st. 37;
V Gorici, v cetvrtek 12. septembra 1872.
If. tecaj.
„Sofe" izbaja vaak cstntek in velja * potto prejemana ali v Gorici na dom poliljana za drulabnikc polit. druStva .Sofc":
Vw leto......f. 4.—
Pol leto........2.—
Cetrt feU.......1.10
Za nedmialmike:
Yse leto   .....   .   f. 4 50
PoUrta   .   .   .   .   .   .   ,.2.30
(Vtrt let*    .,...„ UO
Poaamezne itevilke m dobivaj* p 10 aoldo? t Gorki pri Patarsotiiju ut So* barjn; v Trsta v tubakarakah „Yt» del B«Jf«d«rr 179*' In „Vta .Mi* ca*»rm» 00".
SOČA
Pri oznanilih se plaSuje 2a nattKtao ttistopno vrsto:    .
8 kr., ce se tfska 1 ktat 7  ..  ,,  »   ,,    2 feat ¦**¦ «   »   ir   n    3 krttt Za voce take po prosfcoru in T»k pot 30 kr, za kolek.
- Narotouna in dopisi naj w bttvgo-yoljno poSiljajo nredniku; Viktmm jfo, lencu v Qtmtn, Contrada delta croce 8S$, poleg prcturo, bderseuehajatudi uprav. nifitvo.-Eokophn sene vracajo; dWai naj sc blfttfovofjno fmnkujejo. — Delal-com in drugim nopremofaira se nwoftnlna znija, ako bo oglase pri nradnfitm.
Glasilo slovenskega politifinega druStva gori§kega za brambo narodnih pravic.
Predtedniitvu druibe SoSa
v (Win.*)
Rcaevaje vlogo 26. pi. m. s ktcro se za dovoljenje prow, da m zamor* Tabor v KouCab imcti, niuuanjaui rredtedui&tvu, da prepoveJam imctje omeiijenega Tabor* v flencak oa podlagi §. 6 puiUve pravic za zbe-raliie**, glede na totke 1. iu III program in seer: zahtevanje da se rupravj en* kronovtna Slovenij*, iu uarodne pottave, uwmerjajo premetube uatavne obfttoj* nosti dc/ti v uklju^ivuem pridu eoega uiroda, in 4* za-uiore njiii razlagauje v Ijudakemu zberaliscu pod pro-Mtim nebom napravtti razdraibo in eovraltva mod na-rodi v deseli uahajajoOmn, t takt meri, da bi vtcgnilo »kodo trpeli javno blagu&tanje in javua vartnost.
C. KK. OKRAJXO ULAYAKKTYO
v (ioriei doe H, tepUmbra 1872
t\ k. n»m«*tn.  net. 1. R.
Naftrt naroinostne  postave zt Cesko,
Ar# uaj In se primerm premrejtna sktemfa xu Ooriiko.
§. I. Ceski in netniki narod ;ma v ^enkem Lraljostvu v vsch numenili javncga in dr^jivljanskega^prava enako pravtco do tega, da «e spostujt*. hrani in razrija o)^h nnrodna posebno»t in jezik.
§. 2. Xe jK>stav|ne gospojski ukari ne snvi'jo pri pnakih okolnostih z dezelani eno narodnosti slabeje ravaati kut z dezelani druge narodnosti ne zarad njib plemena in jezikii, in tudi ne glede javnih zavodov vsake vrste, ki jib dezda vzdrznje. To velja izrekoiua za pratico ^oliti in biti izvoljen v javna zastopstva, velja pri }K>deljeTanji javnih sluzeb in casti pri ena-kib emoinosttii tudi za uradni jezik v javnih uiadui jah in zavodib, in za enukomcino defclno )K>dporo s-, in i7.obra?.evalisc «ploh.
§. 3. Dezelne postiive se imajo v olwh jezikib d»2elnemu zlioru prcJlagati, potrjevati in proglaSevati. l*ri vseh razpravah v de2elneni zljorn se s«imk vsak po-
*> Ta o<lU>k ie ponati*nj.>n kAkorsni-jra »mo «i*-t»ili <«1 b«w-de d(* Uw^t.                                                                t'UKl»,
j slanec po hvoji volji posluzflvati enega ali drugega de-\ lelnega jezika. Vse, kar vlada objavi doielnemu zbo-! ru, vsi predlogi v ?.boni stavljeui iu gklepi tega ibora '' ie morajo o ol>eb jezikib zaptsovati in progla^evati. Predsednik in podpredsednjk morata zmozua biti obeli dezelnib je/ikov.
§. i. Okraj za oskrbovanjo javnih opravil in p-kraji za volitve v jame zastopstva imajo se, kolikor je le mogoce, tako iistanuvtti, da obstoji vsak okraj le iz obcin ene narodnosti.
§. f>.   Kateri una biti uradni jezik obtoM, to od-; loci obi'iniko zastopsivo.
Ako bi team nasprotovalo nekaj obcinskili volil-vm, odloci 0 teni po glasovanji vecina vseh volilcev.
Ce je v kaki obcinisaj peti del volilcev druge narodnosti, potetn ima v tej oboiiu jezik te narodne manj* sine biti pomocni unulni jezik v tern smislu, da se ga amejo obCinarji poslu^,evuti v zastopstva, da m>, morajo vsi javni razglasi tudi v tem jeziku objavljati, du sme-jo stranke jHidajati v njein pisaue   vlogo,   ki se imajo v vnakem   jeziku   resevati,    v katorem  so fmoru-i jo, Co se zahtuva,   tudi zapisniki   pisati.   V glavnem ' mestu ima vsakako vsc to voljati   tudi za drngi kot ]X)moini jezik. 1        §. 0.   Uradni jezik, ki ga ima v enem okroji vecina obtiu je uradai iezik okrajnega zastopa.   Ako je , pa v kakem   okraji le cna obcina   druge narodnosti, j ima sc njen jezik   pripu$cati kot p^dporni jezik. (§ 5.
¦  odstavek %)
§. 7.   Uradni jezik okiajricga   zastopstva je tudi
uradni   jezik c. k. oblastnij in sodnij.   Vendar se ima
\ pri vseh teh uraduijab drugi jezik (§. 5) kot pomocni
I jezik pripuScati in rabiti, ce stranke tega tirjajo. Vpi-
¦  si v javue knjige se imajo izvrscvati v tem jeziku, v j katerem so pisane vloge. Izpiski se izdajajo v istem ; jeziku.
" Jj. 8. Uradnije iste veljave in vrste se imajo med , seboj poslu?.evati svojega jezika; prav tako uradnije " ni/,i vrste z viksimi. 0. kr. oblastnije izdajajo svoje ukuze podrcdj<-niui uradnijam v njihovem jeziku. Uradni jezik c. k. civilnih uradnij, katerih delokrog se raz-toza po vsi dti;.eli, jeceski in nemski. Dr^avne in dezelne civilne uradnije, kakor tudi solnije visih stopin morajo tako sestavljene biti, da se morojo prinjih vsa opravila razpravljati v obeli jezikib.
§. \i. Pri c. kr. uraduijab ceskega kraljostva no sine nilu'*1 slu/lie dobiti kot koncoptni uradnikali sod-
nik, ki ni zmoXen obeli jezikov v govoru in pfeftvi. 1 l)okler tega ni mogoee in so uradniki, ki znajo le en i jezik, naj m prestiivijo vjtak okraj, kterega jezik jsnajo. nozelni uradi imajo skrbeti za to, da se podporni jezik popolnoma vpelje tarn, kjer se ima to zgoditi po Vo*Uivl                   _«BW.       J Koneo prib.
Politico druitvo f,8ofif.((
Zapimik oHnega tbora dne U, avgmfa Wfr
(Koneo.)
Slnvni dei. odbor!
Od sacetka uitavne dobe, to je, od kar to eaoeli dezelni zbori svoje delovanjo, govori se to ? prturav navi nasih javnih zemljtsundi knjig. Obdinitvo, katero hudo obcuti nevgodne natlodke sedajne nerednoiti ia povrdnoiti tabulavrih knjig, si je.obetalo iu se je tega prav voselilo, da bo vis. de& zbor to zadevo b vio potrebno odlocnostjo v roke vzel in tudi dogoal.
Toda minulo je ze skoro 12 let, od kar? ie viako loto zbira visoki zbor, stvar je bila res tudi 2e dvakrat ali trikrat na dneynem redu, a' vendar ni io dog* nana. Dezelni sshor j<» r-nU *« mi dniiien nacrt pni. tave potrdil in ga cesareki sankciii priporodrt, todl» vlada ga je zavrnila spoznavSi, da nekatere njegove dolocbo ne Bpadajo v pristojnost de^elnega zastopa.
