LETO XXX / ŠTEVILKA^APRIL 19?8 7!PQ. 380 SLOVI KnJ1žni KorO$kem M '% % HUBERT DOLINŠEK, dipl. inž. gozdarstva GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC d.d. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je od 2. aprila 1 998 vpisano v sodni register pri Okrožnem sodišču Slovenj Gradec kot delniška družba. Osnovni kapital družbe znaša 353,621.000,00 tolarjev. Ustanovitelji naše delniške družbe Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec pa so: vložek/SIT 1. Slovenski odškodninski sklad 35,262.000,00 2. Kapitalski sklad pokojninskega in 35,262.000,00 invalidskega zavarovanja 3. Slovenska razvojna družba 70,724.000,00 4. Udeleženci interne razdelitve 70,724.000,00 5. Udeleženci notranjega odkupa 141,449.000,00 To pa pomeni, da imamo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci vložek v višini 60 % ustanovitvenega kapitala podjetja, kar znese 212,173.000,00 tolarjev. Delavski svet Gozdnega gospodarstva je 26. novembra sprejel Statut delniške družbe. Na tej seji je imenoval tudi 5-članski začasni nadzorni svet v sestavi: • Francka MERKAČ • Jožica ŠAVC, oec. • Leopold MORI, dipl.ing. • Peter TASIČ • Edo KOTNIK Začasni nadzorni svet je na prvi seji izvolil za predsednico Francko MERKAC in imenoval začasno upravo; direktorja Huberta DOLINŠKA, dipl.ing. Oba začasna organa imata mandat do prve skupščine delničarjev naše delniške družbe. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo nam je izdala drugo soglasje 9. decembra 1997 in z vpisom tega soglasja potrdila lastninsko preoblikovanje Gozdnega gospodarstva v delniško družbo. S skrbnim gospodarjenjem v letošnjem letu na vseh področjih dejavnosti naše nove delniškedružbe moramo doseči cilje, ki smo jih predvideli z gospodarskim načrtom in ustvariti dobiček. I mmmm GOZDARSTVO ?A O DELU ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE V LETU 1997 Zavod za gozdove Slovenije je bil ustanovljen z Zakonom o gozdovih in je začel delovati 1. maja 1994. Ena izmed 14 območnih enot je območna enota Slovenj Gradec, ki pokriva skupno površino 88.824 ha. Površina gozdov je 59.100 ha. Visoka gozdnatost (66 %), velika ekonomska odvisnost kmetov od gozda, poseljenost s celki in povezave s skoraj 2.000 kilometrov gozdnih prometnic, so pomembnejše značilnosti koroške krajine. Za strokovno usmerjanje razvoja vseh gozdov, ne glede na njihovo lastništvo, je pristojen in odgovoren Zavod za gozdove Slovenije. Ker so gozdovi obnovljivo naravno bogastvo, je potrebno zagotoviti optimalne povezave med lastniško strukturo gozdne posesti in sonaravnostjo gospodarjenja. Sonaravno gospodarjenje je zakonska obveza, ki temelji na načelu nege, večanju ekološke pestrosti, vzpostavitvi biološkega ravnotežja in načelu trajnosti. Vključuje časovni in prostorski okvir postavljenih dolgoročnih ciljev in ukrepov. Izvajanje postavljenih zakonskih ciljev zahteva individualen pristop do posameznega drevesa v gozdu in usklajevanje ekonomskih potreb lastnika s strokovno sprejemljivimi sonaravnimi cilji in ukrepi. Strokovne in zakonske realacije, ki urejajo področje gozdarstva, so postavljene na posebne evropske trende in predstavljajo delna izhodišča gozdarski stroki ob vstopu v Evropsko unijo. Program razvoja gozdov v Sloveniji in nesprejet državni proračun sta ključni izhodišči v letu 1997, ki sta krojili usodo obsega izvedbe programov in delovanja gozdarske službe v preteklem letu. Sprejeta zakonodaja s področja gozdarstva definira pravno formalne temelje delovanja vseh pravnih subjektov gozdarstva, razpoložljiva finančna sredstva pa ne omogočajo izvedbe sprejetih programov dela v celoti. Območna enota Slovenj Gradec ima zaposlenih 57 uslužbencev, ki so organizirani v šestih krajevnih enotah. Sistemizacija delovnih mest, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije, je z vidika postavljenih nalog in ciljev zadovoljiva ter omogoča optimalno izvajanje postavljenih programov. V letu 1997 so se več ali manj ustali- le medsebojne relacije z lokalnimi skupnostmi, ki so vezane predvsem na porabo sredstev državnega proračuna, občinskega proračuna in pristojbin za ceste. Programi vzdrževanja gozdnih prometnic so bili izvedeni na osnovi javnega razpisa del. Sodelovanje z večino lokalnih skupnosti je izjemno korektno in produktivno. Strokovno operativno sodelovanje z Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec, Gozdarsko zadrugo Slovenj Gradec, Kmetijsko gozdarsko zadrugo Prevalje ter Kmetijsko gozdarsko zadrugo Dravograd dobiva ustaljeno obliko dobrega in učinkovitega dela, predvsem na področju izvajanja del v državnih gozdovih in vzdrževanja gozdnih prometnic. V letu 1997 so se pojavile potrebe po sodelovanju na posameznih projektih, nalogah in obveznostih, kjer so potrebna strokovna mnenja več institucij oz. interdisciplinarni pristop vseh subjektov gozdarske stroke. Sodelovanje z gozdarsko inšpekcijo je bilo korektno in v skladu s predpisi, ki so zakonska obveza za obe pristojni instituciji. Za leto 1997 je mogoče trditi, da so bili določeni ukrepi postavljeni sporazumno, vendar nobena institucija ni posegala v pristojnosti druge. Od desetih gozdnogospodarskih enot sta v izdelavi dva načrta, trije so v postopku potrditve na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letu 1997 so bili narejeni opisi sestojev, dendrometrijske meritve na 491 stalnih ploskvah in obnovljene lastniške meje v skupni dolžini 317 kilometrov. Izdanih je bilo 59 pozitivnih soglasij za posege v gozdni prostor in- 3 negativna. Prav tako je bilo izdanih 46 pozitivnih predhodnih mnenj in 6 negativnih. Z izdajanjem soglasij in predhodnih strokovnih mnenj skušamo ohraniti identiteto koroške krajine, pri tem pa uskladiti interese lastnikov gozdov z javnimi interesi. Vlaganja v gozdove so relativno zadovoljiva, še posebej, če jih primerjamo s povprečjem v Republiki Sloveniji. Občutno se je povečal absolutni obseg vlaganj v zasebne gozdove, kar pomeni, da se vedno več lastnikov zaveda pomembnosti gojenja in varstva svojih gozdov. Na osnovi Odredbe o financiranju in sofinanci- ranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije je bilo v letu 1997 lastnikom gozdov izplačanih za 22 mio sit stimulacij. Vlaganja v zasebnih gozdovih stalno rastejo. Od leta 1994 so se vlaganja povečala za 220 %. Absolutna vlaganja v državnih gozdovih ne naraščajo tako kot v zasebnih gozdovih, vendar vsa leta dosegajo višino potrebnih vlaganj. V lanskem letu je bilo izdelanih 718 gozdnogojitvenih načrtov na površini 9.735 ha, tako da je območna enota z gojitvenimi načrti pokrita na več kot 80 % površine gozdov. Skladno z upravnim postopkom je Zavod za gozdove Slovenije dolžan izdajati odločbe za odobritev poseka, kakor tudi za vlaganja v gozdove. V lanskem letu je bilo izdanih 3.607 odločb. Zavod za gozdove Slovenije zagotavlja zimsko in letno vzdrževanje gozdnih prometnic, izdeluje programe vzdrževanja in spremlja njihovo izvedbo. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti iz lastnih sredstev in iz pristojbin ter sredstev iz republiškega proračuna. V letu 1997 je bilo zgrajenih 17,3 kilometrov gozdnih vlak in 2,8 kilometrov gozdnih cest. V zasebnih gozdovih je bilo posekano 122.343 m3 bruto letne mase, v državnih pa 53.970 m3. Iz evidence poseka je razvidno, da je bilo le 4 % poseka brez izbire dreves za sečnjo. Iz navedenega je mogoče sklepati, da so lastniki sprejeli gozdarja kot svetovalca pri gospodarjenju z njihovimi gozdovi. V letu 1997 je bil izdelan lovskogo-jitveni načrt za pohorsko lovskogojit-veno območje. Ker lovske organizacije niso v celoti spoštovale zakonskih predpisov, ki urejajo načrtovanje v lovstvu, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo predlagane načrte relativno pozno. Poleg pomembnejših nalog, kot so monitoring divjega petelina, štetje gozdnega jereba, izdelave zooce-notskih delov gozdnogospodarskih načrtov, je bilo vloženih 142 dnin v ohranitev in izboljšanje habitatov. Področje informatike se permanentno razvija skladno s postavljenimi cilji razvoja informacijskega sistema in opreme. V sodelovanju s centrom vlade za informatiko je bil realiziran projekt računalniške povezave centralne enote v Ljubljani z in med posameznimi območnimi enotami. Omogočena je bila medmrežna komunikacija in dostop do Interneta z vsake točke lokalne mreže. Pomembnejši projekt je bil oblikovanje in testiranje Intraneta, ki je postavil temelj za sodoben interni informacijski sistem. Razvoj podeželja, sodelovanje in usposabljanje lastnikov gozdov ter stiki z javnostmi so pomembne naloge s svetovalnega in izobraževalnega področja. Za lastnike gozdov je bilo organiziranih 6 delavnic