23. številka. \ Trst v ponedeljek 28. januvarija 1901. Tečaj XXVI ..Edinost lita takrat «a 4aa. runn u««d-»ii :r p unito*. it> uri ive^ef. ta eHo leto........34 kron za pni W»ta.........1- - za flrm leta........ ca en me«........ - kroni N'aroČrino 'e plačevati naprej. Na nato^-* *>rer Drli • >#■'• ntroiSunf m> unrivs M r>tin Po tohakarnah v T rat u •** prodajajo po-MLArf-m*- številke po *» utotink <3 nfć.l; rv^o Tr»ta t>a po H atotink <4 nr'. •Virfo* *tr «74». &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. O^l&sl se računajo po vrstah v petitu. Za eč• iratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale do. nnači oeiaai itiai se ne vračajo. V odiaoatl Je mo& Naročnino, reklamacije in oglaae »prejema upravniStTo. Naročnino in mrlaf»e je piačevati loeo Trat. 1'rednlfttto in tlakama »e nahajata v ulici Carinila Stv. 12. 1'pramiiStvo, In • prejemanje inaoratov v ulici MoUn piccolo Stv. 3, II. iiH-i-tr. dgovonii jredcik Fran Godni k. L.aatnik konzorcij lista „Edinoat". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev. VI. Mi -i domišljamo, ne, prepričani smo, da *mo dokazali, da ob sedanjih raz ne ral i je al—<»Iutno izključeno, da bi se slovenski j m.-lanci katere si bodi stranke vezali s katero -i Inuli neslovansko skupino. Tako smo prišli na čifto gledć bodočega razmerja naše delegacije na zunaj, nasproti neslovanskemu svetu. Ne manje važno, a z ozirom nažal<»stne «»dn«šaje, do katerih smo prišli vzlasti na Kranjskem, jako kočljivo je vprašanje notranjega razmerja slovenske delegacije na Dunaju, vprašanje namreč, kakovo bodi medsebojno razmerje naših slovenskih poslancev obeh strank; ali naj jih domači prepir ločuje tudi na Dunaju, ali pa naj bo slovensko rodoljuhje močneje, nego domači prepir, in naj jih združi na zložno -kupno delo za blagor naroda in v obramlto njegovih pravic, zložno namreč v tern rm slu. da se ImkJo vsi poslože val i jed-nega a >t«tT* instrumenta, tla btalo zdru-ženi v jed ni in isti parlamentarni t Torbi?! **>l<»venec» mmole sobote nam daje zopet in ponovno jasen, le prejasen odgovor : izki učeno je, da bi katoliško-narodni poslanci -eli v jeden in isti klub z narodno-na-prednimi ! •Slovenec navaja tudi vzroke temu diktu svojemu. In kje je iskati te vzroke ? Jedino v d'-mačem prepiru.zlasti pa v pisavi elasila na rod no-napredne stranke! Napadali da so se cerkveni dostojanstveniki in v ljud-stni so -e izpodkopavala verska čutstva. Nadalje da je nan^lno-napredna stranka sovraž-nica g« -{»odarske organizacije, ki jo snuje ka-toiiška narodna stranka. Zlasti va diktatu rodoljubja, j m ► spoznanju, ki mora biti jedino »iločino. ko je domovinska stvar v nevarnosti: da je za sedaj zložen in kom- pakten nastop naše delegacije neizogibno potreben. Ko je bil »Slovenski Narod* pred par tetini dokazoval uemožnost, oslanei stopili v jeden klub s «klerikalci*, smo mi takoj naznanili, da se oglasimo in takrat že smo se bili odloČili, tla napišemo ta niz člankov. Takrat smo menili seveda, da bomo pisali proti *Slov. Narodu*. | Prišlo pa je tako, tla moramo pisati proti • Slovencu», ker je le-ta začel strastno in trdovratno — tla nas kar osuplja ta strast — propagirati misel slovenskega razkola v i parlamentu na Dunaju. Priznavamo, da je le premnogo resnice na tem. kar piše « Slovenec*, ali istotako je za nas nepobitno dejstvo, da krivda ni samo na jedni strani ! Mi vsi, ki nismo notri sredi kranjskega vrtinca, smo opaževali z žalostjo v i srcu, kako se mnogo greši in kake so oblike boja podivjale na obeh straneh. »Slovenec* nam morda ne pripoznava tega, ali kdor je blage volje nasproti nam, kdor nam noče delati krivice, nam pripoznava gotovo, da smo obsojali podivjanost na obeh straneh, dokler smo bili tako — «naj i v ni*, da smo se krčevito oklepali nadeje, da uplivanje obmejnih Sloveneev more ublažiti podivjane oblike polemik na Kranjskem. «Slovenec* se mora vendar spominjati, koliko smo ravno mi pretrpeli napadov od »Narodove* strani, napadov na list in grdih osebnih napodov, ali i ko gre za veliko stvar, morajo molčati osebni motivi in t>sebna občutljivost. Stvar zahteva, da tlomačega prepira ne prenašamo na Dunaj!! Gospoda! Saj je tudi jeden sedanjih katoliško-narodnih, najbolj proslavljenih prvakov na odličnem mestu očital nam 1 o p o vst v o in je celo žugal, da se radi našega «lopov-stva» eventuvelno maščuje nad — tržaškimi Slovenci ! Ali nam ne prihaja niti na misel, 1 ni skoro nič ponehala, kakor je res, tla sem vsaki hip ponavljal njene zadnje l>esede: »na snidenje«. Ali zoj>et >em čutil, da nimam več one fizične l>olue naj>etosti živcev, v kateri človek misli, da sestoji iz samiii strun, ki so jako nategnjene, ali zopet občuti, da se nekod visoko skrivaj plazi po žici, prevlečeni preko Niagare ter mu o tem neprestano krožijo v glavi in lazijo po hrbtu male drobne mravlje. Vse to je minulo. Čutil sem se popolnoma zdravega. Mnogim svojim željam, nadam, nisem -e še odrekel, niti jih še popustil. Vedno še sem zalotaval samega sebe v labirintih starodavnih pravljic in predsodkov, lovil se po naukih starih narodov iz starega izt<»čne^ra sveta, iskaje v izrekih egiptskih, azijskih in perzijskih svečenikov nekako |H>dkrepljenje svoje domišljije. »Vendar more biti«, tako sem se varal v borbf proti razlogom pameti in znanja. \h — kako sta mi bili strašni vsa logika in znanost se svojo jekleno trdnostjo in | ostrino. In po|K>lnoma sem sovražil vse postulate, segaje t) tem, kakor utopljajoČi se po slamici, jk> najbolj šepajočih razlogih, kar jih ima moderna skepsa proti modernemu empirizmu. Zastonj me je um spominjal znanih, kakor iz granita izklesanih Kantovih razlogov, ki so mi pravili, da ne morem nič videti, nič opaziti s svojimi čutili fizičnega sveta niti v slučaju, ko bi mila pokojnica nastavila svoje individualno stanje, ker fizična čutila morejo