Zdaj pa je drzavni zbor v zadnjisesiji obeno pos-tavo za uredbo tabularnih kujig potrdil in Nj. Veli-canstvo ji je tudi ze svoje najviSe pritrjenje podeliti . blagovolilo. Naslanjaje se na to postavo, ne prida vec vis. dezelni zbor zastran kompetencije z drugimi postavodajavnimi faktorji navskriz. ako sestavi naiim dezelniin razmeram in potrebam primerno deSelno postavo.
Ker ima tedaj slav. dez. odbortemelj v obLni pos-tavi in tudi nabrane tvarine zadosti v dosedajnih raz* pvavah in nacrtih, mu ne more prizadeti ve6 tolikih tezav, da sosestavi in pripravi za prihodnjo sesijo nor predlog postave za obce zazeljeno konedno Uravnavo javnih zemljisdnih knjig ali pa da si zagotovi tak vladni predlog. Saj je ze skrajni das, da se nujni tej potrcbi v okom pride na korist posestev kredita in sploli de2ele.
l'olit. drustvo Soca   priporo5a tedaj  el. dez. od*
LISTEK.
V Pre§irnov spomin.
Ne davno ustanovljeno ndrustvo sloven^kih pisa-teljev" je zacetek svojega delovanja arecno se sklepom atorilo, uaj se vzida v rojstno biso nalega najveuega pesnika spominska plosca; tn kakor znano bode zaradi tega 15. t, m r Vrbi na Gorenskem javna  slovesnost.
Pri tej priliki si stejemo v svojo sveto dolznost, nekoliko besedij o Presirnu samem spregovoriti. Xa-men teh vrstic nij. kaj novega povedati, saj tudi ne morento in ne znamo, uegu nasa zelja je le pesnikovo slavo povisati in mu se ve«ie prizuavanje in cestenje priboriti.
Slovenska literatura je biia po Vodnikovi smrti in nLe za casa njegovih zadnjih let nekoliko opesala; pi-sale se nijso ni cerkvene ni posvetne knjige; edine slovnice so rasle na slovstvenem polji kakor gobe po dezji. Se le po tridesetem letu postalo je plodnejse gibanje; .kranjska cebelica" je odprla popolnoma novo dobo umetnemu pesniStvu. In mej mozmi, ki so se trudili 12. povzdigo slovenstva v tem krogu bil je go-tovo prvi — Presiren. V .cebelici" jenastopil namrec prvak uasega peshi§tva se svojimi mojsterskimi pesni-ini; evet je kar od zacudenja strmel pred tako dovr-
&eno obliko, pred jederuatimi misliini in bogatitu, kiep-kim jezikom.
„Ti si otesal govoru mejnike, I pihal iskro v plamen iz pepela, Iz malega zaklada ti v narodi Sezidal si poslopje velicansko; Ti luc-i si roditelj in svobodi, Jeziku si vcljavo dal slovansko, Tvoj dub po samotvorni cesti hodi; Pozoves struno v bor italjansko: Kar sanjal, upal nikdar nij Slovenec, Nesmrten spleta§ v Caroven mu venec." (Levstik.) Ali kaVor vBak velik  moz,   imel je tudi  PreSiren veliko sovrainikov   in  nasprotnikov,   kakor v zivljenji tako tudi po smrti.
Jako se motimo, ako mislimo, da je bil PreSiren' v obce priznau za tiajboljsega slovenskega pesnika; njegove pesni so bile z navdnsenjem sprejete, ali nic manje nijso bili obrajtani tudi izdelki navadnih su§-marjev; PreSiren je imel, kakor vsak drugi, ali pa Se manjsi koticek v svetem slovstvenem hramu. Kedo se ne spominja se tistih revnih 6asov, ko se je na pes-niskem polji sama praznota in puhlost Sirila, kakor zaba v basni?
Kedo   se    tudi   ne   spominja tistega   smeSnega praianja; Presiren ali KoseBki, kdo je veci?
„PreSiren bi bil gotovo prvi*, so rekali   nekateri,
j „a njegove pesni nijso moralicne, nemajo   moratiinega
' namena."   Kaj mora pesen moralo pospeSevati ?   Golo
\ pospeSevanje morale nij nikedar namen umetnofety, td-
; raj tudi pesni ne.   Svet je samo zaradi sebe tukaj  in
ravno tako tudi umetuost, in kakor je svet vedno edeft
i in isti, naj se cloveiski nazori spreminjajo, kakor bote,
ravno.tako   mora biti umetnost od zacasnih   nazorov
popolnoma neodvhna,   Umetnost naj bo neodvisna od
morale,   ki se na  zenilji   vedkrat   sprerainja z vero.
Iiimska   morala je bila razli^na od kricanske;   umet-,
nost    rimska in krScanska   je pa ena in ista.    Sploh
je pa prasanje, alije res, da so Presirnove pesni nemo-
ralne; ali je kaj greSnega v tem, de je vidol svet, kA-
korsen je.   Mar se clovestvo boji svoje lastne podobe?
Presiren je opisal le svet, kakor mu je velevalo   sree;,
saj peBnik je v tem Stvarniku podoben,  da %i tudi on '
po svoji   podobi svoje izdelke ustvarja.   Ali ker svet
ne sine samega sebe poznati,   PreSiren  pa nasprotho
uci, za to so mu odrekali veljave I
A vse to nij nrt izdalo, Presiren je vendar ustva-ril Blovensko poezijo, nalel je veliko ucencev, njegove. pesni so rodile druge pesni.                           %..-,    .
Kaj je pesnik, ce nij plodonosen tudi po smrti?, Pygmalyonova statuva je bila tako lepa 2ena, da so je mojster vanio zaljubil, in da je vsled samih poljwbov: oiivela, ali kolikor vemo, nij nikedar otrok imela. In. ravno tak je pesnik   brez naslednikov,   brez ucencev.
#M

bdftPi&ai nujnb,; naj iztoK skrbeti, da se 'uravnava zeiifljS&iili ¦fcnjig' zopefrira'odfozr, ampak dasevprihod-njem zaeedanjl prav gotovo dozene.
G. predsednik nazaani' zacetek razprave o eetrti toS^s^Tabo^l^eiii 'fcedaj ima. biti ia kake tocke se imajo tarn raHpravljati.* Omeni tudi g. Dpljak, ,4p^e odboru zdita priraerna v ta namen 2 kraja, nam*SL Prva&naTiu ftence in da je odbor pooblastil c. g. Vales-a, naj on vse natancno pozve in stopi v dogovSverZy dotienima atareswstvima, vsled eesar prosi g. vawsa»>. 'ttaf-zboru ro tern sporocuje.
G. Vales pravi, da je uze lansko leto stareSniBtv^ ik^pr^biVt^aWo reaSko bilo zadovoljno in vesekjL*o je •
Dopisi.
^Pf**i*i«W?*^
V Gwtd"frnW#. septembra. Le nekoliko casaopa-zajemo, kako ugodno pise sem ter tijja^itel. list „L* I-aonzo" o goriseb iH^rencih. PrigglglHHfejueno de-lavnost in nagli timtfek na                   ^^^
obziru in'v omiki spfok* mlacnftrt^' ljndsOmpJgori§ki Furlaniji* -spodbuja avojo strariw*an nase ifaifrinske sodezelana sploh, naj an- nikai^ae dajo po*«$tovencih osramotiti, ampak naj se predflrfitago ter zdn#Ug# v politico druStvo, katerega glavna? ^aloga iiaj M&delati
V Brdih 8. septembra. [Izv. dop.J Kakor je znano, nam c. k. sodniji* v Korininu dopisuje in reSuja na§e vloge ie po italijaasko. Siovenske zupaustva so pri-siljene take in tudi italijanske dopise slovenskih zu-panstev   prejemati.   Tukaj   eu pninerfjej;   Slovensko
^                       10 pi-'
naSli pr*r"sodiad^|?«iedosled-Tako se bere n. pr.T da i&fy&0j&$tifr\Zc'.n&, JUtera ima §e vedno velik upliv na >pi uHbijufiUtvo, nij narodna, in da tega so posebno kriva nala gsemenisca, v katerih je domovina, koja navdaja vsacega omikanca in suroveza z najplemenitojsimi inti, ime brez vsega pomena, marred za vselej prognano od vsakterega, ki se jeyv semeniSdih odgojil.