iz gojenja in varnega dela z motorno žago; udeležilo se jih je 76 lastnikov gozdov. S šolsko mladino je bilo organiziranih preko 50 aktivnosti, ki se jih je udeležilo več kot 1.500 učencev. Izvedenih je bilo 17 posvetov, predstavitev ali predavanj na nivoju lokalnih skupnosti; 16 delavnic, terenskih ogledov ali posvetov je bilo izvedenih z visokošolskimi inštitucijami in društvi. Pripravili smo 39 člankov ali prispevkov za nacionalne in lokalne medije, skupaj z Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec smo organizirali programe za 8 ekskurzij s 126 udeleženci, pretežno iz tujine. V okviru območne enote smo organizirali 23 aktivnosti, kjer so uslužbenci izpopolnjevali svoje strokovno znanje na področju gozdarstva in vrednot okolja ter se seznanili z novimi metodami komuniciranja. V lanskem letu je nadaljevalo višješolski študij gozdarstva 12 uslužbencev, 4 nadaljujejo podiplomski študij. Območna enota Slovenj Gradec je sodelovala ali samostojno izdelala večje število projektov ali raziskovalnih nalog. Najpomembnejše so: Zaraščanje negozdnih površin na grebenu Pohorja, valorizacija primestnih gozdov v občini Slovenj Gradec, pomlajevanje v višinskih gozdovih smreke, krajinski park Smrekovec, prostorski plan občine Mislinja, strokovne podlage za regijski park Pohorje, itd. Sestavek je izdelan na osnovi Poročila o delu Območne enote Slovenj Gradec v letu 1997, ki so ga izdelali vodje odsekov in drugi sodelavci, potrdil pa svet območne enote v mesecu marcu 1998. VIHmkNIK 3 DELO IN PROBLEMI NA OBMOČNI ENOTI ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE V SLOVENJ GRADCU NA ZAČETKU LETA 1998 Suha zima, skoraj brez snega, je omogočila nemoteno delo v gozdovih. Zato so bili gozdarji na vseh krajevnih enotah močno angažirani pri izbiri drevja za posek; nekateri revirni gozdarji so odkaz-ali že preko 1/3 letnega etata v dobrih dveh mesecih. Poleg primernih vremenskih razmer za delo v gozdu sili lastnike k sečnji tudi nuja, to je potreba po sredstvih za življenje. Dovolj sredstev za primerno življenje in razvoj kmetije uspe pridobiti samo zelo razvitim, iznajdljivim in pridnim kmetom. Čeprav zakonsko še vedno ni rešeno, kaj spada v dopolnilno dejavnost na kmetiji, vse več kmetov išče dohodek v raznovrstnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Ti so na pravi poti in bodo gotovo preživeli. Po večini se zavedajo pomena znanja in se radi udeležujejo raznovrstnih izobraže-valnih akcij, ki jih pripravlja kmetijsko svetovalna služba pa tudi javna gozdarska služba. Na treh krajevnih enotah ZGS so izvedli za lastnike gozdov dvodnevne tečaje za izvajanje negovalnih in varstvenih del v gozdovih. Najprej na KE Radlje za področje Sv. Treh Kraljev, Sv. Primoža nad Muto in Sv. Jerneja, nato na KE Mislinja za revir Završe ter na KE Dravograd za revir Košenjak. Posameznega seminarja, ki je imel teoretičen in praktičen del, se je udeležilo po približno 20 udeležencev, vsi pa so bili zainteresirani tudi za strokovno ekskurzijo na Dolenjsko, ki bi jo izvedli v začetku maja. Tečaj pripravjajo tudi na KE Slovenj Gradec^ področje revirja Sele ter na KE Črna za revirja Bistra in Koprivna. Poleg tečajev iz nege gozdov smo v februarju imeli tudi dva tečaja iz varnega dela v gozdu in to pri sečnji in spravilu lesa iz gozda. Tečaja je izvedel Gozdarski šolski center iz Postojne v Vuhredu ter v Mežici z udeležbo preko 40 lastnikov gozdov. S takim načinom izobraževanja lastniki obogatijo svoje znanje o gozdu, vsa potrebna negovalna aela v gozdu opravijo še z večjim interesom, pri tem pa tudi zaslužijo kak tolar iz stimulacij, ki jih daje država iz proračuna. Naj slaba volja zaradi zamud pri izplačilu stimulacij v preteklem letu ne odvrne lastnikov od teh del! Z veseljem ugotavljamo, da se na našem območju obseg del v zasebnih gozdovih vsako Teto povečuje in nismo več daleč od predvidenih vlaganj po gozdno-gospodarskih načrtih. Prepričan sem, da smo v tem pogledu v našem območju najbolj aktivni, kar pa nas ne čudi, saj se zavedamo, da je večina naših lastnikov gozdov močno odvisna od dohodkov iz gozda. Ti se pa tudi zavedajo, da je potrebno v gozd tudi nekaj vlagati, če ga nočejo prepustiti svojim naslednikom vsaj v takem stanju, kot so ga sami prejeli od svojih predhodnikov. Minula zima, ki je nihala med zimo in pomladjo - saj so dosegle februarske temperature do 1 8°C - je povzročala težave na neasfaltira-nih cestah. Osne obremenitve oz. omejitve so se pogosto menjavale -včasih tudi dnevno - zjutraj je bila cesta trda, popoldan pa že mehka. Večje poškodbe je bilo potrebno sproti sanirati. Res pa je, da za pluženje snega ni pobralo toliko sredstev, kot nekaj preteklih zim. Začela se je sezona spomladanskega pogozdovanja. Glede na predvidena sredstva v proračunu za leto 1 998 smo dobili dovoljenje za izvedbo programa sajenja sadik do višine 70 % letno planiranih količin. Verjetno bo spomladi primanjkovalo sadik javorja in jesena, kar bi posadili v jeseni, ostale vrste sadik pa spomladi. Precej del je bilo zahvaljujoč ugodnemu vremenu opravljeno tudi na negovalnih delih v gozdovih zasebnih lastnikov. V marcu smo obračunali že za 3,5 milijone SIT stimulacij. Razveseljivo je, da se opravlja vse več redčenj v letvenja-kih in drogovnjakih, ki so bila dol- go zelo zapostavljena dela, imajo pa za rast kvalitetnega lesa velik pomen. Prepričani smo, da so k drugačnemu pristopu pripomogli tudi tečaji za lastnike gozdov iz nege mladega gozda. Delamo tudi na področju stikov z javnostmi. Tu bi morali povedati, da pripravljamo tri gozdne učne in rekreacijske poti in sicer v Radljah, Črni in Vuzenici, ki bodo v kratkem odprte svojemu namenu ter tri v Dravogradu, od katerih ena že funkcionira, dve pa sta še v idejni pripravi. Obiskovalci si bodo na njih bogatili znanja o gozdu in si v zdravem okolju ohranjali ali nabirali novih moči. Taka pot sodi tudi k turistični ponudbi nekega kraja. Tega sezi vedajo tudi občine, ki se z razumevanjem vključujejo v priprave teh gozdnih poti in v izdajo vodnikov. Delo na naši območni enoti v preteklem letu je obravnaval svet Območne enote ZGS na zadnji seji, 12. marca in se o naših prizadevanjih izrazil pohvalno. To nam je vsem vzpodbuda za še bolj zavzeto delo, saj se dobro zavedamo pomena gozdov za naše okolje. Z dobrim sodelovanjem z lastniki gozdov ter z razumevanjem in naklonjenostjo koroških občin bomo v tem letu lahko še bolj uspešni. DOBILI SMO NOVE DIPLOMANTE MIRKO CEHNER tf/ Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec 16. marca 1998 so na višješolskem študiju gozdarstva, Biotehniške fakultete v Ljubljani, uspešno zagovarjali diplomske naloge naši sodelvci: Primož AREH, Peter CESAR in Samo VONČINA. PRIMOŽ AREH, revirni gozdar v revirju Završe na krajevni enoti Mislinja, jev svoji diplomski nalogi z naslovom "Socialno ekonomske značilnosti lastnikov zasebnih gozdov na območju zaselka Završe" proučeval zgodovino, dejavnike in perspektive razvoja kmetij v revirju. Primož Areh je revirni gozdar na tem območju od leta 1992. Te nekajletne izkušnje v poznavanju revirja in gozdnih posestnikov se odražajo v nalogi, kjer zelo strokovno analizira značilnosti kmetij iz socialno ekonomskega vidika. Namen naloge je bil na osnovi anketnega lista raziskati vpliv lastnikov gozdov na gospodarjenje z gozdovi, vpliv na gozdno proizvodnjo, navade pri opravljanju gozdnih del, opremljenost in usposobljenost lastnika za opravljanje gozdnih del ter stike lastnikov z gozdom in gozdarjem. V analizah je podana primerjava teh dejavnikov s slovenskim povprečjem. Tako smo dobili sliko razvoja gozda in gozdarstva v Završah od druge svetovne vojne do današnjih dni. Izsledki raziskav nam pojasnjujejo tudi možnosti razvoja in obstoja kmetij v prihodnosti. K uspešnemu zaključku študija Primožu čestitamo in mu želimo še naprej veliko uspehov pri delu. Novi diplomant Primož Areh Foto: Mirko Cehnar UTRINKI IZ REVIRJA SIVA ■■ ČAPLJA NA DOBRAVI TONE MODIC, inž © Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec Zaradi ugodnih življenskih po-gojev (bližina ribarnice, smetišča, otok Ribičje, bor) je tukaj več sivih čapelj. Siva čaplja rada prenočuje na drevesih, ki imajo redke veje (bor). Tukaj v bližini so ugodni življenski pogoji (otok Ribičje) in dovolj hrane (smetišča in ribogojnica). Siva čaplia ima slab, kratek prebavni trak in so njeni iztrebki obilni in lepljivi. Ob Dravi je tudi dosti borov, tako ima dovolj ustreznega prostora za prenočevanje. Padavine pa morajo biti obilnejše, da "umijejo" drevesa. Drevesom iztrebki škodijo, ni pa večje nevarnosti, da bi se posušila. >.w. 