"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 53 LET ZA SVOJ NAHOD AMERIKL prvi slovenski list v ameriki 1 Geslo: Za vero in narod — za -pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO. SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZFCV DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Ste v. (no.) 2 chicago, ill., petek, 7. januarja — friday, j a nuary 7, 1944 letnik (vol.) liii Milijon Nemcev v ruski pasti RUSI 20 MILJ V POLJSKI; AMERIŠKI USPEH V ITALIJI OB PREHODU ZERO KAKO JE NA PRIMORSKEM PO PROPADU ITALIJE Naslednje poročilo priobčuje znani Rev. Franc Gabrovšek iz New Yorka in piše, da ga je ravnokar prejel iz čisto zanesljivega vira preko Londona. Poročilo iz Julijske krajine z dne 18. oktobra 1943 Provinca Gorica. Po razglasitvi premirja dne 9. 9. t. 1. je nastopilo brezvladje, ker je italijanska vojska razpadla, ker so italijanska oblastva zbežala in del italijanske vojske prestopil k partizanom. V italijanski vojski so imeli komunisti namreč vedno dobro organizirane edinice. — Dne 10. 9. je po Gorici demonstriralo okoli 200 žensk s slovenskimi zastavami s srpom in kladivom. Dne 11. 9. so partizani, skupno z italijanskimi komunisti iz Tržiča ( Monfalcone) zasedli obe železniški postaji v Gorici. Dne 12. 9. so prispele prve *?mške čete ter zasedle Gorico skojrg brez odpora partizanov, ki jj;^ se umaknili v okolico. Partizani so nasilno izvedli mobilizacijo Vseh moških od 18."do 45. ieta ter proglasili sovjetsko republiko. Nemci so 20. 9. začeli ofenzivo v Vipavski dolini na črti Gorica-Postojna. Z artilerijo so deloma porušili devet slovenskih vasi in to Kronberg, Pod-sabotin. Miren, Volčja draga, Bilje, Vogersko, Ajšovica, Renče. Šempeter, skupno nad 100 hiš. Potem so naglo prodirali s tanki in pehoto ter so v predelu Čaven-Otlica obkolili glavnino partizanskih čet. Župnik Andrej Simčič, iz Sv. Križa, ki je bil mobiliziran v partizansko bolnico, je povedal, da so*sTem-ci s tanki in strojnicami tam pobili okoli 1G00 partizanov, a 350 so jih ujeli in potem ustrelili. Ker so Nemci zagrozili, da bodo vse družine, ki imajo kakega člana med partizani, deponirali na Poljsko, so mnogi od razpršenih partizanov prišli domov strašno razočarani. Nemci kličejo pod orožje v italijanske edinice moške letnikov 1909—26, za delovno službo. Nemci so po slovenskih vaseh plenili in zažgali več hiš. Župnika Gnezdo iz Podkraja so zvezanega odpeljali v Polo, župnik Tone Žagar iz Št. Tomaža je moral za nemškimi vojaki nositi strojnico, 79-letni župnik Josip Štancar je moral popravljati cesto, potem pa so ga nemški vojaki še pretepli, češ, da drži s partizani. Nemci so vsakogar, pri katerem so našli orožje, ustrelili. Partizanski nastop, ki je z izmišljenimi vestmi, da se bliža osvoboditev po zavezniških četah, potegnil za seboj mnoge, ki drugače obsojajo partizanstvo radi komunizma, je prinesel nad našo Goriško strašno gorje. Partizani so bili brez vsakega pravega vojaškega vodstva. Neki nemški kapetan se je izrazil : "Das ist kein Krieg, es ist ein Bauerntanz" (To ni nikaka vojska, to je kmečki ples). Toda ta ples je goriške Slovence stal nad 2000 mladih življenj — za primorsko republiko. Politično stališče partizanov ;se je vnovič pokazalo. V njiho- amerikanski Slovenec pqwacranr J»'buy QViya vmrrw VCpfl HATM Jy® rotile KUPUJTE VOJNE BONDEI London, Anglija. — Ruske čete so nad Olevskom prodrle do četrtka jutra do kakih 20 milj globoko v predvojno poljsko ozemlje. Tudi pri Volinskiju so Rusi prekoračili predvojno poljsko mejo, kakor poroča rusko poveljstvo. Glavne zmage pa so Rusi dosegli zadnje dni juž- I no od 2itomira, ko so osvojili včeraj po hudih bojih Berdiče-vo in se hitro bližajo Zmerinki. Oba mesta sta važna železniška križišča in tvorita zadnje železniške izhode iz južne Ukrajine. Poročilo iz Stockholma omenja, da Nemci sami priznavajo hud poraz na ruski fronti. Berlinska radio postaja je objavila sinoči, da je nastal na ruski fronti nevaren preboj. Ruski pritisk je tako silen, da Nemcem kljub vsem ojačenjem ni uspelo, da bi ga zaustavili. Največjo skrb dela Nemcem zdaj vprašanje, kal^o umakniti njihove armade iz južne Ukrajine, kjer imajo v velikem ovinku re- j ke Dnjeper nad milijon mož še kakih 180 milj vzhodno od se-1 danjih točk, kjer divjajo sedanji boji. Rusi proslavljajo v Moskvi zmage svoje junaške vojske. Govorniki, ki so proslavljali zmage so povdarjali, da bodo Rusi do Novega leta očistili rusko zemljo vseh sovražnikov. To je sicer še mogoče, ker rusko novo leto je dva tedna kasneje, kakor naše po gregorijan-skem koledarju. Alžir, Afrika. — Na italijanski fronti so Amerikanci zadnje dva dni vrgli Nemce nazaj za 1 miljo v gorovju v okolici San Vittore, kjer se vleče strmo go- j rovje kakor veriga. V teh napadih so sodelovale tudi italijanske in francoske čete. Ob ja-(Dalje na 6. strani) SVARILO PRED PREVELIKIM NAVDUŠENJEM Washington, D. C. — Vojni informacijski urad je objavil vsem listom pa tudi vsej javnosti svarilo pred prevelikim navdušenjem nad dosedaj doseženimi uspehi v tej vojni proti osi-šču. Vojni urad pravi, uspehi so se dosegli, toda ne smemo se pa varati, da je že vse dobljeno. Glavni in najtežji boji in velike žrtve so še pred nami. Zavezniki so dosedaj osvobodili komaj še le eno petino ozemlja, kar so ga Nemci zasedli. Nemška vojska je še močna, njen bojni duh je Še visok. Kar se tiče vojske v Pacifiku z Japonci smo osvobodili komaj eno dvajsetino onega, kar so Japonci zasedli in vzeli. Tu bodo še težki in dolgi boji. Javnost se mora tega zavedati in mora vedeti, da je treba še vedno večjih žrtev in več- j jega prizadevanja, da bodo dosegli končno zmago. Za preveliko navdušenje, ob katerem naj bi zdaj rekli, zdaj je zmaga že v našem žepu, zdaj ni treba več skrbeti toliko za vojsko, ni zdaj čas. To bi bila največja nevarnost za deželo. -o- nemci preizkušajo ~~ ~ "^fttaticoze London, Anglija. — Francoski begunci, ki so dospeli v neko nevtralno deželo pripovedujejo, da imajo Nemci na tisoče angleških uniform, v katere se Nemci nalašč oblačijo in gredo potem v obrežne čolne in se približajo francoskemu obrežju. Ko se začno izkrcavati začno v angleščini kričati: vaši prijatelji osvoboditelji prihajajo. Francozi jih začno tu in tam pozdravljati kot take. Take napade vprizarjajo navadno ponoči. Ko se zdani pa pridejo tajni policisti po vse take, ki so se vedli prijazno proti v Angleže oblečene Nemce in jih odvajajo. Tako Nemci preizkušajo francosko prebivalstvo, kako bi se vedlo ob času invazije. -o-- POLJSKI POSLANIK PRI HULLU Washington, D. C. — Državni tajnik Hull je včeraj sprejel poljskega poslanika Jana Cie-chanowskija in je z njim imel daljši razgovor, radi poljsko-ruskega spora radi meje med i obema deželama. Ne Hull ne poljski poslanik nista dala po razgovoru kakih izjav. Domneva pa se, da bi Poljaki silno radi dobili kaka zagotovila, kako bo z poljsko-rusko mejo. Zagotovil bo težko kaj, ker zavezniki so mnenja, da najprvo je potrebna zmaga nad Hitlerjem, potem bo čas za urejevanje takih sporov. -o- IRCI IN NEMŠKI MORNARJI Dublin, Irska. — Kakor znano je irski parnik rešil 162 nemških mornarjev, ki so se rešili iz potopljenim nemških ru-šilcev v biskajskem zalivu. Ti mornarji bi morali biti prav za prav internirani. Toda neodločna irska vlada zdaj cinca. Nemška vlada zahteva, da se mornarje vrne Nemcem in pravijo da se jih ne more smatrati za bojevnike, ker so jih le rešili na morju pred smrtjo. Irci zdaj premišljujejo kaj naj store. V Londonu pa z paznim očesom !zro na to irsko cincanje. NAZI JI DALI USMBTITI 20 ARMADNIH ČASTNIKOV Berne, Švica. — Po privatnih virih dospela poročila pripovedujejo, da* je bilo te dni ustreljenih v nemški vojašnici v Varšavi na Poljskem 20 nemških armadnih častnikov radi zarote proti Rajhu. Ustreljeni častniki so zavzemali položaje od poročnika do podpolkovnika. Poročilo omenja, da so ustreljeni častniki snovali zaroto proti na-zijskemu režimu z namenom, da prevzamejo vlado in poveljstvo nad armado. Gestapo je gibanje odkrila in vseh 20 častnikov je bilo postavljenih pred posebno sodišče, ki jih je po prav kratkem procesu obsodilo na smrt, v katero so morali takoj. Med ustreljenimi je bil podpolkovnik Von Fritsch, sin bivšega načelnika nemškega generalnega štaba, kateri je umrl misteriozne smrti v septembru leta 1939 na fronti blizu Varšave. O njegovi smrti so tedaj ugibali, da se ga je hotel Hit- ler znebiti, ker se ni strinjal z Hitlerjevimi načrti. Zdaj je moral v smrt tudi njegov sin. Omenja se, da ustreljeni so imeli zveze z nemškim protina-zijskim odborom v Moskvi, ki deluje za strmoglavljenje Hitlerjevega režima in da se ga nadomesti z demokratičnim režimom. Drugo poročilo omenja, da vodja elitne garde Kurt Ro- i thenberger, ki je bil tajnik mi-nisterstva za pravosodje in obenem pomožni minister, da je te dni bil na hitro odslovljen iz obeh funkcij. Tako prihajajo prva znamenja, da v Hitlerjevi Nemčiji vre in da bo enkrat izbruhnilo. KAKO BODO IZPADLE LETOŠNJE VOLITVE? New York, N. Y. — Pred nami je zdaj na prvem mestu vojna. Na to gledamo z vsem našim zanimanjem in tudi moramo. Vojno, v katero so nas vrgli sovražniki z zahrbtnim napadom je prva in najvažnejša zadeva, če hočemo, da bomo imeli v svetu svobodo in demokracijo. Tega se mora zavedati vsak ameriški državljan. Toda imeli pa bomo prav letos narodne volitve in to zelo važne. Važne so bile že zadnje volitve, letošnje bodo še važnejše. Vojna bo težko končala pred volitvami. Mogoče v Evropi, težko pa v Pacifiku. Ob času volitev se bomo nahajali naj-brže v najvažnejšem času. Koga bomo volili? To bo težko vprašanje za marsikaterega vo-lilca. Ali naj deželo izročimo republikanskemu vodstvu, ki je v bistvu čisto drugačnih nazorov, kakor je Rooseveltova administracija? Narod bo odloče- val. Ali bo odločil prav? Težko vprašanje. Večina treznih opazovalcev in ljudi je mnenja, da bo za deželo najbolje, da ostane na vladi sedanji predsednik Roosevelt toliko časa, da se vojna konča. On pozna mednarodne položaje, pozna državnike in je poznan kot iskren predstavnik svobode in demokracije. Ima pa tudi veliko političnih nasprotnikov v drugih in v lastni stranki. Politika je zagonetna reč. Lahko izpadejo volitve tudi proti njemu, toda to bi bilo slabo za deželo, še posebno pa za mir v svetu. Fantje 5". zavezniške armade v Italiji se ne zmenijo veliko za jale sovražnih letal, ki zatemnujejo nebo nad njimi; so namreč na