Cudno! saj je slovenska duhovscina, katera se o&-
gojuje v is till semeni&cih po istih knjigah in uci-
teljih Trio narodna, da, bila je do zdaj mocna in nek*
daj skoro edina zaslomba slovenskega iiaroda!   Kako
i v«u&9 ximjq uuau uu»jo uu wu^ m , je pac to, da ni odgojevanje t semeniSei prognalo do-
bi prislo mnogo na velike Roje; pred-    movino in L njo vred   rodoljubje za vselej iz src nase
v..   t.«i   *-!__  — _^i:i_iu   »~.-~i.  —: i duhovscine?
dittos "Bendanje jako resell tabora in se poJjfad^o, i ielea so sicer sploh
^y bodo* priflkrfteli hrezplacno   prostor, odey in ^rpe j'sani in tu pa tarn smo
;di^ k;taboru potrebne priprave; tudi ho^gskrbeti j:^oati,
ai dober prisr^en sprejera in dobro   postrfl^gostor.
Ren^e se tedaj priporocnjejo v tern obziriij pa tudi
zato, leer je lega Reni prekrasna in ker so Rente 1-
pavcem, KraSevcem, TrJadanom in goriSkim  okolida-
nom   zadosti bliznje,   da se tabora lehko ˇ velikem
JJ^i^jj4e)q|6. ...
G. Farfila France je mnenja, da bi bil tabor na telikib Rojah bolj obiskan, ker so blizo zelezniskih poataj ,Gonce in Rnbij; KraSevci in Trzacani pridejo vq^inoma po Jeleznici; Bricem, gor. okolidanom in gbrjanpjoa ,,pa so velike Roje dosti blizje od Rend in tudi UorifiiuttOT bi prislo mnogo na velike Roje; pred-laga tedaj, da bi bil tabor na velikih Rojah pri Standreiu. 0, dr. Lavrid ima pomisleke prdti terau kraiu, ker je preblizo mesta. Ceravno se ne boji, da bi Italijani kako deniiQnstracijd napravili in Slovence napadali, ^i pa morda ravno vlada kaj tacoga v pre-poved tabora porabda.
G. KIav2ar ima se drugi pomislek proti velikira Rojam, ker ima namre5 vojaski erar neke pravice do velikih Roj in bi se znalo pripetiti, da poveljnik goriS-ke posadke prav na dan tabora zaufcaze kako kre-.tai^ jna'Rt>jab,. saj je znano, rkako se nam rade dali^aafareke pri vsaki priliki, - --G. Naaut mf ne boji zaprek od te strani, ker vo-;ja38i erar bi brex dvombe, <Se popra§anf dovolil, da se taboruje- na Rojah, kakor on to uze od lanskega leta^ve; ampak Rence se ma zde vendar najbolj fprime-ren kraj fiz viacega obzira, kar se tide daljave nij velikegfa mSlodka med Rencami in Rojami. ''V.^'Itetift'ddstdipi od svojega predloga. Glasovalo se je enofclasno ^a Rende.
;\; O^tedsedtok l>oljak,    |ioioCa   uactoljc abovu,   An.
je odbor odfocH za. tabor nedeljo 30. septembra. Tudi *ta; odborov nasvet je bil po zboru enoglasno notrjen/'
" " Naposled .preiita g. predsednik tofike, katere nas-vtitaje odbor:
' IfZeSiijyena Slovenia,- 2. predelska 2eleznica; 3. narjodnostna postava; 4. tlovenski  notarijat y Gorici.
-Eerse noben ne oglasi proti tern tockam, ali za druge JoCke popraSa g. predsednik zbor, de po-trdr^Tse toike in & pooblasti odbor, da vse drngo za tabor potrebno preskrbi. Enoglasna pritrditev. Pred-¦ednflt'ig.nPolja1r, sklene sejo, katera je trajala od 2 do 5ure'popdltidne.
A Ere^ir^a* jih ima,   ki ma gotovo nijso na necast. T«1%m«»IUe9k<^3Uev8tik, Skritar.
Trasal sem preje, kedo se ne spominja Se tistega *"!b!S?7jfe ^d ust do, -ust letelo prasame, kedoje naj--ve&vHojenelapesiiilt.-- , . --Wyt(^fc4«tt4tt»Je to prasaaje dognano. Is-™drV:*M» nabajftse semtertijakaka nepobolj§ljiva dn5a, kate^iae zdaj nij PreSiren nia.ko pijanec, a to -dlsnP0r: & *° predlanskem se zastopniki slovenskega "** *" iJa se. so tega.. dolgo in mogo^no branili, v nib do dunajske mladine ocitno priznali, i vendar prvi slovenski pesnik. „„ i se dandenes vobce vie spoStuje in slavi. pan mj nikedo drugi toliko pripomogel, kakor ajrr se avojimi kritidno - aestheticnimi spisi v y.-M »?^onutt, posebno pa se svojim nepre-:(seste.vkpm ,Pre§irnove poezije* v Jurdic-„ ji ,(igdavi Pre&rna. Slovenski literarni bisto-§* *§ *m smei nikedar te^ prezreti Presiren in "I?*1^^**,^ierazlod|jiva imena. In Stritarjeve besede »P« trdo skalo, ampak v rodovHna tla, kjer bodo se ntogoSne kaU pognale; pale so v sree mla-fl,n!»^lV%?ufia ;?a* to ie starega   moza vneti  in nav-
tvtl^e|irnova se je uze mogocno   razSkila, in
ki.bpde^^. t m, v< Vrbi, privabi gotovo h
%=& %i?t >ter^ a^og je bil do
io>ti ?;J)latpm,   kar K lepega in
$a. bi ne bil kriv prerokf
In vecina italijanske duhov§Line ima se to veliko prednost, da se je od mladih nog do ustopa v gorisko semen&ce vedno odgojevala v materinem italijanskem jfjziku na gimnazijah v Vidmu in v Kopm, ko se jena~ §im od 1. normalnegado zadnjega gimnazijskega razreda vsiljevala tuja nems&na inz njo vred nemika kttltura?
Nas prav malo briga, <kje ticijo uzroki, da je fur-lansfta duhovSdina narodno malomarna, a to smemo vendarz mirno vestjo trditi, da v semem&su gotovo ne; morda pa tarn, kjer je splosna mladnost prebival-stva nase Furlanije.
Ali se posreci naSim Italijanora, da si osnnjejo pravo, resno politicno druStvo, je jako dvomljivo. Poz-deva se nam skoraj, da so prelebki, prespremenljivi za to. Politikujejo ze radi, itoda zravno ce biti tudi kaj igraee. Saj je „GinnastikaM tudi nekako polit. drust-yo in sicer prav tako, kakorSno se lehko prikupi na-§im Italijanom.
§e manj pa menimo, da se jim posreci zedinjenje z Istro in s Trstoni. kajti v matRrijalnim ozim bi uga-jalo same siromaski Istri in gotovo je, da bi se twnu upirala velika vecina celd goriskih Italijanov, Se IrolJ pa privilegovani Trsfc, kateri bi gotovo ne hotel zrtvo-vati veievaznih svojib predpravic za ladno idejo.
Zaniniivo je tudi, kako piSe ,L' Isonzo" ob obis-kovanji tukaj§njega gimnazija: \,Italijanov iz Gorice je bilo na tern uLili§ci kakih petdeset; Italijanov iz nage dezele pa malo nad dvajset! Nemarnost na§ih ital. dezelanov glede poSiljanja svojih otrok v Sole je zares velika! Naj se nam ne ugovarja, da je zivez in da so stanovanja draga in da zarad tega ne morejo starsi iz dezele vzdrzevati svojih: otrok v Soli v mestu, kajti enak ugovor bi veljal tudi za Slovence, kateri pa pri vsej svoji revscini vse zrtvujejo za odgojo svojih otrok. V resnici tudi od Slovencev se morento v tem obziru kaj uditi Italijani; in ce jili ne bomo posnemali v Iju-bezni do ncenosti, se bomo v malth letih, a morda prepoznu zavedli svoje skode in sramotef Tako ital. list naprednjaske stranke goriske.
V resnici je na gimnaziji neprimerno veliko 5tc-vilo Slovencev, kateri se sploh prav lepo vedejo in marljivo uce. Pozvedeli smo, da so se nasi osmosolei pri zrelostnem izpitu sploh izvrstno obnesli. Izmed petih odlicnjakov so stirji Slovenci. V danasnjih dasih. ko sicer ze nasi nasprotniki zacenjajo priznavati du§ne zmoznosti, narodno delavnost in vsestranski nas na-predek, a nas pri vsem tem od vseh strani se mrze in nam ovire delajd, je naS najlepii ponosin nasanaj-sladkeja nada slovenska ufiefia se mladina V njej vi-dimo sloneti naio boljso bodocnost.