'Obeljena drevesa" ob Dravi na Mučki Dobravi GG IN PO PRIPRAVLJA NOVE PROGRAME DELA IDA ROBNIK Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov GG INPO d.o.o. si prizadeva, da bi zaposlilo čimveč delavcev, ki zaradi invalidnosti ne morejo več opravljati svojega poklica. V ta namen je direktor pojetja g. Drago Jurhar pripravil program dela s področja urejanja okolja na območju Koroške, kjer bi delavci lahko uporabili svoje bogato znanje in izkušnje, kjer bi bili koristni in jih njihova invalidnost ne bi ovirala. Delo bi bilo raznovrstno in bi ga lahko opravljali kot posamezniki W Izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, 2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1 Telefon: 0602/43-332 Direktor: Hubert Dolinšek Uredniški odbor: Ida Robnik, Majda Klemenšek in Gorazd Mlinšek Glavna urednica: Ida Robnik Oblikovalska realizacija: Umetniška delavnica IDEA, Maribor Likovna urednica: Marlena Humek Tehnični urednik: Robert Strmšek Računalniška postavitev, priprava za tisk in fotoliti: Repro Studio Lesjak, Maribor Tisk: Odtis, Ravne Naklada: 1650 Vse pravice pridržane, © Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 1998. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 je VIHARNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kar se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Avtor fotografije na naslovnici: Gorazd Mlinšek ali v skupinah in predvsem čim bližje domu. Široko področje dela, ki sedaj še ni urejeno, vidi pri varovanju in urejanju okolja, predvsem na območju gozdnega prostora v dveh stopnjah: • kot nadzor, evidentiranje stanja v okolju, ugotavljanje problemov in • sanacija degradiranega okolja. V programu so predvidena dela, ki bi jih delavci lahko opravljali: • požarne straže: preventivno varstvo s požarnimi stražami na območju Žerjava in Črne v najbolj kritičnem obdobju za nastanek požarov (marec, april); • evidentiranje in saniranje divjih odlagališč odpadkov (kjer je delo mogoče opraviti brez mehanizacije). Gozdovi v bližini naselij (celkov) so močno onesnaženi. Z razmeroma malo dela, ki pa ga sedaj nihče ne opravlja, bi bilo mogoče stanje bistveno izboljšati; • evidentiranje onesnaženosti in čiščenje strug potokov. Obrežja rek občasno čistijo ribiči , za struge manših potokov pa nihče ne skrbi in so čedalje bolj onesnaženi; • sajenje in vzdrževanje gozdnih pasov, ki imajo nalogo zakrivati nekatere objekte, ki kvarijo podobo krajine (odlagališča odpadkov, gramoznice), ki ščitijo pred hrupom in emisijami (industrijski objekti); • ureditev grebena Pohorja in preprečevanje nadaljnega za- raščanja; na grebenu Pohorja med Kopami in Roglo je bilo v preteklosti preko 1000 ha pašnikov, ki se sedaj zaraščajo. Po oceni gozdarjev bodo v 1 5 do 20 letih povsem zarasli. Pomembna naravna dediščina in turistična privlačnost bo izgubljena. Izdelan je bil projekt sanacije, ki bi ga bilo potrebno uresničiti; • na grebenu Pohorja je bil v preteklosti že nadzor nad vožnjami s terenskimi avtomobili in motorji, za kurjenje izven urejenega prostora na Pungartu, za kampiranje in nabiranje zaščitenega panonskega svišča ter ogrožene arnike. Ta nadzor bi morali ponovno uvesti, saj se stanje na naštetih področjih slabša; • nadzirali bi lahko uredbe o zavarovanju samoniklih gliv (Ur.list RS št. 38/94, ki jih je prepovedano nabirati in odkupovati. Sedaj je nadzor pomanjkljiv in neučinkovit, ker je uradnih oseb, ki so odgovorne za nadzor, premalo; gliv ne poznajo dovolj in v kritičnih dneh (sobote, nedelje) niso v gozdu; • delavci invalidskega podjetja bi lahko vzdrževali del evropske pešpoti E6, učne poti in sodelovali pri izgradnji novih učnih poti; • opravljali bi lahko drobna dela, ki so pomembna za varstvo gozdov, izgled in urejenost krajine, ekološko osveščenost prebivalcev in razvoj turizma. Izdelovali in postavljali bi krmilnice in valilnice za ptice, klopi, koše za odpadke, kažipote, urejali korita pri studencih, označbe gozdnih rezervatov, urejali okolje naravnih in kulturnih spomenikov, skrbeli za razgledišča, vzdrževali steze in poti ipd.; • v zaščitenih območjih za oskrbo z vodo bi izvajali nadzor in skrbeli za čiščenje oz. odstranitev stvari, ki bi lahko ogrožale oskrbo z vodo. Program v taki obliki je direktor GG INPO Drago Jurhar predstavili ministru za okolje in prostor dr. Pavlu Gantarju. Minister je ugotovil, da je predlagano področje dela pravo, vendar pa bo potrebno nekatera dela opravljati v dogovoru ali skupaj z drugimi organizacijami ali občinami. Takoj bi lahko prevzeli dela v zvezi s preprečevanjem nadaljnega zaraščanja Pohorja. Dela v zvezi z odpadki in vodami bi lahko opravljali v soglasju s komunalnimi podjetji oz. občinami, prav tako dela pri vzdrževanju gozdnih pasov, onesnažene struge ima v domeni podjetje PUH in bi se bilo treba dogovoriti z njim za sodelovanje, za evropsko pešpot E6 pa s Planinsko zvezo Slovenije. Za dela v zvezi z izgledom in urejenostjo krajine so pristojne občine in turistična društva. Za invalidsko podjetje pa bodo primerna dela v zvezi s preprečevanjem voženj terenskih vozil po Pohorju, kurjenjem, nabiranjem zdravilnih zelišč in izvajanjem uredbe o zavarovanju samoniklih gliv, ko bodo ta področja urejena z zakonom. mm 5 NOVO V TRGOVINI Ll=!» IDA ROBNIK .Od 14. do 16. aprila je predstavnik švicarske firme STIHL predstavljal svoje izdelke v prostorih naše trgovine LES v Radljah in Slovenj Gradcu ter v Mežici. Na predstavitev so bili povabljeni kmetje in lastniki gozdov ter drugi zainteresirani. Podrobneje so bili seznanjeni s tipi motornih žag STIHL, njihovimi lastnostmi in izboljšavami ter z ročno kosilnico. Izdelke so lahko tudi praktično preizkusili. V program STIHL pa spada še druga oprema za delo v gozdu in na travniku, ki je bila tudi predstavljena, od oblačil za gozdnega delavca in zaščitnih sredstev ter oblačil za kosca do raznih orodij in pripomočkov. Vse te novosti lahko dobite v naših trgovinah v Radljah in Slovenj Gradcu, kjer vam zagotavljamo tudi servisiranje teh izdelkov in rezervne dele. o C LET ... M D TOVARNE IVERNIH PLOSC OTISKI VRH IDA ROBNIK Tovarna ivernih plošč Otiški vrh je bila zgrajena leta 1973 in je od takrat ena najuspešnejših proizvajalk ivernih plošč v Sloveniji in tudi v širšem prostoru južne Evrope. Letno proizvede ca 100.000 m3 ivernih plošč in zato porabi 140.000 m3 manj kvalitetne surovine in lesnih ostankov. Je eno večjih podjetij v regiji in je organizirano kot hčerinsko podjetje Lesne Slovenj Gradec. V vsem obdobju obratovanja so odgovorni v tovarni nenehno vlagali v razvoj in investirali v obnovo toarne. Pri tem pa je bila vedno na prvem mestu skrb za okolje in spremljanje najnovejših ekoloških dosežkov tako, da s svojo proizvodnjo ne obremenjujejo okolja preko vrednosti veljavnih predpisov s tega področja. Med večje ekološko prijazne dosežke štejejo: • povečanje porabe lesnih ostankov Ob izgradnji tovarne je bila predpisana poraba lesnih ostankov 30%, med tem ko so do leta 1998 povečali porabo lesnih ostankov na 85% in tako zmanjšali porabo hlodovine in celuloznega lesa na 15%. S porabo lesnoindustrijskih ostankov neposredno ohranjajo gozdove. Izračunali so, da so v 25 letih ohranili 9.000 ha naših najboljših gozdov; • zmanjšanje emisije formaldehida Delež formaldehida v iverni plošči so postopno zniževali tako, da so v letu 1987 dosegli emisijski razred El, okolju prijazen izdelek, v skladu s strogimi evropskimi standardi. Delež formaldehida v iverni plošči so v obdobju obratovanja zmanjšali za več kot 10 - krat, z dobavitelji lepil pa se dogovarjajo o razvoju in uporabi lepil E0, z minimalno vsebnostjo formaldehida; • zmanjšanje emisije žveplovega dioksida Ob izgradnji je bila tovarna velik porabnik mazuta in tako tudi onesnaževalec zraka.V letu 1987 so prešli na uporabo plina na vseh sušilnikih in tako zmanjšali emisijo žveplovega dioksida; • zmanjšanje emisije prahu V TIP imajo instaliranih 6 vrečastih filtrov za lesni prah na vseh linijah za predelavo ivernih plošč in na pripravi suhega iverja. Emisije pri teh filtrih so pod mejnimi koncen- tracijami, ki so zakonsko postavljene (10 mg prahu na lm3 zraka). Zelo pomembna pridobitev za zmanjšanje emisije prahu je bila tudi instalacija mehanskih transporterjev, s katerimi so nadomestili pnevmatske transporterje in ciklone na pripravi iverja in s tem odstranili izvore emisije prahu; • reciklaža odpadnih vod Že v letu 1989 so uvedli sistem popolne reciklaže odpadnih vod, ki jih zbirajo v čistilni napravi in jih po posebnem tehnološkem postopku vračajo v proizvodnjo tako, da v vodotoke ne spuščajo odpadnih vod. Vzporedni hladilni sistem so predelali v zaporednega tako, da porabijo za 50 % manj vode; * znižanje