NOVI RODOVI
Dolge mesece že čutimo, đa se nekaj dogaja z mladini ljudmi na Vzhodu in na Zapadu. Toda vzroki tega mladega nemira niso na obeh straneh isti, enako ne motivi, pa čeprav gre tu in tam za upor pro= ti redu, v katerem so bili mladi rodovi rojeni. Na Zapadu: v glav = nem udobje, v katerem mladina ni bila vzgojena za žrtev in odpoved, ampak često, sita vsega, iz dolgočasja zapada v cinizem, od koder ni dolg korak v razbijanje vsega,kar pride pod roko. Na Vzhodu: razo = .čaranje nad pustim, pr is il j enim družbenim sistemom, ki hoče mladi gje neraciji vbiti v glavo polresnice in trobi dan za dnem isto pesem. Eni kot drugi se torej upirajo prisilnemu jopiču bodisi ideologije bodisi politike, ki aM >njihove osebnosti v brezrazredni, a vendarvi soko privilegirani družbi ne priznava, ali pa v zmaterializiranem svetu ne vodi računa o njihovih dušah.
Na eni strani upor proti sistemu,ki je tudi Svobodo podredil jL deologiji, a na drugi strani upor proti redu, ki Svobode ni podre = dil tistim moralnim vrednotam, brez katerih se niso rušile samo ide ologije privilegija in sistemi sile,ampak so izumirali tudi narodi" in propadale civilizacije in kulture.
To dvoje morda predstavlja podobo skrajnosti in gotovo so med njima še rodovi, ki jih označuje večji ali manjši idealizem,pa tudi večji ali manjši oportunizem. Toda v glavnem ti novi rodovi več ne Prisegajo na programe svojih očetov, v glavnem tem rodovom stare vgj ne,revolucije in_ideologij e niso zanimive, vsaj ne v taki obliki, v kakršni so jim bile slednje predložene. Novi rodovi zdaj predvsem zahtevajo od lastnih očetov, da si sami najprej izprašajo svojo v®t. In da humanizirajo svoja dela.
Mislimo,da bo treba v luči teh ugotovitev opazovati bodoči ra= zvoj v domovini. Drugo' vprašanje pa je, v koliko lahko kot celota, razdvojena in često korakajoča za časom, vplivamo nanj.
SLOVENSKI EMIGRANTI
Na dvoje bi radi opozorili ob anketi o problemih našega dLzäe = Ijenskega obstoja, ki jo je izvedlo uredništvo "Zbornika Svobodne Slovenije" (gl.poročilo v marčnem in današnjem KT.)
Čeprav je slovenska emigrantska skupnost najštevilnejša v Ar = 'gentini, odkoder je bilo objavljenih tudi največ dopisov, je vendar njihov splošni zaključek najmanj merodajen za slovenske emigracije Povsod drugod. Tam, kjer so ljudje tako raztreseni kot smo npr. tu v Angliji, ali pa kjer za slovenske fante ni bilo na razpolago slo= venskih deklet,da.bi jih poženili (spet v Angliji,)ali pa,kjer spo= °etka ni bilo takih delovnih ali ekonomskih pogojev kot drugod, so Problemi popolnoma drugačni. Zato ima prav p.Ambrožič,da ne gre dol jf.nosti emigrantov nategovati na eno kopito. V zvezi s tem bi bilo ” ( tudi iz Argentine) zanimivo čuti mnenje navadnega človeka, s kakš ^imi vprašanji in težavami se mora boriti v svojem življenju. V an= ketije sodelovalo sorazmerno preveč inteligentov, ki so poleg tega .vidno še vsi ekonomsko kolikor toliko dobro stoječi.
Drugi problem predstavlja "tistih trideset univerzitetnih pro= fesorjev" v S ev.-Ameriki, ki da so za slovenstvo izgubljeni, kot se Šesto nuje v polemikah. (Irelevantno je,Se jih je toSno trideset.) OSividno je, da nima nihče pregleda nad njihovim politično^kultur * nim delom, ker pač večina ni nikjer organizirana. S tem seveda n i rečeno, da v svojih poklicih in na svojih položajih ničesar ne sto= .rijo za slovensko stvar. To je vsekakor, zadeva njihove vesti in ne stvar legitimacije političnih ali kulturnih organizacij. Toda ko smo že pri tern, velja postaviti vprašanje, zakaj so ti ljudje,ki bi po= vezani brez dvoma lahko več in sistematično koristili stvari sloven ske svobode in slovenske besede, raje ostali samorastniki.
Po odgovor je treba iti vsaj petnajst let nazaj, ko so bili ti (in drugi) ljudje pripravljeni na delo in žrtve, če ne bi tedaj pre vladale metode monopolizacije političnega in kulturnega vodstva, ki so - žal - še vedno v vel javi. (Poslednji tak primer je Zveza proti= komunističnih borcev.)
Mi smo na tem mestu in drugod tedaj rotili, da potrebujemo za narodno stvar slehernega delavoljnega slovenskega demokrata in da ne sme biti nihče izločen od sodelovanja in soodločanja. Opozar= •jali smo, da bo emigracija dolga in da bo vedno manj delavcev; da b_o do prišli časi, ko boste z lučjo pri belem dnevu iskali delavcev in jih celo vabili k soodločanju, a zagrenjenih Slovencev niti s konj= sko vprego ne boste mogli premakniti. Zdaj se počasi kažejo sadovi tiste nesrečno politike, ko vsepovsod manjka delavcev, mladi rodovi pa nam uhajajo kot tisti koklji piščeta.
