LETO II. Conio co re. con le iposla. GOVIKIA - GORICA, dne 6. JtiUja 1023 V tej številki je vozni red železnic od 1. junija 1.1, dalje t ŠTEV. 25. « © »Nova doba" izhaja vsak p e i e k pop. - Rokopisi se pošiljajo na uredništvo v Gorici, via Pavia 17. » © Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Y .* *. © © © © Naročila, oglasi in rekla-rraci.e je pošiljati IZ-KUUČNO UPRAV« ..Nove Dibe" v Gorici, VID T. CICONI št. 7 Cilolotna naroln. L. 12 Polletna „ „ G Četrtletna „ „ 3 * © Cena oglasom trgovcev, obrtnikov za vsak 1 mm višine v širini 1 kolone L. 0.30 ; za osmrtnice, vabila itd. po L. 0.60. - Večkratni incerati po dogovoru. © © Fašizem kot program. Menda sl je vsak .mislec .etovtik :tia jjas» nem, da je politika izraz .kolektivnega ali skupnega egoizma. Kedar klice Mussolini svojim državljanom »Patria, abnegazione! Domovina, samo zatajevanje ! « pomeni, da - vzbuja v posamezniku .odgovornost za ' skupne, L j. državne interese, k ate n m se i.morajo zapostavi® vsi individuai^ .iute» resi, kajti inače se odaijujemo ad ilr.žav-unega ideala radi .katerega se je «Človeštvo . združilo v državne skupine. TcmeMrta,podlogu Potemtakem je jasno, da stremi 'fašizem za tem, da bi .osvežil v državljanih .velepomembni pojma državljanstva, vzajemne odvisnosti, ki je i podprta ,z moralno Ib zakonodajno silo. Moralno ; pravima, v kolikor se je strnilo Človeštvo .v . državo, da si olajša udejstvovanje svojih duševnih in i moralnih vrlin in zakonodajno, da zaijezl | (.egoizem posameznika na škodo skupnosti. ' V prvem je zajamčena človeku neomejena j s svoboda, v drugem vidimo zapah, da bi ; ‘..človeštvo ne zdrknilo nazaj iz svojega na-ifcredttjočega stremljenja. Z usluge -fašizma Čeravno temelji državljansko življenje na gori omenjeni« načelih, rse jc videl v ,vseh; dobah človeške zgodovine oduren boj p rev/, reče ti po skupnem iti individualnem egoigmu ali sebičnosti. Uspešen proti» ■.utež je dri ala in drži še danes verte a kiju» ;bu tenu .simo večkrat doživeli, da so se ■.najboljša načela izrablja v izključno sebič-nie narneneAposameznikov, kar smo doživ» ■Édljuji vpadih h ietiii zlasti p fi izrabljanju #'vSvobQd.e ■ Ta magična beseda, iki predpostavlja pop0il»o "jdejstvovaoje ljuJvezrli med i «državljani-,• .^.postai plašč majuimazanejše 'l&eb&ie pplitikv, ki si je nadela ime svobo-'*fe. :Sploš:»a vpfolna pravica .je na'ipr. jasno pokazida, da se(morejo z njo uveljaviti možje m a jpi ž j e urno ra I ne vrednosti, .ker v masi pmevfadtije’1'ipni instinkt in potemtakem «erawidneift.: Ljudstvo,, prepuščene samosvofli svdbodbssi je največji sovražnik, ker posega itsakor (nerazsodni otrok po hipnem sredstvu fve glede na njegovo trajno vrednost, koje •%pozn^nje je odvisno od ,globoke j še vesti, ki Pl odi fa le s časom vysporedno kaikor'jžitopaiio v časovno ozadje .pni hipni instinkti, radi'katerih se je Ijud-■ štvo odločalo za ta altoma sredstva hipne vednosti. Posledica se je .pokanja takoj v po* polfiem razdrapaiuiu cdržavs, v splošnem nezadovoljstvu h» nezaupanj« v bodočnost, jlz tega položaja se’je feeimlfci reakcija, ki ■se zove fašizem. Pojav?) se jeikot odporna Sila in ipričel razdirati malike sjaboumljene ljudske svobode. Njegov prvi spij je bil vzpostaviti vero v državo in v licdočnost. Ker je 'feanunizem skušal vnlčiti jpojm individualne vrednosti in posplošiti .človeka v družabni enakosti se je instinktivno vrgel z vso svojo sfclo' proti njemu. Duševna uti meščanska revolucija? Kdor je umel predidoča .izvajanja, mora sklepati, da je jmpozantnejša duševna kakor meščanska revolucija. Fašizem je z j-azmeroma malimi žrtvami prišel do nad» vlad ja, kar je pripisovati duševni revoluciji, ki. je'nastala od kar je državljan zarobil občutek, da Sé' je drvenje navzdol ustavilo,, FašizčHi°kot vlada pomeni torej pred vsem. tla sejé Obnovila vera v državo ln bodočnost, 6 čemer se. je vzpostavila tudi .individualna vrednota :in se je .komunizem poizgubii. Ustroj nove države Fašizem po navedenem ne pomeni le nastop .nove viade ampak nastop nove dobe v državi, ila celo nove države, ki se od» likuje bistveno od prejšnje v tem, da je bi» ilaipnejšna refleks hipne ljudske volje in kot taka veno spremenljiva, nikdar stalna in (dosledno .nikdar '.pravilna .ne pravična, do-čim bi bil fašizem izraz duševne aristokra-icije v državi, ali uveljavljenje najvišje razsodnosti v državnih zadevali. Ker je pričakovati, da je vtočigled velikanski in važni nalogi vladanja povprečna duševna -zmožnosti mezadostna, je fašizem zatv.oril vrata novim sprejemom v stranko in je bila spoznana potreba splošne epura» cije, M dti za tem, da se stranka osvobodi nepotrebnega balasta, ki ši ga je natvofila pred in po -revoluciji. Ako se to doseže, je demokracija za vselej rib tla 'im napoči no» va dkfba v politiki. V.eudar demokrati bi se smejali naivnosti, da se more vladati proti javnemu mnenju, pa naj bi bilo isto še tako napač» mò.lNova vlada ali nova država, kakor lio-čete, mora razpolagati s sredstvi, potom katerih lahko uveljavi svojo voljo. V ta namen je treba oborožene sile, ki je danes narodna milica. Ta ima važno nalogo, da čuva faŠT-stovsko vlado in njene ukrepe. Narodna milica mora torej podpirati vlado pri uveljavljenju njene volje, s katero se hoče državi dobro. Milica mora biti vslcd tega prav dobro oborožena, primerno številna, dobro izvežbana in plačana, četudi je do-'provoljna, kajti državljan, ki skrbi za državo nima časa skrbeti za svoje osebne interese. Država je vsled tega dolžna kom» penžirati njegovo požrtvovalnost. nekonstruktivna politika Kedar se izvrši pravilna .epuracija in dobi fašistovska država oporno bodisi v narodni milici ali kaki drugi oboroženi sili, se šele lahko oddahne in napoti k popolnoma