hrupa na dovoljeno vrednost Hrup iz tovarne ie še do lani predstavljal velik problem za okolje. Z investicijo v sekirostroj so ta problem sanirali; Poleg našetih dosežkov v TIP izvajajo še druge aktivnosti za izboljšanje ekoloških pogojev v tovarni in v okolju. Izdelali so okoljevarstveni program za sanacijo vseh dimnih plinov, inšpekcijske službe redno opravljajo preglede na področjih, za katere so pristojne, pooblaščene institucije redno opravljajo monitoring in o rezultatih obveščajo pristojna ministrstva, s proizvajalci lepil in Biotehniško fakulteto sodelujejo pri projektih izdelave ekološko prijaznejših lepil in ekološko tehnične sanacije pod-jetja. Na vse te dosežke so delavci tovarne ponosni. Njihov cilj je ostati okolju prijazna tovarna in živeti v sožitju s krajani Šentjanža in občine Dravograd, saj od tu prihaja tudi večina od 179 zaposlenih, ki so še kako zainteresirani za obstoj tovarne in delovnih mest. Ob jubileju iskrene čestitke! Drevo je simbol življenja Gozdovi so življenje samo Porajajo ga Ga varujejo In spodbujajo Smo iz krajev, kjer vemo, kaj je drevo in, kaj je gozd In so lesovi našim ljudem način življenja In les je enak plemeniti kovini 6 mmsim kmetijstvo kdor ima veseue do kmetovanja, —- MU NOBENA KMETIJA NI PRESTRMA p le Pri nas v Sloveniji je precej kmetij na večjih ali manjših strminah. Včasih že ime kraja (Kozji vrh) nakazuje, da so morda v nekem oredelu gojili koze, saj je kar po-ovica kmetij v tem kraju precej strmih. Pa vendar živi tam nekaj korajžnih družin, ki z vso zagnanostjo pridno kmetujejo in se niso dali zvabiti v mesto, kjer bi imeli zagotovljeno zaposlitev. Ljudi, ki imamo veselje in spoštujejo kmetovanje, kar srce boli, ko vidimo, kako propadajo kmetije na položnih legah in to marsikje celo v dolini. V tem sestavku bom predstavil BRANJELOVO kmetijo v Kozjem leti je Ivan od staršev prevzel kar dobro urejeno in za ta čas z vsem opremljeno kmetijo. Takrat so novo hišo že v gradili. In brž, ko so dogradili hišo, so se lotili še skednja s hlevom, ker stara stavba ni več ustrezala novim zahtevam. "Novo stavbo smo precej povečali in kar veliko zemlje je bilo treba izkopati za širitev v breg", pove gospodar Ivan, ki smelo upa v prinodnjost. "Če so v preteklosti preživeli številni rodovi v še mnogo trših pogojih, bomo še mi " dodaja Ivan in temu pritrdi žena Manja. Kljub strojem, ki jih imajo na kmetiji, je tu treba še precej del Branjelova družina Foto: Ludvik Mori Takim in podobnim družinam, ki z vso zagnanostjo želijo ohraniti naseljeno podeželje, bi morala država pomagati s subvencijami in nepovratnimi sredstvi ter z olajšavami pri zdravstvenih in pokojninskih dajatvah. Tisti, ki snujejo zakone, prav malo pomislijo na to, da je vsaka gradnja v hribih precej dražja in tudi delo s stroji veliko bolj težavno, bolj nevarno in dražje. Ako želimo, da bo podeželje zares ostalo poseljeno, moramo te misli tudi udejaniti z vzpodbudnimi zakoni in usmeritvami. V imenu vseh, ki Branjelove poznamo, želim, da bi njihovi rodovi še dolgo uspešno kmetovali. O PERMAKULTURI MILENA CIGLER GREGORIN,inž.kmet. Branjelova domačija; v ozadju novi dom. Foto: Ludvik Mori vrhu nad Dravogradom, kjer že celo stoletje roa za rodom uspešno kmetujejo na zelo strmi, precej veliki kmetiji. Kaj radi se pošalijo, da pri njih ni hudega "drsati po riti", saj je ravnina samo v hiši in štali, pa še za te stavbe so morali zagristi globoko v breg. No, ravno je tudi na cesti, ki se vijuga po strmih pobočjih in grapah v dolino. Po tej cesti se od lanske jeseni s kombijem vozijo trije Branjelovi otroci v šolo in spotoma se jim nabere čez dvajset šolarjev. Gotovo bo nekaj izmed teh nadaljevalo tradicijo kmetovanja, ako bodo pogoji ugodni. Trenutno na Branjelovi domačiji živijo tri generacije. Gospodar je postaven fant Ivan Pešl. Oba z ženo Manjo sta hodila v kmetijsko šolo. Nekako pred desetimi opraviti ročno. Tako ob večjih delih priskočita na pomoč oba Ivanova brata in stric Mirko, pa še kdo. Povprečno redijo okoli petindvajset govedi in nekaj drobnice. V skupnem gospodinjstvu z njima živita tudi dedek Polde in babica Micka. Tudi onadva sta ves čas pridno pomagala, dokler jima bolezen ni načela zdravja in vnukinja Mirjana pove: "Naša babica je bila v Ljubljani operirana na srčku in zelo sem se bala zanjo." "Vsi smo se bali zanjo", pritrdita Danijela in Leon, "saj imamo babico in dedka zelo radi." Srečni so domovi, kjer se tako lepo razume več generacij in rodov. Babica Micka še pove, da je operacijo dobro prestala in še naprej bosta z dedkom rada pomagala, kolikor bo zdravje dopuščalo. Kaj je permakultura? Na sejmu "Narava - zdravje" lani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sem se prvič srečala s tem pojmom. Splošen odgovor: permakultura je način, s katerim ustvarjamo uravnoteženo človekovo okolje. Beseda izhaja iz izraza: permanentna agrikultura. Od tod permakultura (trajno kmetijstvo). Po eni strani se permakultura ukvarja z rastlinami, živalmi, zgradbami, infrastrukturo (vodo, energijo, cestami). Pri permakul-turi gre za odnos med navedenimi in način, kako jih umeščamo v pokrajino. Cilj je ustvariti ekološka okolja, ki bi lahko ekonomsko preživela in ne bi bila izkoriščevalska in bi bila na ta način uravnotežena na daljši rok. Upošteva prirojene lastnosti živali in rastlin in jih kombinira z narav- nimi značilnostmi pokrajine. Permakultura sloni na modrostih tradicionalnega kmetovanja in na sodobnih tehnoloških spoznanjih. Ustvarja kultivirano okolje za pridelavo bolj kakovostne hrane. Praktični primer: npr. zasaditev rastlinja okoli hiše: na sončno in vzhodno stran hiše posadimo listavce. Jeseni in pozimi bo lahko sonce sijalo skozi veje, poleti, ko zraste listje, nam dajo senco in nas prijetno hladijo. Ob zahodne in senčne stene postavimo varovalne ograje, ki naj jih prerastejo vedno zelene plezalke, ki nas poleti ščitijo pred vročino in pozimi pred mrzlimi vetrovi. Varčevanje z vodo: zbiralnik deževnice, ki se steka s streh skednja ali garaže, postavimo nad hišo, da oomo lahko izkoristili višinsko razliko. nadaljevanje na strani 9 vm 7 DELOVNO V DRAVOGRADU DANIJELA SEKOLOVNIK DELOVNE KMETICE ,. «j#. - FRANC JURAČ Med izredno delovna društva spada tudi Društvo kmetic Mežiške doline, ki ga že nekaj let aktivno vodi predsednica Anica Glinek - Kotnik. Društvo šteje že okoli 280 članic, v njem pa so vključene kmečke žene in dekleta iz treh koroških občin: Ravne - Prevalje, Mežica in Črna. Ko so na nedavnem občnem zboru pregledale uspeh svojega enoletnega dela, so ugotovile, da so zastavljen program dela v celoti izpolnile in bile na vseh področjih izredno delavne in aktivne. Tudi za letošnje leto so si postavile obširen program dela, ki pa ga že izvajajo. Tako bodo tudi letos sodelovale na raznih razstavah in prireditvah, kjer bodo prikazale svoje delo in aktivnosti. Pred dnevi pa so uspešno zaključile tečaj kvačkanja, ki ga je z uspehom vodila Nevenka Hižak. Udeležilo se ga je okoli 20 kmečkih žena in deklet. V mesecu januarju in februarju je v okviru zimskega izobraževanja kmetic na osnovni šoli Dravograd potekal petdnevni kuharski tečaj. Vodil ga je g. Simon Orter iz Radelj. Tečaj je obiskovalo 17 kmetic. Gospodinje smo se teh popoldnevov kar veselile, saj smo združile prijetno s koristnim. Sodelovale smo pri ustvarjanju dobrot iz govejega , svinjskega, telečjega, piščančjega, zajčjega in jelenjega mesa. Seveda pa pred glavno jedjo niso manjkale dišeče juhe, kot dodatek glavnim jedem pa so bile okusne priloge in solate. Tudi sladic je bilo kar precej, z njimi smo posladkale naše domače, saj vsega kar smo pripravile res ni bilo mogoče pojesti ob koncu tečaja. Ob vsem pa je bilo veliko dobre volje, šal in smeha. Ojstriške kmetice smo zato ob koncu tečaja sklenile, da bomo podobna prijetna in koristna druženja nadaljevale. Ta sklep smo realizirale že 20. februarja, ko smo se zbrale na Srebnikovi domačiji na Ojstrici, kjer smo pod mentorstvom Darinke Krautber-ger, dobitnice zlatega priznanja na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij, pekle čudovite pustne krofe. Gospa Darinka nam je zaupala kar nekaj skrivnosti, kako speči lepe in dobre krofe. Z upanjem, da bodo podobni krofi uspeli tudi doma, smo se odpravile vsaka na svoj dom. Združile in uporabile smo stare preizkušene recepte in novo pridobljeno znanje, in uspelo je! "Še malo, pa bodo pečeni!" mm Tečaj kvačkanja društva kmetic Mežiške doline OBČNI ZBOR D P M MISLINJSKE DOLINE Mentorica DPM: DANICA ONUK, inž.kmet. 7. marca 1 998 je imelo Društvo podeželske mladine Mislinjske doline občni zbor, na katerem so pregledali delo preteklega leta in si zastavili program dela za letošnje leto. Občni zbor so mladi pripravili v Završah, od koder se je letos veliko mladih vključilo v delo društva. Tako vključuje društvo sedaj 42 aktivnih članov, občnega zbora pa se je udeležilo 30 članov. Mladi se vključujejo v razne aktivnosti krajevnega in regijskega značaja. Tako sta se 21. marca dve tričlanski ekipi udeležili regijskega kviza "Mladi in kmetijstvo" v Dravogradu in med devetimi ekipami zasedli 4. in 5. mesto. V prihodnjih mesecih bodo organizirali regijski nočni orientacijski tek, udeležili se bodo regijskih iger v Šentanelu ter organizirali dve ekskurziji. Nadaljevali bodo z zastavljenim študijskim krožkom "Cepljenje senožetnih sadovnjakov" ter organizirali še kakšno poučno predavanje. V svoje vrste vabijo vse mlade s podeželja, ki jih zanimajo tovrstne aktivnosti, pa tudi druženje s svojimi vrstniki. 