SVOBODNA SLOVENIJA v Argentini je opravila hvalevredno delo,ko .je objavila prej omenjeno anketo. Ali pa je tudi sposobna nadaljne ga koraka in pokazati, kako bi bilo mogoče doseči "slovensko obče = stvo", po katerem talco upravičeno vpije z Dunaja mladi Lev Detela!?
NADŠKOF POGAČNIK
Ljubljanska nadškofija je dobila novega nadpastirja,prevzviše= nega gospoda dr.Jožeta Pogačnika. Z njegovim imenovanjem, ki se je zavlačevalo dobrih osem mesecev, je bila končana negotovost,kdo naj bi nasledil pokojnega nadškofa Vovka.
Nekajkrat smo objavili poročila o težavah tega imenovanja, te= žavah,ki jih je bilo očividno treba premostiti tako pri delu sloven sko duhovščine kot verjetno tudi pri jugoslovanskih oblasteh. Mne = nja o novem nadškofu so različna in nekateri glasovi iz obeh sloven skih Amerilc so porazni. Vendar pa ti niso merodajni, kajti doma žl vijo v posebnih razmerah, ki jih naša emigracija redko upošteva, in nazadnje je sam nadškof V0vk izbral dr.Pogačnika za svojega pomoč = nika. Zdaj ko je negotovost končana in je papež Pavel postavil naši staroslavni Ljubljani za nadškofa dr.Pogačnika, ta gotovo ne zaslu= ži našo grajo in sumničenja, ampak mnogo več razumevanja in pred -vsem - molitve.
UREDNIŠTVO
Politično ‘neodvisni KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda", združenje svobodnih in demokratičnih Sloven= cev. Njeno mnenje predstavljajo samo tisti članki, ki so podpisani od izvršnega odbora. List ureja Dušan Pleničar, 76 Graeme Rd, ENPEELD Middx. (Telefon:ENPield 5097.) Uprava: BM/TRIGLAV, LONDON U.C.l.
NAROČNINA: Anglija Pl-4-0; Sev.Amerika ^ 3.50 (letalsko: ^ 7.00);Ar gentina 300 pezov (letalsko 700 pezov) ; Avstralija LA 1-10-0 (^letaT sko LA 3-0-0);Francija 12 Pr; Nemčija 13 DM; Avstrija 40 SohjSved = ska 15 kron; Finska 10 mark;-Italija 2000 lir - na leto.
Od našega rimskega dopisnika:
JUGOSLAVIJA IN ITALIJA
ter "APERTURA X SINISTRA"
Ko se je po končani drugi svetovni vojni Italija nahajala v kaosu na ruševinah fašizma, ji je vrnil demokratski red staroavstrijski italijanski politik De Gasperi, ki se je za časa vojne skrival v Vatikanu, De Gasperi, katoliški politik že v stari Avstriji, se je takoj postopil reorganizaci= je nekdanje italijanske katoliške stranke "Partito Popolare11, katere usta novitelj je bil don Sturzo. Ta je bil takrat že precej star in ni mogel več s potrebnim elanom prevzeti takega posla, čeprav so bili njegovi na = sveti še vedno zelo dragoceni. De Gasperi si je ustvaril Ugled in avtori= teto in posrečilo se mu je ustvariti "Democrazia Cristiana’1, katoliško stranko velikega formata kakršne ni imela v Evropi nobena druga država.ICo munistom pod vodstvom Togliattija, ki so bili takrat v vladi, je kaj kma= l.u dal vedeti, da totalitarnih strank ni mogoče imeti v demokratskih vla= dah. Pri volitvah 1.1948 je doživel velik triumf, ko je krščansko demokrat^ ska stranka zmagala proti združeni levici, ki je imela mnogo izgledov, da dobi relativno večino in postane tako najmočnejša strankarska formacija v državi. Zmaga je De Gasperiju omogočila, da je mnogo let vodil vlado bodji si samo s krščanskimi demokrati ali pa še s kakšno manjšo demokratsko stran ko. Njegova avtoriteta je bila zelo velika in je krščansko demokratska stranica bila prav tako homogena in disciplinirana kot komunistična štren ka. Toda Z njegovo smrtjo se je položaj kaj kmalu izpremenil. De Gasperi ni imel naslednika, ki bi mogel dati krščanski demokraciji homogenost, ki jo je stranka imela doslej. Frakcije v stranki, ki so sicer obstojale že preje, so postale vidnejše pod svojimi voditelji, toda nobeden izmed njih ni bil tako močan, da bi mogel prevzeti vodstvo stranke po zgledu De Ga = sperija. Kljub velikemu številu krščansko demokratskih politikov, ni nobe ne osebnosti, ki bi se mogla vsaj deloma meriti z De Gasperijem,
Za časa De Gasperijeve vlade je bila komunistična nevarnost v Itali= ji vedno latentna. Živel je še Stalin, ki je užival pri italijanskih mno= žicah ugled in spoštovanje svetnika in ničesar ni moglo omajati tega ča = ščenja, čeravno se je že pred njegovo smrtjo govorilo in pisalo o njego = vih ogabnih zločinih (toda tem poročilom ljudje niso hoteli verjeti). Ita lijanske množice so bile prepričane, da bo Italija postala s pomočjo Sta= lina prej ko slej komunistična država, kar je potrdilo tudi zadržanje šte vilnih koristnih budal med italijanskimi industrijci, ki so ogromno prisjp vali za fonde komunistične partije, misleč da si bodo s tem zäsigurali bla gohotno postopanje v slučaju revolucije. Teh tudi vzgledi iz drugih komu= nističnih držav, kjer so ravno takšne koristne budale visele med prvimi no. drevesih, ko je prišlo do revolucije, niso spametovali. Med italijanskimi množicami je vladala ob Stalinovi smrti velika žalost. Po ulicah so bili postavljeni oltarji s Stalinovo sliko, s svečami in rožami ob strani - p_o dobno kot v cerkvah - a pred njimi so stale množice v jjobožnem molku.Pre= mikanje njihovih ustnic je potrjevalo, da so resnično molile za dušo veli. kega pokojnika.