rekonstruktivrii politiki, ki obstoja v tem, da zavzame fašizem svoje stališče napram vsem državnim vprašanjem. Kar se je do danes dovršilo, je delo ob začetku, pri katerem uplivajo še sile. ki niso nikakor homogene s fašizmom. To so kritični časi fašizma, ki morajo končati z njegovim popolnim porazom ali pa odločno zmago. Ta boj je še v polnem tiru in bode najbrž trajal leta lin leta,. Ako se tu pa tam vidijo in delajo stvari, ki ne morejo biti v skladju s fašistavskimi načeli je treba to pripisovati baš hipnemu prevladanju sovražnih moči, ki delujejo na vseh koncih In krajih države proti fašizmu. V svoji rekonstruktivm politiki se na» baja fašizem prav za prav šele v prvi fazi, to je razdirajoči dobi. Fašizmu se vsled tega posebno rado predbaciva, dia je razdiralen. Ne more biti drugačen in ni njegova krivda, da je sedaj razdiralen. Ako je vse trillo in gnjilo, ne moreš ničesar novega in stalnega zgraditi, Baš s tem pa, da je fašizem pojav, ki z vso odkritosrčnostjo in nevstrašenostjo za» slednje svoje cilje, nam nudi taka jamstva kakor nobena druga politična struja. Videmski prefekt med našim ljudstvom. Nepričakvvalno triumfalni sprejem ljudstva. Prefekt naše furlanske dežele odv. Piseli ti je posvetil v pon.de]jek 25. t m. ves dam v svrlio velepomembnih obiskov številnih občin in njenih fakcij, ki so kakor biseri posej ene po srednje soški dolini ter Banjški in Trnovski planoti. Komur je dano, kakor nam, ki smo imeli čast na dolgi in od naravne krasote obdarjeni poti spremljati visokega državnega funkcijomarja, opisati triumfalne sprejeme ter večkrat ponoviti prisrčne ln navdušene manifestacije prebivalstva, treba je takoj povedati, da je vsaka beseda nezadostna, da hi mogli ž njo le od daleč in le deloma izraziti velevažni in ne vsak» dan ji zgodovinski dogodek ter ž njim v tesni zvezi združeno radost, zadovoljnost in zadoščenje našega zapuščenega dobrega ljudstva, ki je ob tej priliki dalo z odkrl» fiosrčnimi ovacijami odduška svojim naravnim srčnim čutom. S tem hočemo torej reči, da manifestacije, ki jih je naše slovensko ljudstvo v pondeljek uprizorilo našemu gosp. prefektu, se ne smejo tolmačiti kakor pretiramo poročilo 'kronista in tudi «e kakor zavratno hinavsko, ki bi imelo na meti ; opor tuni tete, za katero bi se utegnila spretno skrivati zvita politika iredentizma. Ne, izključivši par izjem, kajti naše slovensko; ljudstvo je dobro. Iskreno in vsega * tega že po naravi ne pozna. , Kes je, da je mnogo pripomoglo k ta» ko.siijiij.no iiskrenim'svečanostim dejstvo, da do .sedaj.se ni noben oblastvcnik — in niti noben ..cesarju namestnik pod bivšim avstrijskim režimom tako ponižal, da bi kedaj to takorekoč, od celega sveta zapuščeno .ljudstvo «obiskal, ko ima vendar v. vsakem ozh'W iste vrline kakor vsi drugi zemljani, če ne še V večji meri Tu pa mo» ramo z. največjim zadoščenjem pristaviti, Ota je ,ta obisk zastopnika .močne im energie ne f^šistovske vlade še posebne važnosti', kar. je /iaše ljudstvo še posebej razvnemalo, namreč da se je vršil, četudi uradni o-btsjf, v enostavni, prisrčni in takorekoč prijateljski r.bjiki, za kar je br^dvomno (dala povod v tako kratkem času 'izgotovljena vsa sijajna priprava za sprejem, kajti 'piemvaisivo je. bilo še le dan poprej -obveščeno o visokem obisku prefekta. Ljudstvo je v taki naglici znalo z vso vnemo napraviti razne z zelenjem, cvetlicami 'in navdušenimi pozdravnimi napisi ozaljšane slavoloke, maje ob poteh, ki so bile z zelenjem in cvetjem natresene, vse hiše in še ceto višja drevesa z zastavami in zastavicami .okrašene, ki jih je prebivalstvo tud' samo iz papirja napravilo. In šlo je še dalje: med potjo smo cesto naleteli na samotne hiše, kjer so posestniki lastnovoljno napravili sicer preproste in z zastavami okrašene slavoloke, ki so pa Mii tim prisrčnejši znaki iskrene in neprisiljene vdanosti, kar je še posebej napravilo najglobokejši vtis ganlji» vos,ti na visokega državnega oblastvenima. Ob bisernobarvni. Soči navzgor. Že pred 8. uno iste v prvem avtomobilu odpelje gospod prefekt iz Gorice, Ikjer jé prenočil. Njegovo spremstvo je zavzemalo še dva druga avtomobila, kii ista, sledeč prvemu, drčala ob bisernobanviii So-či - hčeiki iplauin navzgor. V avtomobilih so se .vozili med drugimi tudi sledeči gg.,: .član, deželne fašist ovske federacije Raivazzolo, tajnik dež. faš. federacije ra v inaiteli Castelletti, zastopnik furlanskih.bojevnikov prof. Venezia, član kraljeve komisije kap. Godina politični tajnik gorlškega fašija Majero, zastopnika časopisa »Nova Dioba« Peterneli in Bandelj, zastopnik vzpositavitvene-ga urada maše zone Gerardi in dr. Jutro je bilo lepo, četudi nekollliko o-' hlačno. Boij kakor misel na obiske,nas jè skrbelo potovanje po-jako slabih poteh, ki so pravi kolovozi po Banjški piamoti. Viozeč se' iz Solkana proti Deskilam, smo na levi imeli strmo steno pobočja izza vojne dobro znanega Sabotina, dočim se je na desni vrh Sv.,-Gore blišča! vzpostavljeni sarhostan: Kraj miru im oddiha, ki gleda na severozapadu na spomina vredni Kuk in Vodice,. Plod mami'pa bistra Soča vali z vso brzjfip svoje nebeškobai vne Valove prot! lavnimi. Čarobna barVa njenih valov nas bodri, kakor je bodrila in osrčevala na» Še Ir abre jtnnke, k>o «o moč in ''rez lato dni videvali v zrcalu njene vodne gladine koščeno ženo s smrtno koso v roki, ki je vsak hip hudomušno prežala iz sovražnikovega tabora na cveit maših junakov na desnem Sočinem bregu. Takrat je njena bistra voda prala svetovnovojno klavnico, naših najboljših .mladeničev, ki so se borili za našo pravico in «vobodio in za svobodo naših državnih sosedov, dočim ko nas danes z inaj-večjiml zadoščenjem vedri, nas tolaži, mam krepi duha in vzbuja v nas bridke in prijetne spomine našega