8 fBBBBU nadaljevanje s strani 7 Ureditev vrta: Nenehno mislimo na to, da pri rastlinah ničesar ne zavržemo. Užitne dele pojemo, ostale vržemo na kompostni kup. Rastlinam, ki jih gojimo za zeleno gnojilo, primešamo prst, da bo v tleh dovolj hranilnih snovi za letni posevek. Posameznim rastlinam, kot so: koper, korenje, komarček, dovolimo, da grejo v cvet, saj bodo tako vaba žuželkam. Paradižnike in kumare, ki se sami zasejejo na kompostnem kupu, posadimo vzdolž ograje. Nobene potrebe ni, da bi morale biti gredice lepo poravnane. Vrt naj do v znamenju bujne rasti grmov, ovijalk, zelenjave, rož, zelišč, manjših dreves. Potrudimo se, da najdemo prostor še za manjšo vodno kotanjo ali ribnik. Ni toliko pomembno, na kakšen način bomo uredili vrt (ali bomo gredice prekopavali ali pa jih bomo pokrili s časopisnim papirjem ali slamo), pomembno je, da jih bomo uredili po svoje. Pomembno je, da posadimo čim več različnih rastlin, ker bomo tako vrt obvarovali pred škodljivci. zelišča naj rastejo čim bližje kuhinji. (se nadaljuje... prirejeno po knjigi Billa Mollisona: "Uvod v permakulturo") NEKAJ UTRINKOV S TEČAJEV KMEČKIH ZENA IZ MISLINJSKE DOLINE DANICA ONUK,inž.kmet. V mesecu februarju in marcu letošnjega leta je potekalo kar nekaj tečajev, na katerih so si kmečke žene in dekleta Mislinjske doline pridobivala znanja in veščine z različnih poročij kulinarike. Tako so 10. februarja žene iz To-maške vasi in okoliških Jerajev obiskale tečaje KRAŠENJA TORT, ki je potekal na "Lavreto-vi" kmetiji vTomaški vasi (foto 1). Podoben tečajje bil 16. februarja za žene iz Smiklavža in okolice v gostilni "Bučinek". Oba tečaja je vodila ga. Marjana Košmrl iz Maribora (foto 2). 27. februarja pa so se žene in dekleta s področja Mislinje udeležile tečaja PEKE POTIC. Tečaj je potekal na Kolandrovi kmetiji v Stražah pri Mislinji, vodila pa ga je gg. Marija Prajner iz Maribora. Žene so se naučile speči veliko vrst potic, šarklje, rogljiče, pujske ter pecivo iz kvašeno -listnatega testa. Kljub bogatim izkušnjam prenekatere gospodinje so se sfrinjale, da znanja ni nikoli dovolj in da bodo sedaj še lažje zadovoljile željam in okusom svojih domačih (foto 3). Meseca marca pa sta potekala dva tečaja na temo: NAREZKI, SOLATE IN POGRINJKI. Prvi je bil 6. marca v gasilskem domu v Tomaški vasi, obiskalo pa ga je 31 žena (foto 4). Drugi pa je bil 1v2. marca v Pamečah v gostilni Safer, ki se ga je udeležilo 23 žena iz Pameč, Trobelj, Gradišča in Legna (foto 5). Tečajnice so se poleg mesnih in sirno-sadnih narezkov naučile pripraviti še zanimive solate iz ješprenja, riža in testenin z dodatki zelenjave, mesnin in sira. Poleg tega so se naučile, kako pripraviti dobro bovlo in pogrinjek za razne priložnosti. Oba tečaja sta potekala pod vodstvom g. Janeza Komarja in gospe Zdenke Čas iz Gostinske šole Slovenj Gradec. vtmmm 9 AKTIVNE POČITNICE ŠMARSKIH OSNOVNOŠOLCEV UČITELJICE IN UČENCI OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU Pa so minile - počitnice, kot jih še ni bilo! Prekratke, a bogate. Mestna občina Slovenj Gradec (v njenem imenu pa predvsem gospod Ivan Plevnik) je ponudila osnovnim šolam brezplačno smučanje za učence in sicer v zimskih počitnicah, na Kopah. Prijavilo se je precej učencev. Na naši šoli pa so učenci želeli tudi plavati, saj veliko učencev nima po- polne smučarske opreme ali pa jim starši niso mogli zagotoviti spremstva. Zaradi tega se je učiteljica Mira Strmčnik odločila, da povpraša odgovorne na občini, če bi plačali tudi stroške za plavanje. Očitno se je obrnila na pravega človeka, ko je izbrala za pogovor o želji naših učencev ravno gospoda Ivana Plevnika. Brez zapletov seveda ni šlo, a uspela je organizirati in izpeljati trikrat po uro in pol plavanja v zdravilišču Topolšica. Za torek pa smo se učiteljice domenile z otroki, da bomo obiskali Pomurje in se kopali v Banovcih. Imenitno! A kdo bo spremljal kar 200 učencev in prevzel odgovornost zanje v bazenu in na poti? To odgovorno nalogo je z veseljem prevzelo 5 učiteljic (Anica Crep, Mira Strmčnik, Irena Šešelj, Marica Gostenčnik, Pavla Kovač in študentka Vanja Jus). V zdravilišču Topolšica so nas prijazno sprejeli, mi pa smo se zares lepo vedli - moramo pohvaliti naše učence. Ko smo v petek, zadnji dan, zapuščali zdravilišče, nam je receptorka dejala, da tako disciplinirane skupine učencev pri njih še ni bilo. Ta pohvala našim učencem veliko pomeni - seveda pa tudi nam učiteljicam. Na poti do zdravilišča v Topojšici so učenci zvedeli za posebnosti Šaleške doline. Nekatere so lahko tudi opazili med vožnjo z avtobusom. Še posebej bogato pa smo preživeli v torek, 24. februarja 1998, ko smo se odpeljali v Pomurje. Nismo obiskali le Banovcev, ampak tudi Babičev mlin na reki Muri. Sprejela sta nas gospod Babič in njegova hči Karmen. Njegova pripoved o zgodovini mlinov na Muri in življenju v Pomurju nas je zares navdušila. Učenci so zavzeto poslušali in spraševali gospoda Babiča pravcate podrobnosti o mlinu, ki so si ga ogledovali. Iskreno se zahvaljujemo Mestni občini Slovenj Gradec, posebej pa še gospodu Ivanu Plevniku, da smo lahko tudi za učence na podeželju organizirali aktivne, a brezplačne zimske počitnice. Upamo, da niso bile te prve tudi zadnje. Prijazenemu, potrpežljivemu, dobrosrčnemu in gostoljubnemu šoferju gospodu Marjanu Lesjaku - Pilotu s Prevalj prisrčna hvala za prijetne vožnje z avtobusom. DA NE BI POZABILI ŠTEFKA MELANŠEK V marcu letos je bila lepa mesečna noč, parav taka kot marca 1 945, ko so Nemci napadli Žerjav. Bračičeva brigada je Nemce napadla iz Jazbine. Takrat so borci zaplenili dosti hrane in drugega blaga in vse skupaj še podnevi prepeljali v Cemerje. Tam so počakali, da se je znočilo. Nato so mobilizirali kmete iz Jazbine in Javorja, med njimi tudi mene in gospodinjo Angelo, da bi naložili hrano in druge reči na vozove in z vprežno živino vse skupaj prepeljali v mežnari-jo v Javorje. Pognali smo živino in peljali mimo Petrča, Pistotnika, Obra in Kuhelna. Mesec nam je svetil po poti. Kar naenkrat je prišla do nas novica, da je med brigado in nami pretrgana vez. Zavili smo na jaso nad cesto in čakali povelja. Konji in voli so utrujeni polegli, nas pa je pošteno zeblo. Najstarejši, Lovrencnov oče je predlagal, da ležemo še mi med živino. Tako smo malo zadremali. Zjutraj, ko smo se zbudili smo se čudno gledali, saj smo bili vsi beli od slane, ki je ponoči padla na nas. Kmalu smo vzpostavili vezo z brigado in nadaljevali pot. V Javorju smo odložili tovor in se vračali. Ko smo prišli do Lavterja in gospodinji Angeli Plesnik vrnili vole, je bilo sonce že visoko na nebu. Po tolikih letih se dogodkov iz vojnih časov še večkrat sponim. V tem obdobju sem preživela svojo mladost. Ni bilo lahko, vendar smo bili ljudje med sabo dobri in složni, da smo težave kljub vojni lahko prenašali. Ob tem spominu pa želim Angeli Plesnik, p.d. Lavtarci še obilo sreče in zdravja, ko bo letos praznovala 92 let svojega bogatega življenja. brezpla~na telefonska {tevilka za naročanje zavarovalnifkega zastopnika 080-19-20 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111 KORA DO SV ZAKLA LJUDJE IN DOGODKI POHOD NA BRINJEVO GORO GORAZD MUNSEK, dipl. inž. gozd. © Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Slovenj Gradec Letošnje ničkaj zimske počitnice so zagodle marsikateremu šolarju. Veselili so se zasneženega počitnikvan-ja, vendar pa so ostali njihovi pogledi, po polletnem garaškem delu za šolskimi klopmi, na umazano rjava smučišča pri Ošvenu pod Uršljo goro, v Mežici in Črni, mrki. Tudi z ravenskega smučišča Poseka je topel veter nekaj dni pred počitnicami na hitro odstranil debelo umetno snežno odejo. Da pa zimske počitnice vendarle ne bi bile tako "smotane", so na osnovnih šolah pripravili za počitka željne nadebudneže program raznih prostovoljnih aktivnosti. Solarji ravenskih osnovnih šol so se lahko rekreira-li v šolskih telovadnicah, se zabavali ob ogledu raznih prireditev, ob tipkanju na računalnik ali kje drugje. Med najbolj poskočnimi pa šobili mladi planinci osnovnih šol Prežihov Voranc in Koroški jeklarji. Predzadnji dan zimskih počitnic (26. 