Stalinova smrt je v nekem oziru koristila krščansko demokratski stran ki, a v nekem oziru ji je tudi škodovala. Koristila ji je v toliko, da je komunistični svet bil naenkrat brez prave glave in da je bilo zato vse upa nje, ki je bilo stavljeno na Stalina, več ali manj izgubljeno. Krščansko demokratska stranka se ni več čutila ogrožene od komunizma. Ko pa je pri= šlo še do usodnega odkrivanja Stalinovih zločinov tudi z najbolj kompetent nega mesta, to je s strani vodstva mednarodnega komunizma samega, je bif to velik udarec za komunistične milijone, ki so že imeli takorekoč fiksi= rano uro - !iora X'! - ko bodo prevzeli oblast v Italiji.
Krščansko demoleratska stranka si je zato oddahnila, toda vzeti je m_o rala na znanje tudi slabe strani tega dogodka, ko se je izkazalo, da so številni volilci v Italiji dali glasove demokristijanom samo zato, ker so videli v tej stranki edino zaščito pred grozečo komunistično revolucijo v Italiji. Pri volitvah, ki so se vršile po Stalinovi smrti, se je izkazalo, da je krščansko demokratska stranka sicer še ostala relativno najmočnejša stranka, a da so številni volilci odpadli in da so dali svoje glasove drii gim demokratskim strankam, predvsem liberalcem. Medtem ko so vsi pričako= vali, da bodo odkritja Hruščova škodovala komunistični stranki, predvsem
pri volitvah, se je pokazalo nasprotno - komunistična stranka se je še bolj ojačala in je pri zadnjih volitvah dobila kar milijon glasov več, medtem ko so glasovi za krščanske demokrate začeli padati.. Ge je torej s ßtalino vo smrtjo odpadla nevarnost neposredne komunistične revolucije, je komuni stična nevarnost kot taka še vedno ostala in to sedaj v drugi bolj konkret ni obliki.
Dejstvo, da so bili ves čas. po letu 19^5 levičarski socialisti v naj_ ožji zvezi z italijansko komunistično stranko (skupni delavski sindikati, skupne finance, sedeži strankarskih, pisarn v istih poslopjih itd.) in da je število volilcev posebno pri komunistični stranki začelo nevarno nara= ščati, je zaskrbelo vsakega demokratskega politika: kaj se bo zgodilo ne= kega lepega dne, če dobij o.povezani komunisti in socialisti - pri svobod= nih volitvah - večino po demokratskih načelih in s tem tudi pravico na vla do? Številčna razlika se je manjšala od volitev do volitev in takšni za = ključki so postajali vedno bolj upravičeni. Krščanski demokrati, pa tudi zainteresirani krogi na.Zapadu, so to nevarnost takoj uvideli. Bilo je na dlani, da je treba nekaj storiti, sicer bo prišlo do neljubih presenečenj. Merodajni krogi so smatrali, da je edini izhod v razširitvi demokratske fronte v Italiji, kar pa je bilo mogoče le, če bi pridobili socialiste, a predvsem njihovega voditelja Nennija, za sodelovanje v vladi.
SPORAZUM Z WENNIJEM
Sedaj ni važno, v koliko je Nenni sam v tem oziru storil potrebne za ključke in v koliko so bili vplivi z različnih strani tako močni, da se je odločil, da s sebi zvestimi pristaši v stranki razširi demokratsko fronto in zapusti komunistično totalitarno sfero. Mogoče je nanj vplivala tudi u= soda socialističnih strank v komunističnih državah, kjer so bili sociali= sti dobrodošli pomagači komunistov, dokler niso ti prišli na oblast. En = krat na :oblasti, so komunisti na lep ali grd način uničili socialistične stranke in likvidirali njihove voditelje. Zato.bi tudi Nenni pri Togliat= tiju igral bolj majhno vlogo, če bi ta prišel na oblast v Italiji, negle= de na to, da bi v tem slučaju tudi 'demokratske sile gledale na položaj vse preje kot s prekrižanimi rokami. Zato je smatral, da je bolje izkoristiti zadrego krščanskih demokratov in stopiti z njimi v pogajanja, pri čemer je imel izgled, da bo,v slučaju sporazuma, skupno s krščanskimi demokrati re zal vladni kruh, medtem, ko bi pri komunistih pobiral kvečjemu drobtinice, ki bi padle z bogato obložene komunistične mize - in še to najbrže samo na začetku.