varnem ob ste-nah gorskega prehoda Zero. Ozka pot med skalnatimi vrhovi grebena Venafro jim nudi varno zavetje, četudi so naziji ta prehod na vso moč obdelovali s bombami, v ... . ^ t« •♦^■L-j KRI2EM SVETA i — London, Anglija. — Angleški minister za proizvodnjo vojnega letalstva Sir Stafford' Cripps, je podal včeraj izjavo, j da je upanje, da bo vojne v Evropi konec v letu 1944. Morajo j pa biti zavezniki pripravljeni, še na najbolj silovite napade ' od sovražnika. Sovražnik bo si- . kal še kot kača, predno bo kon-j eno poražen. — Washington, D. C. — Odbor za vojno proizvodnjo poro- 'ča. da je zdaj na razpolago več j železa, jekla in pločevin za civilno uporabo, kakor ga je bilo zadnje dve leti. V kratkem bo dovoljeno prodajati več železnih izdelkov za privatno uporabo. kakor pa je bilo določeno dosedaj. — Ankara, Turčija. — Turška vlada objavlja bolj in bolj razna določila za slučaj, da bi dežela vstopila v vojno. Civilno prebivalstvo obveščajo, kako naj so obnaša v zračnih napadih. V Carigradu in okolici pa preseljujejo družine armadnih častnikov v notranjost Turčije. Vse to sft znamenja, da je Turčija blizu vojne. — London, Anglija. — V Angliji izhajajoči komunistični dnevnik "Communist Daily Worker"'SVehementno protestira proti angleški vladi, ker ,ne dovoli njegovemu poročevalcu, da bi bil zaupni član vojnega poročevalskega odbora, kakor je to dovoljeno drugim listom. List zmerja vlado, da je arogantna in da ne dovoli enakih svobodščin delavskemu listu. — Berne, Švica. — Odkar so pretrgane komunikacijske zveze v Bolgariji s zunanjim svetom, se godijo v Bolgariji čudne reči. Včeraj je bilo že drugič poročano, da je vlada re-zignirala. Druge vesti pa omenjajo, da so Nemci prevzeli v svoje roke vsa pristanišča, že- i leznice in da kontrolirajo vso deželo. POLJAKI BI RADI VLADALI OSVOBOJENIM KRAJEM London, Anglija. — Poljska zamejna vlada je sestavila manifest, katerega je predložila angleški vladi in izročila ruskemu poslaniku v Londonu, da o njem obvesti vlado v Moskvi, da zamejna poljska vlada želi. da se i i prepusti v vseh krajih osvobojene poljske zemlje upo-staviti poljsko vlado. Poljaki se sklicujejo na Atlantski carter in druge izjave zavezniških voditeljev. Slučaj ustvarja vsekakor težavno stališče. Rusi so prodrli še le komaj kakih 10 milj v poljsko predvojno ozemlje. Angleška vlada je mnenja, da naj bi Poljaki s takimi zahtevami počakali, do konca vojne in se bo to vprašanje rešilo potem, ne pa sedaj, ko sovražnik še ni premagan. Sličnega mnenja so ludi v Washingtonu. Poljaki pa tiščijo naprej. ■--o- FINCI NE VEDO KAJ BI? Stockholm, Švedska. — Mala Finska je v velikih skrbeh. V Helsinki zdaj že dobro vedo. kak konec bo v tej vojni. Radi bi se izvili iz Hitlerjevega obje-| ma, pa se za enkrat še ne morejo. Pri Rusih so indirektno menda žejDarkrat trkali na vrata za mir. Rusi so tiho. Medved se ne zmeni za malo miško, ki bi rada pobegnila iz neljube kletke. Zdaj je pa baje sam finski predsednik rekel, da njihovo edino upanje sta Anglija in A-merika. Kakšno upanje so pa imeli tedaj, ko so šli v Hitlerjevo naročje? -o- KORAK PROTI ZBLIŽANJU London. — Brzojavka Reu-terjeve poročevalne družbe poroča iz Kaire, da so člani jugoslovanske kraljeve vlade v izgnanstvu začeli z delovanjem, da bi se združili s partizansko armado maršala Tita in tako pomagali ustvariti enotno jugoslovansko fronto proti na-zijem. ve vrste je vstopilo nad 3000 italijanskhi komunistov iz Trsta in Tržiča (Monfalcone), pridružilo se jim je tudi mnogo italijanskih vojakov, ki pa so sedaj skoro vsi že pobegnili domov, kolikor jih pač ni padlo. Na shodu v Crničah je bila razglašena vlada Primorske sovjetske republike : Dr. Jože Vilfan, advokat v Kranju, predsednik, pisatelj Franc Bevk, podpredsednik, delavec Antonio Marega (Italijan iz Tržiča), podpredsednik, vojaško vodstvo — šef štaba je italijanski kapetan Muzzolin. Na shodu v Črničah je dr. Vilfan izvajal: "Partizani hočemo izvesti istočasno narodno osvobojenje in socijalno revolucijo. Stara Jugoslavija s kraljem Petrom, ki je simbol kapitalistične reakcije, je za vedno pa- ! Z narodnim pozdravom. ii i John Gottlieb. s * * v L_ West Pullman, 111. j- Na tem mestu je bilo že po-ročano, da bodo Plutovi trojčki o v kratkem zopet igrali na radiu. Nastopili bodo to nedeljo, 9. a januarja, na Rubin amateur programu na postaji W-G-N ob i- 6:30 uri zvečer. Naravnajte t- -voje radio aparate na ta pro-a gram in poslušajte, kako bodo i- igrali omenjeni trojčki, ki spa-dajo k KSKJ, ZSZ in SNPJ. Vsi - ste prav lepo naprošeni, da od-n date svoje glasove zanje. Ako il bi vsak član poslal kartico za-[. nje, bodo prav gotovo dosegli r1 nagrado, ki je prav lepa, nam-ii reč 500 dolarjev v vojnih bon-i- dih. V imenu trojčkov vas vse c prosim, da glasujete za naše 0 fante, da bodo dosegli to nagra-i, do. Sami si lahko predstavljate, ). da imajo tudi veliko stroškov s \ svojim glasbenim učenjem. E-L- den si je kupil sedaj nov inštru-o ment, ki ga bo prvič javno igral i- na tem programu. Kako praviti jo temu inštrumentu, ne vem il ravno natančno, ali je bendžou (banjo), ali je tisti ta veliki :1 bas. Naj bo že eno ali drugo, r toliko vem, da je bil precej \ drag, zato bi fantje posebno ra- i prišli do te nagrade, da bi si ce roške malo povrnili. Zato vas čč ; enkrat prosim, naj vsak po- kf iaga tem našim fantom in od- fa a za nje kar največ glasov. Za k^ > lepo uslugo se vam fantje že lo aprej zahvaljujejo. Naj še to pj menim, da so starši teh troj-kov naročeni na ta list in na ;ovi Svet. Pošljite kartico, ki . lora biti oddana na pošto pred olnočjo 12. januarja 1944, na ale naslov. Rubin Store 1314 Milwaukee Ave. Chicago, 111. ^ Martin Golobic, zast. !t< -°- b CERKVENI KONCERT s SIJAJNO USPEL b Joliet, 111. dd Nedelja dne 2. januarja je >il dan, katerega so si cerkveni g )evci fare svetega Jožefa iz-srali, da priredijo cerkveni concert v farni cerkvi. Dasiravno se je imel koncert c ;>ričeti šele ob tretji uri popol- "j ine je bila velika cerkev sv. Jožefa že ob drugi uri natlačeno polna. Oltarji so bili nenavadno (1 lepo okinčani za to prireditev, ' božična drevesca so bila postavljena okrog oltarjev, pri jaslicah, zadaj pri vsakih vra-. j tih in na koru. Vsa drevesca so , bila okinčana z električnimi lu-1 čkami in srebrnimi nitkami kar nam je dalo sliko, kakor ledene : sveče. Ves prizor v cerkvi je da-i jal pravo lice božičnim praznikom. Točno ob tretji uri so orgle zabučale po cerkvi, ko je igral "Prelude" direktor in pevovo-dja iz Ljudske Višje Šole ter vodja A Cappella kora Mr. Alex Zimmerman. Kako je on izvežban o tem, mi ni potrebno tukaj na širdko opisovati. Poznamo ga že iz letne prireditve v višji šoli, kateri je vodja, in direktor prireditve za "Milk Fund". Ko je on nastopil s svojimi 130 pevci in pevkami, nam je bila podana prava slika, kaj ; zmore tako številen zbor. Peli so več komadov, ederv lepši od drugega. Vsi so bili oblečeni v lepe modre halje, okrašene z zlatimi pentljami. Nastopil je naš domači mešani pevski zbor pod vodstvom Mr. Anthony Rozmana. Na orgle je spremljeval Mr. Alex Zimmerman. Nato je nastopil moški zbor in Rosarian zbor. Vsi so peli krasne božične in druge cerkvene pesmi. Pesmi so bile zelo lepe in nalašč izbrane za to cerkveno slavnost. Nastopila je tudi jolietska Slovenka in operna pevka Miss Elizabeth Grayheck ter ljubko zapela dve krasni pesmi, Ave Maria in Oče Naš. Nastopila je tudi Mrs. Margaret Panian, ki je bila cerkvena pevka pred 52 leti. Zapela je "Veš o Marija". Bilo je nebeško lepo slišati tudi krasne solo pesmi, ki jih je zapel brat Jude Linneman, kar-meličan iz katoliške višje šole. Med koncertom je bila blagoslovljena plošča, na kateri so bila vpisana imena cerkvenih pevcev, ki so zapustili cerkveni zbor, da so šli branit našo domovino. Obrede je vršil domači župnik Rev. Butala ob asistenci Rev. Geo. Kuzme. Med slovesnostjo so prikorakali vojaki veterani od Harwood Post American Legion. Med koncertom je sodeloval tudi organist poljske fare Mr. John Trzynski. Oznanjevalec programa na prižnici so bili domači župnik Rev. Butala, voditelj cerkvenega petja profesor Anthony Rozman, zaključne obrede z bla-gosl ovom je imel domači pomožni župnik Rev. Geo. Kuz-ma. Med zahvalno pesmijo "Hvala Večnemu Bogu", ki so jo peli vsi navzoči v cerkvi, se je zaključila prva in lepa slovesnost. Bilo je mnogo priprave za ta koncert. Načelnik ali "General Chairman" je bil Mr. John Je-vitz Jr., ki je tudi sam pevec. Njemu gre mnogo zasluge za uspeh tega koncerta. Dalje Mr. Anthony Rozmanu, organistu, cerkvenim pevcem, domačim! j^ čč. gg. duhovnikom ter vsem, j A kateri so sodelovali izven naše ' ti fare za ta izredni in lepi cer-j / kveni koncert. Dasiravno je bi- j \ lo to prvič kaj takega v Jolietu,' • v pa prav gotovo ni bilo zadnjič. == Josephine Erjavec. -o-- T. SGT. "VIC" CERYANEC * PIŠE jv 5 Nova Gvineja, i !"G 18. dec., 1943. Dragi rojaki in rojakinje: j. To pisemce bi rad posvetil ij® nekemu mestu v Minnesoti. Izlm( tega mesta je prišel eden naj- m<; boljših fantov, s katerimi sem . se sploh kdaj spoznal, in ker je bil Slovenec, sva postala prav ^ dobra prijatelja. Kolikrat sva ^ dražila drug drugega tukaj, ta- ko daleč proč od doma, ko sva i . . .. . . pr se pogovarjala o potici in struk- . ljih, med tem ko sva morala je- j sti konzervirano branjevino iz t kant in trdi vojaški prepečenec. S tem fantom, ki se je pisal Wil- , liam S. Vidmar, sva bila neloč-j111 o Ijiva tovariša; skupaj sva bila Z€ Q pri letanju, skupaj pri delu, Je skupaj pri jedi. Dne 20. dec. ^ ',1942 sva bila namenjena, da in poletiva nekam (kam, ne smem P1 ^ povedati, ker je vojaška skriv- c< nost) v veliki skupini naših 111 0 • tr bombnikov, opraviva svoje delo r in se povrneva domov. William je hotel leteti z menoj, toda do- v< e p bil je povelje, naj napravi ta . skok v nekem drugem letalu. Bila sva skupaj ravno preden n smo se vzdignili. Spominjam se^ ' , še, da sem pripomnil, da to pod- 1 vzetje ne bo nič posebno težke- ^ J- r ga in da nobenemu ni treba biti v skrbeh. Tudi se še spominjam, t: kako je smejaje se odšel k svo- Jl jemu letalu. Ko smo se dvignili, ^ 10 -iii- d o sem videl, da je njegov aero- plan letel vštric z mojim, toda ^ prišlo je tako, da se po tistem 11 nisva nikdar več videla. Štiri a ure kasneje smo prišli domov, s U toda letalo, v katerem je bil . William, ni več prišlo nazaj. j. Sedaj je poteklo leto dni, odkar štejejo tega fanta, ž njim vred v pa še 14 drugih pogumnih mla- ,c dih Amerikancev, med pogre- t šane. Upam in molim, da bi bil s še živ kje; morda ima tudi pri- c a - ložnost, da lahko ugonobi še £ m več Japoncev, ir- i ^ Njegov oče je Mr. M. Vid- ^ mar. 148 W. Chapman St., Ely, ^ Minn. William je imel svojega i očeta posebno rad in je zmeraj i ^ govoril o njem. Iz tega namena 1 ^ tudi pišem to pismo, da bo oče 1 obveščen, kolikor je meni zna- ^ ^^ nega o pogrešenem Williamu in 1 da bo vsaj vedel, kako priden \ in hraber fant je bil. Nič manj 1 kakor oče, tudi mi vedno upa- s je mo, da je kje na varnem in da kj se nekega dne zopet povrne. { Fantje kakor William so resnič- j 0 _ ,, ni junaki. Do sedaj sem imel < srečo, da sem se vedno tukaj in i ^ lahko poročam o drugih; prav ( ^ lahko pa bi bilo tudi ravno ( obratno. 