burnega življenja. Tam zadaj onostran Vodic, pod Je-lemikom v Desklah in Anhovem se pa nekaj skrivnostnega, nekaj neobičajnega vrši. In res: kajti že v Plaveh so nas z zastavami in zelenjem okrašeni domovi in pred šolo praznično oblečena in lepo uvrščena šolska mladina prijetno presenetili ter prisilili', da smo morali stopiti z vozlov. Po kratkem, toda prisrčnem pozdravu, smo med burnimi živijo-kilici od1 desne in leve pri Konjedčevih zdrdrali proti Desklam. Že oddaleč je bilo videti morskim valovom podobno, plapolanje zastav. Z glavne costei smo se skozi slavoloke med'maji peljali po zelo ,slabi poiti v vas, kjer je prebivalstvo s šolsko mladino iip učiteljstvom vred v gneči pričakovalo svojega prefekta. Župana iz Deskel in Anhovega sta s svojimi starešinami svečano sprejela g. prefekta. Po prisrčnih nagovorih sta mu izročila spomenico raznih domačih krajevnih potreb s prošnjo, naj bi gosp. prefekt posredoval pni osrednji vladi, ’ da bi se istim-čimprej Ugodilo. Nato je gosp. prefekt obljubil, da bo dal vso svojo pomoč. Hotel pa se jei tudi sam prepričati na licu mesta o vzpostavitvi hiš, občinskih poti ih drugem. Končno je v šolski sobi nagovoril s primernimi besedami navzoča občinska zastopa povdar- jajoč, da osrednja vlada in posebno še ministrski predsednik Mussolini hoče posve* titi največjo pozornost na to ob novi meji razprostirajoče se ozemlje ter priti preb!* valstvu v gospodarskem in duševnem oziru nasproti. Na vsak način pa zahteva, da se vsaka politika, ki se z državnimi interesi ne sklada, takoj preneha. Pred šolo je bila gosp. prefektu predstavljena skupina posestnikov, ki žen brezpogojno sodelovati na pošteni poti državne t. j. naše politike. Gosp. prefekta je iskrenost skupine naravnost ganiila. Povabil jo je, naj se mu predstavi pozneje na prefekturi v Vidmu. Isto je naročil tudi županoma. Ob navdušenih in odkritosrčnih ovacijah so se avtomobili odpeljaii proti. Kanalu, kjer je vse praznično oblečeno. Tudi tu slavoloki, zastave, zefenje, cvetje. Močna skupina narodne milice defilira gosp. pre» fektu, bivšemu visokemu komisarju fašl* stov. Z veseljem smo opazili, kako so mnogi naši mladeniči v črnih srajcah s ponosom uvrščeni v skupino narodne milice. Tudi kanalski fašij, katerega energično vodi gosp. Tazzoli, šteje lepo število Slovencev, ki so ponosni in disciplinirani. Za sprejem gosp. prefekta se pri vhodu v trg nahajajo vse krajevne oblasti ter učiteljstvo s šolsko mladino. Ljubka učenka stopi pred g. prefekta, z vdanostno Izraženimi besedami ga pozdravi ter z vzkii-kem »Živijo Italija« mu podari krasen šopek. cvetic, medtem ko majčkine šolarke ga obsujejo z ljubkim cvetjem. Po sprejemu v občinski hiši, kjer je g. župan Bavdaž ob* razložil po svojem težnje občine, je sledil drugi sprejem v sedežu fašija. Tu je poli* tični tajnik pojasnil podrobno položaj cele zone. Gosp. prefektu se predstavi skupina slovenskih fašistov s Srednjega-Kambrc-škega ter druga skupina posestnikov iz anhovske občine, ki so neustrašeni naši somišljeniki. Gosp. prefekt jih je prisrčno pozdravil in jim izrazil svoje posebno zadoščenje. Med burnimi ovacijami posebno pa od strani fašistov se gosp. prefekt poslovi v Kanalu ter nadaljuje s svojim sptemstvom, kateremu se je pridružila tudi narodna milica, pot proti Avčem. Zadnji pozdrav smo dobili pred šolo, kjer nas je ponovno pričakovala šolska mladež, ki je podarila g. prefektu mnogo šopkov pestrih cvetic, tako da je bil njegov avtomo* bil že poln iz nežnih rok podarjenih duhte* čih rož. Iz presenečenja v presenečenje. Med zelenjem skrite Avče so se nam nenadoma prikazale. Vse je praznično o* pravljeno. Mala šolarka se približa g, prefektu ter mu s sladkimi besedami: »Izvolite Vaša Ekscelenca cvetlice v znak hvaležnosti naših mladih src!« ponudi lep šopek cvetic. Župan, občinski svetovalci, duhovnik, učiteljstvo in ljudstvo so se kazali vidno zadovoljni z visokim obiskom. Informirali smo se o stanju vzpostavitve. Od 115 hiš je še kakih 20 nevzpostavljenih. Z ozirom na to in z ozirom na druge krajevne potrebe (most ob žel. postaji in dr.) je gosp. prefekt obljubil svojo takojšnjo pomoč; podal se je še V šok), kjer sl je ogledal šolske sobe, nakar so se avtovozila napotila ne baš po najlepši in strmi poti proti Kalu. Ni hiše in ne hišica, ki hi ne bila okrašena s trobojnico, tudi na višjih drevesih so vihrale. Pot je mestoma grozna; vča* sih človeku jemlje v avtomobilu kar sapo, ko se mu zdi, da zdaj pa zdaj je že pod cesto. Pod Kalom v Koprivišču nas je že čakala skupina možakarjev naših političnih misli, ki je imela za sabo vse prebivalce te frakcije. Gosp. prefekt je skupino nad vse prisrčno pozdravil in pohvalil za iskrenost poltenih državljanov. Povabil jo je, da sc zglasi v njegovih uradih na prefekturi v Vidmu. V KaV-i pa je bilo vse ljudstvo zbrano na trgu pred še napol podrto cerkvijo. Župan s svojim starešinstvom, duhovnik ter šolska mladina z učiteljem so z navdušenostjo pozdravljali našega prefekta; šolska mladina je jako lepo zapela italijansko in slovensko pesmico, kar je navzočim jako ugajalo. Ker je cerkev še napol odkrita, je moral ob slabem zimskem času tamošnji čg. dušni pastir maševati v sobi krčme. Na obrazu tega resnega in odkritosrčnega ljudstva čitamo, da je dobro in delavno in kot tako ne more sovražiti. Cesta, ali bolje skoro nedostopen kolovoz, ki pelje iz Kala na Banjšice, je ne* popisno slaba; vendar pa so naša vozila, četudi z največjo težavo, premagala vse težkoče. Pri Murovcih se je gosp. prefekt pred slavolokom nenadoma ustavil ter stopil v napol razdejano barako. Hotel se je nam* reč osebno na licu mesta prepričati o resničnih vzrokih, ki peprečajo vzpostavitev hiš. Prijetno presenečeno ljudstvo je hitelo gosp. prefektu