Pogajanja s krščanskimi demokrati so bila uspešna in Nenni se ni zmo til. Ze za pomoč, ki jo je obljubil prejšnji krščansko-demokratski Fanfa= nijevi vladi, s tem da jo je podpiral ''od zunaj", je dobil lep predujem s podržavijenjem elektrike, ko je na stotine električnih central postalo pre ko noči državna last. Nenni je triumfiral in delno potolažil neverneže v svoji stranki, češ, poglejte kaj sem dobil, ko še nisem v vladi, a kaj še le b'om, ko bom vstopil vanjo.
Krivdo za velik napredek, ki so ga doživeli komunisti pri zadnjih vo litvah (milijon glasov več), so krščanski demokrati pripisovali v veliki meri šefu vlade Fanfaniju, ki je zaradi tega izgubil zaupanje stranke,Nje_ gov naslednik je postal Aldo Moro, ki se je dokončno dogovoril s sociali= sti. Nenni je postal podpredsednik vlade. Zaradi tega koraka je Nenni iz= gubil zaupanje dela stranke in okoli 30 v,karistov" (imenovani tako, ker so jih komunisti smatrali kot oklepnike, ki bodo marširali v prvi liniji, ko bo sprožena revolucija) se je odcepilo od socialistične stranke ter usta= novilo novo stranko "Italijansko socialistično stranko proletarske enotno= sti",
S tem se Nenni še vedno ni znebil vseh komunističnih sopotnikov v svo ji stranki. Nekaj jih je še vedno ostalo in ti tvorijo nekako zvezo do ko munistov in odcepljenih "karistov". Najnevarnejši je Lombardi, zelo vidna osebnost v Nennijevi okolici, ki je javno izjavil, da je šel z Nennijem samo zaradi tega, da bi preprečil, da bi "kapitalizem in neokapitalizem" rešila socialne probleme, kar bi se utegnilo po njegovem mnenju zgoditi v teku naslednjih petih let. Lombardi hoče to preprečiti, ker želi, da bi socialisti uredili vse socialne probleme na svoj način. Zavzema se za po= državljenje vseh večjih po’djetij in je bil najbolj glasen pri podržavljen nju elektrike. To podržavljanje pa se je mimogrede povedano izkazalo za
zgrešeno. Komaj je država prevzela centrale, so jo že nameščenci prisili= li, da jim je zvišala plače, sicer bi .stavkali. Proračun nove državne u = stanove se je čez noč povišal za 50 milijard lir. Cene elektrike pa niso marali zvišati, ker jih je bilo sram,
V svojem sporazumu s socialisti so krščanski demokrati predvsem zah= tevali, da se socialisti ločijo od komunistov, kar pa so socialisti sto= rili le z dvoumnimi obljubami in izgovori. Socialisti še nadalje sodelujje jo s komunisti v delavskih organizacijah in pri občinskih in pokrajinskih volitvah, Zaradi tega je mnogo kritike in prepira, Ilova vlada, ki jo tvo= rijo štiri stranke - krščansko demokratska, socialistična, socialdemokrat, ska in republikanska - ima solidno večino. Toda vstop socialistov v vlado je imel kaj kmalu za posledico poplavo predlogov za nove socialne in dru= ge reforme, kar je povzročilo preplah v gospodarskih krogih. Milijarde ka pitala so šle iz dežele; vsled povečanega uvoza hrane in drugih potrošnik dobrin na zahtevo socialistov je plačilna bilanca v kratkem postala viso= ko pasivna; a ljudje so dvigali svoje prihranke in jih trošili, ker so pred videvali inflacijo; itd. Da bi zaščitila valuto, je bila vlada prisiljena izdati tukoimenovane protikonjunkturalne ukr-epe,	ki so zadeli posebno	tr=
govske kroge. 'Povsod so	zvonili alarm. Seveda	se	je pri tem tudi malo	pre
tiravalo, toda vlada je	morala nekaj storiti,	da	zagotovi liri njen tečaj.
Predsednik države se je	zato podal v Ameriko,	da	izprosi pomoč, ki jo	je
tudi dobil. Predsednik Italijanske Narodne Banke Carli je te dni podpisal več sporazumov za kredite v višini ene milijarde dolarjev, več ali manj. Tako so v naglici zamašili luknjo v boku ladje, v katero je že pričela dre_ ti voda. Sedaj zavisi v veliki meri od socialistov,in v ozadju od komuni= stičnih sindikatov, če bo pri njih prevladoval takozvani nbuon senso”.