GoriSkega dopisnika Novic je ze zopet zacelo sr-beti v prste; on hoce polemiko po vsakem nadinu, naj bo se toliko razdrazljiva in nasi ob6ni stvari Skod-Ijiva; nieada mu je zmanjkalo tvarine za svoja poro-cila. Mi ne bonlo zgubljali r^ njim veliko besed, ker nam ni mar za prepir. Nam ni treba petuhnjenim biti, niti se pofcozne hliniti. Nase poglavitno delovan-je je posveceno harodnemu razvoju in napredku gori§-kih Slovencev; o vsem drugem poroCamo samo pos-transko; tako smo pisali zadnjic o procesiji in pisali smo bpostljivo, a nikakor ne s hinavsko poboznostjo. Obrekovanje, da, nameravajo Socani gorisko proee-sijo kamenjati, nij nikakor izmisljeno, ampak porocalo nam se je o njem vdveh pismih iz prav zanesljvih vi-rov. Mi poznamo tudi osebno obrekovalca, a ne zdi se nam dostojno prijaviti niegovo ime. Sicer smo o tem porofiaH samo v dokaz, kako nesramnih sredstev se po-shl2ttjejo na$i nasprotniki v svoji zagriznjeni strasti, da spodrivajo nase, mlado a vendar krepko drustvb.
sebac od slov'eflskih ilupanstev sprejema le siovenske dopise. Zopaastvo v B se pritoisi pri c. k. okrajoem glavacitvu^ glavarstvojepotem zupaustva v A pisalo ta-jtple:- „Nachd-ra die Geraeinde A in ihrem Bericbte Tom >. . . . die  Beschvverde  erhoben hat,  dass das
ibgefesstea-^rfuchschreibeu nicht nur kei»e Folge ge-jeben, soodern sog»r erklart babe, von- der obge-MganM«a|^Geniein>le itatienische Schriftstiicke nichfc mek^ftgaehmen zu wollen, fihde ich/nich ver^ulasst dem lobnenen Gemeiodeamte zu bedeuten, dass auf Grund der besteheaden Gesetze cs jeder Gemeinde gleichwie jeilejca Privuteu fret steht, sich nach eigenem Erin ess en einer der Landesspmchen zu bedienen uud dass dieser Umstand ailein keineu Gruud zur Zuriick* weisung einer Eingabe abgebua darf. Soil ton sich der-gleichen Fsille widerholeo, so wiire ich zu meinem Ba-dauern gezwungenr im Siune des §. 91 der Gemeiode-ordnung das Arat zu handeln.w#)
Naj se vruem nazaj k nasi sodniji. Oua na siovenske vloge nic ne odgovarja ne slovensko ne italijanske, deva jih ad acta. Ali menda slovenski jezik ni „eine der Landessprachen ?tt V Brdih se sem ter ter tija slisi o tatyini, o prestopkih glede poljske var-nosti ltd. ^upanstva napravljajo ovadbe po slovensko pri c k, okrajni sodtiji, a ta jim ne odgovori ne belb ne crno, in tudi zatozencev ne povablja k preiskavi; msledek tega je. da se ImJoJelstva vsake vr^te vedno rauoze, ker sodnija na siovenske vloge le molci in no-benega ne kaznuje.**)
Tudi slavne c. k. davkarije 'i Korminu ne raoreih " hvaliti, kajti tudi'ona je nai^mu narodu nasprotua. Vse dopise etc. posdja /upanstru italijanske.'*-Io; Se celo obhodmk tega slavnega' brada je ; hud zagriznjen Dunajfan, koji slovenski le besedice j5rhniti ne more, italjanski pa le v smell obcinstva lomi. Naj sledi v dok:i7 to-le; PriSel je omenjeni obhodnik nekega ktne-ta v Brda rubat. Se ve, da kraetu uijj bilo v moLi zahte irani znesek placati, iti ta uemcur mu sekvostnra 2 s.itji, 2 zuklja tursice in eno tehtnicq, ter zapise v dotiLii protokol (opr.ivilui zapisu.k) 'ilede^o: due por-roci. due saci di piova e una baga.
. Pri slavni c. k. davkariji vo tudi (*ku »w no mo-tim) slovenski uradoiki; ali so pa ti za narod uneti to dvomim*** nji^ dajanja tega ne potrjujejo; ker se pa oui za nas mili uarod ne potegnjejo, u;j cudno, da nasi . nasprotniki menijo, da se spimo v naroduih receli. Da prizoavain, dolgo, dolgo smo'spali, ana§ narod se jc iz dolzega spanja zdramd in cvrst postal, on je v svojim sreu zdrav in nepokvarjen, to kaze njegov Boj proti neprimerno mnogobrojoemu zaktetemu soyragu. Narodnjaki se nabirajo v tem boju prostovoijuo iz vseh 8t:tnor, njih pogum je neomahljtv za pravicao na$o narodno rec in nas navdaja z nado, da moramo prej ali slej vender ie zmagati. Slovenci smo v boju za svoj obstanek !in veljavo pred svetom. Nas boj; proti nasim sovragom je ljut in tezaven. Na§i vodji, ki bijejo ta boj, bodo gotovo zmagali, ako smo trdi m se ne udamo. Nasi nasprotniki nam po vseh straneh ude rezejo, ali dokler nam glave in srea ne odtrgajo se zopet dvigamo, okrevamo, udi nam zopet prirastejo, da nase sovrage popolnoma potepeino.
Tedaj Bricil zahtevajmo (postavno) enakoprav-nosti pri slavni i>, kr. okraj. sodniji in davkariji. Lepa pesem „Ne udajmo sett, kojo med jh-ugiini narodnimi v veselem krogu pri gespljah pripevate, nima le v sreu ostati, ampak djansko uresni&ti se. Tudi geslo nase naj bode: Vse za narod svoboda in napredek!
Iz zgoniSke iupanije na Krasu, 17. avg. [Izv. dop.j Najprej mi dovolite, da nektere neprilike omenim, ki se nahajajo v nasi zupaniji.
V 24. letih smo imeli samo 3 zupane, in misliti bi bilo, da so imeli dovolj casa vrediti bolje nase gos-podarjenje. 2alibog pa nimamo niti srenjske pisarnice v sred&ci ztipanijei in arhiv je v prav zmesanem sta-nu, tako, da je kadaj treba iti iskat katere vloge na Prosek.   ali pa  celo se  katero p:smo izgubi.   Enako
*) Ta o4lok je prav zanimiv, samo skoda, da sfco opustili datum priloziti. Pa saj verao, kdo ga je pisal. Kaj bi gosx>ort glavar storil, ako bi sc bil zavrnil njeraa nemski odlok, ker nem-ski jczik ni doielni jczik, ali pa, kobi slovensko zup.pisalo<5isto ita-liiauskama iupanstvu po slovensko, in bi to zavrailo slovenski dopis i                                                                                         URED.
**) Tukaj ste menda v veliki zmoti. Mi ne prijavljarao Vasih osutnljejev, kakor da bi mogli verovati, kar Yi pi§ete, ampak le ta to, da imamo priliko Yam in drugim naiim bravcem povedati, da kaj tacega se ne more zgoditt pri avstrijskib s o d-nij ab. Vloga n. pr., ki se pri sodniji vlozi, pride v sodnijski zapisnik in mora biti resena. Ako bi uradnik, kateri ima vlogo reSiti, jo na stran djal, ki priSel v preveliko nevarnost. Ce bi pa res kadaj kaj tacega se zgodilo, nridite z dotianimi dokazi in Yam bo pomagano, vendar ne po poti javaosti, ampak tam, kjerjiogos-
nojske za to pristojne.
***) Prav pri davkariji v IJormum  poznamo   dobrega i njaka.                                                        -. ¦                             UB1
uarod-^ VSD.
moram toiitir do, sd-Tia^ voflnj^ki -rprai-slabemstanu; tudi glede solstva smo na slabein in uditelj tozi, da stari§i ne po§iljajo otrok v Solo, stariii nasproti pa se izgovarjajo s tern, da se otroci tarn riicesa, ne nau&jo, da je toraj boljse, ce ostanejo doma. Kdor ima prav naj se pritozi na primernem niestu, take ne sme dalje biti! Naravno je, da zarad tega zaostajamo, da nimamo 6i-talnice, kjer bi sesliSalo vbrano petje, kjer bi na§a mladina umgla zlahtniti svoja srea, da bi ne pretepo-vala se po javnih plesih kakor do zdaj, anipak da bi se privadila milejsik §eg. No, pa kaj Uodemo. S tern, da smo dusevno zanemarjeni, je zanemarjeno tudi na-se poljedeHtvorko drugod snujejo vinorejske druStva, je pri nas vse pri starem, in sadjoreja, ki bi raogla v slabih letinab nadomestiti trgatev, je tukaj popolnoma zapuscena. Pa kaj bi ne? NaSih otrok nikdo niti ce-piti ne u6i! Spoznajmo svoje slabosti in popraviino, kar." je nevkretnega, volje je treba!