2. 1998) jim osma ura zjutraj ni bila prezgodnja, da so se zbrali pred nekdanjo železarniško pralnico na Ravnah. Kljub nekoliko hladnemu in oblačnemu vremenu sem se pridružil mladim planincem s starim Karpuhovim klobukom na glavi, fotoaparatom okoli vratu in svinčnikom v roki. Južni del Brinjeve gore poznam, pa kljub temu sem pričakoval, da bom na pohodu proti zaobljenemu 723 m visokemu vrhu med Prevaljami in Ravnami spoznal in izvedel še kaj novega. In res je bilo tako! Kar nekajkrat smo se ustavili, pa ne zaradi utrujenosti, saj so vse poti na Brinjevo goro primerne za mlade in stare. Na poti smo videli veliko zanimivega. Pri Obretanu nad ravensko železarno smo bili pozorni na z gozdnim drevjem porastle ruševine, ki so jih odkrili pri gradnji gozdne ceste proti meležniku. Na tem mestu naj bi bila manjša hiša. Porušena je že več kot sedemdeset let, saj smo ocenili starost na njenih ruševinah rastočo smreko okoli sedem desetletij. Pri kmetu Meležniku smo si osvežili znanje o naši lepi Koroški. Opazovali smo obliko vrhov. Uršlja, Peca in Raduha so prave špičaste gore proti zaobljenim vrhovom Brinjeve gore, Strojne, Tolstega vrha, Koroškega Selovca in oddaljenim Kopam na Pohorju. Pozorni smo bili tudi na kamenine, saj se matična geološka podlaga na naši poti tudi spreminja, iz skrilavih magmatskih kamenin smo zakoračili na drobljivi apneni dolomit. Sprememba geološke pod- lage vpliva tudi na spremembo gozda. Pa tudi lokalne klimatske razmere omogočajo raznolikost gozdne odeje v razgibanem hribovitem področju. Ugotavljali smo, da je južno pobočje Brinjeve gore med najbolj toplimi predeli hladne Mežiške doline. Na prisojnih pobočjih raste domači kostanj. Na križišču gozdnih cest proti kmetijam Derviš in Spaner smo izmerili debel domači kostanj (obseg 204 cm, premer 64 cm) in debeli hrast graden. V prsni višini ima obseg 326 cm, debel je gospodinja povedala, da je ob njihovem dvorišču rastla okoli 150 let stara murva. Ker je bila votla, pa tudi sušila se je, so jo lansko leto posekali. Tudi Pečnikova biča, Derviševa hči, je potrdila njene govorice. Se dobro se spominja, kako male in sladke plodove je imelo to drevo. Pri Derviševih je bil eden od sorodnikov tudi vrtnar oziroma se je zanimal za hortikulturo. Ta naj bi prinesel in posadil to zanimivo drevo pod Brinjevo goro. Zanimivo, da bi drevo toplega podnebja rastlo tudi pri nas! Nekaj minut smo posvetili tudi popolnoma obrezani Spanerjevi lipi. Otroci so me spraševali, ali bo še rastla. Eden izmed njih pa je zavriskal: "Poglejte, kip svobode!" Pa sem se zamislil, ali je to res svoboda, če drevesa osvobodiš vseh vej. Svoje misli pa smo sprostili med počitkom pri lepi cerkvici na vrhu Brinjeve gore. Posvečena je svetnikoma Damjanu in Kozmi. Mi pa smo si ob zvonenju cerkvenega zvona zaželeli veliko zdravja. Naša pot se na vrhu Brinjeve gore še ni končala. Mimo Bidrinovega peskokopa in kmetije Bidrih smo se podali proti kmetu Rakitniku. Se prej pa smo obstali pri peskokopu, kjer smo se prepričali, da je vrh Brinjeve gore iz krušljivega dolomita. Pri Rakitniku so nas z veseljem sprejeli. Pri spominskem obeležju smo obudili spomine na vojne grozote, ko so 28. novembra 1944 Nemci požgali Rakitnikovo domačijo. Še prej pa so domačine pobili in zmetali v ogenj. Rakitniki so izgubili svojce in dom zaradi izdajstva, da so sodelovali s partizani. Enourni počitek je hitro minil ob prijaznem kramljanju. Mladi planinci so si nabrali novih moči. Brez težav smo krenili mimo Španerja čez Stražišče v dolino Strojanske reke. Pohod smo zaključili pri kinodvorani na Ravnah. Skupno smo ponovili, kaj smo se danes novega naučili. Vsak je v svoji glavi zavrtel film o spoznavanju lepot in značilnosti naših domačih krajev. 1. Pohod na Brinjevo goro. "Zborno mesto pri pralnici na Ravnah." JZ. Izmerili smo Dervišev hrast. 3. "Kip svobode" 4. Prišli smo na vrh Brinjeve gore. 5. Pogled z Bidrihovega travnika na oblačno Peco. pa je 104 cm. Pri Dervišu nam mmmm n OBNOVA ŽUPNIJSKE CERKVE SVETEGA URHA V PODGORJU LEOPOLD KORAT Znana je misel, da vse veliko raste v tišini! Tako je tudi želja in upanje, da bi obnovili župnijsko cerkev sv. Urha že dolgo tlela v srcih faranov in krajanov Podgorja. Notranjost je bila pred leti obnovljena in bila bi škoda, če bi zunanjost ostala taka, kot je. V dogovoru s škofijskim ordinariatom v Mariboru in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor smo sklenili, da v letu 1998 obnovimo fasado cerkve in prebarvamo pločevinasto kritino na zvoniku. Dela smo pričeli 1. marca in naj bi bila predvidoma končana do konca maja. Prvotna cerkev je bila štirikotna z ravnim stropom, narejena že v 13. stoletju. Prezbiterij (glavni oltar) je bil prizidan v 15. stoletju, v Zgodovini lavantinske škofije (F. Kovačič) pa se cerkev sv. Ulrika po poročilu šmarskega dekana omenja že leta 1375. V arhivu ljubljanske škofije pa se hrani poročilo sta-rotrškega komisarja, ki pravi, da so Turki leta 1477, ko so šli skozi te kraje, požgali cerkev v Podgorju. Ne ve pa se, ali je bila ta požgana cerkev sv. Ulrika ali cerkev sv. Lovrenca. Cerkev sv. Lovrenca v Podgorju je bila leta 1822 podrta. Stala naj bi približno tam, kjer je danes pri Urbanu. Inventarni zapisnik iz leta 1842 pravi, da je bilo leta 1829 postavljeno ostrešje na cerkev in pokrito s škriljem (kamen), isti zapisnik pravi, da je bila leta 1839 prizidana obokana zakristija in pokrita s škriljem (kamen). Istega leta so dogradili še zvonik in ga tudi pokrili s škriljem. Kdaj so odstranili raven strop v cerkvi in ga obokali, ni nikjer zapisano. Nad vhodom v cerkev je vzidan Hrenov križ z letnico 1626, kar pomeni, da je to sedanjo cerkev posvetil škof Tomaž Hren. Današnja cerkev je dolga 17, 5 m, široka: v ladji 8,5 m, v prezbiteriju 6m. Visoka je v ladji 6,8 m in v prezbiteriju 6,2m. Oltarji v cerkvi so trije in so vsi v baročnem slogu. Zvonik je visok 32m in ima obliko čebule. Zvonovi tehtajo 11.000 kg, 600 kg in 253 kg. Luknje (line) v zvoniku govorijo, da je stolp služil tudi za obrambo. Skriljasta kritina na zvoniku je bila zamenjana z aluminijasto pločevino leta 1973. Prav tako je bila istega leta narejena nova fasada na zvoniku. Leta 1979 je bila obnovljena, oziroma zamenjana kritina na strehi cerkve. Dotedanjo škriljasto kritino smo zamenjali z eternitom. Po kar pestri in razgibani zgodovini župnijske cerkve sv. Urha v Podgorju je prav in lepo, da je tudi ob tej prenovi veliko pripravljenosti in dobre volje pomagati. S prenovo cerkve bomo pokazali, da imamo srčno kulturo, ki zna ceniti kar so ustvarili naši predniki. Ve pa tudi, da samo z ljubeznijo se lahko daruje in izroči našim zanamcem, kar nam je bilo drago in sveto. Z obnavljanjem zunanjosti župnijske cerkve obnavljamo tudi vezi prijateljstva in dob- rote med krajani Podgorja. Zato smo z vero in upanjem v dobroto Podgorčanov potrkali na njihova srca! Vsem darovalcem - iskrena hvala! AMATERSKI ODER MISLINJA - NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI RADOJEROMEL Gledališka skupina, ki deluje v okviru KUD Mislinja, je pod vodstvom prizadevne režiserke Andreje MARTINC, uprizorila v preteklih štirinajstih dneh kar štiri predstave Partljičeve komedije Nasvidenje nad zvezdami. Komedija se dotika sodobnih zapletov v zemeljskem in posmrtnem življenju in je navduševala občinstvo v kulturnem domu Šentilj, ki je vedno napolnilo dvorano tako, da so morali nekateri kar stoje spremljati skoraj dveurno dogajanje na odru. Občani Mislinje so s tem dokazali, da jih poleg ostalih dejavnosti kulturnega društva navdošujejo tudi igre in kazalo bi takšno dejavnost še bolj vzpodbujati. Gledališki skupini in režiserki Andreji Martinc pa naj bo odziv in navdušenje občinstva vzpodbuda za pripravo še kakšne podobne igre. Pa nasvidenje spet v kulturnem domu Šentilj! USPEL JOŽEFOV SEJEM FRANC JURAČ Letošnji Jožefov sejem v Slovenj Gradcu je nadvse uspel. Lepo vreme je v mesto privabilo veliko obiskovalcev, ki so si sejem z zanimanjem ogledali, na njem pa seveda tudi marsikaj kupili. Najbolj so bile obiskane stojnice z raznim kmečkim orodjem, ki ga kupujejo zlasti kmetje za spomladanska opravila. Tudi stojnica Marjana Rudolfa - trbonjskega kovača, je bila dobro založena. 