Kot vidimo, je takozvana "apertura a sinistra11 (otvoritev na Levo)že v samem početku ustvarila burne in vzemirljive okoliščine. Vse kar se je doslej zgodilo v okviru takozvane "aperture a sinistra’1', je delo vrhov p.o sarneznih strank. Volilci, oziroma narod, pri tem še ni imel nobene besede, ker še ni bilo volitev. Zato je vprašanje, kako bodo pri prihodnjih voli= tvah reagirali na vse to volilci. Ce je Nennijev korak naletel na odobra= vanje tudi pri delavskih masah, potem bo Nenni v smislu takozvanega "buon sensa" pri prihodnjih volitvah pridobil mnogo glasov. Ce pa se to ne zgo= di in ostane pri stari tendenci volilnih mas, da bodo namreč, krščanski de. mokrati še naprej nazadovali, Nenni ostal pri starih številkah, komunisti pa napredovali za kak milijon kot zadnjič, potem bo položaj postal zelo zapleten. Če bi se poskušalo namesto stare '’aperture” na levo s kako naper turo”, na desno, bi komunisti nedvomno podvzeli revolucionarne akcije, ker imajo ulico popolnoma v svojih rokah. Že sedaj smo videli, do česa lahko pride, če komunisti nahujskajo svojat, katere sovraštvo nima meje. Edini izhod je streljati, da se znova vzpostavita red in mir,
NOVA TAKTIKA KPI
Ta kratek pregled položaja, ki še zdaleka ne da povsem jasne slike o položaju, vsled ”aperture a sinistra”, je potreben, ko se dotaknemo vpraša nja odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Post tot discrimina rerum je Ti to prišel do tega, da ima danes najboljše odnošaje baš z Italijo. S prav.i mi moskovskimi sateliti okrog sebe kot z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo ima korektne odnose, ki pa tudi po spravi z Moskvo niso postali kaj poseb. no prisrčni. Mirno lahko rečemo, da ima Tito boljše zveze z levičarji v nesatelitskih državah. Odnošaji z avstrijskimi socialisti recimo niso sla. bi. Toda vse te odnošaje prekašajo odnosi med Titom in italijansko socia= listično in komunistično stranko, ki so zares intimni. Ne mine dan, da ne bi prišel kak jugoslovanski komunist v goste k Italijanom, a kak. italijan ski socialist ali komunist k Titu. Res je sicer, da se je Togliatti leta 19^8 pridružil Stalinovi anatemi napram Titu, toda to bolj iz servilnosti do Stalina in iz strahu pred njegovo vsemogočno daleč segajočo maščevalno roko. V srcu je dal Titu prav in italijanski komunisti se niso potom svo= je centrale v Rimu nikdar tako daleč eksponirali v psovanju Tita kot so to storile druge komunistične stranke. Da bi zadostili Moskvi, so poverili to nalogo komunistični stranki v Trstu, kjer je njen voditelj Vidali tako neumorno blatil Tita, da mu je to že prešlo v navado, pa ni prenehal niti po Stalinovi smrti, vse dokler ni Togliatti začel z vztrajno akcijo za pc>. miritev med Moskvo in Titom. Zaradi te sprave je moral obmolkniti tudi Vi dali, ki je dobil ukaz, da se poda v Ljubljano in prosi odpuščanja.Toglfit
ti je bil te sprave zelo vesel, ker je dobil s tem v Titu tovariša za svjo je stare namene, davda italijanskemu komunizmu svojo posebno pot, nekaj po dobnega titovstvu. Le let'a i960, ko je 8l komunističnih strank v Bukarešti obsodilo dogmatike in revizioniste in je bil Tito označen v resoluciji z ne baš lepimi izrazi za revizionista, so Italijani nastooili proti temu ±1 zahtevali, da se izrazoslovje omili. Togliatti zato ve, da bo Tito vedno njegov zagovornik v Moskvi, če bo italijanska komunistična partija šla sv£ jo pot. Izolacija KRI, posebno' sedaj ko je dovčerajšnji zaveznik Nenni o_d padel, j*e prisilila Togliattija, da še bolj razmisli o tej novi poti.
Tako je v zadnjem času začela italijanska komunistična partija nasto= pati s popolnoma novim političnim žargonom, kjer se zmeraj ponavljajo iste fraze kot ''posebna pot italijanskega komunizma k socializmu1', "spoštovanje ustave", "priznanje večpartijskega političnega življenja", "svoboda v umet_ nosti in literaturi", "potreba razgovorov s katoliki" itd. Kratkomalo, ko= munistična stranka ju začela z dobro premišljeno akcijo, ki naj da vsestran sko podporo Togliattijevi tezi (ki jo on skoraj dnevno servira italijanski javnosti), da je namreč v Italiji mogoča še ena "apertura a sinistra" -skupaj s komunisti. Zato dežujejo izjave komunističnih veljakov, ki skuša= jo s spretno dialektiko dokazati, da so komunisti že nastopili svojo poseb_ no italijansko pot k socializmu, ki se ne zgleduje več po moskovskih she = mah in ki je zato sprejemljiva za vsakega demokrata.
TITOVI IZRAZI PRIJATELJSTVA
Za vse te dobro premišljene uspavalne akcije potrebujejo italijanski komunisti Titovo podporo. Zato je bil Togliatti pred kratkim pri Titu,s ka terim sta pregledala Togliattijeve načrte za "hladen" prevzem oblasti v 1= taliji, Togliatti raki Titov vpliv na Nennijeve socialiste, da se ne bipre več oddaljili od komunistične stranke, ker Togliatti še vedno računa,da bi socialisti v ugodnem trenutku stopili na njegovo stran. Ta ugoden trenutek bi nastopil, če bi se ponovilo to, kar se je zgodilo pri zadnjih volitvah, da bi namreč krščanski demokrati ponovno nazadovali, socialisti,ostali pri starem, a komunisti napredovali za kak milijon glasov, več ali manj.