Letina je pri nas slabsa ko boljsa. Vina ne bo, svile ni bilo; teran je sedaj ze po 30 gl, ker le bo-lj§i gospodarji ga Se imajo; zita je za 3 deli dobre ietine, sadja nam je dvakratna toca precej pobrala, vendar ga je bilo. primerno; turSico, pri nas malo sadijo zarad suae, a ta je letos prav lepa, kerje bila lefina dovolj mokia, Sploh se kaZejo poznejai na-sadi, kakor ajda> lepe
\x Dutovlj. [Izv. dop.] Koraur klije la mala iskrica domoljubja v srei za ljudstveno razvitje in pospe&e-vanje narodnega napredka, kogar vsaj nekoliko briga zedinjenje nasega V toliko delov razmesarjenega naro-da, mora jstinito prav globoko,. otozno vzdihniti k mi-lemu Bogu, ako je svedok onim zmesnjavam v narod-nih zadevah, kakorSne se zalibolize verSe vna§emselu. A ne, da bi botel s tern trditi, da pri nas nij vnetih rodoljubpv, tega me Bog varuj, kajti dva o&vidna, jasna dokaza iraamo, da tli doraovinski dub, pervitf, ' ker so skoro vsi slov. listovi po nasej vasi ponaro&eni, in drugic, ker so bill sklenili uze pred tremi leti os-novati si *vbjo citalnico, si izvolili predsednika in ves odbor, a po necih osobnostili je ta osnova propala, in sedaj spi spanje mrtvib. 2alostno, da mora zbog ma-lenkosti v zaaebnih zadevab navod trpeti!
Da se,zedinijo posamezni uarocniki raznib listov, da pristopi Se nekoliko druzih sposobnih udov, katerik je. posebno pri nas obilo, in cltalnica je na stalrii podlagi. A zdruzenje, zdmzenje, to je onstran Sirocega prepada, cez kojega je tezko etesati trden most, ali vsaj zantsljivo berv. Kaj bo ta nesloga vecno, trajala?, tS Kako pravico se drzhemo tirjati zedinjene JJlovenije, ako smo uze v posaineznik vaseh nezlozni? Pred trend leti ste so bili zbrali, zadovoljni, bili s to napravo, a vetercek malo popibne in vaSa osnova se trese in aesuje. Zakaj to? Zedintte se enkrat k narodnemu delul .
Politicni pregled.
V Cislajtaniji se zmerom vse miruje; mini-sterstvo napravlja predloge za prihodnji driavni zbor in je menda v zadregi' zarad predloga o ne-posrednili voliUak v driavni zbor. B)mo videli, kako si bo znalo pomagati cez ta vrtinec. Menda prav tesko, ca mu ne pride na pomoc zopet nekoliko Crnetov.
16. t. in. stopijo skup delegacije v Pestn, ta-ko vsaj je doloceno; ampak inogofe je, da ogrski zbor do 16. t. m. ne bode se izvolil svojih delega-tov, ker levifinjaki po stari taktikt razpravo o po-trjenju zadnjib volitev po mogoeosti daljSajo in do-kler nijso volitve verificirane (potrjene), ne more ogrski zbor voliti delegatov. Iz tega se razwdi, d% na Ogerskem vkljub domisljcne zmage Deakov-cev pri volitvah, nij Se konec komedije, .ampak da bode pies so le prav zanimiv postal.
Cesar je namrec odprl 4. t. m. ogerski drzav-ni zbor s prestplnim govcrom, v katerem je pov-darjal popravljenje in prenaredbo volilnik in tiskov-uih postav potem retbrme pravosodja in materijalni napredek Ogerske. Vsled razvojnicenja hrvatske gra-nice je vabil kralj, naj se primerno pomnozi Steviio brvatskih poslancev v sknpnem ogerskem zboru, in opominjal zadnjega, da voli iz svoje srede regniko-larno deputacijo, katera se bode z enakq hrvatsko depatacijo porazumela o zazeljeni reviziji in prena-redbi nagodbe od leta 1868. Zdaj se ogrski zbor bavi z preiskavo in potrditvo zadnjih volitev, kakor smo uze omenili. Pocili pa so tudi glasi, da se hoce en del levicnjakov porazumeti z Deakovei; a ko so ogerski vladni listi za&li to res razpravljati, pride na svitlo neKa objava enega voditelja levi<5-jijakov, I^any-a, v kateri vabi vse leviSnjake, naj Be zedinijo 3e  ozje se skrajnimi  levi6njaki,  totteri-
stojd;,na podlagi'postav: l*i% 1348, in noCejo ve-deti za nobeno drugo avezo s; Oislajtanijor nego ,za zvezo po enem in istem vladarju, to je, da bi Oger-ska postala popolnoma .svoja drzava in da ne bi imela z Avstrijo nic skup, nego samega vladarja. Slisi se sicer, da hope tudi Deakova stranka leviS-njakom v kakl re5i kaj pritrditi; a verj^uo ni,»i da bi se stranke poraztimele, posebno glede* vojske no, in tako vtegne ostati vse pri starem; V soboto so imeli levi^njaki klubovo sejo in Grhyczy je skusal posredovati med strankama, a posrecilo se mu nij, ker je klub <5ez nje^ove predloge stopil na dnevni red. Hrvatje narodne stranke so v Ogerskem zboru ustanovili poseben klub; 14 unijonistov brvatskih pa se je dalo zapisati v Deakov klub.
Nove Srbske konferencije so napovedane, ma-djaronski arhimandrit Angjoli5, gkof GruiC in sirm-ski veliki ^upan so nekda poklicani v PeSto, da se pogovorijo z Lonyay-em zarad srbskega cerkvenega zbora ali kongresa. Te konference vtegaejo biti liasljive madjaronskim kruhoborcem a la Angjelifi, nikakor pa Srbskemu narodu, kateri bode gotovo nasprotoval nameram Madjarov in zrial braniti svoje svete narodne pravice, ker si je zvest svoje in hva-brosti voditeljev, kakor je Mitotic* in drugi.
Shod treh cesarjev v Berolinu je zdaj kot do-godek pred nami; 6. t. m. so se seSii trije najmo-gofinejSi evropski vladarji: na§ cesar, ruski car in nemSki cesar; sprejem obe'h ptujih vladarjev v Berolinu je bil velikansk; posebno pa se je nemdki dvor potrudil, da je ruskega cara z najveio slav-nostjo po6astil, Ijudstvo nekda nij bilo toliko navduseno za rusko goste, slisalo 'so je celo tu iu tain sikanje, katero pa je policija liitro zamorila. Ruski car ima 's sobnj mnogoStevilno Bpremstvo, svojega sina naslednika iu Se 2 druga princa, mno-go ^eueralov in kneza GorSakov-a z drugimi dvor* niki in visokimi ginovniki; m$ cesar ninm se seboj uobenega nadvojvoda, ampak samo en par generalov, dvofnikov in grofa Andrassy-a.
7. t. m. je bila velika vojaSka parada, h ka-teroj sta se peljala skup na§ cesar in ruski car; nemSki cesar ju je cakal n'.t vojaAkem polji, kjer jo veS tisuc vojakov "pred vladarji deftliralo. Ko je priSla vrsta na tista poljka, katerih Lastna povolj-nika sta oba ptuja cesarja, sta ona stopila poljka-mana celo ter ju vodila mimo nemskega cesarja. Y pondeljek in vtorek so se menda zaceli diplomati6ni pogovori med Bismarkom, Gorcakoy-em in Andrassy-jem. Casopisje celega sveta se zdaj bavi z upra-sanjem, kak namen da ima shod treh vladarjev. Pruski easopisi pravijo, da je shod garancya miru; po^jski „Cas* vprasa, kteri treh ministrov bo osle-narjen? Da le ne bi bil Andrassy! V Genfu na Sricarskem izbajajoCi „Journal de Gdneve'' pravi, da je posebno dobro poducen po enemu diplomatu. On v<5 za gotovo, da se bode v Berolinu o poslednjih tofikah sklepalo: 1. trije vladarji hocSejo Evropski mir zdrzavati na podlagi sedajnih teritorijainih (po-sestnih) razmer; 2. ruski in avstrijski vladar spoz-nata za pravo sedajno mejo medFrancosko in Kem-§ko; 3. Rusija se odpov^ panslayisticni agitaciji v Avstriji; 4. Ruski je dovoljeno razvijati svojo mo6 na 6rnem morju*
Nadalje bo6ejo tudi nekteri casniki vedeti, da se napravljajo v Berolinu dogovori zarad uni(5enja alnternationale* (komunistov).