pripovedovati vse ovire, ki zavlačujejo vzpostavitev tako zaželje-nega gorkega hrama. Kmalu nato srno dospeli na Banjšice. Še nebo, ki je bilo verna priča one medsebojne gorke ljubezni in prisrčnosti, kateri sta sijali raz obraze ljudstva in visokih gostov, se je razveselilo ter nam poslalo blagodejne solnčne žarke. Tu na tej krasni zeleni planoti je bil sprejem, bolj kakor nikjer drr.igod, naravnost triumfalen. Ob cesti pred cerkvijo so postavljeni gosti maji; po njej je razkošno razmetano zelenje in cvetje; slavoloki sc z bajalnimi cveticami in napisi smelo kopa* jo v solnčnih žarkih. Vse okrog in okrog je v trobojnicah. Dolgi vrsti šolske mladine krepko vihrati male zastavice v znak po* zdrava. Z vsakega lica, iz vsakega očesa sevata radost, in zadoščenje. Gosp. župan Čargo v imenu občinskega zastopa in vsega prebivalstva prisrčno pozdravi v slovenskem jeziku gosp. prefekta. Nato ga pozdravita tudi čg. vikar Ušaj in g.'šol. vodja Vuga ki, pravi: »Prisrčno bodite pozdravljeni vvsoko-rodni g. prefekt, ki ste blagovolili prihiteti tu med nas na to planoto, ki je bila napojena s požrtvovalno krvjo italijansko. Ker nimam drugega Vam dati, podarimo Vam nas vseh srce....« To ljudstvo je po svojem županu izrazilo željo, da bi rado imelo v trajen spomin visokega obiska skupno fotografijo, v kar je tudi gosp. prefekt privolil. Šolska mladina, občinski zastop, čg. vikar in vsi navzoči so se razvrstili pred cerkvijo, na kar jih je g. Majero dvakrat fotografiral. Slike so zelo krasne. Čg. vikar je g. prefektu razkazal še ne vzpo* stavljeno cerkev ter izrazil vročo željo, da bi čimprej prišlo do tega. Gospod prefekt je obljubil, da se bo z vsemi silami zavzel, da bo delo vspostavitve do prih. zime do* vršeno. Z Banjšic bi morali visoki gostje v Bate črez kanalski Vrh, kjer jih je tamošnje prebivalstvo z nestrpnostjo pričakovalo. Ker se je pa g. prefekt hotel na lastne oči prepričati o res slabem stanu one ceste črez Lohke v Bate, se je odločil za takrat izpustiti Vrh iz programa. Ob slovesu je prebivalstvo Banjšice burno pozdravljalo g. prefekta, obsulo njegov avto s cveticami in s trobarvnimi traki ter ga nekoliko pospremilo. V Lohkvah, Batah, Ravneh, Bitežih, Grgarju, povsod v teh lepih krajih je bil sprejem prisrčen in naravnost ganljiv. G. prefekt se je v Batah in Grgarju prijateljsko razgovarjal z. zastopniki občine, z duhovščino in učiteljstvom o vsakojakem krajevnem problemu, ki se ga ■ima razrešiti. Na Trnovski planoti. Tudi na Trnovski planoti je prebivalstvo prisrčno sprejelo prefekta. Slavoloki zasta* ve in razni okraski so se drug za drugim vrstili. Na Trnovskem je bilo ljudstvo z občinskim zastopom, šolsko deco in uči* teljstvom, domačim dr ih ovni kom pred cer* kvijo zbrano, kjer je gosp. prefekta z vso iskrenostjo sprejelo. Gozdna krasota in vedra čela tega ljudstva so na visokega dostojanstvenika zelo blagodejno vplivala. Ob več prilikah je izrazil svoje popolno zadoščenje. Na Lokve grede se je gasp, prefekt ustavil za hip pri našem splošno- znanein in obče spoštovanem g. Winklerju, kateri ga je v avtomobilu pospremil Go Lokvi. Pred vhodom na Lokve nas je pričakoval gozdni nadzornik g. dr.. Crivellarli s svojimi gozdnimi čuvaji, ki so g. prefektu prezentirali orožje. Prisrčnost je bila nepopisna. Tamošnji g. podžupan s svojimi starešini, šol. vodja g. Vižin s svojo šol. deco ter vsi vaščani so enodušno izražali zadovoljstvo in iskreno radost nad tem visokim obiskom. Šolska mladina je kaj ljubko zapela nekaj pesmic, ki so odlične goste naravnost očarale. Domačini so g. prefekt/u obrazložili svoje težnje glede u-žitne pravice v erarskem gozdu. Zagotovilo so dobili, da se bodo tudi iste po mož* nosti vzele v, vpoštev. Ob izhodu iz vasi so nas oboroženi gozdni čuvaji, ki so bili pod slavolokom razvrščeni, zopet iznenadili. Po viharnih živicklicih smo se napotili proti Čepovanu. Na zadnji postojanki celodnevnega programa smo naleteli na okrašene hiše m ceste. Gg. župana iz Cepovana in Lokov* ca z občinskimi zastopniki sta se poklonila g. prefektu ter mu obrazložila razne želje krajevnega značaja, na kar si je verni zastopnik ministrskega predsednika Mussolinija ogledal lepo vas; zanimal se je za člp-karstvo. Sam je šel v Podgornikovo trgovino ter si nakupil nekaj spretno izdelanih čipk za spomin. Tu v Čepovanu, na Lokvah, kakor tudi na Trnovskem so bile gospodu prefektu J predstavljene skupine naših možakarjev, ki so sami od sebe razumeli naš bistveni položaj ter zavzeli ono ravno pot naše politike, ki je in bo edina, na podali katere se bomo mogli Slovenci v Italiji udejstvitt. Bližala se je že skoro noč in treba je bilo misliti na povratek. Po hrupnem po* zdravu so avtovozila zdrčala proti Gorici. Vladne namere. Gosp. prefekt je po pozdravih županov v vsaki občini in v vsaki vasi razločno in točno govoril. Zraven navadnih krajev* nih problemov glede vzpostavitve cest, hiš, zemljišč, cerkva, šol, itd. je vladni zastopnik v večjih krajih podal obširne in določne politične izjave, zatrjajoč, da ako je fa-šistovska vlada pripravljena z vso ljubeznijo proučevati in tudi probleme rešiti, hoče pa tudi, da manovre raznih hujskačev enkrat za vselej nehajo. Vsaka občina je slišala razglas o nedotakljivosti italijanskih meja, ki so ce* mentirane v kri padlih junakov. Vsepovsod je bilo opaziti vidno znamenje in dobro voljo ljudstva, ki hoče z ne* razdružljivo sedanjo državno politiko zapostaviti vse svoje stare in nove sile za vspostavitev državne velesile in pridobiti v gospodarskem in v splošnem oziru ono mesto, ki pritiče po vseh pravicah naši ? talij • Vs' govori g. prefekta so bili sproti prevedeni po urednikih »Nove Dobe«, ki so pustili v l.iudstvu še do prejšnjega dne pozabljenih krajev globok