reagovati le na vzroke fizičnega sveta, pa za tt) ni sredstva, s katerim bi si mogla menjati bitje jaz in ona. Kljub temu nisem se mogel udati resničnosti tega razloga in spominjal ! sem se neumnosti brezmiselnih iger in otroča-| rij ameriškega spiritizma, ter sem včasih pazil na mize in segal po svinčniku in tablici. Dočakal sem tudi zoro, a vse zastonj. Zlovoljen in poln nihilizma sem popustil vse poskuse, vrgel svinčnik v koš a tablico na tla, ter sklenil roki pred obrazom in gorko — gorko zatamal. Kakor da sem ta hip čutil in spoznal vso grozoto, da je naša bajna gorka ljul>ezen zakopana, — za vedno zakopana. Ne obup, temveč nedogledaa žalost mi je polnila dušo, a v srcu ini je vzplamtela močneje nego kedaj prej želja po njej. Zelei sem, da bi jo videl ir se spustil na njene prsi, tla se mi oko zopet napoji z njeno čarno mlado lepoto, da hi vlekel va-se dišave njenih črnih lasij, da bi božal gladko baržunasto roko — oh — da bi poslušal zopet oni na pol tihi vedno detinski srreh, — ono njeno nedolžno blebetanje, plemenito umevanje male umetnice, ki ne ve, da je taka. »Jelena — Jelena!« sem vskhkal željno, glasno in strastno, pa Bog ve zakaj, — ter se naglo obrnil k uhodu bližnje sobe. Isti hip so se odprla vrata na stežaj, portijero je premaknila lahka drobna ženska roka, orokovičena z elegantno dolgo rokavico golobje barve. Stresel sem s j — a za hip zagledal za odmaknjeno portijero krasno lice moje Jelene, sveže in polno nežnega smehljaja — na glavi s klobukom »Altvvien«, s katerim me je toli-kok:at očarala in ki jej je njeno strastno ličice žarke žene vedno pretvarjal v droben drag obrazič »bebća«. »Ah!« -- vbežal mi je vesel vsklik. Kakor da me je sredi zime žalil toj el val julskega jutra, tako mi je bilo ta hip. Nisem ni dvomil, niti ne vpraševal, kaj pomenja to, tla pokojni človek stoji tu pred menoj v vsej svoji življenski dražesti in svežosti. Zdelo se mi je, da je vse naravno, da stoj iva tu drug pred drugim, oba z razprostrtimi rokami, da st, evo na! — obnoviva obljubo večne ljubezni najine. * Na snidenje — Lucij, — Lucij — moj edini !« je izustila strastno, miloglasno, toplo in sladko. Isti trenotek je položila glavo na moje prsi, a jaz sem jo poljubljal na čelo, obrvi, oči, ustnici..... »Ah ta klobuk !« šepnila je devojka in z dražestno kretnjo razposanjenega otroka odvezala naglo široki trak pod vratom ter vrgla v stran klobuk, premaknila glavo k mojima ustnicama tako, da sem mogel poljubljati one dišeče gorke lase. In kakor prej za srečnih tlnij sva šla v najin velik vrt, da preživiva tamkaj — v najinem skrivališču — najmilejem — v vrt-narjevi hišici najine skrite srečne čase, — in da takoj potem srčno, kakor nekoč, počivava ob ozki stezici in v zavetju senčnih drevoredov zamenjavava poljube. (Pride še.) čim je večina italijanska v III. kolegiju uprav prisleparjena. kakor hočemo dokazati v posebnem članku »Tržaške volitve v luči Številk«. Ako se Italijani iz sedanjih državno-zborskih Toli te v nočejo naučiti ničesar ter nočejo računati z nami kakor s faktorjem, Ih> to preziranje le nji in na škodo, ne da Iti fee naš napredek *ial preprečiti. A tudi viada !>i se morala kaj naučiti iz zadnjih državnozl»orskih volitev v Trstu, in to ne le na našo korist, ampak (lahko rečemo to) še l»olj na svojo korist. Vladni z istem ^tukaj v Trstu se drži načela, da je Trst v ogromni večini itali-jan*k, da je slovanska manjšina tako ne- J znatna, da se žnjo ne da nastopati proti ne- j opravičenim težnjam Italijanov ter da 1 »i bilo v dosego »mirnega« vladanja v Trstu, sploh najl>olje, da se slovanski element v Trstu prepusti vladajoči italijanski stranki na milost in nemilost. Naravna posledica takih nazorov je. «la Slovani v Trstu ne nahajajo pri vladi nikake | »odpore v svojem vsakdanjem U>ju proti italijanskim nasilstvom. V dokaz temu je { m »sto pa nje vlade o volitvah, v šolskem vprašanju, o ljudskem štetju itd. Na vse naše neštevilne pritožite dobivamo v najugodnejšem slučaju pripoznanje, da se nam godi krivica, da so pritožl>e opravičene itd., a to pripoznanje je tudi — vse! I>o odločilnega koraka pa se tržaška vlada ne more povsj>eti, deloma iz pomanjkanja prijaznosti do nas, deloma, ali pa prav za prav največ iz strahu pred mogočno vladajočo kliko. No, sedanje volitve bi pač morale odpreti vladi oči ter jej |H>kazati, kje lahko dobi močno zaslombo proti na tržaškem magistratu vladajoči stranki, katera poplačnje vladine dobrote s tem, da vedno in vedno Inilj obrača svoje oči proti sosednji državi in ki se ne zadovoljuje več s samim du-evnim zjedinjenjcm z isto. Ako bo vlada še kaj časa čakala ter držala roke križem, bo prekasno klicala na pomoč tržaške Slovane! je ču s. š^ ni vse zamujeno, a zadnji čas je /.**. Vlada naj otrese starih predsodkov proti Slovanom, naj se znebi strahu pred le namišljeno nepremagljivostjo vladajoče klike ter naj jej zakliče, opiraje se na državi zveste Slovane, energičen: »I)o tukaj in ne da!;e!c — in videla bo, da se razmere v Trstu radikalno spremene na korist ne le Slovanov, ampak tudi države same. A Imjimo se, da avstrijska vlada nima in ne (*> imeia ne take volje, ne takega p >-gu na. Ako pa italijanska vladajoča stranka n«»če naučiti ničesar iz zadnjih volitev in ako h»*-e -totako vlada vztrajati tudi nadalje v svoji -ie|M>ti in v svoji zaspani brezbrižnosti, treba, d a s e n e le tržaški Slovani, a m p a k vsi drugi Slovani zavedajo važnosti pozicije Trsta ne le za Slovence, ampak za Slova n-s t v o »ploh. Mi, ki živ>mo tukaj v Trstu, povdarjali -mo neštevilokrat važnost Trsta za Slovane sploh in za Slovenee posebej! A žalil*»g. vse naše }>ovdarjaiije, vse naše dokazovanje naletalo je večinoma na gluha nšesa. V privatnih pogovorih morali smo slišati večkrat iz ust sicer zavednih Slovanov menenje, da vsa naša prizadevanja v Trstu so in ostanejo