Morda je kak teh predmetov resnifien; ampak ona tocka o panslavisti5ni agitaciji Rusije v Avstriji je nekam cudna, kajti s tern bi Rusija priznavala, da je res hotela uui&ti Avstryo, kaj tacega nij mo-goge §e pri navadnih ljudeh, toliko manj pa pri diplomatih in vtadarjih. In na vse zadoje: kje pa je ta panslavisticna agitacija? Menda v fantaziji avstrijskih prusomanov. Dovoljenje, da sme Ruska razvijati sv>jo mo6 na Scnem morju, :ja tudi nepo-trebuo, ker si ga je Rusija uze sama vzela. Sploh so vse vganjke o namonu shoda cesarjev Casnikarske domisljye; mi ostanemo pri uze dvakrat izre6enem prepri6anji, da shod cesarjev ne bode segal v ev-ropske dogodke, kateri so zdaj moeno odvisui od nptrajnega polozaja drzav in katero v no-vej§em 6asu tudi narodi sami dologujejo. Sicer pa menimo, da bomo uzivali zdaj nekoliko let bla-zega miru,,dokler se Rusija iu Francija ne pripra-vite za boj. Predsednik ljudovlade francoske je baje te cuii na vprasanje, zakaj da Vse |toliko peca s pobo^'s*anjem;'francoske •vbjske"lii? trancdBkili * ka-
nonov, odgworil: Ser hocem, - da -bo pripravljena na mir v EvWpi; :i S tenvvi) je menda hotel Thiers parodiraW' ^mestg) ufjtoriti]$ Berolinu; ne da se pa tajiti, da npJie Btsmark/aM* vendar ukoristiti in sicer prpti ^nem^imTkralje%; kateri so zaceli. zadnji &is nose^vihati; on $h hofo s tern plasiti in jih indirektno spominjati, da mj se vdajo svoji osodi; a vkljub vsenra nijso priSIif Berolin kral| Bavarski. WirtemberSki'iiit Saksofllkj,! kar si svet tolmacl kot demonstracyo proti yrusfe, in to po previa'.                             -.-.--      ¦",\.„•" ¦
Zanimivo je to, da se je pra? zdaj< seSel ludt kongres komunistov ali Internationale v Haag-u,1 glavnem mestu Hollandskem, to je, kakor da bi hO-! teli komunisti pokazati, da se ne boje* nebeni^ia^; klepov proti njim. Namen shoda je, da se dmS^ boljse organizuje in da se pogvetuje, kako M'»" uspeSno pornagalo delalcem. Sklenilo so je, da to>-. de imel v pjiliodujo odbor svoj sedeg ,v K[ov0m ¦ York-u, od koder bo lehko uspeSnejo delova-1. Kon* gres se je uze razSel.
Srbska  narodna  skup^ina  se bode odprK s koncem druzega meseca oktobra v KragujevaettV,
Slovanske Jupanije na GoriSkem.
marnim^lYjt^ obRega aw
•¦!**
IV. ^upanija kvi^anska(ali6tmarno-K^*
)ji iz katastralnih obem: Kviiko b6 Stmarnim, polzo, Kozana,   Verbovlje in Vifinjovek,   obieg* ft oralov povrfija, , pladuje 5117  gld. starega   davU U t Steje 4170 duS,                                   ¦...-,   «•, ,
Ta zupauija  je najvefia v Brdih.   Legaih z.fton,/ ljiftca so naj ugoduojfia trtoreji, katera daja, t*mWi-.0> njim prebivalcem, kakor sploh vsem Briown naj ml/fen id razvun   sadja skovo   edini pridekk.   I^udittOnk.,t sploh inalo zavedeno, pa jako marljivo in ,tudi ,kr«pko za delo, desar treba za zolo. teJavno obdelivvauju. Vinogradov,   Opocna zemljU6a te z velikim trudonv * kftj^lr. ro^no rozdelujejd in vinogradi nastaiajo leto z,a letow, U tarn, kjer je bila poprej gola puSoa» fuditi Kinogmdt' «e v ob6e ne delajo pravilno in, ne oziraw pri; torn m?rA dosti na novejse   vinorejske skufinje,   kakor. v. idrugib-Kf vinskih dezelab in to prav za to,   ker manjkft. ZYidde-nosti in kei* velja sploh neumui predsodek; >Tak<X ¦« >' BQdili, tako delali na§i standi in pradedi,   tako bomo tudi mi; saj so oni dobro shajali, zakaj ne tudi mi?
Ta zupanija   §teje lepo Stevii^sauioivojiU potest-nikov,   kateri so si   od zadnjih   dvajset let,   od kar je drugod po. GoriSkem davila posestnike . trtna b.ole-zen,   dobro  opomogli.   ^a tudi kolonov   jo,^ »r«g6j0^» dosti, ki nimajo vecidel nic svojega.   Teiavno :brcniru,'; katero kljabu dobrim letinam   tlaci so veSidel poies^i i va, so zeinljscno odvezni dolgovi; tako son. pr. samo^;..! posestniki v katast.   oh&nah   Smartaem in Yi§nj" dolzui na dotiduih zastauuib okoli 24.000 gold., v ljiscuo odveznemu zalogu, vec kakor so vredna ot> na zemlji^a.                                   .   ;   .. .             «..o    ..
Kviscanje sc nam zdijo nekoliko bolj razvitt o^;.;o drugih'sosedov; imajo posebno dober slub za pet^e,,^ -;' za godbo in so tudi v narodnem obziru bolj zbujeili^ ,;i kakor drugod po Brdih. SlovenSfiina, katero govqrferi; c¦„ tej zupaniji in po vsebBidih, jezelo nameSana zjtaJli;- v janskimi izrazi, in je sploh nekako neotesana".jfeBdjk^r: obliki in v posebnem akceritu, kojega ne nakajamp nik^o!'; der drugod. Brici so si kaj radi ali botri *U Jpa;^!f|: sorodu med seboj; nikoder ni toliko -komparabvi*;.»ivWj( »kuzinov* ko takaj. Kedar so dobre Ietine, sq pripj,]/; kaj ponosni: nosijo klobuk na stran in niso poSBbnOjm! ¦ varcni; na bodofie slabe Ietine ne mislijo doafci in.zato. i-» bi nastala po Brdih kmalo revsdina in gotovo,.tejilyi^r revscina, ako bi tarn dve leti ali vefi zaporedoma ;#e. v v pridelali vina; kajti vsi drugi njihovi pridelki no z^-•• «,ostujejo naj silnejsim potrebam.         .    .-,.... .luiii-r.-..
Sedez kviSfianskega zupanstva je zdaj v »Stmartneja.0gKi* Posliije se tu v domacih opravilib sloyensko,, z javnimi ,,j;,. uradi pa, kakor bolje ka2e, slovensko, italijansko, jali^^j *nemslco in sicer se dezelnemu odboru poroCiijej ^gla^,j,} varstvu in namestniStvu se ^unterthanigst beriejjLta"j i;., sodnijskim pblastnijam pa „devota Podestana raD^o>:. ¦} tuje.w Taka podlozna mreiljivost znaci splolirnA5^ ;a„ zupaiistvo, katero je meada ie poza>ilo,; da gre8jjr8,.jui.« takim postopanjem proti obstojedemu, kernikdari^pM-klicahemu, enoglasnemu sklepu stareSinstVa, da fc^Maji^ ,-v obiSinskem uradu §tmartenskem splohfslftvenskb'r^;: uradoyati.   Sicer bi bilo pismeno uradovanje Se precej;,' ;
redno.                                    '*«.¦¦'"••¦ li^w'* <*¦'
Obainsko gospodarstvo jo razdeljeno. ne no, J^aJ-   , : tralnih obiinah, ampak po obCinskih oddelkm; za v»^,fl.r/ tudi najmanjSe oddelke se sestavljajo   posebni  P'or^-ouni in xadiini,  kar nij  prav postavno)v ke^ je,*™& katastralna ob6ina praviloma neraadeljiva in gospOdan j<?r se svojim premozenjem; toda, 6eravno kaze.tak^^iz^.;; cepljeno; gospodarstvo, bi rekel,  neko  *^]pau35tflW%^f,", ziranje jako basljive solidariiosti,   6e vendar '^-mote imenovati  nepravidna,   ker ima tukaj_vsakjoddWelt^, svoja poaeMOi premoze^je in posebne dohodke, n. pr. obligacije^ in bratbvSeinske obresti.