vtis. Državno slavje v Kojskem. Že tekom tedna se je mnogo pripravilo, da se je to slavje čim dostojnejše Izvršilo. Mnogo visokih gostov iz Gorice in Vidma je v nedeljo prihitelo v prijazna Brda, da s svojim prisostvovanjem ob tej priliki dostojno počasi dragocena, sveta tla, ki so bila s krvjo od toliko in toliko neustrašenih junakov namočena. Naše slavje so s svojim prihodom počastili, zraven do* sti drugih, tudi sledeči odlični gostje: deželni svetnik dr. Grusovin, sodni svetnik in član kr. komisije dr. Ziani, časn. poro» čevalec iz Vidma prof. C avali o to, dr. d’Ot-tone, zastopnik okr. sveta ravn. Ceschla, razni odlični gospodje in gospe iz Gorice in Brd, skupina uglednih možakarjev s Kanalskega, manipoli narodne milice iz go-riške Legije ter manipolo iz S. Giovanni Gi Manzano. Konzula naše zone je zastopal g. kap. Oraziani. — Iz Gorice so vozile posebne avtokorijere. Pred šolo je polnoštevilno starešinstvo z županom na čelu in domačo narodno milico sprejelo goste. Že pred vhodom v občino je okusno napravljeni slavolok pozdravljal z »dobrodošli« udeležence. Hiše so bile okrašene s trobojnicami. Na trgu pred cerkvijo se Je ob napovedani uri zbrala šolska mladina in velika množica ljudi. Svečanost je otVo» ril domači čg.. župnik Marinič z blagoslovitvijo zastav, nakar je Lamica s par lepi* mi in jedrna/timi besedami izročila g. županu občinsko zastavo s prošnjo naj jo hrani in pazi nanjo kakor najdražji biser. Ta veliki trenutek je še bolj poveličala vojaška godba iz Gorice, ki je s svojimi izrazitimi zvoki zaigrala narodno himno. Nato je kumica galjardeta bojevnikov plemenita gospa Ripari, ki je hotela za vsako ceno prebivati ob pokopališču, kjer je njen pre-Ijubljeni v vojni padli soprog-polkovnik zakopan; z do srca pretresajočimi besedami izročila galjardet bojevnikom. Gosp. prof. Venezia se ji je kot predsednik društva v vznešenih besedah zahvalil za plemenitost njenega srca in za njeno strastno ljubezen do očetnjave; zagotavljal ji je, da kakor so v jarkih in v družbi preblagega pokojnega polkovnika branili v naj večji nevarnosti Domovino, tako se bodo tudi zdaj, ko so naše meje za stalno določene, zavedali svoje visoke dolžnosti vselej in povsod. Za g. prof. Venezia je g. dr. Bianco* rosso v imenu goriškega viceprefckta g. Ptomarta poudaril kot' bojevnik, da za ta sveta tla, ki so bila z življenjem stotisoče-rih tovarišev izvojevana in z njih krvjo poškropljena in katerim smo ta dan po* svetili,uborno dali vse, in če bo treba tudi življenje, ker so nam tako sveta kakor vsakteri drug kraj naše širne domovine, in še bolj. Ona kri prelita na tej zemljLmora preroditi naše dosedanje življenje, mora roditi oni od nas vseh zaželjeni sad: mir, red in splošni napredek, Z vzvišenega odra je g. župan Oblju-bek izrekel iz pestrih besed sestavljen go-! vor, iz katerega, z ozirom na tesnost prostora moramo posneti le glavne misli, kakor sledi: »V jako lepem številu smo se danes zbrali okrog naše trobojnice, pod katero ; so hrabri vojaki šli v boj za čast, slavo in I veličino domovine, — pod to zastavo zvr* šili so mučeniško smrt, pod to zastavo zvestobe in poguma prelili: so svojo kri, s katero so to našo rodno zemljo poškropili, napojili in posvetili ter izročili jo svoji in naši materi domovini.. Zato pa je današnji slavnostni praznik posvečen objedr.em tudi trajnemu spominu padlih vojakdv, ki so daleč od svojcev*sta-rišev, žena, otrok, bratov in sester ter znancev in prijateljev izdahnili pod to zastavo svojo blago dušo ter položili domu na aitar najdražje, klar so imeli, svoje življenje. Današnji slavnostni praznik je živ dokaz, da razumemo tudi ini Slovenci nalo* go zvestega državljana, da znamo ceniti in gojiti s polnim duhom plemenitega srca patrijotičen čut do naše dove domovine Italije. Ako smo tedaj mi Slovenci bili zvesti in dobri državljani v bivši Avstriji, katera je našo zvestobo plačevala s zatiranjem — sedaj pa tudi leži za to njeno črno nehvaležnost na razvalinah tiranstva, odkoder se nikdar več ne dvigne — toliko več vzroka in povoda imamo, da smo zvesti in dobri držaljani naše nove domovine Italije, ki ima za seboj zgodovinsko kulturo in ki se po vsej pravici imenuje učiteljica svetovne kulture, in kot taka kultura In svobodna država na bo mogla plačevati drugače tudi nam novim državljanom Slovencem kot zvestobo za zvestobo, spošto* vanje za spoštovanje in ljubezen za ljubezen. — V tej veri j trjuje nas tudi dejstvo, da so naši bratje italijanske narodnosti za» stopniki civilne in vojaške oblasti ter narodne milice-fašija, — katerim bratom in gospodom izrekam v imenu prebivalstva naše občine najsrčnejšo zahvalo za njih, poset in počeščeuje naše današnje slavnosti —, prihiiteili med nas z veliko navdušenostjo, ne samo zato, da počastijo našo slavnost, marveč zato, da nam (ponudijo bratsko roko in srce ter da z odprtimi očrni pričakujejo od nas odkritosrčni izraz državljanske (ljubezni, ki naj bi blagodejno vplivala na mirno sožitje in bratsko vez med nami Slovenci in sodržavljanskimi brati Italijani v naši deželi in v naši državi. Da, č. gospoda in dragi bratje — to od nas pričakovano državljansko zvestobo in bratsko ljubezen ste dobili; in prosim Vas, vzemite jo ter nesite jo v širšo italijansko javnost. Enake dolžnosti — enake pravice! To zlato geslo nosi na svojem praporu genija! naše države, g. ministerski predsednik Mussolini, ki jei na čelu svoje hrabre faši-stovske organizacije hladnokrvno, mirnim in taktnim nastopom dosegel oni cilj, ki je predpogoj in podlaga za obstoj države in njenega prebivalstva, in kateri cilj bi za-miogel doseči le izkušen fin spreten vojskovodja na čelu svoje hrabre vojske. — Vsi državljani, brez razlike narodnosti smo dolžni vestno izvrševati državljanske dolžnosti, delovati za ojačenje in procvit države in za skupni državni interes.