brezuspešna ter da bomo morali slednjič vendar-le pod leči Italijanom. In taka naziranja so bila kriva, da so naši iz-ventržaski soplemeniki sicer se zanimanjem gledali na našo »junaško Im»t1>o« z mogočnim nasprotnikom, a da niso niti prsta ganili, da bi nam priskočili na |*oaioč z gospodarskim in |»olitičnim delom. Zadnje državnozborske volitve pa kakor da so odprle oči našim ožjim slovenskim in drugim slovanskim rojakom. Presenečenje, ki se nam je kazalo o našem volilnem vspehu iz slovenskih in slovanskih listov in navdušeni sla vos pe v i na junaški boj tržaških Slovanov so nain v dokaz. kako so nas naši bratje izven Trsta do sedaj podcenjevali in kako so jiin naše volitve odprle uprav nov svet. Iz govora številk o naših zadnjih volitvah v Trstu n j si erpijo vsi Slovenci in Slovani osvedočenje, da Trst ni še zgubljena točka za Slovanstvo ter naj u prejo vsi skupno svoje sile v svrho, da utrdč našo in s tem svojo pozicijo v tem važnem svetovnem trgovinskem mestu. Ako dosežemo to se svojim nast<>i>om o zadnjih volitvah, dosegli smo toliko, da nam ne sme biti žal truda, če tudi ni bilo neposrednega praktičnega vsj>eba. za kateri smo v prvi vrsti zastavili svoje moči. Ako nismo za sedaj prišli do svojega zastopnika na Dunaju, nadejamo se, da bodo i naši zastopniki in branitelji naj Dunaju — vsi slovanski poslanci, in to ne le v našem interesu, ampak v interesu vsega Slovanstva, ki ne sme nikomur prepustiti ključa vrat do jadranskega morja! V to ime po m oz i ta Bog in slovanska bodočnost ! _ Politični pregled. i V TRSTU, dne 28. januvarja 1901. Državni zbor. Prve tri seje bodo dne 31. januvarja oziroma 6. in T. februvarja. V presledku med prvo in drugo sejo se bodo vršile razprave radi volitve predsedništva zbornice. Vprašanje predsedništva dela velike skrbi — vladi. Stranke se za sedaj ne vznemirjajo toliko radi tega vprašanja, večina njih celo odklanjajo, da bi katerega svojih poslale na to, ob takih okolnostih niti ne častno, še manje pa prijetno mesto. Stranke drže puške ob boku in čakajo. Za sedaj se ne vznemirjajo, ali čim bo predsednik res izvoljen, |>otem pa utegne biti ravno to vprašanje v povod prvim viharjem. Vlada ima torej vse razloge, da je v skrbeh. Njej je do tega, da parlament začne delovati, a to je v veliki meri odvisno od tega. kaka bo oseba, ki bo vodila razprave. Je-li pa danes v vsej zbornici osel »a, ki bi uživala zaupanje vse!., ki bi imela potrebnih lastnosti v jamstvo, da ne I m i »lajalo nobeni stranki povoda za pritožbe ? < M> sedanji razdraženosti strank, ob vsesplošni nezaupnosti more najmanji ukrep, ki bi izgle lal kakor povspeševanje jedne stranke in zapostavljanje druge, provzročiti viharje, in — obstrukcija je taka blizu. Tmeje se torej, zakaj je vsa pozornost političnega sveta sedaj obrnjena vprašanju izvolitve predsedništva. Katoliška ljudska stranka. Nobena skupina morda ni v tako nevšečnem položaju, k:'kor nemška katoliška ljudska stranka. Nazaj — ne sme ; naprej — mora. In to je hudo. Spomini na zapravljeno srečo pečejo. Dokler je bila v večini na desni, ni imela le trdnih tal pod nogami, ampak je nekako nadvladovala vse parlamentarno pozorišče ; vse stranke na »lesni so morale računati žnjo in |»oštevati nje želje in jemati ozir na nje »težavno položenje«, kakor nemške skupine. Vsestranski se je mislilo, da doprinaša veliko žrtev, ker je kakor nemška stranka v slovanski večini. Žrtev pa je bila v resnici le na strani slovanskih skupin. Nemška katoliška ljudska stranka ni čisto nič žrtvovala od svojega uemstva, ampak koristila mu je, ker je bila v takem srečnem položaju, da je mogla slovanske skupine odvračati od vsake krepkeje akcije za slovanske interese. Položenje nemške katoliške ljudske stranke v prejšnji večini je bilo tako ugodno, da je mogla reči : večina sem jaz...! Ti dnevi moči ,n oblasti se minoli. Sedaj je dobila svoj kotiček v nemški gemeinburgschaft. Nje glasovi bodo gemeinburglerjem sieer dobro došli za I »obijanje Slovanov, ali lepi časi, ko se je parlamentarne položenje sukalo po nje — žrtvah za nemštvo, ti časi so minoli. In najbrže za vedno! Praška « Politik* pravi, da po vsem, kar se je zgodilo, bi Čehi grešili proti svojemu dostojanstvu, ako bi hoteli spajati prejšnje vezi. Češki narod ima toliko notranje moči, da mu ne treba svoje usode vezati na kateri si l »od i tuji faktor. Se stališčem Cehov do katoliške ljudske stranke pa je tudi nam Jugoslovanom dano stališče do te stranke. Za dogledne čase, dokler ne bo rešeno narodno vprašanje, mora biti izključeno, da bi mi stopali v kako kombinacije. ki ni prijateljska Cehom. To leži že v naravi in logiki stvari same. Narodni socijalisti češki so priredili včeraj v Pragi shod, na katerem so razpravljali o programu narodno-soeijalne stranke in o napotkih, ki se imajo dati zastopnikom v državnem zl>oru. Iz kratkega brzojavnega poročila posnemamo, da so se izjavljali za najstrožjo opozicijo proti vladi. Narodno-socija-lističnim poslancem ne treba dajati nobene direktive, ampak dovoliti jim je popolno slobodo postopanja, ker je znano, da Čehi nimajo ničesar iskati na Dunaju, kajti gotovo je, da tam ničesar ne dobe. Narodno-socijalni poslanei imajo jedno samo nalogo in sicer to, da se bore za češko državno pravo, od čegar uresničenja jedinega tudi narodni delavci pričakujejo rešitev. Govorniki so hudo napadali Mladočehe, očitaje, da so mnogi njih že izdali državno pravo, in so se odločno izrekli proti vzpo-stavljenju prejšne desnice in zlasti proti ka-koršnji si bodi zvezi s Poljaki, katerim so očitali, da so zmožni vsacega izdajstva, ako si obečajo kako korist od njega. Z ozirom na dejstvo, da se je že v zadnjem zasedanju žugalo češk»m poslancem s proganjanjem od strani »ulico in galerije, je rekel jeden govornikov, da že pritečejo dunajski Čehi češkim poslancem na pomoč. Dar srbskega naroda