Tito ni prijateljsko povezan samo z italijansko komunistično partijo, ampak tudi z Nennijevo socialistično stranko. Pri tej uživa posebno velik ugled. Simpatije gredo preko Primorske, kjer je Tito po razpustu svoje po= litične formacije dal nalog svojim pristašem, da naj vstopijo bodisi v it_a lijansko socialistično bodisi v italijansko komunistično stranko. Večina Titovnh pristašev se je sicer pridružila Nennijevim socialistom, toda obe stranki sta enako povezani s Titovo komunistično zvezo. Ndbena tajnost ni, da je Tito na Stalinov ukaz, dokler je bil še pri njem v milosti, močno fi nanciral italijanske komuniste. Isto trdi danes tuje časopisje glede socia listov. Ti so sicer plaho zanikali, da bi to bilo res, toda značilno je,da je baš v času, ko se je govorilo o teh podporah, socialistična stranka v tržaškem občinskem svetu dala izjavo, s katero priporoča spoštovanje slo= venske manjšine. Izjava sicer nima nobene praktične vrednosti, toda vzbudjL la je občutek, da je to neke vrste oddolžitev za Titove številčno visoke usluge.
Po drugi strani pa ima Tito že dalj časa velik interes, da vzdržuje z Italijo najboljše odnose, posebno odkar mu je obrnila hrbet zahodna Nemčija zaradi priznanja vzhodne Nemčije in nima več nikogar, ki bi mu tako ve= likodušno dajal kreditov. Pri Italiji je naletel na polno razumevanje in je sedaj že nekaj let deležen njenih kreditov pri raznih nakupih in inve = sticijah, posebno v petrolejski stroki. S prisrčnimi odnošaji z italijan = sko socialistično in komunistično stranko pa si je še povečal število zag_o vornikov in priprošnikov v Italiji.
Mirno lahko rečemo, da ni bilo med Jugoslavijo in Italijo še nikdar tako dobrih odnošajev kot obstojajo danes in ki prekašajo celo odnose z drugimi sosedi. Zaradi tega gre Tito italijanski manjšini v Jugoslaviji z_e lo na roke. Že od zdavnaj vlada dvojezičnost, ki jo recimo Italijani kljub pogodbi odrekajo slovenski manjšini. V Kopru bodo sezidali italijansko gin nazijo za vsega 17 italijanskih dijakov in osemletko za 127 učencev. Na vsakega pripadnika italijanske manjšine odpade povprečno 20.000 dinarjev na leto v kulturne namene (in pri tem niso vštete šole). Vsi ti Titovi iz_ razi prijateljstva pa ne najdejo odmeva v Trstu in Gorici, kjer imajo še vedno"besedo fašistični dinamitardi in njihovi zaščitniki^pri oblasteh,ki jih nikdar ne odkrijejo. Enako na tržaški univerzi slovenščina še vedno ni
v časti.	.... •
V kratkem bo prišel na obisk k Titu predsednik italijanske vlade Mb=' ro. V teku so že predhodne propagandne akcije, ki povdarjajo dobre odnose med obema državama. Kako bo Tito ta obisk vrnil, zaenkrat še ni.poznano, ker y Rim ne more. zar^adi neporavnanih računov s papežem. Govorijo'pa, da , bi bil izhod morda, v tern, 'da pride Tito. v Benetke, ki so poznane po svo= jih randevujih med zaljubljenci. Pp .drugi strani pa bo. mogoče le prišel -v v.- Rim,- ,lcer; se. .pahajajo večletna''pogajanja med Titom in Vatikanom pred’za ključkom, Vatikan šicep. .vztraja nä svojih .pravicah’,, toda Tit ovci ne bi ra .. di-popustili preveč, da.'ne bi izgubili svo jega ateističnega obraza’,’’ Zato • so pri pogajanjih zel.b trdi, da,, celo nesramni. A če bo prišlo do s porazu ’ ma, bo Tito prišel v.Rim,in .seveda tudi na obisk k 'papežu.
Želeti, pa bi bilo, d‘ä bi Vši ti obiski in sporazftmi služili manj utr '
. ditvi nedemokratičnega totalitarističnega režima in bolj resničnemu in koič. . novel javnemu sožitju dveh narodov, ...ki $ta živela' tako dolgo v sovraštvu za radi pomanrjkari'j.a. ražumevanja ih poznavanja;.
. ' '	'	.	"	" '	Dr. M.V.