1 1 a_ Lahko bi popisoval ure in ure - so na dolgo o vseh fantih, ki sem ( ih jih videl umirati, kakor tudi o 1 ,nj vseh fantih, ki jih štejejo med 5 o- pogrešane. Par nas je tukaj, ki smo bili na tem kraju že dve le- j lcj ti. pa smo še vedno živi. Zase ne Js_ skrbimo, pač pa smo v skrbeh ( -e_ za naše domače. V igri s smrtjo j rj_ tisti, ki izgubi, tako in tako ni- g koli ne ve razlike, toda tisti, ki ^ a] so v resnici prizadeti, so njego- ^ [r> vi domači. ! ^ Mestu Ely v Minnesoti in ( jVidmarjevi družini pa časti- r •j. tam, ker je od tam prišel tako - fin in junaški fant, kakor je bil J ~ William. a_ T. Sgt. Victor J. Ceryanec, o_ 7031451. 90th Bomb Sqdn. \ z_ 3rd Bomb Gp., A.O.P. 305 r jo c o Postmaster San Fran- ( s0 j cisco, California. r se (Pripis uredn. V posebnem s o- pismu uredniku Sgt. Ceryanec č naznanja, da je zopet prejel < ta več pisem od rojakov sirom Z. l al D., česar je zelo vesel. Pravi pa s e- tudi, naj povemo našim čitate- t ic. jljem, da nam on pošilja poroči- t sa la v angleščini in da jih tukaj 2 r. sami prevedemo na slovensko, r uM (Dalje na 5. strani) i v DOGODKI med Slovenci po Ameriki Letno poročilo v kratkem Chicago, 111. — To pot se je zgodovini svetoštefanske fa-prvič dogodilo, da je božična )lekta dosegla in prekoračila i tisočake. Natančna številka ! $3,018.57. Župnik Rev. Fa-ler Edward, oba duhovna po-ločnika in cerkveni odbor so si posebno veseli tega uspeha i se zahvaljujejo zavednim in arežljivim faranom. V letu 943 je bilo pri Sv. Štefanu 28,-04 sv. obhajil, 73 krstov, 15 orok, 33 smrtnih slučajev, 21 rvoobhajancev in 32 graduan- 3V. Na dopustu Chicago, 111. — V uredništvu n tiskarni Am. Slovenca, kjer e več let dela njegov oče, nas e te dni obiskal Corp. Frank V. ^omažič, sin znane družine Mr. n Mrs. Frank Tomažič, ki je >red leti vodila tukaj svojo gro-erijo. Frank Jr. služi pri ar-nadnem finančnem oddelku, o je, ima opraviti s plačami in itroški armade. Predno je šel k rojakom, je bil knjigovodja. 3ri vojakih je imel priliko, da >e je v vsem takem in podob-iem uradnem delu še bolj vsestransko izpopolnil. En kader, :o je skupina 20 takih uradnikov je izučen, da upravlja vse finance za celo divizijo. Imajo tako opremo, da lahko uradu-jejo kar na bojnem polju ali kjerkoli. Corp. Tomažič je sedaj nastanjen v Fort Devens, Massachusetts. Dobil je samo par dni dopusta. Se pohvali, da armada prav dobro skrbi za svoje fante. Pomagajmo jim! Chicago, 111. — V današnji izdaji sta dva dopisa glede radio nastopa znanih Plutovih trojčkov to nedeljo. Če vsi glasujemo zanje, je skoraj gotovo, da bodo dobili pomembno nagrado. Dajmo storiti to! Nov državljan Cleveland, O. — Te dni je prejel ameriško državljanstvo rojak Jakob Petrich iz 6818 Bayliss Ave. Kljub svoji častitljivi starosti — 88 let — se je vendarle potrudil za ta korak, kar je gotovo najlepši zgled za vse druge rojake in rojakinje, ki še niso postali ameriški državljani. Slovenka baletna umetnica Cleveland, O. — Od 31. dec. do 6. jan. je v Palace gledališču na Euclid Ave. v skupini "Latin Quarter Review" nastopala tudi Miss Emily (Dodo) Fabian, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Fabian iz 6116 Glass Ave. Je dovršena baletna umetnica in se že več let udej-stvuje na ameriškem odru. Dan društva najsv. Imena Chicago, 111. — To nedeljo, 9. januarja, bo velik dan za celo šentštefansko naselbino, posebno pa za društvo Holy Name. Zjutraj pri sv. maši ob 7:30 bodo člani skupno pristopili k sv. obhajilu, ki ga bodo darovali za člane sobrate V vojni službi, katerih je kakih 150. Takoj po sv. maši bo skupen zajtrk in seja v cerkveni dvorani. Naj gotovo vsi pridejo. Zvečer se bo cerkveno opravilo začelo izjemoma že ob sedmih. Najprej bo pridigal Dr. Ciril Šir^elj, nato bodo sprejeti novi člani, takoj po tem pa bo slovesna blagoslovitev novega častnega imenika vojakov (Honor Roll). Po cerkvenem o-pravilu se bodo člani zopet sestali v cerkveni dvorani. Pri tem družabnem sestanku jim bo govoril znani prof. John Zvetina iz Loyola univerze, po naše in v angleščini. Tudi "movie" slike bodo kazali.___ T Petek, 7. januarja 1944 = AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 0 NAČRTIH ZA MIR PO VOJNI Ali je že praktično in na mestu, da se že sedaj govori, kakšen mir naj ima svet po tej vojni? Na vsak način je. Vsak pameten in previden gospodar dela načrte v naprej, tako, da je za vsak dan, ki pride, pripravljen, in ne čaka zadnje minute, ko je dan že tu, da bo takrat u-gibal, kaj bomo delali danes, kaj bi, k&j bi . . . Delati načrte v naprej je pametno in na mestu. * Vprašanje pa je, kedaj je pravi čas za to in ono. Zdaj imamo še vedno polne roke in še več kakor polne roke z vojsko. Zmaga je še daleč. Zdaj smo dosegli šele komaj toliko, da smo sklenili okrog Hitlerjeve Nemčije obroč, da ne bo mogel več skakati preko morja v Afriko, da ne more več naprej tja proti Prednji Aziji in Indiji. Zdaj je potisnjen nazaj v svojo trdnjavo in iz nje ne more več, kakor je to delal prva leta, ko je bil svet neorganiziran proti njemu. Ni pa še sovražnik uničen. Se je močan in treba gigantskih bojev, da bo totalno u-ničen. Zato je zdaj glavno vprašanje za vse zavezniške narode, da posvete ves svoj Čas temu, da svoje operacije proti Hitlerju povečajo na vseh poljih, kjer mogoče, da bo Hitler Čimpreje tudi v Evropi potolčen in uničen. Zato zdaj ni primeren čas, da bi n. pr. posvečali več svoje pozornosti povojni dobi, kakor sedanji dobi, ko je treba najpreje sovražnika uničiti. Glavno vprašanje in vsestransko prizadevanje mora še vedno biti na naši strani: vse za -dosego zmage nad sovražniki. Prav pa je in na mestu, da med tem tudi razmišljamo, kako naj se uredi po zmagi povojni svet. Samo to vprašanje ne sme biti zdaj še takega obsega, da bi zasenčevalo važnost prvega glavnega prizadevanja, katerega geslo je: vse za dosego zmage. Zadnje je prvo in mora biti prvo, če hočemo zmagati. Poglejmo kaj govori svet v teh dneh o uredbi povojnega sveta? V senatu in kongresu pogostoma vstajajo glasniki raznih načrtov in dajejo vsestranske nasvete za ureditev povojnega sveta. Med temi glasniki imamo razboriteže, imamo bolj previdne in zmerne osebe, pa tudi take, ki nasprotujejo vsakemu načrtu sodelovanja z zunanjim svetom. Dežela je imela vedno take in jih ima tudi zdaj. Kateri izmed RAZBIJAJO OPORIŠČE njih imajo najbolj pametne načrte? Tisti, ki so za izolacijo, so v napačnem. Nespametno je misliti in pričakovati, da bi Amerika imela mir, če se mi Ameri-kanci .zapremo v svojo lastno hišo in naj se ne brigamo za svoje sosede v svetu. Pearl Harbor je najbolj zgovorna priča proti vsem izolacijonistom. Dokler smo tu na zemlji vred z drugimi narodi je priporočanje izolacije največja nespamet-nost. O tem škoda besedi. Zopet pa seveda ne gre, da bi Uncle Sam bil za finančnega ministra vsemu svetu in da naj bi prav za prav za ves svet skrbel, da bodo v vsaki deželi letali ljudem pečeni golobi v usta in da bi s svojim mošnjičkom vsakemu pomagal, kakor dober stric. Takega strica Amerika nikako ne bo mogla igrati. Kako pa naj se svet uredi? Pred vsem in prvo je zmaga. Po zmagi bo treba porezati peruti ošabnemu nemŠtvu, da ne bo netilo neprestano vojne in spore Evropi. Politična porazdelitev Evrope mora slediti v takem duhu, da bodo narodi imeli zagotovljeno svojo narodno kulturo, gospodarsko in politično bodočnost. Ako ne bo tega jamstva, se bo v svetu kmalu začela kotiti nova nezadovoljnost in vstajati bodo začeli novi izmi, ki bodo prav tako nevarni za mir v svetu, kakor so bili vsi dosedanji izmi, ki so izvirali iz nezadovoljnosti narodov. To, da bi Amerika sama odločevala glede vsega, ni mogoče. Bo pa tvorila najvažnejši faktor v sodelovanju z drugimi. Na polju svetovnega gospodarstva bo morala sodelovati z Anglijo, Rusijo in Kitajsko. Skupaj pa bodo morale paziti, da bodo dajale in nudile drugim, manjšim deželam, primeren obstanek. Nespametno pa bi bilo upati, da bodo zadovoljile vse. Tega ni dosegel do sedaj še nihče na svetu. Tudi nezadovoljne-že bo treba prijemati za ušesa. Brez teh ni bil svet nikoli in ne bo, dokler bo stal. Toda, če se bodo štiri veliki, ki kontrolirajo vse dele sveta, razumeli, bodo lahko balancirali v svetu tehtnico miru za dolgo dobo po tej vojni. Besed o načrtih za povojno dobo je pa dosti že sedaj, še več jih bo pa pozneje, ko bodo sedeli pri konferencah, kjer se bo koval bodoči mir. NEMŠKE ZGUBE ZNAŠAJO NAD SEST MILIJONOV Ameriike čete udarjajo na Cape Gloucester na otoku Nova Britanija. Na drugem koncu tega otoka se nahaja RabauL japonsko oporišče it. 2. Zavzetje Rabaula bi pomenilo, da bi bili potem Japonci prisiljeni dovazati zaloge za svoje postojanke na Pacifiku iz mornaričnega in letalskega oporišča Truk. ki lazi 800 milj daleč proti severu. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA MEH ZA SMEH TRI ZODOVSKE "Izstopil bom iz židovske občine!" "Nikar, Salomon! Boš umrl, pa ne bo nikogar, da bi te pokopal r "O, tega se ne bojim — zanesem se na smrad!" * Lvovski trgovec Sami prihi-ti ves ogorčen domov: "Pomisli, Sara, Absalon, ta nesramni lopov, trdi, da premore ves Lvov eno edino spodobno žensko!" Saira (zamišljeno-) : "Katera bi neki mogla to biti?" a "Kaj si dobil,' Mojzes, ker si šel brez potnega lista čez mejo?" "Sest tednov." "Mila kazen!" "In vsak teden kopel!" "Huda kazen!" ANGLEŠKI HUMOR Angleški "vici" niso zmeraj za srednje evropski okus. Pretežko se jim smejemo. Toliko ljubkejša je pa tale zgodbica: Neka londonska šolarka pride po šoli domov. Vsa razburjena hiti pripovedovati: "O mama! Ko bi vedela! Toliko da me ni lev požrl na cesti . . ." "Jenny!" jo resno pokara mati. "Na londonskih ulicah ni levov. Ko boš zvečer molila večerno molitev, glej, da prosiš ljubega Boga, naj ti odpusti to debelo laž!" Drugi dan vpraša mati otroka: "Ali si prosila ljubega Boga odpuščanja za včerajšnjo laž?" "Sem, mama," odgovori mala Jenny. "In ljubi Bog mi je odgovoril: "O Jenny, že vem. v mislih si imela tistega velikega psa . . . Saj ga celo jai zmeraj zamenjam za leva." DOBER TEK! Novi hlapec je že koj pri prvem kosilu pospravil osem velikih cmokov. Kmeta je kar vročina izpreletavala, ko je v mislih računal, koliko mu bo požeruh pojedel. Tedaj mu pride rešilna misel". Pred hlapca porine poln vrč vina in mu pravi: "Na, Miha, pokrepčaj se malo!" Miha vrč na dušek izpije,_si obriše usta in meni: "Bog ti poplačaj, gospodar! Zdaj sem spet toliko pri sebi, da lahko pospravim J5e ostalih šest cmokov." FRANCOSKI ODBOR IZDAL ZAPORNO POVELJE ZA PETAINA Alžir, Afrika. — Francoski narodni odbor za osvobojenje je izdal te dni zaporno povelje proti maršalu Petainu in vsem, ki sodelujejo v vichiški vladj z okupatorji. Te takozvane "ko-laboriste" bo sodil poseben odbor treh generalov in treh civilnih sodnikov. V Franciji, ko bo enkrat očiščena Nemcev, bodo padale glave, da bo grozno. -o- IZREDNO MOČNE VRVI Nilon (nylon) je umetno narejena tvarina, iz katere so delali prej v prvi vrsti ženske nogavice, ki so čisto podobne svilnatim. Zadnje čase pa uporabljajo nilon vedno bolj v vojni industriji in pri vojaških opravkih. Pol inča debela vrv iz nilo-na je zadosti močna, da vzdigne ali drži težo treh ton. Tako trdi E. I. DuPont de Nemours & Co., ki lastuje patente za nilon. Vrv iz nilona je dvakrat tako močna, pa samo polovico ali dve tretjini tako težka, kakor je enako debela navadna vrv iz manile. -o- KRAVO SO MU POKLONILI Artur Rodzinski, dirigent slovečega velikega filharmonič-nega simfoničnega orkestra v New Yorku, je dobil te dni za BRISE NAZI JE KAR NAPREJ svoj 50. rojstni dan od odbora j Pomorščak 1. razreda War-direktorjev kravo v dar. ren H. Thomas mora biti eden Odborniki so prej dirigentu tistih "divjih ljudi iz Texasa", namignili, da bi mu radi nekaj ki si naziji v Italiji o njih pripo- lantiku, je 16 mož, ki so ostali živi, zlezlo v majhen rešiln čolniček in v še manjši čolničet iz gumija, ki so ga privezali zadaj. Ko je 50 dni kasneje prišel britiški rušilec Rapid na pomoč, sta bila samo še dva moža živa. To sta bila pomorščak Colin Ar-mitage in ladijski mizar Kenneth Cooke. Med tem ko je bila družbica prepuščena valovom na milost in nemilost, je Cooke zapisoval ha koščke blaga za jadra, kaj se je zgodilo vsak posamezni dan. -o- SREDSTVO KI USTAVI KRI Thrombin, ki velja za najhitrejše sredstvo za strjenje krvi, kar so jih še kedaj iznašli, u-stavi kri v devetih med desetimi slučaji pri izdretju zoba tudi pri takih osebah, ki rade krvavijo. Imenovani lek ustavi kri tako hitro, da drugega ni treba, kakor vtakniti malo ž njim prežete vate v odprtino, kjer je bil izdrt zob, pa je človek lahko brez skrbi, da bi se kri spet odprla. To novo sredstvo pa ne ustavi krvi v takih slučajih, kjer so prerezane ali pretrgane drobne žilice (capillaries) , žile ali arterije. V takih slučajih je potrebno mehanično zaustavijalno sredstvo, da zadrži kri. dali, pa ne vedo, kaj bi mu najbolj ugajalo. Odgovoril je, da si ničesar bolj ne želi, kakor dobro molzno kravo za svojo farmo v državi Massafchusetts. Kravo je hotel imeti in kravo je vedujejo. Ce že drugega ne, mož vsaj ne preneha boriti se proti nazijem tako ali pa tako. Dne 28. sept. je padel v morje iz nekega preganjalca sub-marinov. Imeli so ga za izgub- dobil, prav fino kravico izbra- Ijenega, dokler se ni nenadoma ne guernseyške pasme. pred kratkim javil pri ameri- -o--ških mornariških častnikih v REŠENI ČEZ 50 STRAŠNIH Neapelju. Dva meseca se je bo- DNI ril pri neki britiški mehanizira- Ko je bila neka britiška ladi- ni edinici, ki ga je bila našla, ko ja torpedirana na Južnem At- ga je morje vrglo na obrežje, ter mu dala potrebno zdravniško oskrbo. -o- SMEJTE SE — JE KORISTNO ZA VAS "Ko bi si smeh lahko kupili v lekarni na vogalu," piše Helen Christine Bennett v reviji "Recreation", "bi vsak zdravnik predpisal veliko smeha za vsak dan. Smeh nas prav toliko poživi kot vitaminske kroglice in nas prav toliko pomiri, kot nas pomirijo bromidi. Pospeši namreč delovanje mišičaste mrene (diaphragm^, ki loči prsni koš od trebušne votline. Ta mrena je silno zanemarjena, ker ji drugače ne damo prilike za razmah, kakor le tedaj, kadar prav globoko dihamo. Če bi mogel človek dobiti X-žarkovne slike svoje notranjosti, kadar se smeje, bi bil presenečen nad uspehi. Mrena gre navzdol, pljuča se razširijo, v telo pride več kisika, kakor po navadi, ta kisik pa gre v kri, s katero pride v neposreden stik v pljučih. Ko se smejite, sprejemate dvakrat ali trikrat toliko kisika v kri, kakor navadno, in nova moč se začne vzdigovati v vašem telesu od glave do nog. Dr. James J. Walsh, iz Fordham univerze pravi: "Malo oseb se zaveda, da se zdravje v resnici spreminja po količini smejanja. Resnica je, da ljudje, ki se smejijo, bolj dolgo žive, kakor tisti, ki se ne smejijo. Morda lahko rečemo, da je največji zdravnik sedanjega časa "Micky Mouse". Stari rek "smej se, pa se boš zredil," bi se moral spremeniti v "smej se, pa boš dolgo živel"." Nemčija je štela leta 1938 okrog 73,000,000 prebivalcev, kakor je to izkazovalo njeno ljudsko štetje iz istega leta. Pozneje, ko je anektirala Nemško Avstrijo, se je njeno prebivalstvo povečalo za nekako 7,200,-000 ljudi. Ko je Hitler zasedel Sudete je prišlo pod nemški Rajh nadaljnih 3,600,000 ljudi, tako, da je štela Nemčija pred napadom na Poljsko do blizu 84,000,000 prebivalcev. Na podlagi tega ugotavlja češki polkovnik v Londonu Frančišek Moravec, da je morala Nemčija dosedaj mobilizirati v svojo vojsko vsega skupaj okrog 15,400,000 mož. Po ugotovitvah vojaških opazovalcev in strokovnjakov so nemške zgube znašale do 1. januarja 1943 okrog 4,100,000 mož. Tako je ostalo nemški vojski še 11,500,000 mož. Tekom lanskega leta pa so nemške zgube znašale pred Stalingradom nad 400,000 mož. Od meseca aprila pa do oktobra 1943 so na podlagi ruskih poročil znašale nemške zgube do najmanj 1,-600,000 mož, kar torej znaša skupaj tekom vse vojne več, kakor 6,000,000 mož. Skupno število nemške vojske bi sedaj znašalo še kakih 11,500,000 mož. To število se pa seveda deli. Oborožena kopna sila šteje kakih 5 do 6 milijonov mož. Od 3 do 4 milijone mož je zaposlenih pri gradnjah trdnjav. Od 1, do 2 milijona mož je v policijski službi po zasedenih deželah. Glede rezerv je polkovnik Moravec mnenja, da so se za Nemčijo hudo zmanjšale. Edino, kjer more črpati še rezerve je mladina. Te rezerve štejejo nekako od 350,000 do 500,000 letno. Starejši letniki so vsi izčrpani. Ce se vzame, da so Nemci zgubili tekom štirih in pol let nad 6,000,000 mož in raje še več, ker nemške zgube v Afriki in Italiji niso vštete, tedaj pride na vsako leto od enega milijona do milijona in pol zgub na nemško vojsko. Ker bodo nemške zgube v bodočnosti še višje in ker nemške rezerve obetajo le majhen prirastek vsako leto je iz tega razvidno, da nemška moč nima nikakor-šnega izgleda, da bi se povečala, pač pa se bo naprej in naprej manjšala. Kakšno upanje morejo imeti še Nemci pri pogledu na številke njihovih izgub? Je pa resnica, da je nemška vojska še dobro oborožena in da ima še vedno od 3 do 4 milijone mož prvovrstno traniranih vojakov, ki so v bojih trdovratni in zelo nevarni. Toda tudi to število se bo zmanjšalo in to hitro, kakor hitro pride do večje fronte kje na zapadu. Potem pridejo Nemci med dva mlinska kamna, eden na zapadu, drugi na vzhodu, ki boste mlela nemško moč, dokler jo ne bosta zdrobila in uničila za vselej. HITRO SE JE ZASUKALO Neki mladi advokat iz Hou-stona, Texas, ki je šel prostovoljno k vojakom ter zapustil eno vodilnih odvetniških podjetij v južnem Texasu, je sedaj mornarični poročnik na neki ladji na Južnem Pacifiku. Nje KAKO NORVEŽANI POVRAČUJEJO "Amer. Slovenec" j« ve*, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. Naziji in njihove lutke so priredili "večjo" športno predstavo t mestu Oslo. Na sliki Tidimo. kai se je zgodilo. Norvežani se niso udeležili, ne kot gledalci, še manj pa kot tekmovalci, temveč so pustili nasije sam«, naj med seboj tekmujejo, če hočejo. P Capture ef Cep« Gloucester"! " - tefceel, »ecearfeelffeTn* «omI4 je večkrat prisostvoval profesorjevim operacijam in predavanjem. Na operacijski mizi je ležal pacient in Thersch je vprašal s komaj vidnim nasmehom kralja: "Katero nogo zapovedujete, veličanstvo, da mu o-drežemo?" Kralj je bil v zadregi, a pozneje se je izkazalo, da je bilo treba pacientu o-drezati obe nogi. Port Heches, Texas. — Sintetični ali umetno napravljeni gumi j za tako bistvene predmete kot so najbolj potrebna kolesa, je ie na potil V teb visokih stolpih na planjavah državo Texas bodo iadelovali butadiene, ki jo glavna sestavina umetnega gumija. Te tvarine bodo napravili zadosti za 28,000,000 koles. Pet oljnih družb zida to tovarno in jo bo obratovalo na podlagi proizvajanja brez dobička. (Odobreno od vojnega oddelka.) Berlinski biolog Johannes Mueller je imel zaradi osredotočenja na določen predmet Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki ae d o g ode ▼ vasi naselbini 1 Katoliški Slovenci smo tako močni kolikor in kakor Je močno naše katoliško časopisje. Ena možnih solucij za poljski problem meja bi bila ta, da bi se naselil vsi v Evropi živeči Poljaki na ozemlju, ki teži nekako 150 km bolj proti severozahodu kot ona poljska država, ki je obstojala leta 1939. Osnove take solucije raziskujejo zdaj ameriški in britanski uradni krogi, ki bi radi zacelili globoko rano poljsko-ruskih odnošajev, ki je nastala, ko je Moskva lani pretrgala diploma-tično zvezo s poljsko vlado v Londonu. Moskovska konferenca je prepustila rešitev poljskih meja za čas po vojni. Od tistega časa sem je pridobivala na vplivu ideje, da se nadomesti poljske izgube teritorija na vzhodu s pridobitvami na severu in zahodu, in sicer na nemški račun. Kje bodo meje te poljske države in do kje naj segajo, je še popolnoma odprto vprašanje, o katerem se še razpravlja. Toda obstoja še drugo vprašanje, namreč, kdo naj živi v i notranjosti teh meja. Sovjeto-poljski prepir gre za i prebivalstva ravno tako kot za meje same. Ko sta si Berlin in 1 Moskva