« Končno je gosp. župan vzkliknil : »Živio Italija! Živio naš presvetli kralj Viktor Em. III.! Živio rešitelj, in krmiilar naše države ministrski predsednik Mussolini!« Nadalje so se vrstili govorniki : Gosp. Falcetti je govoril v imenu domačega fa-šija, gosp. dr. Lessi v (imenu gor iškega fa-šija in sindalkatov, gosp. šol. voditelj Zgonik v imenu učiteljstva cele občine, nakar je dal povelje za uvrstitev šol. mladine. — Sestavil se je veličasten sprevod, ki se je polagoma pomikal na vojaško pokopališče. Z ganljivimi besedami so proslavljali padlih junakov največjo požrtvovalnost, 'ki jo zamere dati državljan domovini gg. Falcetti, dr. Lessi in Don Capponetto, klije tudi narekoval prisego šolski deci in sploh vsem navzočim. Lepozveneče petje šolske mladine, rni-loglaseče se točke vojaške godbe in pa grobna itiihota iklečujočih iSlavitelijev so napravile neizbrisljiv vtis na vse. Sprevod se 'je povrnil na trg. Občinski svet lin odbori društev so povabili goste na okrepčilo. 'Tudi za razveselitev mladine je preskrbela izvrstna vojaška godba. Talko iskreno in neprisiljeno slavje nam more le dvigniti ugled, ljubezen in zaupanje pri naši fašistovski vladi in sploh pri italijanskem narodu. Mi Brici smo s item ponovno pokazali, da nam bije v prsih srce in deluje v glavi razum, kakor mora vsakemu poštenemu in zvestemu državljanu, ki hoče biti zvest in polk oren sin dobrega očeta, od katerega sme s trdnim zaupanjem vse dobro pričakovati. DOPISI. Vipava, dne 29. VI. 1923. Pri nas se je na praznik 'sv. Petra in Pavla vršila velika slavnost: Razvitje in blagoslovlje-nje šolske zastave Že to dejstvo je santo na sébi velikega pomena zraven tega. pa moramo vpoštevati prisotnost mnogo vis, gostov, ki so se odzvali vabilu županstva, ter se skicro v polnem številu vdeležili slavja. Med' dosti drugimi je bilo zazna-menovati gorišJkega vioeprefekta g. kaiv. Piomarta, postojnskega jpodprefCkta kav. Guglielma, zastopnika postonjske šolske oblasti g. prof. Urbanaza Urbani, kav. V. 'Garzarolli, g. stotnika karabinerjev iz*Po* stojne, naše stare znance in tovariše fašiste iz Ajdovščine, Štorij, Vipave, Postojne, urednika »Nove Dobe«, zastopnike lokalnih oblastvii, gg. župane s Slapa, Št. Vida, g. Bratina in "Še mnogo drugih- gospodov, katerih imena se pri najboiljši Molji ne spominjamo. Pred Silavjem so se vsi visoki gostije zbrali v šolski dvorani, nakar so sltopili na oder, kii je bil ina trgu nalašč zato napravljen. Pio razvitju in blagoslovljenju trobojnice jo je kumica s prisrčnimi besedami izročila zastavonoši, kateri je s svojima tovarišema zatrjeval, da jo bodic Msi brez razlike zvesto hranili in strogo spoštovali kakor najdražji biser. V vznešenih besedah so govorili: g.čna učiteljica Kalan, g. podprefekit Guglielmo in končno g. naduč. Punčuh, ki je. sentimentalno opisal barve naše trobojnice. Fojana, 29. junija 1923. Tudi tukaj pri nas je marsikaj novega, ki je vredno, da pride med svet. Danes je bilo razvitje in blagoslov* ijenje šolske zastave tako slovesno, ka* koršnega sploh ne pametimo. Vas je bila vsa'.7 zastavah in v zelenju. Na trgu pred cerkvijo so se na odru zbrale vse avtori* iete občine. Posebno pozornost je vzbu* jal manipol narodne milice z Dobrovega. Po blagoslovitvi zastave so govorih: domači čg. župnik Spizer, kr. komisar g Juša, šol. vodja g. Korošec, učitelj z Do* bvovega g. Brajda ter politični tajnik fa= šija g. dr. D’Ottone; vsi govori so se krasno razvijali, tako da so vzbujali če* dalje večjo pozornost. Šolska deca se je posebno izkazala z nežnim petjem narodnih himen. Četudi skromno prirejeno slavje je med vaščani vzbudilo veliko zanimanje, tako da so si ga vtisnili globoko.v spomin. Medana, 1. jul. 1923. Tudi v Medani je bilo razvitje in blagoslovljenje šolske zastave, ki se je izvršilo na šol. dvorišču, v navzočnosti šolske mladine, učiteljstva in občinstva. K tej slavnosti so prihiteli: sodni svetnik in član kr. dež. komisije g dr. Ciani, deželni svetnik dr. Grusovin Boj za volilno reformo. Vlada kakor zinano je dala v proučeva uje osnovo novega 'vol. z. 18 članom zbornice vseli struj. Ta komisija bi imela podali zbornici iporočilo, ria podlagi katerega bo morala zbornica glasovati za alli proti volilnemu zaikomu. Pnotifašisitovskii zastopniki so seveda vihali inosove, iker jim novi Volilnii red ne obeča poslanskih iprestdlčkov ; radii .tega se ijc vprašanje sukalo največ dkoli dve-tratjiiniske večinei, ki jo zahteva Mladina rve-čina za se. V to razpravo je posegel (tudi Giioliittri, ki je priporočal vladi naj se dovoli manjšini 2U sedežev, za kar so svojedobno pritiskali tudi ipopolari alli ljudovci. Zdi ise pa vendar, da do resnega odpora ne pride, ker splošno se uvideva, da ima fašistovska vlada prav. Eminentno demokratične struje rujefjo seveda proti. Med takozvanimi de trne soci jailoi so povzdignili nekateri odločno svoj glas proti vladnemu načrtu. Postopajo pa jako zvito, ker na splošno sprejemajo načelo enotnega Vodilnega dkrožja, hočejo pa po drugi strani uvesti v zakonski načrt toliko podrobnih pfememb, da bi vlada ne mogla doseči svojega ailja. Popolnoma jasno slo nastopili proti yladi demokratski ministri Ga-sparotto, Sacchi in Cotogno, ki zahtevajo, da se tudi v enotnem volilnem okrožju o-hrani demokratično načelo. ZagonCtnejši je položaj pri popolarih. V njihovih vrstah Sé močno krha. Vedno in vednio se ponavlja poskus, da bi se ta stranka pooplnoma z vlado sporazumela. Vladni nasprotniki, med katere spada tudi Don Storzo, pa skušajo zadrževati desničarje s 'tem, da neprestano prebavljajo Mprašanije (sorazmerne volilne pravice, ki da jih (loči nepremostljivo od'fašištovske