■ t 1	=	■ .:;rv
Om.C«'.Ivitrrp;: I.'.: .	- -s	■	r
S LOV EN SKE PERSPEKTIVE :
•	-Prve dni aprila .so- imeli komunisti občine, Ljubljana-. Cent er. svojo' .konferenco, na katpri’je govorila tudi Vida TOMŠIČ.Smatramo,da so bila njena izvajanja glede
, ljubljanske revije "Perspektive"':zanimiva,.;pa jih zato- v naslednjem objavljaniö :’
■ : . - : ; ’’ ’
' Rečeno je, bilo,da gre pri. reviji ..PERSPEKTIVE za pojav posebne vrste. Preke (določenih družbenih .problemov razkriva ta previja ambicij e,ki presegajo reševanje
•	konkretnih vprašanj in se razraščajo v destruktivno,defetistično kritiko našega družbenega sistema, razkrivajo čudno, zmes anarhizma,kontrarevolucije ifl birokratizma obenem . Čeprav so tudi pojavi take vrste v nekem smislu pogoj eni,ne bi mo-
'gli dobiti■sedanjih dimenzij,če bi komunisti bili aktivnejši»in predvsem, če bi idejno 'poglabljali probleme naše sodobnosti. Za kakšne konkretne probleme skušaj* te PERSPEKTIVE vezati svojo akcijo? Vprašanje ekonomskega' položaja študentov, sezonskih delavcev,položaj individualnega kmeta,poleg.ideje o vodeči vlogi inteligence in -.družbeno avantgardni vlogi • študentov. - to'nekako tvori’družbeno - osnovo njihove akcije.' Tomšičeva j e nadalje priznala,da.obstojajo težbve npr.s sezonskimi delavci (njihova nekvalificirana delovna sila),z življenjskimi pogoji študen -tov,da ni rešeno družbeno vprašanje kmečkega prebivalstva v razvoju vasi itd.Toda PERSPEKTIVE gradijo na teh osnovah politiko napada na obstoječi družbeni sistem ne pa le na napakč in zamudb pri reševanju teh žadey..\.-Dalje sekundirajo ..nezado -voljnežem na kulturno-prosvetnem področju,to je tistim,ki so ostali ob naših reformnih prizadevanjih in ob razvijanju komunalnega sistema nekoliko dezorientira-ni in tu in tam tudi prizadeti,kar zadeva materialno osnovo haše kulture in prosvete- 0 naši kulturi in prosveti bi rekla samo to,da je kljub napredku resnično • relativno, zaostajala zato,ker so se. druge veje širile mogočneje ne samo po planu . ampak tudi preko vseh planov. Toda, ali je Vse’to dokaz,:da moramo potem bdbt*piti ... v nekaterih načelno. bistvenih vprašanjih nälegä-sistema? Kajti’predlogi ih metode, ki jih dajejo ti ljudje okoli PERSPEKTIV,ne kažejo le posebne sorte surove kultu -re,ampak precej očitno kažejo1 konturo politične akcije že zelo slabo skrite izza kulturniške, obleke. Npr.zahteve po "več; subjektih" v naši družbi.Kaj. pomehi več subjektov? Nempra več strank? Ali pa napadi na "vertikalno linijo" in na "center", to je ezopovsko, povedan napad' na to,da imamo organizirano Zvezo komunistov na načelu demokratičnega centralizma. Taki in podobni napadi so spremljani seveda -s predlogi,ki pa naj rode ugodne posledice le za avtorje teh predlogov. Ze se namreč javljajo kot n»vi center,ki bi rad krojil usodo in dajal etikete,kdo je kulturen, socialističen,'demokratičen, in kdo to ni. •	:	ve ■
Krogi,o katerih govorim,se zdaj kitijo s tem, da jemljejo v zakup boj za socialne probleme,da v imenu humanizma proglašajo socializem za nehuman,Zvezo komunistov pa za organizacijo samih birokratov.1
Tomšičeva je bila.mnenja,da so sami komunisti krivi,da npr.del študentov verjame in sledi PERSPEKTIVAM, ker pač niso pravilno prikazali ukrepov za.rešitev obstoj ečih • vprašanj . Nato . j e nadaljevala:
'Delovni ljudje ne rabijo novih advokatov.Zveza komunistov se bori za to,da bi osvestila slehernega človeka kot aktivnega upravljalca.To je težja pot... Ne potrebujemo licitacije,kdo je dovolj human.To je demagogija,ki lahko ljudi samo dalj časa drži v pasivnosti. Preveč dopuščamo,da se z demokracijo igračkajo ljudje, ki ne nosijo nobene družbene odgovornosti.Zelo lahko je biti demagog.Res je,da
imamo dosti težav in še veČ pomanjkljivosti pri uveljavljanju demokracije,pomanjkljivosti, ki jih bo treba hitreje odpraviti. A vsa ta diskusija-v in izven revije PERSPEKTIVE je le na videz kulturna diskusija; v resnici je koncept večpartijske-ga in tudi cehovskega,da ne rečem kastinskega sistema,ki je za naše pojme zaostal, ki pa se nekaterim zdi strašno simpatičen: češ, čevljar naj bo čevljar, pisar pisar,pisatelj pa pisatelj.Iz takih konceptov je izginila vizija Marxa,da naj bo Člo vek bodočnosti vsestranski,ker bo obvladal prirodo in družbo ter bo torej polna in ne le enostranska osebnost. Tu pa se nam pojavlja skupina,ki trdi,da je treba kulturi dati poseben družbeni status in seveda vodstvo dati njim v roke.To je že za pojmovanje vsakega evropskega človeka,ne le maksista,zaostal koncept,češ, kaj se boš ti,uboga para,ki si slučajno v organu družbenega upravljanja,napihovala; pusti nam, kulturnim delavcem, ki se na to razumemo,daj ati družbene norme- Seveda ne morem trditi,da se vsi ljudje okrog revije PERSPEKTIVE zavedajo svojih stališč takole, kakor sem zdaj povedala. Temu krogu nismo namreč postavili vprašanj a,kaj si predstavljajo pod integracijo družbe, humanizacijo družbe; ali to,da boš skrbel za sezonce,da bodo dobili 10.000 din več,ali da bo sezonec postal upr«vljalec in kulturen, da bo lahko kaj pripomnil tudi na dramo,ki jo je ali jo bo napisal človek iz tega kroga.
