali v’ mokri letni. 32 2. ) Se more omladeno ali smehzhano fatlje v’ kurilo ftolzhi ali smezhkati, gnilo pa prozh obrati, ker gniloba, kader v ; kif- lobo sajde, aczIi sbganja ne da. Taka mefhta fe v’ zbeber ali v’ kad s’ vodo na- mozlii, in fe vezhkrat premeflia, dokler sadofti na red pride. 3. ) Se more vediti, kdaj lih je ta mefhta ali godla prav godna, de fe berfli kuha, ker pred in potlej shganja ne da. To pa fe fposna, in vidi v’ defetih ali fhtirnajftih dneh, kader fe godla en kolko vfede, in zhifto vodo v’ verhu pokashe, tudi njen fvap pershgane luzhi vezh ne vgafne, in en koljko kiftofti shmah dobi. Tede j nej fe bres samude v’ shganjc pokuha, fzer fe more nepridno savrezhi. Le tifte zhefhplje ali fiive, ko fo v’ vinfki fod bres vode sabite, fe ne pregode, zhe prav letindan na perloshno kuho zhakajo, in tako sgodene tudi tretji del vezh shganja dajo. 4 . ) Kotel v 1 kterga fe fadna godla kuhat de¬ ne, naj bo en dlan pod vratam prašen, de more vreti, kapa more fvap dershati, in zel, ktera je is kotla fkos zheber fpelana, more vedno v’ mersli vodi biti, de fe shganja fvap v’ kaple fpremini, in v’ po- fodo ftezhe. Ognj pa more smeraj g-Iik 33 potrebno toploto kollo dajati. Kotel fe more po vfaki kubi snotraj dobro ofier- gati in vrniti; de sliganje ne bo po fmo- di diflialo. 5 . ) Kader fe blava, to je sbganje od perviga teku; v’ drugo prekuhava, fe more ko¬ tel ne od plemena, ampak le od shtr- javze greti, de sbganje po zhali tezhe, fzer bo sherik, in neslnnahten. 6. ) Topliga shganja v’ glashovnati pofodi ne samafhi terdo dokler fe ne ohladi, de ne pozhi in sbganje vun ne iftezhe. Kdor vfe ob kratkim rezheno dobro sa- ftopi, bo snal is fadja fam sbganja ftoriti, kar ga sa dom potrebuje.ali tudi kaj odpreda, zhe le enkrat vfo opravo vidi. Kako pa fe v’ velkih shganjarijah vfe rav¬ na, ker fe v’ mafhinah in v’ novo snajdenih kotlih tudi is shita, krompirja, korenje in dru¬ gih shelifh sbganje kuba, fe ne bo tukej popi- fovalo ker namen tih bukuz je le sgol od pri¬ da fadja nar potrebneji govoriti. §. 28. Kako fe is fadja vino naredi? Ne le veliko sbivesba, ampak tudi perjet- 110 pijazho nam dobro ladje daje, zhe vino is njega ftlazhimo. Tako vino, ki ga vfaki, kdor le fadje ima, lahko fam naredi, bo shejnim 34 .virov tolashik, in ftrudenim delovzam okerp- zhlivi vshitik, kter dobrim gofpodarjam veliko dnarja perhrani, ali zhe ga proda mu dobizhik pernele, de druge opravke loshej poravna. Kdor hozhe dobro vino is ladja ftoriti, more yediti: 1 . ) De le pufto, terdomezbno in nesblalitno fadje dobro vino da, kakor fo tepke, zhernevke, in nekatere drobnize, lefni- kovzi, pifhkurji, mileroshze in vezli ta¬ kih. Zhe bolj pa je fadje shlahtno in vo¬ deno, flabej vino je is njega, in menj zhafa fe pufti hraniti. 2. ) Sadje sa vino ne fme pondadeno ali kaj smehzliano biti, temozh terdo is drevja srelo otrefeno fe more rozhno s’ lefen- mi tolkavi v’ zhednim korito ftlezhi ali s’ mlinfkim kamenam povaliti in ftreti, ali pa s’ mafhino, ker dva sobata valerja eden prot drugim tezheta, smezhkati, in naglo ltlazhiti ali fprefhati, ravn ka¬ kor grojsdje. 5.) Stlazhen mofht fe fkosi refhetu preziden v dober vinfki fod vliva, de fe pred, ku je mogozhe napolni, fzer fe rad ne vzhifti. Na polnim lodu je dobro okrog vehe is jilovze en dlan vifok rob nare¬ diti, de mofht, kader zlies fhtir ali fheft dni sazhne v’ fodu kipeti, in dro- 35 sbe zlies metati , po dogah ne tezhe. Tako fe losJiej droshnina in fmelena prozh pobira, in fod s’ mofhtam šaliva, ko more smeraj poln bili, dokler fe vila vi in vzhifti, de fe mu veha sabije. 