' Srbski kabhiet se je nekda dogovarjal s frnogorsMm poslancem Vukoticein, zarad zveze I za stafiaj, ee bi iz cmogorekih homatij s Tar- | sko nast&Ia vojska. Sploh.se Srbska, Onto-! gorska, Rumunska in Grska zroirom ozje ve- \ zejo,. kar kaze, da se pripravljajo na razvoz- j ljanje jutroYega vprasanja brpz druge pomoci. f Buski car je nekda rekel zastopnikom | dovske kozaske vojske, da v tern trenotkn nij I nevarnosti za niir Rusije; potovaoje v Berolin | bode mir se bolj zagotovilo in bode imelo do- J ber iispeh za Rusijo.                                         J
Bazne vesti.
<4Mmp<mI Franja l.e»atlfc)f izvrstni slovens- J ki pisatelj, je v sobotni (3,/8) Wiener Z. imeno- i van za skriptoija Jjubljanske lycealne biblioteke. j Z radostjo pozdravljamo to imenovanje, ker s j tern se zopet v domovino vrne moz, ki je moral i vsled cudnih naklflpov nasprotne mu stranke po j daljnem svetu toliko trp.ti.                                   I
In Je ga tndi bodemo v bodoce pogreSali pri I drzavneiu zakoniku, kjer je bil kontrolni redak-tor, (v poslednjem casu je g. Cigaleta popolnoma j namestoval), vendar ga raji vidmo tarn, kju* i je on prav za prav doma, to je: pri vednosti j in poeziji, kjer bodo tudi gotovo slovenstvu vec ! karistil. la t ta namen ma zaklieemo tudi mi I Goricani: .Dobro dosel v Ljubljana"                   j
<„VlP»>«ki Sokoi") napravi due 8. septem- j bra veseli'co s progvamom: 1) tombola; 2) dekla- j mncija; 3) igra: nstarost slabost;" 4) pies.           i
<l»jroce«ij« n* «v. ttoro)  dne 2. septem- < bra, je  bila v resnici   velikanska.   Prevzviseni j knezo-nadsftof in nekoliko dnhovnikov so se pe- | Ijali ze predvecer procesije na sv. Goro,  kjer se je ze isto noc zbralo biizo 10.000 Ijudi.   V Gorici je pa vso mergolelo Ijudi,   po Travniku in drugod po mestnem tlaku so lezali in prepevali celo nod.   Ob tieh zjutraj so se 2e zaceli uvrS-cati pred Katarinijem in se pred 4 nro se je uz-dignila procesija iz Gorice, ob enem  pa tudi iz Solkana, kjer je bilo tudi mnogo zbranega Ijud-stva se svojimi duhovniki.   Sicer je Slo §e prav mnogo ljudi pred procesijo na sv.   Goro.   Ko so se pridruzile glavni procesiji tndi one, katere so , prisle od grgarske strani in je bila cela zdruze-na, segnila je od korita nad Solkanom do cerkve | na sv. Gori, to je dobre   1 '/4 ure hoda.   Toda I romarji nijso hodili po dva ali po stirje skupaj, | ampak zagrnili so vso  cesto.   Skoraj vsaka ob-cina je imela svoje znamenje, kriz ali zastavo, in I enega ali vec duhovnikov na celu,   in porsod so peli hnadn, tu litanije, tam svete pesmi lc posa-meznakerdelasomolilarozenkranc. Furlanija je bila neprimernoobilozastopana. Tudikat drustvotrzas-je poslal svojo deputacijo se  zastavo,   katero je konosii nekgospod v bekh rokovicah. Ob straneh | ceste so pa beraci, mnogo jihjo bilo prav ostud-nih, nadlegovali,   cemur bi se bilo   moralo po f vsakem nacinn v okom priti.                                j
Ta procesija je obsegala po  na§em   mnenji vsaj 20 do 25 tisoc romarjev.   Malo pred 10 uro I je bil se le zadnji konec pri   cerkvi.   Od banal- j ske strani je prisla tudi precej   vebka procesija, j tako da §tejemo lehko vseh deleznikov nad 40.000, kar je gotovo v sedanjik  easih ogromno stevilo, Duhovnikov je bilo okoli 150. Se ve, da nij imela t tolika mno2ica prostoia na sv. Gori, marvee" se je moralo ljudstvo proti,   kakor je dobajalo vracati | iz svetisca na dom.                                              I
Na sv. Gori pa se je vse trio   in nij   cuda, fie je marsikaterega obbajala tezava, kajti gnjeca, soparni   zrak -in nevsecne   vonjave gotovo  iiijso ugajale posebno bolj slabotnim ljudem.   Toda ne- I sreca se nij zgodila nobena in slovesnost se je vr&Ia, kolikor mogoce, redno in tako se je tudi | konfola.   Vreme je bilo krasno,  in, kar mora I ysakdo potrditi, je bil tako velikan3ki shod prav I izvrstno arsriziran.   Ker nam  danes   smanjkuje prostora, spregovorimo   morda prihodujic §e kaj o tej zanimivi procesiji.                                        \
(Marodnl pies v SoBkanu) V nedeljo ?5. av-gasta smo imeli priliko se prepridati, da solkans-ki fentje ne diemajo, temvec kazejo pri vsaki pri-loznosti, da se narodne fiutijo   Napravili so nam- ! red pies, kakor navadno o §t. Itoku, a letos po- | sebno okusno; vhod je bil okindan z brslienovimi venci, z narodnimi  uapisi in zastavami, ravno tako je bilo na plesi§6i. jVes pies je ime! znacaj | sloyenske veselice, bilo je prav zivo. redno fin po i domace, vdelezilo se jevse brez razlocka, mladina gosposko in kmedka. ~   Slovenska javna naz- I nanila pe Gorici soprivabilatudi mestno slovens- j
Izdavatelj in odgovorni
ko raladino, ki je med in po plesn, sebe in ob-cinstvo z vbranim petjem razveseljevala. V Mir-nem je v nedeljo pri ravno taki priliki vihrala veliku slov. zastava na plesisci.
(siovensko pisHteijiibo drnHfo> napravi doe 14. sept, svoj zbor in 15. septembra slavnost na cast Presirnu v Vrbi pri Bledn na Gorenjskem, kjer je bil nas pesnik rojen. Nadejamo se, da se jih mnogo rojakov iz Goriskega vdelezi te slav-nosti.
Na kaj moramo pri osnovi novega vinograda paziti?
Spisal S. B. H.
(Konec.)
Kakor se je vinska trta lo polagoma na se-veroo podnebje privadila, tako pocasno moremo v severnib krajih vdoraacene trte zopet na juzoo podnebje navaditj. Ako na to ne gledamo, bodo trte ali prevec v les gnale, in kakor drugo sadje zarad velike rasti malo sadu obrodile, ali, ker drobne jagode toliko vrocme prenesti Lne morejo, se na steblu posusjo.
Pri sajenjn ptujili trt torej moramo skrbett, da jitu, ako le mogoce, njihprejsno podnebje nt-pravimo, ker Je v takem boao trte naj boljsi sad dale. Trte juznih krajev je treba v gorke, pred mrzlimi vetrovi obvarovune lege saditi, trte severmh krajev pa bolj v oaoje odsolncne hgf, in posebno tarn, kjer bodo tudi dostojno mokroto imele.
Dokazalo se je to nze v mnogih krajtb ogr-skega, kjer so rensko trto nsling nasadih. Basbi je steer ta trta tiuii na Ogrskem prav dobro, ali vina aromaticuega, kakor ga na Heou iz te trte pridelujejo, Ogri niso pridelali, in sicer zato, ker so lego in zemlja rislinga pregorko in dobro dali, jagode so boii debale tu sladke po^tale, ktcro so sicer mocno in siadko vino d:tle, alt di-&xm renskega nslinga pri njem ni btlo najtt.
Pred, ko bi se vebkt vinogradi s ptojimi trta-mi nasaddi, bi bilo dobro po^amesne trte za po-skusojo nasaditi, da bi se dobrega izida ene alt druge vrste prepricali. Ker se pa taka posku-5nja od vsakega vinorejea tirjati ne more, bi bilo zeleti, da bi tudi to kmetijoke druzbe priskrbete, m posku§evalne vinograde napravile, v kterih bi ne samo ptujo ampak tudi domaCo ttte nasadile, kjer bi vhiorejci lepo priloznost imeli naravo po-samesmh trt spoznati.