vlade. Vsekakor do pravega preloma med vlado in popolani ni še prišlo in najbrž tudi ne pride, ker Sv. Stolica najbrž ne bi odobravala očitnega naisitopa proti vladi, ki je prva, ki hloče izravnati «por med državo in Sv. Stolico. Odločitev v parllameutu pade najbrž še (ta mesec in na to nima seveda-vlada no bene ovire razpisati volitve Ikedar hoče. »Mali list« vé, da se bodo vršile volitve še to jesen in tudi kateri Slovenci bodo kandidirali na fašistovski in kaki drugi listi. Ta tàko dobro informirani list vé, da bodo fašisti sprejeli v svojo listo tudi kakega Slovenca, da pokažejo svoje »pravi-coljubje«. Listu izrekamo depo hvalo za reklamo. ki jo dela našim možem, pripominja- narodna milica z Dobrovega, časn. dopi* sovalec iz. Vidina g. prof. Cavallotto in dr. Po blagoslovitvi zastav;- je domači dušni pastir spregpvoril jako lepe besede na šolsko mladino, kako mor ijo ohraniti v spominu to slavje lastne zastave, katc* ro rnoiaio nadvse spoštovati, ker pred* stavlja simbol Domovine. Za njim je povzel besedo zastopnik bojevnikov g. Cavallari in namestrik do* mačega obč. komisarja, ki je z drastični* mi besedami živo orisal fašistovsko pro bujo, ki je istovetna z narodno prebuja Domača učiteljica g.čna Toroš je v pe* strih besedah opisala zgodovino narod* ne trobojnice. Nato povzame besedo naš dragi prijatelj Dr. D’Ottone, ki s svojim živim in prepričevalnim izrazom pojasni najprej šolski deci velepomembnost tega patrijotičnega praznika, nakar je navzo* čim s poljudno besedo predočil pomen in namen fašistovske politike, ki je ob* enem državna, vladna in narodna poli* tika, kar dokazuje po celi Italiji faši* stovske zmage pri volitvah, poudarjajoč pii tern, da vse življenje med Slovenci v bodočnosti se ima vršiti edinole na po* dlagi fašizma, ki je izraz celega ital. na* roda. Velepomembno slavje se je zaklju* čilo s par besedami, ki jih je izrazil novo* došlec. Gotovo je, da to slavje ostane v neizbrisnem spominu vsem prisotnim, o* sobito pa nežni deci, za katero je bila bla* poslovljena zastava. mo.pa da žalibog o stvareh, o Ikiaiteni govori dlobro poučeni list, do danes še nič ne vemo, na prazne domneve ipa ne bi se radi naslanjali. Sindakatsko zborovanje v Rimu. Delavsko vprašanje iv fašizmu je velikega pomena. Z njim 'vred vse sindakalno gi-bainje, ki je nastalo is fašistovskim pokre-tom. To važno naaijonalno vprašanje se je morallo vzeti v resen pretres. V ita namen so se sestali v Rimu zastopniki fašizma in sindakatov, da se jasno določi stališče fašizma napnam sindakatnemu gibanju. Razpravljalo se je io gospodarskem položaju prvega polletja 1923, o delovnih pogodbah, o tehničnih uradih sindakallnih organizacij in raznih predlogih. Na predlog kom. Rosisionri je bila izrečena zaupnica fašizmu in njega poglavarju Iz dosedanjih govorov bi bilo posneti, da bi se radi postavili na zdravo podlago odnošaji med delodajalci in delojemalci. Dopisnik bolonjskega »Resto del Carlino« se nadeja, da se zamore delavstvo organizirati v »državnem smislu« ito je, da se spravijo interesi delavstva kakor ludi kapitala v skladje z državnim interesom. Tozadevno delovanje je ostalo doser daj privilegij socijalističnih struj, ki so s|ta-' le na intennaqjionalnem isitailišču, Iker niso videle rešitve v dosedanjem državnem ustroju. Fašizem si jemadel' brezdvomino najtežjo nalogo v moderni državi, ako hoče z vestnostjo načeti vprašanje delavstva, s katerim se druži vprašanje kapitalizma in hiperprodukcije narodnega naraščaja. Spor med Sv. Stolico in Francijo. Iz Sv. Stolice je pred kratkim Izšel glas, s katerim obsoja papež ruhrsko zasedbo. Papež, ikot zaščitnik miru in sprave, je videi v krvavih dogodkih, ki se dnevno (odigravajo iv katoliškem delu Nemčije, ki ga tišče Francozi k itlom, ogenj grdega sovraštva, s katerim se Ogroža svetovni mir. Mnenje njegove Svetosti je bilo, da bi se moral napraviti konec takemu položaju s tem, da se imenuje lobjektlvnii mednarodni sodni dvor izvedencev, ki bi morali poravnati spor med Nemčijo in Francijo pa podtagi pravičnosti. V ta namen maj bi se umaknila vsa francoska zasedbena armada iz Nemčije za meje, katere določa Franciji ■ versailska mirovna pogodba. Politični pregled. Potemtakem je papež obsodil' delovanje reparacijske komisije in s tem francosko vnanjo politiko., To pa še v času, ko je Francija zopet vzpostavila svoje diplomatane odnošaijei s Sv. Stolico itnenovaje gosp. Jomnarta kot svojega poslanika pri Sv. Stolici. Nemški glasovi so to novo papeževo posredovanje sprejeli s precejšnjim r re zaupanjem, dočim SO' se čuli iz francoske) zbornice, kjer se je razpravljalo o tem papeževem koraku, precej ojstri glasovi. Poincaré je zavrača) papeževo pismo kot neumesten nastop proti Franciji v prilog Nemčije, čemur se je vsa francoska zbornica navdušeno pridružila. Vladna velenacijonalna politika je bila odobrena z glasovi vseh navzočih poslancev, katerih je bilo 298. Govori se, da odpokliče francoska vlada svojega poslanika iz papeževega dvora. Riinislko časopisje zagovarja večinoma papežev korak zlasti, ker je s svojim korakom papež hotel ščititi katoliško prebi-valitsvo tostran iin onstran Rena, kajti toliko Nemci zasedenega ozemlja kakor tudi Francozi so katoličani, vsled česar se papeževo posredovanje iz stališča krščanske vere he rnlore obsojati. Raznoterosti izostala Številka »nove DOBE«. Zadnji petek ni izšla naša številka radi stavke soriških tiskarjev. Ognjenik Etna se je pomiril. Uradne vesti trdijo, da sei ' moženje. Svojedobno so se naši »prijatelji« od »Goriške straže« silno potrudili, da so »raztolmačili« ljudstvu, kako naj napove svoje agrarne dohodke od premičnega premičnega premoženja. Hodili so po deželi in jih »učili« ter »svarili« pred špekulanti. Ljudstvo je moralo sprejeti stvari, kakor so oni hoteli, ki so se baje dogovorili naravnost z »vlado«. Mi smo ljudstvo takoj opomnili, kje da tiči nevarnost. Pri posluževanju dohodninskih tabel je treba največje pozornosti. »Goriška straža« je prišla danes tudi na to, kajti evo ti, kar vam pripoveduje v svoji zadnji številki o tabelah: »Drugič se ne sme tabelam zaupati, ker so zelo visoke. Ako je obrtnik dosedaj plačeval na pr. 3 lire avstrijskega obrtnega davka, ga uvrsti davkarija uradno za slučaj, da ne izpolni napovedi v dohodninsko skupino od 200 lir itd. itd.