4.) Kdor liozlie fadnim mofhtu lepo rade- zho farbo dati, nej zliernih bisgovih jagod ali pa malinzov s’ fadjam v prefho de¬ ne, ali pa njih foka v’ fod vlije, pred ko droshe mezhe. §■ 29. Kako mofhtu is fadja dober shmah dati ? De bo vino is ladja shmahtno, in dober duh imelo, ga v’ dobro saslimahen ne pa v’ pufhoben vinila fod deni, in v’ hladnim kev- dro hrani,- ker ni kilelne, repe, korenja ali druge take fhare, kar vino, ki rado vfe ne- pridne fvapi na fe v same, lahko Ih asi. Prav dober shmah fe mofhtu da, in fad- ni duh sgubi, zhe fe mu pred ko droshe me¬ zhe, eno peft fuhiga besgoviga zvetja v’ fod vershe, ali pa fladke fkorje ali druge perjei- ne difhavo v’ rutizo savesane na niti obe- ihene dva ali tri tedne v’ fredi foda vtople- ne pufi. JNar bolj pa fe ftori, zhe fe mufhkatovga olja v’ fod tolkajn kapela vlije, koljker bo¬ kalov vina dershi. 36 § 3o. Kako mo fk tu is Jadja vinfko mozli dati ? 7 .he le moflit is fadja prav naredi, in um¬ no ofkerbi, bo sije fam na febi imel vezli mo- zhi, kakor marfkako flabo vino is grojsdja, pa bo she mozlineji, zhe fe v’ fadni moflit, pre¬ den droslie smezhe, dobriga vinfkiga niofhta permefha, de fe oba kmalo zliiftita, posnej o a fe ne v same! a prav ukup. Pa tudi veliko vinlke mozlti dobi, zhe ga, kakor bitro fe vzhisti, v’ drugi fod na vinfke droslie prelijemo. { She fe mu tudi mozb slo povikflia, zhe fe mu na vfak veder \zliifteniga vina en polž lmdiga shganja perlije, in fod na ene tedne terdo sa- bije, de fe vkup podeva. Tega naj fi pa vender nobeden nesmifli, de bi tako sbolfliano fadjovo vino nevednim sa grojsdovo vino drago prodajal, in fe grcfhne golti je kriv ftoril. §• 3i. Ali fe da is fadjoviga vina tudi jefih narediti ? » Prav dober in sa vfe potrebe priden jcfili fe is 'fadjoviga vina naredi, de nam ali sa pro¬ daj dobizhek pernefe, ali sa domazho potrebo veliko odrine, in nam dnarjov perlirani. Kdor hozhe zel fod jefilia imeti, nej is- zbifteniga fadjoviga vina v’ kotlu ali v’ pifkrah 37 por ogli ji sgreje, de bo mlazhen , pa vender ne vrozli takiga nej v’ prašen fod vlije, toljko de bo tretji ali zheterti del fod a prasniga, kter pa more na toplim leshati, berfli fe fod sabije. Dragi dan fe mu v’ dveh ali pa treh krajih du- fhik da, to je en dlan pod verham fe fod na enim ali obeh konzeh preverta in veha odpre, de luft fkos vlezhe, pa fe s’ lilam ali redkim platnam dnfhki obdenejo, de prah ali kaka shival v’ fod ne pride. Tako ho v’ treh ali fhtirih tednih prav hud jefih. Kdor ga pa ho- zhe fbe pred imeti, nej ga vfaki dan en koljko od tozhi , sgreje in mlazhniga nasaj vlije, ker le toplota naglo jefih fkifa. Kdor hozhe vezh let smerej dofti kifliga jefiha v’ fodu imeti, nej ga vezhkrat s’ mlazhnim vinam toljko šaliva, koljkor mu jefiha vsame, Zhe fe pa jefiha le malo sa fvoj dom po¬ trebuje, fe tudi v’ majhni kakorfhni fi bodi pofodi ravn tako kakor je od naprave v’ fodu rezheno, ftoriti sna, §. 02 . Ali fe samorc smersneno in gnilo fadie jhe li kakimu pridu oberniti ? Doftikrat nevedni smersneno, kakor tudi gnilo ladje shivini pokladejo, ali zlo v- gnoj savershejo. Pa smersle jabelka in hrufhke nar 4 38 t bolj mofht in mozhneji vino dajo, kakor ne- g smersle, le farno to de ga je mejn. Tudi gni¬ lo fadje fe ne fme savrezhi, ker to da nar bolj jefih j satorej kader ladje prebirafh vfiga ogni- tiga v’ pofebno pofodo mczbi, in v’ sadne ftla- zhi, de jefih ftorifh, §. 