kralju Aleksandru. Skupščina je soglasno sprejela predlog posl. Geniča, s katerim se vlada pooblašča, da predloži skupščini i;ačrt zakona, s katerim se južno zapadni del državnega rudnika v Majdanpeku izroči kralju Aleksandru v last v znak udanosti srbskega naroda do dinastije. Iz bolgarskega minister stva. Novo ministerstvo je sestavljeno. Petrov prevzame predsedništvo, ministerstvo za notranje stvari in začasno tudi portfelj ministra za vnanje stvari, Tončev prevzame finančni resort. Ostali portfelji ostanejo v rokah dosedanjih ministrov, le vodstvo trgovinskega minister-stva prevzame začasno pravosodni minister. Druga brzojavka pravi, da prevzame finančni portfelj generalni tajnik finančnega ministerstva, Bončev. Tržaške vesti. Ljudsko štetje v Trsta. Brez vsacega uvoda hočemo danes nadaljevati to rubriko. Gustinčič Josip, stanujoči na istrski cesti št. o 10 (na dvorišču) nam poroča, da je prišel minoli ponedeljek, dne 21. t. m., neki pisar v njegovo stanovanje. Ker ni bilo njega doma, je pisar zahteval od njegove soproge, naj mu da potrebnih podatkov za izpolnjenje pole za ljudsko štetje. Žena mu je rekla : Pustite »karto« tukaj, ali pa pridite, ko bo mož doma, jaz ne povem ničesar«. »Gospod« pisar je začel nato groziti: »Ako nočete dati podatkov, bodete morala plačati 40 kron globe in iti 4 dni v — zapor! !« Žena se ni udala, ker jej je mož tako naroČil in pisar je odšel! Gustinčič, prišedši z dela, je šel k hišnemu gospodarju povprašat, kaj da je na stvari. Gospodar je priznal, da je on poslal pisarja, ker da mnogo njih ne znajo sami pisati ! Gustinčič je zahteval na to, naj mu gospodar da polo, ker jo hoče izpolniti sam, toda gospodar mu je ni dal — k e r d a j e nima!!! Barič Miha iz Skednja št. 469 nam poroča, da je prišel k njega ženi neki komi-misar (?), ki je zahteval podatkov za ljudsko štetje. Žena je rekla, da, ako hoče kaj pisati, mora to storiti le v slovenskem jeziku, sicer pa da je njen mož že oddal popisno polo na sekcijo, kjer je stanoval dne prvega januva-rija. Dotični »komisar« je prečrtal, kar je bil zapisal in rekel: Jutri bodete morala plačati 20 kron globe !! Sternen Fran ulica Montuzza št. 18., je izpolnil polo za ljudsko štetje in jo izročil hipnemu gospodarju. Gospodar mu je par dni kasneje vrnil polo z opazko, da jo inagistra-tova sekcija noče sprejeti. Sternen je potom političnega društva »Edinost« uročil dotično pola na c. kr. namestništvo. Čez nekoliko dni je bil Stsrnen poklican na anagrafični urad, kjer so od njega zahtevali delavsko knjižico, po katero je tudi res šel in jo prinesel na omenjeni urad. Čez pet dni za tem so mu zopet poslali poziv (obakrat pod pretnjo 40 kron globe!) Ko je prišel na agrafični urad, so zahtevali, naj jim izroči polo, ali pa da ga oni upišejo. Rekli eo mu tudi, da slovenskih pol ne sprejmejo! Da se reši te gonje, je pustil, da so ga upisali !! Vladi in našim prvakom zatrjajo ti ma-gistratovi gospodje, da sprejemajo vse slovensko pisane pole, — ako niso pogrešene! Strankam in hišnim gospodarjem pa so iste vračali z opazko — ker so pisane sloven-: ski ! ! ? Od ene strani čujemo, da sedaj res sprejemajo naše pole, od drugih strani pa nam poročajo, da se še sedaj branijo sprejemati slovensko pisane pole in da slovenskih tiskovin celo — nimajo ! ? Uradne osel>e iz »Delalskega podpornega društva« so vrnile laške pole in zahtevale slovenskih. Na sekciji se jim je reklo, da jih nimajo! Pritožili so se na c. kr. namestništvo a čakajo še danes — rešitve! Ančer Jurij iz ulice Artisti štev. je spisal, ali dal spisati laško-nemško polo za ljudsko štetje in jo izročil hišnemu gospodarju še pred tremi tedni. Dne 24. t. m. je prišel k AnČerju neki mladič kakih 20 do 24 let. Predstavivši se za »komisarja«, je zahteval od stranke, naj prepiše slovensko izpolnjeno polo na laški jezik ! Ančer je odgovoril, da on ne dovoli nikakega prepisa in tla sploh ne podpiše ni-česa. »Komisar« je rekel: »Dobro! Jaz vam ne želim slabega, ali v tem slučaju vas moram prijaviti magistratu, ki vas pokliče na odgovor!« Dne 26. t. m. je Ančer prejel poziv naj pride takoj na anagrafični urad. Mož je ubogal in šel. Prišedši tja, je lepo pozdravil z »dobro jutro«, na kateri pozdrav ni prejel nikakega odgovora ! Trije gospodje, ki so bili v pisarni, so se dvignili ter poslušali, kojim je Ančer govoril lepo v slovenskem jeziku! Naprosili so pa Ančerja, naj »blagovoli« govoriti laški, ker oni ne utnejo slovenski! Nas mož se je izgovarjal, da zna slabo laški, na kar so mu rekli: »Da bi znali mi vsaj toliko slovenski, kakor znate vi laški ! !« Neki gospod je prijel za pero in se pripravil, da bo pisal, ter je ob enem pozval stranko, naj mu narekuje podatke ! Ančer pa ni mislil tako, zato je rekel : »Ako kaj ni v redu, dajte mi nazaj polo, da dam popraviti, ali pa mi dajte čisto polo v slovenskem jeziku !« Magistratov ci so izjavili »obžalovaje«, da nimajo slovenskih oziroma, slovensko-nemških pol; ako neče, da mu popišejo oni, da bo moral na c, kr. namestništvo, kamor bo klican ! Da so bili poklicani vsi oni, ki so spisali pole v slovenskem jeziku na namestni-ništvo in so potem morali priti zopet v anagrafični urad — kakor da bo moral priti tudi Ančer ! Napravili so celo neko izjavo v tem smislu, katero je moral Ančer podpisati! To je že skrajno šikaniranje našega ljudstva, zato apeliramo na slavno c. kr. namestništvo. naj nemudoma ukrene potrebno proti takemu postopanju magistratuih organov ! P. S. Ko je eden uradnikov silil An-; čerja, naj si da napraviti drugo polo, je drugi uradnik rekel prvemu : Ne ga siliti, ker je gotovo podpihan po onih drugih !! Za zaključek še to-Ie : Stradijot Andrej iz ulice Veltro št. 11)4. ni bil vprašan po občevalnem jeziku in tudi ne ve, kako so ga upisali !! Živelo tako ljudsko štetje —osobito, ko se vrši v začetku dvajsetega stoletja ! ! Ljudsko štetje v Hojami. Pišejo nam: S pužnim očesom zasledujemo to čudno ljudsko štetje in kar neverjetno se nam zdi, kar vse počenjajo magistratui organi. V hiši št. HO. stanuje nad 10 družin, izključno sami Slovenci. Med temi je tudi takih, ki se čutijo dobre narodnjake in rodoljube. In celo takih ljudij odločno zahteva-nje, naj se rubrika 13. izpolni po njih volji in po — zakonu, ostaja povsem brez efekta in vspeha ! Naš rojanski mogočnež kapo vila zatrjuje vedno, da »tega ni potreba«, da jezik »nima nič opraviti z ljudskim štetjem«, »tisto naredimo že mi !