« Ali se ne pravi to, da mora ljudstvo s svojo kožo plačevati zmote svojih demagogov? Izgubljeno. Dne 24. junija t. 1. je bilo izgubljenih na poti iz Dol. Vrtojbe do go-riške južne železniške postaje nad 8000 Lir. Pošten najditelj je naprošen, da Izroči znesek naši upravi, kjer dobi lepo nagrado. POZOR NA STARO SLOVENSKO TVRDKO ! Razprodajam pohištvo po jako znižanih cenah, in sicer: Omare od 200 Lir naprej posteljnjake » 90 „ zmeti (šušte) „ 70 „ blazine » OO „ » kompletne spalnice „ 800 „ » Velika izbera navadnih in finejših sob kakor tudi železnih posteljnjakov. Priporoča se ANT. BREŠČAK največfa zaloga pohištva na Goriškem z lastno tovarno v Gorici Via Carducci št.;t4 In Via C. Favetti 3. tomi rei žen 6 12 16 21 29 35 41 veljaven od 1. Podbrdo — Km. Podbrdo odh. — Hudajužna — Grahovo — Podmelcc — Sv. Lucija Tol. — Avče — Kanal — Plave — 54 Gorica N. 5.20 ""58 St. 'Peter 5.29 61 Votyjadraga 65 Ptvaiina 72 Rihemberg 79 St.. Dan jel . 85 Dut.sSkopo 90 Repentabor 94 Opčine 102 Guardiella 105 Rozzo! 110 Trsi D. P. junija 1923 dalje Gorica - Trst. •) ‘ 5.05 9.20 11.21 16.40 20.50 5.19 11.34 16.54 5.35 11.50 17.10 5.45 12.00 17.20 6.10 9.49 12.30 1755,21.23 6.33 12.44 18.10 6.44 10.08 12.54 18.^1 6.54 - J3.05 18.38- 7.26 10.33 .13.27 19.05 22.09 5.37 5.50 6.05 6.33 6.43 6.57 7.06 7.24 7.33 7.45 13.35 19.13 13.43 19.20 11.00 13.54 19.30 22.29 14.10. 19.45 11.29 14.34 20.07 14.46 20.17 15.0120.21/ 11.56 15.10 20.39 23.19 15.26 20.56 15.35 21.05 12.25 15.45 21.15 2346 Gorica — Ajdovščina Km. (Z Južne postajo). — Gorica J. P. odh. 7.15 13.40 4 St. Peter 7.29 13.52 8 Volčjadraga 7.41 14.03 12 Prvačina_______ doh. 7.49 14.11 odh. 8.05 14.16 14 Dombčrg 16 Batuje 20 Kamnje 23 Dobravlje 25 Sv. Križ « Cesta 27 Ajdovščina 8.13 14.24 8.25 14.36 8.37 14.48 8.48 14.59 8.56 15.07 9.05 15.17 18.35 19.25 18.46 19.37 19.48, 1<,s5 20,— 20.08 20.20 20.32 20.43 20.51 21.— Km. — Ajdovščina 2 Sv. Križ » Cesta 4 Dobravlje 7 Kamnje 11 Batuje 13 Domhcrg 15 Prvačinn_______ odh. Ajdovščina — Gorica *) 4.45 4,55 . 5,02 3.11 5.23 5.37 5.42 doh. 11.10 lfe.15 11.25 16.25 11.32 16.32 11.41 16.41 11.54 16.53 12.06 17.07/ 12.11 17.12 odh. Gorica Trat - Km. Trst D. P 5 Rozzol 8 Guardiella ' •16 Opčine 6.07 20 Repentabor ; 25 Dutovjje « Skopo 32 Št: Danjel 39 Rihembfi'g 45 Parvačina 6.52 49 Volčjadraga Ì2 'Št. Peter . 56 Gorica Nord 7.21 ^Plavè i! ' 75 Kanal ‘ ' U 81 Avče - - < 89 Sv. tue. * .Tolmin 8.12 95 Podmclec 98 Grahovo W5 Hudajužna 110 Podbrdó 8.50 4) Začasno ukinjen. Podbrdo. *). odh. 535 6.10 11.05 16.30 17.25 6.27 11.20 6.39 11.30 7.04 11.53 17,01 7.14 12.07 7.24 12.16 7.35 12.27 17.28 7.49 12.40 17.41 17:53 18.15 18.25 .18.34 18.45 18.58 8.01 12.52 17.49 19.11 8.09 13.00 ,. 19.22 8.19 13.10 19.31 8.31 13,23_18.Ì7 1*43 9.08 13.54 18.47 20.17 9.18 14.05 20.28 9.45 14.38 19.12 21.01 10.01 14.53 21.15 10.11 15.03 21.23 10.35 15.27 21.41 10.50 15.42 19.50 21.56 19 Volčjadraga 23 Št.- Peter 27 Gorica J. P. *) Ob nedeljah ne 5.46 5:54 6.08 7.39 6.17 7.48 vozi. V1DE1V1 m Odh. 5.25 8.00 10.10 14.00 *) 17.30 19.55 t-> GORIGA m 1 Odh. . ' 6.28 S.59 ' . 11.19 15.09 18.35 21.01 12.13 17.17 12.35 17.35 12.47 17.39 12.56 17.48 ' -iS ’ -> TRST ■Doh. 8.15 10.45 12.40 16.55 1 22.55 TRST *»-Odh. 6.05 9.40 ; ■ 13.10 16.40 18.00 GORICA m Odh. *) 5-56. , 8.00 11,36 . 14.57 * . 18.17 •20.0 IV' -> VIDEM Doh. 7.00 9.00 12.35 15.45 i 19.05 21.05 *) Ob nedeljah ne vozi. Izdajatelj: »Korisbrcij Nove Dobe« Odgovorni urednik: Sokol Jožef. Tisika: »Narodna Tiskarna«. ŠIRITE ,,N0V0 D0B0‘, Velika trgovina z jestvinami in kolonijalnim blagom, vina in likerjev. Na drobno! Na debelo! Telefon št. 6. Josip Galleusig v Šl. Petru pri Gorici v lastni HIŠI HI II Zaloga moke, otrobi, žita itd. g Velika izbira ravnodošlih najboljše vrste umetnih gnojil, kakor tudi vseh potrebščin za vinogradnike. Vsak naj se osebno prepriča v moji trgovini. Ò Za prihajajočo sezono ! Tvrdka Giusto Vuga & C Telefon 132 omp. o 8 GORICA Corso Verdi 38 Cenjenemu občinstvu se naznanja, da je naša zaloga bogata obložena z zadnjimi novosti : Za dame : svilene obleke - etamin - platnene, eponge, foulard itd. Za gospode: velika izbera blaga za obleke, perilo, klobuki znamenite tvrdke G. B. BorsalUno fu Lazzaro iz Aleksandrije in bogata zaloga slamnikov. , , Prvovrstna krojačnica pod nadzorstvom sodruga A. Gache-ta. D Sprejema se kožuhovina v varstvo, ter se jamži 0 proti molju, ognju in tatvino. 0 ♦ Podpirajte domačo obrt. Odlikovana goriška tovarna testenin. Lastnika CELLA in DOLCE. GORICA - Via Manzoni - GORICA. i ; ' .•* •• >. »..■—-------- Z namenom, da se uveljavi na našem trgu Cenik naivišle dopustnih cen je tvrdka vpeljala za udobnost meščanstva v jestvinski trgovini Gnudt Aurelio Gorica, via Garibaldi 6, poleg gledališča, podrobno prodajo svojih izdelkov po sledeči cenah : Poizkusiti potegi verjeti : Poizkusiti potem verjeti : .. Pašta pó napolitansko, posebna . L. 2.20 kg. ...................... . ...............t 2.10 W ''ir-' bplogneško, posebna. . „ 2.30 (|1 POIZKUSITE IN' SODITE I POIZKUSITE IN SODITE !. [J] v* J ~ ' Za nabave na debelo posebne cene. TaT ' Pri drugih vrstah jestvin so tudi vse cene brez konkurence. ^