33 . Kako fe Jhe drugazhi fadje k’ pridu, obrazka ? Mnogo fadje kader ga je dofti fe fke sna drugazhi k’ vshilku in pridu oberniti. Mar- fkako pufto fadje, kakor fo tepke, kravojerze in vezli takih, fe fna kakor druga kifelna v’ zheber namozhiti, in pribodno poletje vshivati. Vifheni in drugih shlabtnih kifiih zhefhenj ie dobru v’ sbganje namozhiti, kamer fe tudi fiadke fkorje, nagelnovih shibiz mufhkatoviga oreha ali druge difhave perdene, de fo ofia- benimu shelodizu k’ sdravju in mozhi, in ka- kakor pravijo v’ kushnih bolesnah k’ velikim pridu. Brefkve marelize ali druge shlahtne zhefh- plje fo obelenc, isbohane in v’ zukrenim je- fihu obarjene sa simo ena prav shmahtna ime¬ nitna jed, Vfe shlahtno pofebno fladko foklafto fad¬ je , kar fi bodi sa ene forte, zhe je slo po¬ kuhano ju sgodlano, s’ zukram namefhano 3 9 in s’ mozhnim difhavami potrefeno v’ glasbe sadevano in v’ hladnim fpravleno je v’ marf- kako jed perdjano prav velika dobrota, Koljko fhe vezh dobrih jedi in perjetne pijazhe fe napravi is kuhaniga in obarjeniga, is pohaniga in pezheniga fadja sa gofpofko in, kmetifhko miso, sa bolne in delavne ljudi sdraviga vshitka je vfim gofpodinam in ku- harzam sadofti snano. Satorej naj vam bo k’ fklepu teh bukviz krajnzam fhe perporozheno deb v’ fposnanju prida, ki vam ga fadje pernefe, v’ prihodno fi bolj persadevali veliko fadjovga drevja sa~ rediti, ga s’ zeplenjem poshlahtniti, in ft ve¬ likih vertov safaditi, kakor fte bli v’ pervim delu poduzheni. Pa tudi vafhe kuhinfke ver- te s’ perllikovzi nafaditi, in fhe pofiopje s’ pofodovzi napolniti, kakor fte v’ drugim delu tih vertnarfkih bukviz fhlifhali; tako fi hote sa vaf in vafhe naftopnike shivesh pomnoshi- li in perhodke sbolfhali, hote dofti nedolsh- niga vefelja na lepih vertih najdli, in veliko prida od dobriga fadja imeli, is tega hote dobroto ljubesniviga ftvarnika bolj fposnali in ga sa dobre dari hvalili. K A S A L O. Predgovor, I. ' RASDELIK. Od pertlikovzo v. Stran §. 1. Kaj in kakfhni fo pertlikovzi ? ...... 5 §. 2. Kako in kam fe morjo pertlikovzi zepiti ? . . . 6 §, 3. Kaj je per obresoyanju pertlikovzov fploh vediti treba? 6 -S, 4. Ali fe fmejo vli pertlikovzi enako obresovati? . g 5. S’ zhem fe pertlikovzi obresujejo, in trebijo? . io §. 6. Kdaj je nar polj pertlrkovze obresovati? . , . n §. 7. Kako pertlikovze per vesovati? ...... 11 §. 8. Kako fe pertlikovzam gnoji? ....... i3 II. RASDELIK. Od p o J" o d o v z o v. g, Kaj fo pofodovzi? ........... 15 §. jo. Ali je dobro in potrebno fi pofodovzov narediti? i3 11. Kako pofodovzov dobiti? ..17 §. 12. V’ kakfhne pofode le drevefiza fade ? . . , . 18 §, j3 Kakofhna perft fe more pofodovzam perpraviti? . 18 §. 14. Kdaj in kako gre drevefza v’ pofode prefajati? . ig S 1 . i5. Kako fe more pofodovzam med letam poftrezhi ? 20 - o Stran f, 16. Kaj je pofodovzam fhe vezh ftoriti? » , f . 21 6. 17. Kako je s’ pofodovzi po simi ravnati? . ... 22 §. 18. Kako gre pofodovzam gnojiti? ....... 25 §, 19. Kako pofodovze obresovati? ....... 24 §, 20. t Se vinfke torte tudi v’ pofodah sredijo ? . . . 35 III. RASDELIK, Od umniga ravnanja perdelano Jadje k J pridu, obrazhali. §, 21. Kaj je s’fadjem ravnati, de nam bo vezh dobizh- ka pernefto ?.... . ,..,25 §. 22. Kdaj in kako ladje otergovati, ali otrefati? . . 26 §. 23 . Kako gre ladje hraniti? 26 §. 24. Kako fadje fufhiti? ... , 28 §. 25 . Kaj gre tiftimu vediti in ftoriti, kdor hozhe fadje prav pofufhiti ? •••,.' . 29 §, 26. Kej in kako dolgo fe fuho fadje hranit da? • , 5o §, 27. Ali je dobro is fadja shganje narejat ? . ... Si §. 28. Kako fe is fadja vino naredi ?..,.• . . 35 §. 2g. Kako mofhtu is fadja dober shmah dati? ... 35 §. 3 o. Kako mofhtu is fadja vinfko mozh dati ? ... 56 3i. Ali fe da is fadjoviga vina tudi jefih narediti? . 36 §, 32 . Ali fe samore smersneno in gnilo fadje fhe h’ ka- kimu pridu oberniti? §. 53 . Kako fe fhe drugazhi fadje k’ pridu obrazila ? . 58 ,