razdelila Poljsko leta s 1939, je prišlo na miljone Po- J 1 jakov Rusom v roke. Predno J pa se je rdeča armada umakni- * la iz teh predelov v poletju leta 1941, so sovjetske oblasti od- j pravile v notranjost Rusije pre- i težno večino tega poljskega 1 prebivalstva. s Sovjeti so evakuirali približ- a no 120,000 Poljakov, med nji- i mi 75,000 vojakov, v Iran. Na t tisoče se jih je pridružilo Kosci-uszko diviziji, ki je bila pred t kratkim formirana na Ruskem I v okviru Rdeče armade. i Toda sovjetska in poljska c vlada sta si v laseh glede vseh I preostalih. Moskva trdird*;*o s mnogi postali sovjetski držav- 1 Ijani. Poljaki pa trde, da jim je n nemogoče stopiti z njimi v zve- d zo, da se dožene, ali je res tako J ali ne. Neposredni povod za £ pretrganje rusko-poljskih od- n nošajev je bilo dejstvo, da je k poljska vlada upoštevala nem- p ške obtožbe, da so bili Rusi po- d morili zelo visoko število poljskih častnikov. z Toda ta prepir je le majhen b del manjšinjskih sporov, ki tr- j' gaj o Evropo, prav posebno pa i: centralno Evropo že skozi dol- s ga stoletja. Oglejte si zemlje- t vid, ki kaže mesto političnih j< mej ali gorskih reliefov, narod- b nostne meje, oziroma jezikovna s območja. Videli boste neverjet- s< no mešanico pestrih barv, ki s kažejo obrise krajev poseljenih i] od Poljakov, Ukrajincev, Belo- s rusov, Nemcev in vseh vrst dru- ti ■ j- gih narodnosti. Toda poleg tela ga se nahaja na zemljevidni či karti še nešteto malih madežev e- in pik, ki kažejo icraje, kjer se 0- nahajajo takozvani jezikovni a, otoki velikih narodov. Tu najdeš Poljake, ki žive \i- obdani vsenaokoli od Ukrajinci cev in Litvancev, Rumune med li Madžari in Madžare med Ru-ih Imuni, a Nemce zopet vsepovso-ie di. Manjšine, tudi one, katere 1- njihovi sosedje najbolj upošte-v vajo in najbolj dostojno z njimi ravnajo, so vedno velik vir ne-ie prijetnosti in težav. Sudetski Nemci, ki so izpodkopali čeho-a slovaško republiko, so najbolj i- klasičen primer za to. j- Prav nič torej ne bodimo pre-u senečeni, da vidimo na prvem i- mestu med zagovorniki preno-i. sa narodnostnih manjšin pred-L- sednika Cehoslovaške, dr. Edu-e arda Beneša. Dr. Beneš poseb-o no nafclaša, da je bilo poskuše-no troje solucij za manjšine i- razpršene širom Evrope, in da v so se vse tri ponesrečile: 1. Nemška metoda zatiranja a in eksterminacije. a 2. Metoda stare Avstro-ii Ogerske monarhije — ki pred-a stavlja več ali manj prisilno asi- ' milacijo. Polom Avstro-ogerske < 0 je pokazal, da tudi ta pot ne vo- < - di nikamor. ] 1 3. Metoda Lige Narodov. To s - je bila metoda internacijonal- 1 - nih garancij za vse manjšine. 1 i Nemški petokolonaši so poka- * zali v vseh deželah, kako more i - spreten in brezobziren agresor 1 - izkoristiti v svoj prid te vrste I i ureditev. i Strokovnjaki so mnerfja, da * l bi bilo preseljevanje milijonov ' i Poljakov v neke vrste novo ^ poljsko zemljo, ter povratek ) i drugih milijonov Nemcev v 2 i Rajh, težka, in za one ki bi se i selili, tudi jako bolestna stvar. 1 ■ Toda bilo bi na tak način raz- r s meroma lažje v času, ki bo sle- S - dil neposredno koncu vojne, r > Nekateri, in med njimi je dr. r i Beneš, so preverjeni, da ugod- t . nosti in korist, katero je priča- i] s kovati od te preselitve, daleko s . presega vse neprijetnosti in ne- k . dostatke načrta. j Seveda, napraviti evropski d zemljevid popolnoma 'čist', bi s i bila nemogoča naloga. Pač pa n je povsem mogoče, da se stvar s , izvede v tolikem obsegu, da po- s stane petokolonastvo stvar pre- v ■ teklosti, ali pa vsaj jako ome- r jeno. V vsaki posamezni deželi s bi izginilo mnogo notranjih t sporov, kar bi pomagalo k kon- 1; solidaciji. Tudi dvojne šole, ki ^ so jako draga stvar, bi izginile, o in več sredstev bi se moglo po- i: • svetiti izgraditvi šolstva v do- n mačem jeziku. l< GUMIJ ZA NEOBHODNO POTREBNA KOLESA Na Balkanskem polotoku ni tako velikega, naravnega in zavarovanega pristanišča, kot je solunsko. V smeri od severa proti jugu je solunski zaliv dolg 18, širok pa 13 km. Globok pa ni. Vendar meri globina tik do, pristanišča 10 m, kar je že dovolj za promet z največjimi ladjami. Vzhodna obala zaliva je Čista in ne povzroča skrbi, zahodna sipinasta in peščena. Pesek nanašajo reke Salamrija, Vistrica in Vardar. Nekoč je bil Solun s sedanjim pristaniščem vred veliko jezero. V neo-genu se je to celo področje vdr- 1 to, tako da je do*Soluna prodr- I lo morje in je tako nastal sedanji zaliv, na severu pa je ostala močvirnata, toda zelo rodovit- : na nižina. Še nekaj je zanimivo 1 v Solunu. Solunsko pristanišče i ie edino pristanišče v Sredo- 1 cemlju, ki včasih zamrzne. i < Solunski zaliv je odprt in 1 prost. Ne zapira ga nobena oži- j I la. Pot iz Soluna v Port Said ali 1 Suez je krajša kakor pa na pri-ner iz Carigrada. Solun je za- 1 ■adi Korintskega prekopa tudi J bližji pristaniščem v srednjem 1 n zahodnem Sredozemlju. Po s ivojem zemljepisnem položaju, t ci nikakor ni obrobnega znača- £ a, saj se v Solun steka gospo- s larstvo skoro vsega Balkana in 1 irednje Evrope, ki je namenje- c 10 na jug, je Solun važno go- I ipodarsko in prometno sredi- I iče. Iz solunskega pristanišča rodijo na vse strani proti seve-1 < ■u naravne doline, po katerih I io speljane prometne ceste, i < Najvažnejša taka prometna ži- 1 a je vardarska vzdolž reke c /ardar, solunsko carigrajska 1 )b Golič planini in pot, ki vodi ^ z Soluna proti Draču. Obe zad- c lji poti sta prav za prav ostan- j ca stare znamenite rimske ce- j ite "Via Ignatia", najvažnejše « luhozemske poti preko Balka- j la. Zato je "postal Solun že zelo 3 sgodaj važno ter nezavisno go- j ipodarsko, pa tudi kulturno £ iredišČe. V preteklosti je več- 1 crat uspešno tekmoval s samim 1 Carigradom. ( Mesto Solun je ustanovil o- 1 coli I. 315 pr. Kr. cesar Kasan- t der in ga imenoval po svoji ženi Tesalonike. Tesalonik-e je bila sestra Aleksarudra Velikega. To ime je obdržal Solun službeno vse do danes. Kmalu je postal glavno mesto Macedonije. Za preseljevanja narodov je Solun mnogo trpel. Večkrat so ga požgali in opustošili, pa se je zopet dvignil iz razvalin. Po padcu Carigrada leta 1204 so; zavzeli Solun Benečani, ki so postavili v mestu znameniti Beli stolp. Še danes je ta stolp lep in zanimiv zgodovinski spomenik na obali glavne solunske 1 luke. Od 1. 1430. do 1912. je bil Solun pod Turki. L. 1908 je izbruhnil v Solunu upor Mlado-turkov, ki se je potem razširil na celo Turčijo in zmagal; sultana Abdul Hamida II. so ujeli in mu določili prisilno bivališče v vili Allatini v Solunu. Tu se je I odrekel prestolu. Leta 1913 so ubili v Solunu atentatorji grške- < ga kralja Jurija, ki mu je sledil , : potem Konstantin. ] Solun leži ob vznožju 1200 ] m visokega hriba Hordijat. ; Pred vojno je imel 300,000 pre- ) bivalcev. Kot važno trgovsko 1 središče je Solun privabil mno- t go Židov. Pravijo, da je petina j solunskega prebivalstva Židov- \ skega porekla. Sem so pribeža- ] li predvsem iz Španije. Solun- 1 čani so jih večkrat preganjali, j Najhuje je bilo 1. 1931, ko so l požgali staro židovsko četrt. V 1 Solunu živi tudi mnogo Srbov. 1 Okolica je še danes slovansko pobarvana. Težišče mesta je na j obali, kjer so mnoge lepe ulice, j. Promet je zelo velik. Vzhodno;, od središča je predmestje Ka- ( lomarija, kje je bilo pred to ■ vojno največ konzulatov tujih držav. Na vzhodnem Sredozemlju ] je malo tako starih mest, kot ] Solun. Veliko je število solun- , skih cerkva, ki so jih Turki po- j zneje spremenili v džamije. Le- j pa je cerkev sv. Dimitrija iz V. , stoletja. Solun ima tudi vseuči- j lišče. V svetovni vojni je bil So- . lun važna vojaška točka, od ko- : der se je pričela znamenita so- j lunska ofenziva. Pri Solunu je1, tudi okostnica 6000 srbskih vo- , _ Chicago, I1L — Mož na tem fotografskem posnetku je R. C. Boeger, is Salisbury, Mo.. ki jo kupil najmlajšega bika na 1943 mednarodnem kon-gresu sa gojitelje kratkoroge goveje sivine. Odštel je $2,500. To 6 mesecev staro telo so sredili Arnold Bors., Sterling, IIL — Na kongresu je bilo prodanih 149 iivinčet sa skupno svoto $111,000. $3.59 Naročila je poslati na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois "Pride v Nazaret in bil njima je pokoren" (Luka, 2, 51). Prvi pristni naseljenci so prišli v Ameriko iz Gorenjskega in prišli so v kraje na severoza-padu. Vsak se rad malo pohvali. Prihajala so pisma. "Trikrat meso na dan".To je vnelo. Vsak bi bil rad kar odšel, mnogi so. Trikrat meso! To je še več ko rajsko. Ampak po nekaj tednih pri trikratnem mesu na dan so se čela grbančila in slišalo se je neko nezadovoljno godrnanje: "Že zopet to meso!" o Važna tvarina za propovettT Kruh . . kruha. Vse se suče, se zdi, okoli kruha. Amerikanci so prišli v Afriko. Vsi jih niso pozdravili. Ampak kruha bodo : prinesli in zadonelo je: živio i Amerika! Kako dolgo? Dokler se niso najedli. Ko so bili siti ] amerikanskega kruha in mesa, i so zopet začeli Amerikance ] bolj po strani gledati. I] Kruh. Ali res Ie kruh? Hudo !« je, kadar ni kruha, kadar ga je, i pa je, kakor bi ničesar ne odvi- t selo od kruha. Je tako, -dasi se i pogostoma drugače kaže. Kruh 1 za telo hi vse, ker telo ni ves 1 človek. Danes in do konca osta- s a ne: človek ne živi le od kruha, ker človek ae ne bo nikolj ii- - premenil, ostal bo edinstven s a telesom in dušo. Toliko ae govo- - ri o nekem zemeljskem raju. - Vsak demagog ga obljubuje, in t ljudje ga radevoljno poslušajo t in mu sledijo. Raj bi bil kruh z . vsemi pritiklinami. Se vsak tak 5 demagog je prišel na kant, in i če je tudi prinesel kruha polne ) koše. Kruh je bilt raja pa fii j bilo. : God svete družine, spomin na družino v Nazaretu. Morda je r tam kruha primanjkovalo, vsaj » pičlo je bil odmerjen, ampak > družinica je bila tam in ie s ve . ta in domek je bil v Nazaretu in t najlepši dom, uzor vsaki druži- ► ni za vedno. . v Kruha je treba, gotovo, ampak neobhodno je treba vsakemu narodu in vsaki državi dobrih domov. Dom ni kuhinja, kjer se kuha, ni spalnica, kjer se odpočije, kuhinje in spalnice in jedilnice so v gostilnah, hotelih. Dom je, kjer je družina, in družina je le, kjer ni le icroJi, kjer je ljubezen, ljubezni pa ni, kjer ni Boga, ni vere, ker krujj sam ljubezni ne more prinesti. NEDELJA PO RAZGLAŠENJU ----in i mmmmm Aedeljski pawnenki » - J. M. Trunk . - - Petek. januarja 1644 1 t " M ■ 1 --- r — - Petek, 7. januarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljen* 29. novembra 1914. Seder Joliet, Naše geslo: "Vse za vero, dom is narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George S tonic h, 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tuahek, 716 Raub St, Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. I1L Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lijne Street, Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joliet, IB. Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Ad, Joliet I1L Duhovni vqtfja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 N*. Chicago St, Joliet UL NADZORNI ODBOR: Andrew GUvach. 1748 W. 21st St, Chicago. ID. Joseph L. Draaler, 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. Joooph Jerman, 20 W. Jackson St, JoUet IB. POROTNI ODBOR: J—ph pavlakovlch, 39 Winchcll St, Shsrpfbnrg, Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago. I1L John Denia, 2730 Arthington Ave., Chicago. I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street Joliet Illinois. URADNO GLASILO: -AmaribsnsM Slovenec", 1849 W. Cerrnak Rd, Chicago, IIL Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom In flani^m ter njih dedičem raznih poamrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav g ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera se vsako leto viša. Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno •reool Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite piamen« ali ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St. Joliet BL •MMt**MIM**HM»H*«***Mf*»lt*l*(tl J 5 : Dopisi lokalniK i • • društev • • t • DR. SV DRUŽINE, $T. 11 DSD Pittsburgh, Pa. , Vse članstvo društva sv. Družine št. 11 DSD se vabi na redno mesečno sejo, katera se bo vršila v nedeljo dne 9. januarja v navadnih društvenih prostorih ob 9:30 dopoldne. Ta dan je god patrone našega društva, in Družbe sv. Družine. Prejšnja leta smo slavili društveno godovanje na bolj slovesen način, letos pa nam vsled vojne ne bo mogoče nič prirediti. Da se pa ta lepa navada popolnoma ne pozabi, se našemu članstvu priporoča, da ohrani vsaj spomine na pre- ščila in želje za Božič in Novo leto! V znak ponovne zahvale prejmite moj novomašni blagoslov! V Kristusu hvaležno udani, P. Anton Gnbrič, S. J. -o- ZBIRANJE PONOŠENE OBLEKE New York, N. Y. Združeni jugoslovanski pomožni sklad (The United Yugoslav Relief Fund) je raztegnil svoje pomožne aktivnosti s tem, da je pričel zbirati pono-šeno obleko, katero spravlja v skladišča, da se bo moglo isto takoj "po osvobojenju" poslati in razdeliti jugoslovanskemu ljudstvu. Tako je naznanil Mr. Bart Andress, narodni direktor sklada. Novo podvzetje pomožne organizacije je bilo odobreno po Predsednikovem svetu za kontrolo nad pomožnimi akcijami, ter po drugih važnih a-gencijah. "Veliko dragocenega časa bo prihranjenega s takojšnjim zbiranjem in spravljanjem obleke, ker bo Jugoslovanski pomožni sklad tako pripravljen, vsaj delno, da takoj nudi najnujnejšo pomoč v obleki jugoslovanskemu ljudstvu, kakor hitro bo osvobojen kak predel dežele, 1» B " = kamor bo mogoče dostaviti pomoč", je dejal Mr. Andress. Dodal je, da bo vsa obleka očiščena in razkužena, preden bo odposlana čez morje. Sklad torej nujno apelira na vse jugoslovanske organizacije po vsej deželi, vključivši cerkve, bratske organizacije, klube, pevske in kulturne skupine ter druge slične skupine, da takoj prično z zbiranjem obleke. Iz narodnega glavnega stana tega sklada bo na željo poslan vsaki skupini seznam različnih vrst obleke, katera se lahko zbira, kakor tudi seznam kosov obleke, ki ni primerna za zbiranje. Obenem bodo dana na razpolago vsa potrebna navodila glede tega novega pod-vzetja. Nabrana obleka bo razdeljena vsem Jugoslovanom brez razlike prepričanja ali vere, kakor se je v preteklosti nudila pomoč od strani Združenega jugoslovanskega relifnega sklada na tej podlagi. Naslov organizacije je: National Headquarters of the United Yugoslav Relief Fund, 11 West 57th Street, New York, N. Y., Telefon: Plaza 3-7291. Mary Vidosic, tajnica odbora za jugoslovansko sodelovanje. SLOVENSKE KNJIGE NA RAZPRODAJI Na posebni razprodaji imamo sledečo zbirko knjig, le kakih 30 sestavov: 1. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. 11. zvezek iz leta 1932. Ilustriran s slikami slovenskih krajev, narodnih noš, tedanjega denarja, itd________________________ 40c 2. RDEČI NAGELJČKI, nad osemdeset zbranih sloven- skih pesmi .......................................................................... 3. ENA BOŽJIH CVETK, krasna povest 416 strani............$1.00 4. OD SRCA DO SRCA. 1. in 2. zvezek............................ 50c 5. DRAMA OF EUROPE, zemljevid, ki kaže meje pred- vojnih držav v Evropi ..........._______________________________ isc Skupna vrednost___-__________$2.50 V tej razprodaji dobite vso to zbirko za samo $1.25 TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago (8), HI teklost, in upanje na boljšo bodočnost po dokončani in zma-gonosni vojni. Ker se nesreče in poškodbe ne dogajajo le na bojnem polju, marveč tudi na naših domačih tleh, zatoraj moramo paziti, če smo dovolj zavarovani za nezgode, katerim se ne moremo u-makniti, kajti prihaja jih največ od zgoraj in kaj pride od tam, za tisto ni druge obrambe, kot priporočiti se Sv. Družini za varstvo, v dušnem in telesnem življenju. Vsak naj pridobi vsaj po enega novega člana ali članico ter jih pripelje prihodnjo nedeljo kot dar društvu za god. Ne pozabite toraj na našo sejo v nedeljo. Pridite sami in pripeljite kaj novih, za kar se vam zahvaljuje ter • vas pozdravlja vaš Odbor. VESOLJNI POTOP K. Čapek Ne vem, ali se še spominjate poslednjega vesoljnega potopa — najbrž se ga ne, zakaj take stvari, kot so pravične kazni in slično, ljudje kaj brž pozabimo. Pa nič ne de, vas bom pa jaz pri tej priliki spomnil nanj'. Zgodilo se je pač, da se je Gospod vnovič razjezil nad zlobo človeštva, nad izprijenostjo, stran-karstvom in drugimi grehi, in je sklenil, da tega ne bo več mirno gledal. Zatorej je poslal na svet deževje, ki je trajalo štirideset dni in štirideset noči. Meteorološka državna postaja se je sicer izjavila po svoje glede na dež, vendar, ko je vodovje La-be segalo že do Muzejske za-tvornice, so začeli ljudje govoriti, da to ni nobena malenkost več in da bo to brez dvoma konec sveta. In prav so imeli. En del ljudi se je zatekel v cerkve, nekateri so naskočili banko in so dvigali svoje denarje (pa Bog ve, kaj bi bili z denarjem ob koncu sveta), drugi spet so popivali in žrli in so živeli pre- i ko svojih razmer kakor prej ; j mnogo jih je tudi utonilo v barih. Pametni ljudje so si pač de- [ jali, da je treba zoper vesoljni potop kaj ukreniti, na primer,; "zgraditi nasipe in jezove. Zatorej 9Q se trumoma javljali k delu; toda načrti za te nasipe so1 obležali v ministrstvu za javna | dela in pač še do tega dne niso rešeni. Slednjič so začeli nekateri na lastno pest graditi nasipe, kjer se jim je pač zazdelo.1 Toda, kaj je vse to zaleglo, ko je vodovje že prestopilo vse bregove in poplavilo vso deželo j in je še venomer raslo. Po drugih mestih, državah in zemlji-nah ni bilo niti za spoznanje bolje. Bil je pač vesoljni potop, kakor je zapisano. Nihče ni i znal stesati barke, zakaj ondot-ni ljudje ne znajo stesati niti' splava, kaj šele barko! V tem času je živel star gospod, po imenu Kirchner ali Navratil ali kakor že. Kot upokojenec se je posvetil starino-slovju in je venomer iskal kje kake predzgodovinske najdbe. Nekoč so blizu Prage izkopali nekakšne lončene črepinje, ki so imele zareze ali črte; bilo jih j je menda dvajset. Tedaj si je imenovani gospod Kirchner (ali Navratil) vtepel v glavo, da so ti znaki prastara pisava in da jih bo razbral. Ko jih je razbiral, je dognal ime Samo in še nekaj čudnih imen. Ves,^nor od veselja, se je usedel in napi- j sal knjigo o "Samovih preostankih!^, v kateri je dokazoval, j da izhajajo njegove črepinje od razbite žare velikega voditelja' VES PRELUKNJAN Protiletalski top. ki so ga pustili za seboj bežeči Japonci pri Butarikari. Makinaloll. Gilbertsko otočje, je bil poln samih lukenj. Dva Amerikanca pregledujeta kose lopiea po končani bilki. Sama in da oznanjajo tisti znaki na njej Samov življenjepis v nekem že zdavnaj pozabljenem jeziku pradavnih keltskih narodov. Učeni starinoslovci so sprejeli to domnevo s porogljivim posmehom na znanje in so izjavili, da tisto sploh ni pisava, marveč je ponesrečen črtkast ornament. Odtlej je gospoda Navratila (ali Kirchnerja) pograbilo smrtno sovraštvo do u-čenih starinoslovcev in je v nešteto knjižicah dokazoval, kakšni nevedneži da so ti gospodje in da so tiste njegove črepinje , zares preostanki Samove žare. Z vso ihto se je začel učiti keltskih jezikov in je zatrjeval, da so na črapinjah besede, ki jih je on razvozlal, zares keltskega izvora. A kako bi znanstvenike prepričali o kaki stvari, ki je sami še niso dognali? Skratka, znanstvo se ni zmenilo za do-;kaze gospoda Kirchnerja (ali !Navratila). Gospod Navratil je bil s tem osebno užaljen in je dalje bojeval svoj srditi boj proti učenim starinoslovcem. Ničesar drugega ni bivalo zanj več na svetu ko napisi na črepi-njah in bitka za izčiščenje sta-rinoslovja. Prav tedaj pa je nastal vesoljni potop. Gospod Navratil (ali Kirchner) je stanoval zunaj mesta 'blizu vodovoda. Njega ni prav nič brigalo, da je zunaj lilo ko i iz škafa. Sedel je za pisalnikom in je pisal divjo razpravo zoper ■profesorja Anderla, ki je bil .strokovnjak za keltske grobo-ive. Pisal je in se ni za ničesar! drugega zmenil. Ko mu je prišla njegova gospodinja povedat, da je zunaj tako, kot bi bil konec sveta, je zagodrnjal, češ, naj ga pusti pri miru,da za take jtraparije nima časa. Kaj ga pa briga takale reč, kot je konec sveta? "Jaz bom temu Anderlu že pokazal," je dejal; "tako ga ^bom raztrgal kakor cunjo. Njegovi grobovi," je dejal, "sploh niso keltski grobovi, ampak čisto navadni grobovi. Pa me bo takle tepec učil o Samovih čre-jpinjah!" — Nakar je gospodinjo vrgel ven, češ, da se zdaj ne utegne zabavati, in je pisal dalje. ! Cez čas nato je pritekel sosed. Vsi stanovalci hiše da so soglasno sklenili, da bodo zgradili nasip zoper povodenj. --.