Velike ceae, ktere se morejo od pleme-nitih vm dosect bodo vsakegi mikale tako vina pridelavati; alt pred, ko plemenite trte na-sadimo, treba je njih naravo dobro poznati; pri-meriti moramo lego in zemljo v kojt so popred rasle, z uaso, in vedeti moremo, koliko gorkote do pravega dozorenja grozdje potrebuje; ako tega ne spolnimo, ne smenio od piemenittb trt pleme-uitega vina pneakovati.
Zagotovijeni in prepndani, da bi bila n;*sa zemlja za'pridelke plemenitih vin vgodna, smemo take trte nasaditi, ali pri teh ne smemo na obil-nost misliti, ampak le na dobroto vina gledati. Na§i vinorejei navadno pri rezatvi tega ne opa-zujejo in trtam prevec sadonosuib mladtk paste, nevedoei, da obilnost vina dobroti skodoje in da je treba le tobko na prvo gledati, da ni zadnrj skodljivo.
Ako pa vidimo; da nusi zemlja z.i pridelo-vanje naj drazjih vm ni sposobna, mordmo take trte popustiti, in se drugib poprijeti, ktere nam z obilno3tjo toliko dajo, kar bi plemenite z dobroto vina dale. Se ve, da moremo tudi pri teh svoje meje imet;, in si posebno le take izbirati, ktere poleg obilne rodovitnosti tudi dobre vina daj->.
Da bomo pa vsako ieto ?. dobrim vinooi zagotovijeni, moramo si tuili zgoJnje utrte izbrati, ktere tudi v slabih letih dobro dozorijo, in sicer ne le zato, ker vsako, tudi car slabL grozdje. ako je prav zrelo, boljsi vino da, ko nar pleme-nitcejli nedozorjeno; ampak tudi zato, ker v le-tih, v kterih nam pozco grozdje zaostane in malo, pa kiseio viuo daje, nam zgodnje popol-noma dozori, in izvrstno vino da.
Ker navadno v siabih ietih vinska ceua po-rase in zatorej nase vino drazi prodati z imoremo, se po vecletnem raounu prepricamo, da namzgoi-nje in prav rodovittie trte vec dobidka dajo, ko pozne in menj rodovitne, ako so tudi plemenite.
Pri osnovi vinograda moremo se to skrbeti, da mocno rasceve trte na bolj pusto in suho zemljo sadimo in malo rascevo na bolj rodovitno, da prve v rastt zadrzimo indrugim pripomoremo; s tern dosozemo na obeh krajih euako rast, ktera nam obilnost in dobroto vina pospesuje.
K mocno rascevim lrtam spadajo tiste, ktere imajo mocne in dolge korenike, s kterimx si morejo 2ive2a v strokem prostoru iskafci.   Te   bodo
urednik: YIKTOR"l)OiiElilEC: .-" Tiskar; Ql"
tudi v malo rodovitni zemlji dobro rasle in obil-
no sadu dale. J        Druge, malo raSceve trte imajo tenke in kratke
korenike, ktere se dalec raziiriti ne morejo, Ako I takih trt v rodovitno zemljo ne sadimo, bodo ( slabo rasle in malo pridelka dale. | Akoravno se tudi pri nas nektere trte naj* j dejp, ktere so za na§o zemljo in podnebje prav j vgo*dne, in tudi dobre lastnosti imajo; hocein pri-I hodnic, nektere za nase kraje prav vgodne ren-i ske trte, ktere se z obilnostjo in z zgodnjim do-I zorenjem, in druge, ktere se s plemenitim vinom ! odlikujpjo, popisati.
Trgovske In kmetijske vesti.
;         Na Francoskem je letosnja letina tako dobro
: kazala, da se je v obce mislilo:   kara s 2itom; a
j i>reteceni raesec med zetvijo je zacelo de^evati, in
ker je vsled predlanske vojske pomanjkanje delal-
cev,   nijso mogli   Francozje Se o  pravem   casu
vsega 2ita spraviti, vsled 6esar je dez v juzni in
[ srednji Franciji skoro cetrti del Letve pokoncal.
•          Samo v severhi in severno-zapadni Franciji,
|  kjer je zetev kesneje zacela, bo letos taka obil-
j  nost, da spominja na 7 dobrih let v Egiptu, Iz-
.  vedenci konstatujejo, da bode vsled slabega  vre-
I  mena 0. del zetve, ce ne   popolnoma utticen, pa
j  vendar deloma po§kodovan; racuni se, da odpade
;  blizo 15 miljonov hektolitrov, ali 55railjonov po-
•  louikov raznega zita, kar pa za Francosko nij i  posebna nesreca, ^e se racuui, da bode vkljub te* |  mu fpridelala blizo 100 miljonov   hektolitrov, ali
320 miljonov polovnikov raznega zita. Francoska I p§enice ne bo dosti izvazala, ker Francozje izkljuc-I ljivo samo psenicen krub pekd in tedaj mnogo p§e-| nice rabijo; ampak izvazala bode mnogo r^i. j Angiija bode letos 10% psenice manj pridelala | kot lain.
V severni Ameriki se nadejajo dobre letine; posebno mnogo psenice. J Iz juzne Rusije prihajajo tudi prav dobre | sporo&Ia o zetvt. Jtalija je vsled porofiila raini-sterstva poljedelstva psenice in r2i prav malo pridelala; pa vendar ne bo dosti tujega zita potiv-bovala, ker se nadeja glavnega pridelka-koruze v veliki obilnosti. Kakor znano, zivi italijansko ljudstvo le od tursice in malo pozna psenicnega kruha. Vina pricakujc srednja in juzna, Italija , velikof zraven tega ima Italija Se mnogo starega vina, vsled cesar bo^c letos tega pridelka mnogo izvazala tudi v Avstrijo.
Na Poljskem je prav dobra letina. Ogrsko jep§enice §e precej pridelalo; koruze bovnekterih ok raj ill manj kot lani, v drugih zopet, innogo ve6; na sploh se - ae uvrstiti letosnja letina na Ogrskem med sreduje.
Na Goriskera bo prav dosti koruze, psenice je bilo malo, ovsa dosti in lepega, r^i §e precej; vendima bo prav slaba na Furlanskem; nekaj bolj^a na Ipavskem in v Brdih; vino je tedaj drago; erna vina se placujejo od f. 18 do 20, belaodf. 15 do 17 kvinc. Po vendimi ga bomo pa kupovali dosti boljsi kup; vina so zdaj v rokah trgovcev in bogatejSih posestnikov, kateri jih zadrzujejo.
Kakor vse kaze, bomo imeli psenico dosti boljsi kup, kakor lani; cene psenice so zdaj Setrd-ne, pa bodo padle na moc, ker na Ogrskem je prav malo vprasanja po tem artikelnn; v PeSti se dobi lepa psenica po f.6.20 do 6.50 vsakih 88 if. ta cena pa se ne mora zdrzati, ker se uze zdaj za kesnejo izrocbo po 20 do 30 soldov nu?e kupnje. V Trstu stane psenica f. 8.30 do 8.40 vsakih lll> #.; v Gorici se prodaja domaca roba t po f. 3.20 do 33 na drobno. Tur§ice je v Trstu I strasno dosti nakopicene, nekda dez Vjs milijon polonikov; prodaja gre teJavno: kupi se v Trstu ! po f, 4.40 do 50 llii U. prav dobre robe, v Go-j rici po f. l.tJO do 70 slabo, po f. 1.80 prav dobro robo. V kratkem jo dobimo se ceneje. Ka-dar bo enkrat letina dovrsena, bomoturiico po f. 1.30 polovnik in na debelo po f. 3.20 do 30 star (3 polovnike) kupovali, tako dobro kaze letos ta artikelj. VStracici so moko podraiili za 20oziro-ma 30 soldov pri nekterih numerah. Danes stane Au«zug f. 14.50, N.ro II f. 1330, III f. 11. -, IV f. 10, V f. 830, VI f. 6.50, otrobi drobni f. 2.80. debeli f. 230. Opominjamo pa na§e trgov-ce, da se previdijo zmoko le za proti, ker y kratkem morajo cene zopet pasti.
¦<li«niCA uredaiStva.
Zaiad pomanjkaaja prostora in ker so tiakavji z tic-lorn preoblozeni, nij bilo mogoce tiskati priloge, zarad iesar Je zaostalo innogo dopisov in tudi navaden dopis h Gorice in sestavek „Slovenske inpanije." C. gg. dopisniki naj nam ne zamerijo. Nekterim reklamantont i Doposljemo In vse popravimco.
Oosp. P. K. v. S Zahvalinjemo se Vam za noslano ; obljabljeno nam bo dobro doslo.
PATERNOLLI t gorici.