12 mmmm KRUH JE ŽIVLJENJE FRANC JURAČ Kako pomembno vlogo je imel, kakšno spoštovanje so gojili do njega nekoč in kakšen odnos imamo do kruha danes, so na osnovni šoli v Šmartnem pri Slovenj Gradcu skušali prikazati s projektnim učnim delom "KRUH JE ŽIVLJENJE". Tamkajšnji učenci so kar nekaj dni brskali po knjigah, proučevali, opazovali, obiskovali šolsko in mestno knjižnico, se pogovarjali z babicami, z dedki in krajani ter pekli kruh v šoli, v Koroški pekarni in na kmetih. Ob koncu projektnega učnega dela "KRUH JE ŽIVLJENJE" pa so učenci pripravili še razstavo svojih krušnih izdelkov in na kulturno prireditev povabili svoje starše. RAZSTAVA STARIN IN ROČNIH SPRETNOSTI RADO JEROMEL V prostorih društva upokojencev Šentilj pod Turjakom je bila tri dni razstava starih slik, jedi, namiznih prtov z izvezenimi vzorci, ročnih izdelkov: košar, ikeban idr. Prizadevne organizatorke, članice društva upokojencev Mislinja, pod vodstvom gospe Dore Stoporko, so s svojo razstavo pritegnile okoli dvesto obiskovalcev. Mnogi med njimi so na starih fotografijah prepoznali kakega svojega prednika ali sorodnika. Skrb za stare fotografije v občini Mislinja med ljudmi še ni zamrla in lepo je, da se ohranjajo. Kako jih ohraniti čim dalj časa, pa bodo morali povedati restavratorji, saj je na nekaterih vsebina že kar zbledela. Nekoliko pozornosti so razstavljalke namenile tudi tistim, ki radi dokazujejo svoje ročne spretnosti. Prelepi pleteni koški in pletari ter suhe ikebane so v marsikaterem obiskovalcu vzpodbudili željo po ustvarjanju takšnih izdelkov. Le malo potrpljenja in volje je potrebno, pa iz posušenih rož, majhnih deščic, oblovine in še kakšne sestavine napravite ikebano. Predstavitev jedi, ki jih nekateri še danes uživajo, je vzbujala odobravanje. Videli smo lahko izvirne kuhinje iz Mislinjskega grabna, Mislinje, Dovž ter Doliča z okoliškimi kraji in tudi Završ. Ob koncu razstave, 15. februarja, so organizatorke ugotovile, da bo potrebno v jesenskih mesecih pripraviti podobno prireditev z nekoliko drugačno tematiko. Vse, ki bi želeli sodelovati, pa bodo obvestili pred pričetkom naslednje razstave. Tudi zvesti dopisnik Viharnika Jože KRAJNC je segel po očalih, da bi na sliki spoznal kakšno znano osebnost oziroma videl sliko, za katero sploh ni vedel, da obstaja. VELIKONOČNA BUTARA V KOTLJAH FRANC JURAČ Letos so v Kotljah naredili velikonočno butaro, ki je merila 40 metrov. Izdelali so jo na domačiji Jožeta ROŽENA, p.d. GAČNIKA v Podgori pri Kotljah. mmmm 13 RAKA NA DOJKI JE VEDNO VEC Dr. med. BOGOMIR CELCER Ugotavljamo, da število primerov raka na dojki stalno narašča. Med vsemi oblikami raka pri ženskah se je v zadnjih desetletjih počasi in vztrajno prerinil na prvo mesto in je po pogostosti pred rakom na rodilih. Ta porast gre deloma na račun dejanskega porasta zaradi vedno večjega števila napadalnih in škodljivih okoliščin, v katerih živimo (sevanje, kemikalije v zraku, hrani in vodi, kajenje, stresi), deloma pa zaradi vedno boljše in natančnejše diagnostike in možnosti zgodnjega odkrivanja. Le redko še vidimo brezupno zanemarjene primere, ko rak "že pogleda skozi kožo" in ko se ničesar več ne da narediti. Vendar je bolezen sama po sebi agresivna in nevarna, velikokrat dela zgodnje razsevke po telesu in že zaradi tega je potrebno odkrivanju v najbolj zgodnjih stopnjah posvetiti vso pozornost in na to nenehno opozarjati. Zakaj se še vedno dogaja, da ženske prihajajo (pre)pozno na preglede in, da kljub vsej skrbi in trudu zdravstvenega osebja gre bolezen nato po svoji usodni poti? Na prvem mestu omenjam nepoučenost. Tudi izobražene ženske vedo včasih presenetljivo malo o teh rečeh, hote zapirajo oči pred dejstvi, podcenjujejo začetne, opozorilne znake. Prepričane so, da "se to dogaja le drugim" in so potem, soočene z resnico, velikokrat hudo presenečene in panične. Med podeželskimi ženami je še pogosta nepotrebna in škodljiva sramežljivost, ki jim brani, da bi se z zaupanjem obrnile do zdravnika in se sprijaznile z nujnimi preiskavami. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se mlajše generacije znebile nepotrebnih predsodkov. Tudi zdravstvo nosi pri tem svoj delež krivde. Zdravnikov, ki bi se pečali s tem problemom, je razmeroma malo, potrebna je dodatna izobrazba in posebna licenca. Zaradi tega se čakalne dobe po Sloveniji podaljšujejo. Na Kliničnem centru v Ljubiji preg! ani in na Jesenicah npr. pregled čakajo do dve leti. Pri nas v Slovenj Gradcu čakajo do tri mesece, kar se nam tudi zdi predolgo, vendar v sedanjih razmerah žal ne gre drugače. Zakaj in kako pride do raka na dojki? Vzroki so, kot pri vseh ostalih rakastih obolenjih, zaenkrat le malo znani. Določeno nagnjenje se podeduje, po navadi v direktni liniji mati - hčer - vnukinja. Manj možnosti je v stranski liniji (očetove ženske prednice, teta - nečakinja ipd.). Žene, ki nikoli niso rodile in dojile, so nekoliko bolj ogrožene. Predvsem dojenju pripisujejo določeno prep-rečitveno vlogo pri nastanku bolezni. Določeno nevarnost predstavlja bolezenski presežek ženskega spolnega hormona ali njegovo predpisovanje v zdravilne namene. Potrebna je le redna kontrola. Vsebnost tega hormona je v kontracepcijskih tabletah tako nizka, da tudi dolgotrajno jemanje ne predstavlja večjega rizika. Po hujših poškodbah dojke (stiskanje, gnetenje, udarci, prometne nezgode), je potrebna večja pozornost, vendar pregledi pred enim letom po poškodbi niso potrebni. Isto velja za ponavljajoča se vnetja med dojenjem ali tudi sicer. Kajenje, sevanje, kemikalije v okolju in hrani lahko sprožijo ali pospešijo že zasnovano bolezen. Zbolijo lahko prav mlade, še pred tridesetim letom starosti, vendar se to redkeje dogaja. Posebej je ogrožena starostna skupina med 50 in 65 letom starosti, v obdobju mene. Za te žene pripravljamo v naši bolnišnici preventivne, sistematske preglede, ki jih bomo opravljali po razporedu, vendar brez nepotrebnih birokratskih preprek. Kako se bolezen razvija in kakšni so znaki? Iz vezivnega (opornega) tkiva dojke ) lahko manj nevarni tumor- nastajajo I ji, ki jih otipamo kot trde, gladkoro-be, prosto premakljive tvorbe pod kožo ali v globini. Iz mlečnih vodov in žlez nastajajo nevarnejši, zločesti tumorji, ki se po navadi pričnejo brez posebnih težav ali bolečin, so na otip slabše premakljivi, slabo razmejeni, včasih pritrjeni na podkožje ali steno prsnega koša. Pogosto nastopajo v zunanjih polovicah dojke, v smeri pazduhe. Koža nad njimi je po na- vadi uvlečena, kar dobro opazimo pri dvignjeni roki, včasih je zadebeljena ter kaže grobe pore. Uvlečena bradavica ali krvav izcedek iz nje sta resna znaka, ki nas morata pripeljati k zdravniku. Pri napredovalnih oblikah je dojka včasih povečana, še bolj pogosto pa se skrči. Bradavici nista v isti ravnini, kar lahko primerjamo pred ogledalom. Upoštevajmo pri tem, da sta dojki tudi pri zdravi ženi le redko enaki, simetrični. Bolečina se pojavi razmeroma pozno, v že napredovalem stadiju bolezni, je bolj zbadajočega značaja, enostranska in nestalna. Ločiti jo je treba seveda od naravne bolečine in napetosti pred perilom, od tope bolečine pri velikih in težkih dojkah ter od bolečine zaradi sprememb v vratni hrbtenici, ki izžarevajo v roko, dojko ali pod lopatico. Ko bolezen napreduje, se pojavijo razsevki v bezgavkah, sprva pod pazduho na oboleli strani, nato v nadključničnih jamicah, pozneje pa po vsem telesu, predvsem v pljučih, reberni mreni, kosteh, možganih itd. Takrat je za učinkovito zdravljenje po navadi prepozno. Kako torej pravočasno spoznati in pravočasno zdraviti? A. METODA SAMOPREGLEDO-VANJA Je enostaven, učinkovit in poceni način, če ga izvajamo redno, v vsaj enomesečnih presledkih, štirinajsti dan po menstruaciji ter kar se da vestno. Kako opraviti pregled? 1. Slečeni do pasu stopite pred zrcalo. Z rokami, spuščenimi ob telesu si skrbno oglejte dojki. Pazite na morebitne spremembe v obliki, na uvlečenje kože, razlike v višini bradavic, uvlečenje le-teh. 2. Dvignite roki nad glavo, morda se katera od omenjenih sprememb pokaže šele sedaj. 3. Lezite vznak. Z blazino si podprite levo ramo, levo roko iztegnite nad glavo. Z desno krožno pretipajte zunanjo in notranjo polovico dojke ter okolico bradavice. Pri nekoliko odmaknjeni roki nato pretipajte še levo pazduho. 4. Enak postopek ponovite na desni strani. Vsaka zatrdina ne pomeni bolezni! Mlečne žleze se po dojenju in pod vplivom hormonov postopoma spremenijo v trše, šfevijne vozliče, kar je naravni proces. Če zatipate večjo, grčasto bulico, ki se med mesečnim ciklusom ne spreminja, marveč se le počasi povečuje, ne odlašajte s pregledom pri zdravniku. B. ZDRAVNIŠKI PREGLED 1 • Klinični pregled Poteka po istem vrstnem redu kot sa-mopregledovanje, le da je presojanje sprememb bolj objektivno, podprto z znanjem in izkušnjami. Pri tem se marsikakšna nepotrebna skrb razblini, opazi pa se lahko marsikaj, kar je pri samopregledovanju ušlo pozornosti. 