--- VODIL PREVRAT Victor Pas Esienssoro. prejšnji minister gospodarstvo v Boliviji, načelu je odboru petih, ki so pred kratkim izvršili vojaški preobrat in pre-vseli vlado v Boliviji. Naznanja, da bo sodeloval s zavezniškimi narodi, dočim je bil prej cdločno na strani osišča. Mala deklica z jamicami v ličkih je Alice Faye Harris Jr., hčerka znane kino igralke Alice Faye in Phila Har-risa, ki komandir a trompetarjem in bobnarjem. Pred kratkim je bila napravljena pogodba z nekim mlekarskim podjetjem, ki bi rado objavljalo sliko male deklice kot vzor zdravega otroka. ____..._____ ZDRAVA "Kakšen nasip, gospod moj?" je rekel gospod Navratil. "Kaj me le brigajo vaši nasipi, gospod?" je zavpil. "Jaz se tu u-bij am s tistim bedakom, tistim praznanstvenikom Anderlom, pa tako, da si svoj živ dan ne bo več opomogel od mojih udarcev! Popolnoma ga bom poteptal, onesposobil ga bom in to j sem dolžan storiti starinoslovju v prid, veste, gospod! Takle ne-|vednež sploh nima pravice skruniti izumrle narode," je zatulil gospod Kirchner (Ali Navratil). "Mene prav nič ne zanima vaš vesoljni potop; prizanesite mi s tem, prosim vas." In se je usedel in pisal dalje. Tedaj je segala povodenj skoraj do polovice Venčeslavovega spomenika. Slednjič je prihitela sestrična gospoda Navratila. Povedala je, da se bliža konec sveta. Naj le pride, gospod Navratil, k njej, da bodo zbrani ondi sami pravični. "Krasni pravičniki, zares," se je rogal gospod Navratil; "molite, seveda, a nikomur ne pride na mar, da bi se boril zoper tako sramotno pra-znanstvo, kakršno zastopa tale Anderle! Pustite me že enkrat j v miru s svojim koncem sveta! Zaradi mene naj bo desetkrat konec sveta, da bom le tistemu Anderlu z njegovimi keltskimi grobovi kako pošteno zasolil!" — Nakar se je zaklenil, da ga ne bi nihče več motil pri delu. Vode so se dvigale više in više, dokler ni bila vsa zemlja poplavljena. Človeštva je bilo konec; neyiara je to zaslužilo. Ko so se vode spet odtekle in so segale le še do mestnega trga, se je pojavil imenovani gospod Kirchner ali Navratil ves z grezom in blatom pokrit na cesti. Pod pazduho je imel polemike zoper profesorja Anderla in je bil hud ko sto sršenov, ker ni mogel dobiti nobene tiskarne, ki bi mu natisnila njegovo brošuro. Ker se je sčasoma človeštvo spet obnovilo, so se novi ljudje čudili, kako je mogel ta gospod Kirchner ali Navratil preživeti vesoljni potop? Ko so ga pa naravnost vprašali, je začudeno razprl oči in rekel: "Kakšen vesoljni potop pa? Jaz sem takrat tistega neizobraženega Anderla pobijal. — Pomislite, ta nevednež si je u- pal ugovarjati mi glede na pisavo na črepinjah!" — Med nami povedano: prav nič ni bilo čudno, da je gospod Navratil ali Kirchner preživel konec sveta. Saj vsi že vdavnaj vemo, da človeški srd ali fanatizem preživi vse katastrofe in j vesoljne potope, in celo konec sveta se ga ne prime. -o-- IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Seveda razume tudi precej dobro slovensko, vse besede mu pa le niso znane, tanj pa nima nikogar, ki bi ga lahko vprašal za pojasnilo. Iz tega bi sklepali, da bo zanj veliko bolj pripravno, če mu pišete kar v anglešči-ni.) -o- SLOVENSKA NOVA MASA POD HIMALAJO Kurseong, Indija. Rev. Father Slapšak v Cleve-landu je prejel 30. dec. 1943 pismo jezuitskega novomašnika P. Antona Gabriča, ki je prejel mašniško posvečenje 21. novembra 1943 in drugi dan daroval prvo daritev. Sam poroča iz Kurseonga, Britiška Indija, kjer je bil posvečen v duhovni- j ka v St. Mary's College, pet dni kasneje. Pismo se glasi: Predragi! Včeraj sem prejel Vaše cenjeno pismo od 9. okt. 1943 in Vam takoj odgovar-1 jam, ter se Vam zahvaljujem1 za zopetni velikodušni dar; Vam in vsem ostalim vašim prijateljem in dobrotnikom poši-ljam svoj novomašni blagoslov. Ni vam potreba še posebej omenjati, da ^em te zadnje pomembne dni pred novo mašo posebno mislil na Vas vse. Kako vendar ne? Saj Vam toliko dolgujem! V resnici, vprašujem se s psalmistom: Kako naj povrnem? Kar imam, to Vam z vsem srcem dam! Spominjal sej Vas bom pri oltarju božjem, za Vas hočem darovati vse svoje ; žrtve in. trpljenje . . . V prihodnji številki "Polja-1 ne" nameravam obširneje popisati te dneve. Tako daleč od domovine in dragih staršev, pa je" bilo kljub temu v nekem oziru kot doma, da ne govorim o darovih in milostih, s katerimi je dobri Jezus napolnil mojo dušo na ta veliki dan. Daleč iz misi-jona je prišel P. Lojze Demšar, j. da je stal pri prvi daritvi ob moji strani kot "Assistant priest". Brata Udovč i n Schmidt sta mi stregla, Sestra Ivana je bila pri posvečenju in na novi maši; ostale naše slovenske in hrvaške misijonarke so se me spomnile z lepimi darovi, pripravile so "čak"-cake in mašna oblačila. V resnici v vsakem pogledu so te požrtvovalne redovnice nadomestovale moje starše! Dobra Mother Miriam Zalaznik, M.D., je poslala torto-eake! Br. Janez Udovč je i prinesel iz Darjeelinga krasne cvetlice. Poslal Vam bom foto- i grafije, kajti ta dan sem posnel veliko slik. Posvetil nas je naš prevzvi-šeni nadškof Perier, S. J.; u-pam, da me boste spoznali na sliki brez brade. Nadškof mi je naročil, da se naj obrijem pred ordinacijo, ker sem izgledal kot pravi "billy-goat". A sreča junaška ! Tudi brez brade je lahko človek dober misijonar! Pozneje hočem zopet poiskusiti srečo z mojo brado! Bodite tako ljubeznivi in se 'v mojem imenu zahvalite vsem. Izročite jim moj novomašni blagoslov! Poveže jim, da sem se vseh njihovih namenov prav posebno spominjal pri prvi moji daritvi in jih tudi v bedoče ne pozabim. Posebna zahvala onima, ki Vam pomagata pri zbiranju, za njih trud in zanimanje. Prav na poseben način sem se pa spominjal onih članov iz 1 družin naših prijateljev in dobrotnikov, ki so v vojski. Naj jih Bog varuje in čuva, da se srečno in zdravi vrnejo pod domači krov. • To so i hkrati tudi moja vo- PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd„ Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste in šenitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brosplačno^-CENE ZMERNE. BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, jjfffflL _ stev. 1, K. S. K. J. Mjtt Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto v meseca ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Našo društvo vam nudi vse različne moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport sa mladino Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik RUSI 20 MILJ V POLJSKI; AMERIŠKI USPEH V ITALIJI (Nadaljevanje s 1. strani) dranskem morju pa imajo An-igleži od osme armade hude boje z Nemci in so vsled prevelike izpostavitve morali nekatere točke prepustiti sovražniku. Nemci so proti Angležem dove-|dli ojačenja, ker se boje, da bi Angleži prišli previsoko ob Jadranu ih bi s tem dobili priliko za invazjo na dalmatnska obrežja preko Jadrana. London, Anglija. — Angleški in ameriški letalci so v sredo bombardirali po dnevu v velikih formacijah nemške pozicije in mesta vse skozi od Kiela, kjer so največje nemške ladjedelnice, pa vse skozi doli do francoskega pristanišča Bordeaux. Zavezniki so zgubili v teh napadih 25 letal. Nemcem pa so i/ničili 95 letal. -o- KRALJ PETER NA POTI V SRBIJO London. — Zadnji teden smo brali poročilo, da se je kralj Peter odpravil iz Kaire v Dalmacijo. Te dni pa prihajajo poročila, ki se opirajo na ogersko telegrafsko agencijo, da je kralj Peter odpotoval iz Kaire v Srbijo, da se sestane z generalom Mihajlovičem, svojim vojnim ministrom. J. M. Trunk "Drugi so izbrali Hlopka za atamana, — mi nočemo ž njim." "Tam so ostali vsi slabši," je pošepetal Prsten knezu. "Oni se tudi niso tako borili včeraj kot ti." "A ti," je rekel Serebrjani, "nikakor ne gres z mano?" "Ne, knez, jaz nisem tak kot drugi. Meni bi car ne odpustil: moja krivda je drugačna. In še to moram priznati, da se mi je že stožilo po Jermaku Timofejieu; koliko let ga nisem videl. Oprosti, knez, ohrani me v dobrem spominu!" Serebr jani mu je stisnil roko in ga krepko objel. "Z Bogom, ataman," je rekel. "Žal mi je zate, žal, da greš na Volgo. Ne bi se smel baviti s takimi stvarmi." "Kdo ve, knez," je odgovoril Prsten in njegov resni pogled je dobil čuden izraz. "Bog je usmiljen, morda ne ostanem za vedno to, kar sem." Razbojniki so se pričeli pripravljati na odhod. Ko je solnce izšlo, ni bilo na bregu rečice nič več videti niti šotora niti ljudi Basma-nova. Fedor Aleksejevič se je bil odpravil že ponoči, da bi prvi prinesel carju vest o dobljeni zmagi. Poslavljajoč se od tovarišev, je Prsten ugledal poleg sebe Mitko. "Z Bogom tudi ti, zijalo," mu je rekel veselo. "Odslužil si včeraj carju za štiri druge, ne odreče ti svoje milosti." Mitka pa se je praskal po tilniku, kakor da bi ga ne razumel. "No, kaj je?" je vprašal Prsten. "Nič!" je leno odgovoril Mitka ter se z eno roko praskal po tilniku, z drugo pa po križu. "No, če nič, pa nič!" — In Prsten je že odhajal, ko je Mitka zbral svoje misli in rekel zategnjeno: "Ataman, a, ataman!" "Kaj je?" "Jaz ne grem v Slobodo!" "Kam pa pojdeš?" "No, s tabo!" "Z mano ne moreš; jaz grem na Volgo." "No, grem pa še jaz na Volgo." ^ "Zakaj pa nočeš s knezom?" Mitka je postavil eno nogo naprej in se kakor v zadregi zagledal na svoj čevelj iz ličja. "Ali se bojiš opričnikov?" je vprašal Prsten posmehljivo. Mitka si je pričel praskati sedaj tilnik, sedaj boke in zopet križ, odgovoril pa ni nič. "Ali jih nisi dosti videl?" je nadaljeval Prsten. "Ali misliš, da te bodo požrli?" "Nevesto so mi vzeli!" je rekel Mitka nejevoljen. Prsten se je zasmejal. "Glej ga no, kako je maščevalen! Noče ž njimi jesti kruha in soli. Pa pojdi s Hlop-kom!" "Nočem!" je rekel Mitka odločno. "S tabo hočem na Volgo!" "Ampak jaz ne grem naravnost na Vol- Serebr janemu so bile oči še meglene, misli se mu niso še popolnoma razjasnile in hotel je že obleči krilo, misleč, da je njegov plašč, ko se je naenkrat sredi nastale tišine oglasilo zategnjeno tuljenje. "Kaj pa je to?" je vprašal Basmanov nejevoljen. "Na gomili Skuratova tuli pes!" je odgovoril konjar, ki je pogledal iz šotora. "Daj mi lok in strelo! Naučim ga tuliti, ko se midva z gostom veseliva!" Ob imenu Skuratova pa se je Serebrjani popolnoma iztreznil. "Stoj, Fedor Aleksejič," je rekel vstaja-je. "To je Maksimov Bujan; ne dotakni se ga! Kliče me h grobu mojega pobratima. Predolgo sem se veselil s teboj. Oprosti, na pot moram!" "Plašč si obleci poprej, knez!" "Ni šivan zame," je rekel Serebrjani, spoznavši žensko krilo, ki mu ga je hotel Ne da bi čakal odgovora, je pljunil in od-ga nosil doslej!" šel iz šotora. Za njim se je usulo preklinjanje, roga-nje in bogokletje Basmanova. Knez pa se ni zmenil za to, temveč je šel k Maksimo-vemu grobu, se poklonil pobratimu in se, spremljan od Bujana, pridružil razbojnikom, ki so bili pod poveljstvom Prstena že legli k počitku okrog kadečih se ognjev. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in anancem, da je nam nemila smrt pobrala preljubega soproga in očeta FARKAS SR. dne 18. dec. 1943 in je bil pokopan iz cerkve Sv. Štefana dne 22. decembra 1943 na pokopališče St. Jožefa, River Grove. I1L Pokojni je bil v najlepši starosti 47 let, in je bil rojen v vasi Črensovci, Prekmurje, Jugoslavija. Tem potom se prav lepo zahvalim č. g. župniku, č. gosp. duhovnikom fare Sv. Štefana ter častitim očetom frančiškanom is Lemonta, za vse opravljene sv. maše in molitve za pokojnega. ' Obenem se zahvalimo tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ter društvom Sv. Martina, Sv. Ivana Krstitela ter Dr. Sv. Mohorja, ki so pokojnega obiskovali v bolezni doma in bolnišnici. Najlepša hvala vsem, ki so ga obiskovali ko je ležal na mrtvaškem odru in molili za dušo pokojnega. Hvala vsem, ki so darovali sa sv. maše, vence in cvetlice, ter hvala vsem. ki so se udeležili pogreba ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Najlepša hvala tudi slovenskemu pogrebniku Mr. Louis Zefran, za vse kaj je storil za nas ob uri žalosti, ter za tako lepo urejen pogreb, ga vsem toplo priporočamo. Še-enkrat vsem hvala lepa in Bog vam plačaj! Ti pa dragi soprog in oče, počivaj v miru in večna luč Ti naj svetir*** enkrat na svidenje nad zvezdami. Žalujoča soproga JOSEPHINE FARKAŠ, ANTHONY Xt JR. in JOHNNY RICHARD, sinova. MARGARET ANN, hči; JOSEPH FARKAŠ, brat. Chicago/^IIL, v januarju 1944. Japoska da mora biti potisnjena na japonske otoke, tako so glave vsaj sklenile danes v Kairu. Tam na otokih v Pa-; cifiku je hud fajt. Le za tri male otoke je šlo, pa je padlo do 2000 amerikanskih vojakov, do 3000 je bilo ranjenih, in nc pomaga dosti, da je padlo 5700 Japoncev. Ampak na tisoče o-tokov je še. Ne gre za vse te j otoke, šlo je le za to, da Ame-i rikanci dobijo oporišča, pa je stalo življenj in dolarjev. Ampak Amerikanci bi bili lahko kupili vse te otoke za borih j pet miljončkov od Špancev ti-;ste dni. Nemci so jih kupili, in I Japonci so jih pograbil1*, ko je • bilo v Washingtonu do^ti oru-gače dobre demokracije, manj i pa soli v glavah. S kako mehko demokracijo ne gre. treba je meča zdaj in še bo šlo mladih življenj, preden bo Japo-■ nec le na svojih otokih, li vi-i diš, kako je, kadar pri nekem totalitarizmu govori le eden, pri demokraciji pa vsak, pa govori prvi za svoje namene, in pobaše vse otoke drugi pa morajo pozneje pošiljati vojake v smrt, ker so le besedičili. Demokracija je silno dobra, samole pogostoma draga tudi. Kdor razume, mora najti "to angleško maslo" pri zidu proti Rusiji za nekaj že prav smešnega. Zakelj, žakelj, ta težko gre iz rok! Nekaj sličnega je pri Poljski. Vidi, da prihaja drugo vreme, da piše oster veter iz Moskve, vreme je vreme in veter je veter, in treba je s tako robo računati. Radi bi se z Moskvo po-glihali, veter je pač veter, ampak vse mora ostati pri — starih mejah, in če ne bo starih mej, — prmojdunaj — ena tretjina Poljakov je baje že pod zemljo, naj.gresta še ostali dve tretjini. Ali niso poleg Nemcev tudi še drugi hudo "crazy", vsi Srednjeevropejci. in v prvi vrsti — Poljaki? 28. Ločitev. Komaj se je začelo svitati, je že Prsten spravil svojo tolpo na noge. "Otroci!" je rekel razbojnikom, ko so se bili zbrali okrog njega in Serebrjanega. "Prišel je zame čas, da se ločim od vas. Ostanite zdravi, deca! CfrčTO zopet na Volgo. Ne imejte me v slabem spominu, če liem bil kedaj trd z vami." obleči Basmanov. "Nosi ga sam, kakor si In Prsten se je do pasa priklonil razbojnikom. "Ataman!" je kriknila tolpa z enim glasom. "Ne zapusti nas! Kam naj gremo brez tebe?" "Pojdite s knezom, deca. Z vašim včerajšnjim delom ste si zaslužili odpuščenje za svojo krivdo. Sedaj zopet lahko postanete, kar ste bili prej; in knez vas ne zapusti." "Dobri junaki," je rekel Serebrjani. "Carju sem zastavil besedo, da ne pobegnem pred njegovo sodbo. To veste, da nisem ušel iz ječe iz lastne volje. Sedaj moram biti mož-beseda in carju izročiti svojo glavo. Ali hočete iti z mano?" "Ali nam odpusti?" so vprašali razbojniki. "To je v božji volji; nočem vas varati. Mogoče vam odpusti, mogoče pa, da tudi ne. Premislite in pogovorite se med sabo, potem pa mi povejte, kdo pojde in kdo ostane." Razbojniki so se spogledali, stopili v stran in se pričeli polglasno posvetovati. Cez nekaj časa so se vrnili k Serebrjane- mu. "Gremo s tabo, ako gre tudi ataman!" "Ne, deca," je rekel Prsten, "mene ne vabite. Tudi ako ne greste s knezom, poj-demo vsak na svojo stran. Dovolj dolgo sem se mudil tukaj, vrniti se moram domov. Sicer pa smo se tudi nekoliko sprli, in pretrgano vrv veži, kakor hočeš, vozel le ostane. Pojdite s knezom deca, ali pa si izberite drugega atamana. Bolje pa je, ako poslušate moj svet: pojdite s knezom. Ne verjamem, da bi za to vaše junaštvo car ne odpustil njemu in vam." Razbojniki so se zopet pogovorili med seboj, se po kratkem posvetovanju razdelili na dva dela. Večji del je prestopil k Serebr janemu. ^ "Pelji nas!" so rekli. "Naj se zgodi nam, kar se bo tebi." "Kaj pa bo z drugimi?" je vprašal Serebrjani. Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot", garje, B "brivsko srbečico", manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO.. 322 So. Clark St.. Dept. A, Chicago. I1L, in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto.% Članstvo: 38,400 Premoženje: $5^100,000 Morda vam malo pojasni. Baltiške državice in še marsikaj po zadnji vojni so bile angleško maslo zoper Rusijo, vse drugo je — hooey. Kako bo? Ali naj grem med preroke? Slab biznez. Walter Lippman ni noben "fortune teller" in vsaj pojasni lahko, ko pravi: "The region lies beyond the reach of American power ... It is not possible for the United States, and therefore it will not be possible for Great Britain either, to impose and maintain a settlement in this region by military force. OuV power is on the sea and in the air, not on the land, and our interest in the interior of the Europeon continent is indirect . . . The barrier between Russia and the rest of Europe T. . cannot be reconstructed because Russia, emerging from this war the great military power of Europe, whereas in 1918 she was prostrate . . . Does this mean that Poland, the Danubian states and the Balkan states have no prospect of assured independence and that they are destined inexorably to become satellites of Russia or to be incorporated into the Soviet Union? The question cannot be answered categoricaUy at this time . . . When the war ends, the Russians will almost certainly have an overwhelming preponderance of military force in this SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Č« hočei dobro tebi in tvojim dragim, *avaruj te pri najboljši, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer ae lahko ravmrujei za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. &.K. JED NOT A eprejema molke in ženske od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod sroje okrilja. K. $. K. JED NOTA izdaja najmodemejle vrste certifikate sedanje dobe od $250.80 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. če ie nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podpora* organizacije, potrudi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa ▼se drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicaprL — "No, pa še jaz ne pojdem naravnost!" "Kam pa pojdeš?" "Kamor ti, tja pa še jaz!" "Ej, ti si kakor klop! Vedi torej, da moram najprej v Slobodo." "Zakaj?" je vprašal Mitka in debelo pogledal atamana. "Zakaj, zakaj?" je ponovil Prsten, ki ga je že pričela zapuščati potrpežljivost. Zatq^ker sem tam4ansko leto orehe gri-zel, pa sem lupine pozabil." Mitka ga je pogledal z začudenjem, a /| se je takoj posmejal in raztegnil usta prav do ušes. Od oči preko senec so se mu nabrale žarkom podobne gube in obraz mu je kazal prekanjen izraz, kakor bi hotel reči: mene, bratec, ne ukaniš tako lahko; prav dobro vem, da v Slobodo ne pojdeš po orehove lupine, ampak čisto po kaj drugega! 2159 West Cermak Rd. telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St) CHICAGO, ILL. GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois WBMJM/M/M/MJMMJM/MJMJMM DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: £658 W. Cermak Rd., -:- Chicago, Illinois i od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let iskuinje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0S23 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 7. januarja 1944 1 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — « Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota (mxtfiorpotjfe j Tito — Josip Brozovič — je Hrvat. Neki Hrvati brenkajo, kakor bi bili le Hrvati na sve-! tu. Tito — Hrvat je — igra lahko še važno vlogo, morda celo dobro in slavno vlogo, ako bo imel dosti soli v glavi. Tisti "Le — Hrvati" pravijo vsaj danes: Tito — Hrvat — na na-šu žalost i sramotil." Well, danes je pač danes. * Od katoliške strani se propagira, da bodo katoličani v Jugoslaviji vsi zatrti. Omenjajo se pravoslavni', nihče drugi !ni omenjen. Isto pa prihaja tudi od pravoslavne strani, in Velesrbi vidijo pri takem delu le katoliške Iirvate, nikogar drugega ne omenjajo. Obžalujem, da je prišlo do nekaj takega, kakor pravijo "dog fights dog," kjer oba obležita. {Morda bi bilo le malo pomaranč, ako bi še obema poreza-.la ušesa? Gre za umazano politiko, in ta je vedno umazana, pa porivajo v ospredje — vero. region, and it is inconceivable that the Red Army, after liberating these people from the Nazi conquerors, will permit governments operating from London or Washington to organize anti-Russian states on the Russian border." Louis Adamič ne komentira Lippmanove izjave, piše pa o isti zadevi, kjer se delajo napori, da naj bi ostalo vse pri prejšnjem angleškem maslu. In ti napori obsegajo vse dol od Murmanskega do Dardanel in še v Indijo posegajo. Ali bo šlo po starem maslu, ali pride do nekaj novega, nihče danes ne ve, škodovati pa nikomur ne more, ako kdo izve, da ni vse za tisto maslo, dasi je za maslo Anglija, caplja za Anglijo A-merika, in jih je nešteto, vse v Srednji Evropi, vključivši "bak-šiško" Turčijo, ki kričijo, da mora "ostati pri starem", namreč pri — angleškem maslu zoper Rusijo, dasi stiska Anglija Rusom roke, in se klanjajo še : Amerikanci. j.