« itd. itd. Le falzificirajte dejstva, le prikrivajte, da nas ni Slovencev v Rojanu, ali pomislite, kar vam pravimo tu na vsa usta: dogodki, ki se pripravljajo v Rojanu, bodo tako odločni in energični, da bodo šumeli po ušesih Vam in še komu drugemu. Tega gospoda capovilo priporočamo tudi gospodu zastopniku I V. okraja, da o priliki imenovanj kapovil za našo okolico ne pozabi tudi njega ! In vendar ima to naše ljudsko štetje | tudi svoje smešne strani. Dne 26. t. m. n. | pr. je šel eden magistratnih agentov mimo nekega vinograda »pri Piščancih«. \ vinogradu je delal neki mladenič. Agent je vprašal tega poslednjega : Kako se pišete ? Odgovor : Kakor včeraj ! Agent : Ne, ne, jaz vas vprašam, kako se pišete? Odgovor: Saj vam pravim, kakor včeraj! Agent: Čegav sin ste vi ! Odgovor : Gofepod, eno malo od očeta, eno malo pa od matere? Agent (jezno): Kako trdi ste vendar |tu v hribih ! ! Mladenič zasmehovaje za odhajajočim jeznim agentom : Trdi trdi, ali —jekleni in neomahljivi ! ! Sramujejo se, kar jih je pametnejih ! Pišejo nam: Te dni sem imel priliko govoriti z nekim višjim magistratov i m uradnikom. Radoveden, kako ta gospod misli o ljudskem štetju, sem ga vprašal, da-li ni sram izvestne magistratove organe, da tako pritiskajo na ulmgo slovensko ljudstvo, hote je utajiti po-ftopolnoma ? Mož je »italianis*»iino«, ali na to moje vprašanje je odgovoril pošteno! Rekel je: Nas, kar nas je bolj v letih, je že res sram tega afrikanskega postopanja sedanjih oblastnežev! Skandal, ki ga izzivajo baš z ljudskim štetjem, ne bo v Čast i t a l i j a n-e t v u !! Sram bi moralo biti vsaki civilizirani narod, ki se hoče vzdržati na ta način. Torej tudi oni sami v nasprotnem taboru, kar jih je pametne]ih seveda, se že sramujejo! Kako ne! Saj mora to sodbo pametnega Italijana ratificirati vsaki — pameten človek! Žal le. da so danes le redki taki pametni ljudje v nasprotnem taboru ! Vse je v nekakem diliriju ! Ali ko pride streznenje — in mora priti — se bodo morali sramovati vsi skupaj ! Fanatizem na risku. Pokojni Anton Čok iz sv. Marije Magdalene spodnje je zapustil mestnemu šolskemu zakladu svoto 5 gld. Sodišče je izdalo dediču »sklep«, da mora v teku 1."» dni dokazat: e poix»tnico, tla je izvršil to |w»sl*"lnjo voljo, oziroma, da je rečeno svoto plačal na pristojnem mestu. Sel je torei včeraj z odlokom »odne oblasti na magistrat, da stori svojo dolžnost. Ker pa je bil odlok sodne oblasti slovenski, ga tu niti poslušati nis<» hoteli in so ga kar zapodili : La vada via, no ^tia far eonfnsion ! Torej če kdo. h<*V izvršiti poslednjo voljo pokojnika mestu v prid. oziroma nalog oblasti, ta dela — konfuzjion !! Tako daleč smo že došli, da niti denarja, podarjenega za mestno šolstvo, nr»čejo vsprejemati, ako je sodna oblast izdala slovenski nalog! 1 A najl"|>^a je ta-le : ko je dotični dedič danes povedal na sodišču, kaj se mu je zgodilo na magistratu, čuti je moral: Mi vam ne moremo pomagati, če ne plačate, boete kaznovani. 1 >ediČ si je jMnna^al s t**m. da je rečeno svoto z nakaznico poslal magistratu ! Sedaj pa je naše menenje tako, da bi mis rala so lna oblast razmišljati, da-li postopanje mestne oblasti ne pomenja ujH»rnosti in demonstracije. naperjene v prvi vrsti proti njej, proti sodni oblasti"? ! Ali jej dopušča nje lastni ugied. da mirno jvogoltne tudi to izzivanje »>d strani laškega fanatizma?! konMimiM društva po/or! Ker -e leto za let<»m pojavljajo slučaji, da ponekod ne morejo spraviti letnega računa ali bilance, ali pa. da Je sestavljajo napačno, se je v od-bor><»-: seji »trgovskih |H>močnikovc sklenilo, da se i m. v nede.jo. dne H. svečana 1. predava o o zaključku letnih računov. Predavanje v prostorih »Slov. Čitalnice « Pričetek točno ob 4. uri poj»o!udne: pozneie došlim se radi motenja }>ouka vstop ne dovoli. Vabijo r^e torej konsumna društva, da te ;•: j- r:rnu i<-. * * ipošijejo naj svoje za- st<»pn:Ke na rečeno predavanje. P«»sebno vabimo (»nt- o-el>e. ki se bavijo s sestavljanjem b ian«*e. Ser><»j :».»_; ]. r i j •—♦ J.. ':, ::m.*., ti zaključek prejšnjega leta iti vse podatke za -klepanje leta liMJO, da se jim na razna vprašanja in dvomljive reči takoj lahko da poja u . < »ni. ki zahajajali. icer ir. Vošnjakova knjiga, katero je pre*l 'J7. leti ;r«Ula družba sv. Mohorja. je ze zdavnej |n»>U ; od takrat se je pa tudi v kletarstvu marsikaj spremenilo, in zato je bila nova slovenska izdaja neobhodno potrebna. Vsebina t^tra »pisa je : Trgatev, stikalni«. snaženje in hranjenje vinske posode , sestava :n vina. vino za v steklenice, čiščenje vina. odkrsanje vina. vinske bolezni,' vinske napake in kleti. Ta knjižica ma razen navedene j»oue-ljive. z 21 slikami po iasojeoe snovi, še to i glavno prednost, da se od iaja po skrajno nizfci «»eni. Kn komad stane namreč st., | po jM»šti st. : 4M komadov pa 8 kron, po pošti * kr>.n 50 stot.. torej celo le stot. komad. Razprodaji* je prevzela za sedaj e. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Dražbe premičnin. V t-»rek, dne ! januvarja ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- j viine stvar, vršile sledeče dražr>e premičnin: v ulici Beccherie 25, hišna oprava ; pri Sv. Mar. Magd. spod. 308, tehtnice in oprema v zalogi : v restavraciji »Giardino pubblico«, hišna oprava; v ulici Poste vecchie 10 in v ulici Sequero nuovo 4, hišna oprava in tapetarska oprema. Vremenski vesta i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj *>.3, ob 2. uri popoludne 10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.8. — Danes plima ob —.