2. Slikanje dojk - mamografija Je še vedno najbolj točna in objektivna metoda, brez katere si dobre preiskave ne moremo zamisliti. S posebnim rentgenskim aparatom - ma-mografom slikamo vsako dojko posebej v dveh smereh na občutljiv film. Na posnetku vidimo tudi drobne, začetne spremembe (od 5 mm naprej), motnje v strukturi, drobne po-apnitve in podobne znake, ki kažejo na bolj ali manj resno obolenje. Pri sodobnih aparatih in posebnih, občutljivih filmih je doza sevanja zmanjšana na najmanjšo možno mero tako, da posnetke (če je to potrebno), v kratkem času lahko tudi ponovimo. Slikanja se izogibamo le pri zelo mladih dekletih in dojkah v razvoju. 3. Punkcija in izrez tkiva (biopsija) Če gre za sumljivo tvorbo in se po sliki ne more dokončno odločiti, se poslužujemo punkcije. S tenko iglo izčrpamo iz globine drobce tkiva, ki jih pregledamo pod mikroskopom in določimo značaj tvorbe. Včasih je potrebno z majhnim posegom pod lokalnim omrtvičenjem izrezati delček tkiva za pregled. Enako se ravna med operacijo, ko mikroskopski pregled marsikdaj odloča o tem, ali je treba odstraniti del ali celo dojko. 4. Ultrazvočna preiskava Je še zaenkrat pomožna metoda, ki nam pomaga ločiti nekatere bolj ali manj nevarne oblike tumorjev. Je v razvoju, vendar mamografije ne more nadomestiti. C. ZDRAVLJENJE Ce je s prej opisanimi preiskavami dokazana zločesta bula, je potrebna operacija. Ce se le da, se odstrani le oboleli del in se dojka ohrani. Ce seveda gre za napredovalno obliko bolezni, se dojka odstrani v celoti, obenem pa tudi bezgavke v pazduhi, v katerih domnevamo razsevke. Iz varnostnih razlogov po operaciji obsevamo ali predpišemo kemoterapijo ali oboje. Pri zgodnjem odkritju in operaciji te metode zagotavljajo popolno ozdravitev, pri napredovafnih primerih pa čim daljše obdobje kvalitetnega preživetja. Odstranitev dojke je za vsako ženo ne le fizična, marveč tudi duševna obremenitev. Pojavijo se lahko občutki prikrajšanosti, manjvrednosti in depresivnosti. Danes je možno s kirurškim posegom obnoviti obliko dojke. Uporablja se vložek iz maščobnega tkiva bolnice, sintetični penast material, vrečka z gelom in podobno, s čemer dosežemo zadovoljiv učinek. ZAKLJUČEK V Sloveniji vsako leto zboli za rakom na dojkah nad tristo žena. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje sta edina načina, da hude posledice tega zla omejimo na najmanjšo možno mero. Za to pa je potrebna poučenost in osveščenost žena ter sodelovanje z zdravnikom. V ta namen je tudi napisan pričujoč prikaz. DIABETIKI MEŽIŠKE DOLINE NA OBČNEM ZBORU MARJANA KUNC Društvo diabetikov Mežiške doline je povabilo več kot 350 članov v soboto, 7 marca 1998 v prostore Name na Ravnah.Vabilu se je odzvala več kot polovica članov, sponzorjev in gostov. V pozdravnem govoru je predsednik g. Bojan Proje pozdravil vse navzoče, nakar je sledil kratek kulturni program, ki so ga izvedli člani kulturnega društva iz Šentanela. Prisotni so z zanimanjem poslušali predavanje o načinu zdravljenja sladkorne bolezni s tabletami, ki ga je vodila dr. Met-ko Epšek "Društvo diabetikov Mežiške doline je 7. junija lani organiziralo športno srečanje diabetikov Slovenije na Ivarčkem jezeru", je povedal gospod Proje. "Udeležilo se ga je 540 članov in njihovih svojcev iz vse Slovenije. Sodelovali so v odbojki, teku, tenisu in pohodu. V okvir druženja spada tudi okrevanje, ki je bilo organizirano v januarju 1997 v Strunjanu, novembra 1997 pa v Rogaški. Po številu udeležencev okrevanja je opaziti, da so bili s programom in organizacijo vsi zelo zadovoljni, zato se bo društvo trudilo tudi v prihodnje organizirati programe okrevanja. Društvo pa sodeluje tudi pri programih seznanjanja javnosti za ohranjanje zdravja. Sodelovalo je pri projektu z naslovom: "Zdravje za vse". Videokaseta z istim naslovom je bila predvajana tudi na KTV Prevalje in Ravne." Društvo je v oktobru 1 997 praznovalo 10 obletnico ustanovitve. V ta namen je organiziralo srečanje diabetikov Koroške v prostorih Name na Ravnah. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja nekaterim članom društva. V spomladanskih mesecih je bila opravljena registracija društva, sodelovali so na sestankih drugih društev boja proti sladkorni bolezni, opremili in uredili so društvene prostore, v katerih želijo v bodoče ob uradnih urah opravljati meritve sladkorja v krvi članom in drugim občanom Koroške pod nadzorstvom zdravstvene službe. Društvo si bo tudi v letu 1998 prizadevalo izvajati programe okrevanja v zdraviliščih, čim več sodelovati z zdravstvenimi službami, sodelovati želijo na športnih srečanjih, ki jih bo organizirala zveza društev ali druga društva, organizirati čim več predavanj na temo o preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. V zaključku svojega poročila se je predsednik zahvalil vsem članom, sponzorjem, ki so kakorkoli pomagali, da je občni zbor uspel ter povabil na zakuski Udeleženci so odhajali s prijetnimi občutki in mislijo: Zdrav duh v zdravem telesu I KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA po SLOVENJ GRADEC, CELJSKA C. 7 TELEFON: (0602) 42-341,42-344, 43-193 TELEFAX: (0602) 43-301 USODA CERTIFIKATOV VLOŽENIH V KMEČKO DRUŽBO O KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA pripravlja na pobudo tistih, ki so vložili certifikate v Kmečko družbo, okroglo mizo na temo: USODA VLOŽENIH CERTIFIKATOV V SKLADE KMEČKE DRUŽBE, ki bo v tednu med 4. in 8. majem. Točen kraj, datum in uro dogajanja bomo objavili na Koroškem radiu in na vseh oglasnih deskah blagajn KZ HKS. Okroglo mizo bosta vodila g. Matjaž GANTAR - direktor Kmečke družbe in g. Zvone IVANUŠIČ - nekdanji direktor Kmečke družbe. O VABUENI DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENJ GRADEC PRIDOBILO NOVE PROSTORE MARJANA KUNC Uresničila se je dolgoletna želja članov Društva diabetikov Slovenj Gradec, da bi imeli svoje društvene prostore. Njihovi želji so prisluhnili v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec - direktor dr. Drago Plešivčnik in njegovi sodelavci ter jim odstopili prostor v kletnih prostorih ob kapeli. V društvenih prostorih se bodo člani dnevno seznanjali z delom društva, z delom in aktivnostmi, ki se izvajajo v Zvezi društva diabetikov v Ljubljani in v ostalih društvih v Sloveniji. Skratka, člani bodo lahko v celoti koristili usluge, ki so v pristojnosti društva. Da bi prostor lahko služil namenu, ga je treba ustrezno opremiti in urediti, zato pa je potreben denar. Vse prostovoljne prispevke bodo hvaležno sprejemali na žiro račun društva: 51840 - 620 -580-05-1450115-444642, ki je odprt pri LB KB Slovenj Gradec. j Društvo diabetikov Slovenj Gradec | DRUŠTVO DIABETIKOV SLOVENJ GRADEC Vsi darovalci prostovoljnih prispevkov bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Posebna zahvala gre primariju dr. Plešivčniku za odločitev, ki kaže na spoštovanje plemenitega dela za korist bolnikov. mmmnm 15 PO GO VO R I ZA KMETA SO SE VEDNO TEŽKI ČASI FRANC JURAC Dravčbaherjeva kmetija iz Šentjanža nad Dravčami je ena tistih kmetij, na kateri se je zvrstilo že veliko rodov. Danes na njej živi in gospodari sin Ivan Dravčbaher, v veliko pomoč pa sta mu Antonija Rak, ki vodi gospodinjska in ženska dela na kmetiji ter Drago Knez, ki skrbi za živino v hlevu. Srednje velika Dravčbaherjeva kmetija je ena tistih mnogih kmetij, ki se srečujejo s težavami in problemi tokratnega kmetijstva, ki nikakor ni naklonjeno kmetu. Pa vendar kmetje vztrajajo z mislijo, da se bo tudi v kmetijstvu marsikaj spremenilo na bolje, da bo kmet za svoie delo plačan. Tako misli tudi Ivan Dravčbaher."Po očetovi smrti sem moral ostati doma na kmetiji. Kar nekaj let je že minilo in na kmetiji sem moral veliko postoriti, zgraditi in dograditi. Pa še ni vse postorjeno. Nekaj let sem bil tudi zaposlen, ker pa vsega nisem zmogel, sem službo pustil in se posvetil kmetiji. Pa mi je še danes žal, da sem pustil službo, saj tistega zaslužka, ki sem ga imel, nisem na kmetiji nikoli dosegel. Zdaj pa so tu že leta in treba bo vztrajati na kmetiji", pravi Ivan Dravčbaher. Na Draučbaherjevi kmetiji so se že v preteklosti ukvarjali z živinorejo. To j je bil glavni dohodek kmetije, dodatna sredstva za najnujnejše potrebe pa so iskali v gozdu. "Tudi danes je tako, živinoreja je še vedno glavna panoga, ki pa, žal, ne prinaša zadostnega dohodka", pripoveduje Ivan in dodaja:"Poleg pitanja bikov sem se na kmetiji začel ukvarjati s pitanjem po projektu POHORJE BIF. To je znamka za kvaliteto, l