— pred p. in ob —.— pop. ; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— popoln d ne. Konsumno in posojilno društvo v SV. KriŽU vabi na občni z b o r, ki bo v nedeljo dne ti. februvarja ob 10. uri predpoludne v prostorih »Koiisumnega društva« v Sv. Križu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamezni predlogi. Odsek trgovcev z jest vi nami v Trstu opozarja slavni) občinstvo na trgovski ples, ki bo v nedeljo, dne 3. februvarja ob 10. uri zvečer v gledišču »Armonia«. O priliki otroške veselice v Rocolu so darovali: P. n. g. Zupančič, kaplan pri sv. Ivanu 2 K *0 st., g. dr. Rvbar 1 K 40 st.. g. Dolinar 1 K 40 st., N. N. 3 K 40 st., g. Zafred 2 K, z. Batag Ij 60 st., N. N. 20 st.. g. Skrk 40 st., g. Jakob Vatovec 60 st., g. Zadnik 1 K, g. H rovati n 20 st., N. N., X. N. po 20 st., g. Bradaš 30 st., g. Josip Gregorič 40 st., N. X. 1 K, X. X. 60 st., X. X. 40 stot. — Srčna hvala vsem darovalcem. Mlada kuharica iz Rocola Anica Vato-vec je nabrala v veseli družbi 2 K 52 stot. Bog živi mlado nabiralko ! Vesti iz ostale Primorske. X Pevsko in bralno društvo »Slovenec« iz B »ršta priredi dne 17. februvarja t. L v gostilni gos p. J. Zerjala ve-1 ko veselico pod vodstvom g. J. Bonano. Na vsporedu bodo petje, igra, deklamacija in j)le>. Razpored se naznani pravočasno ! X Odprt grob. Dne 27. t. m. je preminol preč. g. An Irej Leban. vodja svetišča na Sv. Gori pri Gorici v 65. letu svoje dobe. Rajnik je bil vzoren duhovnik in blag značaj. Xevenljivih zasluj- si je pridobil za olepšavo svetišča na Sv. Gori. ki mu je bilo jako pri srcu. Blagemu možu častit spomin in večni pokoj njegovi duši ! X Most čez Sočo pri Bači so pričeli graditi. Materijal je došel i' Lam-bacha na Gor. Avstrijskem. Delo vodi inže-ner Haas. Vesti iz Kranjske. * Prebivalci v K o č e v j u. Glasom zadnjega ljudske-ra štetja ima Kočevje 2172 prebivalcev proti 11611 v letu 18^0. V de--etih letih je t »rej število prebivalcev poskočilo za 1003 o-ebe. Razne vesti. Maestro Verdi mrtev. Včeraj v jutro, ob 2. uri in 50 minut, je umrl v Milanu veliki glasbenik Verdi. J< -ip Verdi je bil rojen dne oktobra 1*13 v Bussetu pri Parmi; izobraževal seje v Milanu pri kapelniku Lavigni. Že njegova prva oj»era »Obe rt o * (1 i je imela lep u-f»eh. Z drugo of>ero Un gi-»rno di regno« 1*40) pa ni imel sreče. Svojo slavo je ustanovil ~e le z opero »Xabuec1*42». Od 1^43 do 1S-44 je komponiral: »I Lom-bardi alla prima cn>ciata«, »Ernanic in »I ilue Foscari« ; zlasti prvi dve sta imeli velikanski uspeh. Od poznejših oper je omeniti »Luisa Miller« (1849». Izven Italije je nastopil prvič na veliki operi v Parizu z opero »Jeru-alem« ; p reda lana oj>era »L<>m-bardi«>. Zlasti pa je postil slaven j»o vsem svetu z operami: »Rigoletto« Benetke 1*51),: »II T rova tore« (Rim 1852) in »La Traviata« Benetke 1*63». Za Pariz je kombiniral »Včpres siciliennec \1^55), za Rim »L'n ballo in mas^hera« (1*59), za Petr«»grad >La forza del destino« (1*H3), zopet za Pariz »Don Carlosc (1866), za podkralja v Egiptu i »Aida« (1*71), za Milan »Otelio« (1887) in 18V3 komično opero »Falstatf«. Poslednji čas se je Verdi bližal Wagnerju. Z Verdijem je umrl eden največih, če ne največi glasbenik vseh časov. Verdijeve oj>ere so dobro znane tudi nam Slovencem. V deželnem gledališču v Ljubljani se je predstavljalo vedno izborno in z velikim uspehom : Rigoletto, Trovatore, Aida in dr. Nova enciklika Leva XIII. Kakor javljajo iz Rima z dne 26. t. m., se bavi enciklika, izdana tega dne, s krščanskim socijalizmom. Nova opera Maseasnijeva »Iris« je doživela o svoji prvi predstavi v tržaškem občinskem gledališču minolo soboto popoln fijasko. Kako napredujejo svetovni jeziki? Koncem 17. veka je govorilo angležki 8 in pol milijonov ljudi, nemški 10, ruski 3 {?!>, francoski 20, italijanski 9 in pol, španski 8 in pol milijonov. Koncem 18. veka pa : angleški 20, nemški 31, ruski 30, francoski 31, italijanski 15, španski 26; koncem 19. veka: angležki 116, nemški 80, ruski 85, francoski 52, italija i-ski 54, španski 44 milijonov. Ako bode rastel obseg svetovnih jezikov tudi v bodoče po isti progresiji, govorilo bi koncem 20. v ka: angležki 640, nemški 210, ruski 233, francoski 85. italijanski 77 in španski 74 milijonov ljudi. Loterijske številke, izžrebane dne 26. januvarja : Trst 10 51 23 69 44 Line 12 78 27 8 77 A Brzojavna poročila. 0 spremembi na angležkem prestolu. LONDON 27. (K. B.) Posebna izdaja lista » London - Gazette« priobčuje imenovanje nemškega cesarja maršalom angležke vojske. Vojvoda Con na u gh t je danes izročil cesarju maršaUki meč. Pl. Szell na Dunaju. DUNAJ 27. (K. B.) Ministerski predsednik pl. Szell je bil predpoludne eno uro v posebni avdijenciji pri cesarju ter se je teko m dne posvetoval z Goluchovskim, Kal-lavom in Korberjem. Ustaja na Kitajskem. HOHGKOXG 27. (K. B.) Reuter javlja : Roparji so napali tri evropejce iz Kantona, ko so bili na izpre lodu ter dva izmed njih znatno ranili ; 1 kitajski sluga je mrtev, 1 težko ranjen. 0 smrti Verdija. MILAN 28. (K. B.) Municipalni svet je sklenil, da napravi Verdiju časten grob ter imenuje eno ulico po njegovem imenu. RIM 27. (K. B.) Po vseh italijanskih mestih so razobešene Črne zistuve. Kralja bo na pogrebu zastopal princ iz kraljeve hiše. Minister za nauk se udeleži osebno pogrebnih slavnosti. Komora bo imela jutri svečano sejo v izraz žalosti. RIM 27. -K. B. Senat je imel danes sejo, ki je bila posvečena spominu Verdijevemu. Ministerski predsednik Saracco se je v toplih besedah spominjal pokojnika ter izjavil, da je vlada za slučaj, da se to vjema z Verdijevo poslednjo voljo, zaukazala po- i greb na državne stroške. Živahno odobravanje.) Senat je sklenil, tla postavi v poslopju senata doprsni kip Verdijev ter da pošlje k pogrebu posebno odposlanstvo. Vojna v južni Afriki. CA PST A DT 26. (K. B.) Reuter javlja :j Buri so razstrelili železniški most pri Four-tenstreemu ter vzeli Angležem vojaški vlak. CA PST A DT 28. (K. B.) Reuter javlja : j Dvajset na novo iošlih policijstov se je dne 21. t. m. udalo pri Devondaalu Burom, ne da bi se kakor si bodi branili. LOCRENZO MARQCEZ 27. (K. B.) Angleška vlada je kupiia poslopje za vladni urad. PRETORIJA 22. t K. B.) Reuter jav- , lja: Mirovni odbor burski je vprašal Louisa Botho, da-li hoče sprejeti odposlance ter z istimi razpravljati o vprašanju glede miru. LONDON 28. (K. B.) Lord Kitchener I javlja iz Pretorije z due 26. t. m.: Angleži so s«! včeraj bojevali z Buri pri Middelfon-tein Kopperfonteinu: Angležem je zapovedoval Cunningham. Burom pa Delarev. Buri so se umaknili proti zapadu. Angleži so imeli 4 mrtvece in 39 ranjenih. Tudi pri Carolini je bil spopad z Buri. Angleži so po peturni bitki vrgli Bure z njih stališča. Angleži so imeli 1 mrtveca in 15 ranjenih. Poslano. Slavno uredništvo I Ker sinočnji »Slovenec« pod napisom : »Ivan Hribar« si je menda najel nekega V. H., da mu je spisal slavospev v tržaški »Edinosti« — »menda« na-me meri, prosim Vas, da mi potrdite v cenjenem svojem listu, da jaz nisem pisal ne dotičnega »slavospeva« niti sploh nobene druge vrstice tekom letošnjega leta za Vas. Saj dobro veste, da političnih stvari nikdar ne pišem ; ako pa napišem kakšno poročilo ali listek, podpišem se, kakor vsaki pošten, pravicoljuben človek, s svojim pravi m imenom, ali pa s psev-ionimom, po katerem me vsakdo spozna na prvi pogled. Kar se pa tiče »slavospevov« g. Ivanu H r i b a r j u, moram izreči tu javno: Triindvajset let službujem že pod njegovim pre-spretnim vodstvom častitega zavoda, katerega on zastopa že — četrt stoletja, a še nikdar mi ni niti z dalje namignil, naj bi s svojim peresom zapel kakšen »slavospev« o njegovi osobi ! Pretakten in presvobodoljuben mož je g. Ivan Hribar, da bi kaj takega zahteval ! Pa tudi ne potrebuje »najetih slavospevov časnikarskih c —, saj ga slavijo dovolj njegova — rodoljubna dela!*) V Ljubljani, 28. januvarja 1901. Vat rosi a v Holz 1. r. *) Izjavljamo s častno besedo, fla se je dotična notica, s katero smo obžalovali odurne napade na osebo gospoda župana Ivana Hribarja, pisala v našem uredništvu — od urednistvenira osebja. Uredništvo „Edinosti". Zahvala, Ugledna ženska podružnica »družbe sv. Cirila in Metoda« v Trstu ima lep . navado, da vsako leto preskrbuje otrokom, obiskujo-čim družbine zavode pri sv. Jakobu, božična darila — obleko in obuvalo V to svrho nabira med tržaškimi rodoljubi darove. O letošnjem Božiču je slavni odbor imenovane podružnice za z obilnim trudom nabrane darove nakupil 100 parov obuval ter jih razdelil med revno mladino tleske družbine šole. Šolsko vodstvo šteje si v dolžnost izreči tem potom v imenu obdarovanih otrok in njih starišev vsem častitim darovalcem, ugledni ženski podružnici, posebno pa nje blagim zastopnicam za njih požrtvovalni trud, najsrčnejšo zahvalo. Vodstvo slov. defte Ijnilsfce šole Me s?. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. V TRSTU, dne 24. januvarja 1900. | Pr?a slov. zaloga pohištva | iz odlikovanih in svetovnoznanih to-| varn v Solkanu in Gorici | Antona Černigoj-a * se nahaja t v Trstu. Via Fiazza vecchia ► (Rosario) št. 1. ► (na desni strani cerkTe st. Petra*. ; Konkurenca nemogoča, ker je blago ► iz prve roke. Zalop ii tovarna [ >V pohištva vsake vrat« > Alessaniro Levi Mi Mi t Tnti ' Piazza Rosario 2. (šolsko poaJopjt). Rnrat Izhnr t tapetarijnh. xrr«Hh la 1 ' »likati. liustrlrsa cenik ?ratlH la fraako < f »takemu na zahtevo. ( 1 Cene brez konkurence. < PrertMetl it»T|jo ae aa krod alJ * mi/ta K PA* Hm Ki mm * a kal pamIbmaa i iw OBUVALA! PEPI KBAŽEVEC - irl sirM it. Petri (PUM Ktnrio m lUditi Mi) priporoča svojo bograto zalogo raznovrstnega'obuvala za gospoda, gospe In otroke Poštne naro<5be m izvrie t tistem doevm. Odpošiljate« je poteh« prosta. Prevzema vsako đelo na debelo ia drobne ter izTrinje iste s največjo natanjčnostje hi točnostjo po koakarsnoiUi cenah. Za mnofobrsjns aaroČb* as priporsčfc Jedp Staatlfl J^^^l J---■*• — . MjVliV Dunajska filjalka ▼loge na knjižice m 4%. fetrzno posredovanj«, posojila na vred-menicni eskompt. vinluiliranj« in razvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 2L Centrala v Pragi. ^ Podružnice v Brnu, Plznu, Budsjevicah, Pardublcab, Taboru, Benešavi, (glavi, Moravski Ostravi. Javna zahvala Podpisana rodldna. upo^nje^a od žalosti na prel>ritki izgubi nje nepozabnega Rudolfa Škabarja cerkovnika katerega je Hop poklical k sebi v cve-toči dobi 11) let. izreka na j priženejo zalivalo vsem onim. ki so jej tem žalostnim povodom izkazali svoje sočutje. Najprvo se zahvaljuje preeastitemu gospodu župniku na njegovi požrtvovalnosti. katero je tolažil pokojnika v času bolezni. potem \se neštete one, ki s<» prihajali kropit mrliča, darovatelje vencev in svežega cvetja, dekleta, ki so nosile vence, sta riše. ki so svoje otrocice oblekli v belino, slavno pevsko društvo Adrija« ki je jK-valo ganljive žalostinke ob mrtvaškem odru v cerkvi in na pokopališču in >1« »lnjič vse one. ki so prihiteli skazat pokojniku zadnjo čast v tolikem številu, da liarkovlje ne pomnijo tako veličastnega sprevoda. Presrcna hvala vsem. vsem! V Barkovljah, 26 jaiiuvarja li*01. Žalujoča rodbina Škabar. Kdor jH »trebu je žal uzi je, tkane lesen«- ali pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za prodaja!niče, naj se obrne nara v i« »st na Prvo hrvatsko tovarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže g. Skrbić ZAGREB Medulićeva ulica številka 16. < Vniki brezplačno in franko. \ a-rujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. M. AITE Trcmina nianifakturiie-a blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro *t. H. mi je javiti «1jivd občnatvu in eenj. odje makem. «1» >em prejel l»ojrat izbor raznovrstnega blasra za jesen in zimo in sicer: sukno za mo^ke in ženske oliVke- fianelo. Inurtn in Kel bartient. piket za perilo, maje od volne in bombaža. odeje * poeli in barvani prti: bela in barvana zagrinjala na m^ter ali izgotovljena Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke Naročbe za moške obleke po meri z največjo oćnoftjo in natančnostjo. Velik izbor blatra za zastave iu narodnih trakov za društvene znake. |Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemab-ev in «1 občinstva. l*-ležini se najuljudneje 3/. A i te. olja Zaloga in kolonijalnima blaga. Podpisani i« la čast javiti slavnemu občinstvu, da iiua v ulici Qhcga št. 11. v Jrstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja. kisa. mila, kave, sladkorja, riža itd. Ropat izhor mila za perilo. IVo-daja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od f> kjr. naprej proti povzetju. /a mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani Alojz Trerisan. Varstvena znamka: SIDRO- LINE1ENT. CAPSIGI COMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi ^ ' pripoznano izvrstno, bolečine hlažeee gmt minilo dobiva se po !S0 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tegra povsod priljubljenega ^Jk domačega zdravila imj se pazi edino le na ^ originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejni originalni izdelek. Rlchterjefa lekarna pri zlatem len v Pragi. ^. //fi Elizabetine ulice 5. Kakor praktikantka Javljam slav. občinstvu, da sem odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani Ivan Lisjak „pri Zvezdi" v Sežani. Duhoven v samotnem kr ju i S če in sprejme takoj priletno in varčno kuharico. Več povč uprava „Edinosti" v ulici Molin piccolo št. 3. II. m.dstropje. želi vstopiti v komptoir, v Trstu ali v Gradcu, gospodična, kl je z dobrim vspehom dovršila knjigovodstveni tečaj, vešča slovenskega in nemškega jezika. Uljudne ponudbe na Uredništvo »Slovenke« v Trstu. KSOOOOOOOOOOOOOOt' Jaz Ana Csillag 20 kron nagrade Na potu iz DUTOVELJ na OPĆINE je zgubil nekdo oprt-njak (nahrbtni žakelj z jermeni „Fžucksack") v katerem se nahaja lovska torba iz usnja, volnena ruta in predpasnik za patrone. Kdor je vse to našel, naj izroči našemu upravništvu v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstropje, kjer sprejme 20 kron nagrade. Trei-obrtM »trovana zate z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška nI. St. 1.. I. nadstr. JC--- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s nalože za najmanj jedno leto po o0/o, navadne po 4 V/«, ''» vloge na Conto - corrent {►o 3.60°/#. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga j sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Oeleži se obrestujejo po 6.1o°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.H66. Uradne ure: od —12 dopoludne in wd 5—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih p y—12. dopoludne. Proti malokrvnosti Žcleznato vino lekarnarja C. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Nj. Svetosti papeža, Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često ti imajo več železa v -ebi. kakor vsako ceno namizno vino. \Vied tepi največje jamstvo za izdatnost te^a vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi >e posebno pri bledih, alabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Hranilne v lose sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/g°/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo .članom in sicer na menjice po t) °/o in I,a vknjižbe po 51/«°/o-, (Jratluje vsaki dan od do llf. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Mno-lran. raco« št?. 831.315. s svojinu 185 centimetrom dolgimi Lorelev-lasini dobila sem jihvsled 14-me-sečne uporabe svoje samo-iznajdene pomade. To so najslovitise avtoritete priznale za jedino sredstvo ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močne rast brk ter daje že p«i kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld.. 3 gld.. 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj I.. Seilergasse 5. Staro is peeekttteeo sredstvo (ma»ik>) za jaćenje in krep^enje kite in isičice <3o*e4kega života je Kwizde fluid Znamka kača (tekočina proti trganju) To tekočino rabijo bribolazci, kolesarji in jezdeci z vspehom za oja-čenje in okrepljenje po velikih naporih. Česa 1 stefcieflice I gld.. 7« steklenice 60 ti. t«r se dobi privlUH v vseh lekarnah. Glavna zaloga t okrožni Lekarni v Korneatiiirp pri Dnaajn. Zaloga cementa je na prodaj j)o nizki crni. Kupčija donaŠa lep dobiček in je sosebno jui-pravna za kakega slovenskega trgovca. Vič se izve v kavarni Commercio jn i Antonu Šorlijti ustincno ;ili |>is-ineno. *H**MX*X>CXKXKXXK Ivan Seipulič TRST -:ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor t h < I i p<> že-i leznioi na vse kraje avstro-operske monarhije) v w»dih od litrov naprej. Na zahtevo }m>-šilja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena. Otvoritev prodajalnice. Z dnem 14. t. m. sem iKlprl fi-ljalko moje prodajalnice v nli<-i l.astione 2. jM.pre«! f»ranio dol»ro hlago p<» nizki ceni. Zlasti priporočam testenine tovarne Znideršič in Valeneie v II. Bistrici. PrijM>POcnjc M' si. občinstvu l>ele-žim s si»oštovanjem. Jakob Kosmerlj. bogato zalogo pohištva. X zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste*, i/ trdega in l>elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice it. 2. "1 u Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkuiantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgrubi. Promet« k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.