Mislim,da bi morali v predkongresni aktivnosti večkrat pogledjati v marksistič ne tekste in s teh stališč začeti razbijati te tako imenovane humanistične,kulturniške in demokratične koncepte. Dejstvo je sicer,da prihajajo s svojo akcijo že v odprt konflikt z našimi zakonijki ne dopušČajojda se p4d parolo demokracije uve^jav 1j aj o. destruktivne in restavratorske'težhje. Vendar se komunisti ne smemo,in se nam tudi ni potrebno,zanašati pa administrativne ukbepe.To bi utegnilo biti tudi enostransko,kaj ti ob tem,če jih bo kdo dobil po glavi,bi lahko zavrli tudi vso kon struktivn« diskusijo,ki se razvija danes v naši družbi. Zato se komunisti ne želimo zanašati le na administrativne ukrepe,ampak predvsem na aktivnost pri razkriva nju in analiziranju takih in podobnih akcij^med katerimi so tudi taki,ki imajo za bregom več,kot pa sami :o sebi govore.To zahteva od nas'komunistov precej več idejnega dela in razmišljanja in na naših sestankih bi se morali veliko več ukvarjati z idejnimi problemi našega razvoja kot pa neposredno s sklepanjem o «perativnih vprašanjih o tem^kaj naj se izvrši v naših organizmih delavskega samoupravljanja,y skupščinah itd. Če bomo prenesli odločanje tja,;kamor je treba,potem bomo resnično ukinili birokratizem v družbi' in v Zvezi komunistov..:"
...	. .	j.‘ *	*' :	• •
« *. •	' '	., ■
. • 4	'• m '	•	-■
Ali je Titovo živi jensko oelc ogrožan c v
GLOBOKE RAZPOKE V JUGOSLOVANSKI FEDERACIJI;
(Prevod iz švicarskega časopisa DIE WELTW0CHE,26.marca 1964)
.	i	Beograd, koncem marca.
'Ali se zdi šefu jugoslovanske Partije in države Josipu Brozu Titu,da njegovo - kot je sam Često poudaril, "dejansko življenjsko delo",ne bo uspelo, da namreč, napravi iz Slovenčev,Hrvatov,Srbov,Črnogorcev,Bosancev ih Makedoncev enotni državni narod "Jugoslovanov"? Medtem ko poskuša uradna partijska propaganda vzbuditi prepričanj e,da so odnosi med jugoslovanskimi narodi po dvajsetletnem komunističnem režimu naravnost idilični, je vzbudilo stališče šefa hrvaške komunistične Partije, Vladimirja BakariČa, veliko pozornost to in onstran jugoslovanskih meja ter nena -doma razgrnilo zastor pred ponovno nevarno vzplamtelimi narodnimi nasprctstvi med južnoslovanskimi narodnostnimi skupinami.
Hrvat BakariČ,ki velja kot eden',možnih Titovih naslednikov kot šef države, je jasno in nedvoumno izjavil,da obstojajo med šestimi jugoslovanskimi republikami ta ko na političnem kot tudi na gospodarskem in kulturnem področju "osnovno različne težnje". Kot se to že dalj časa dogaja v slovenskem in hrvaškem tisku, je Bakarič, poln bridkosti, pokazal na velike investicije v nerazviti južni Srbiji,v Orni gori in Makedoniji, katere morata nositi izključno visokorazviti republiki Slovenija in Hrvatska. Zagrebški partijski šef je močno obtožil tudi izključitev Hrvatov pri važnih zunanjepolitičnih odločitvah Beograda.
Kaj j6 na terfi, da mora zdaj celo profilirani govornik Zveze komunistov Jugo -slavije 'več ali manj odkrito priznati neuspeh komunistične narodnostne politike v večnarodni jugoslovanski državi, katera edina naj bi vendar bila v stanju, premagati stoletja stara nasprotsbva z "dialektično sintezo komunizma"?
Poleg zgodovinske zapadno-vzhodnelkulturne razlike,ki je tudi "železni objem komunizma" ne more izbrisatnjod danes na jutri,so sedaj pao v prvi vrsti gospodar -ski vzroki,ki so ponovno vzbudili stara nasprotstva med šestimi jugoslovanskimi na rodnostmi.
V obeh industrijsko in celokupno gospodarsko najbolj razvitih jugoslovanskih republikah Hrvatski in Sloveniji na severu države,j e bil preteklo leto narodni dohodek na prebivalca tri do petkrat večji kot v južnih republikah Srbiji,Črni gori in Makedoniji.Preko beograjskega proračuna podvzeta "izravnava" med "bogatimi" in republikami Severa in "revnimi" republikami Juga,nerazvitih sicer ni■zadovoljila, a je na drugi st rani vznejevoljila razvite republike.
To "ogoljufanje za sadove lastnega dela" ni vzbudilo hudo kri samo med prebivalstvom Slovenije in Hrvatske,temveč je vedno znova vodilo do hudih razprav med vsakokratnimi partijskimi voditelji.Toda Slovenci in Hrvatje ne požirajo z grenkobo samo te "razvojne pomoči" v okviru lastnih državnih meja. Gospodarstvo teh dveh dežel mora tudi nositi levji delež bremen, nastalih zaradi Titovih,iz zunanjepolitičnih propagandnih vzrokov,zares širokogrudno podeljenih podpor tistim nerazvi -tim državam Afrike in latinske Amerike,ki pripadajo beograjskemu "klubu neblokov -cev".
Na zaostritev spora kažejo vse od leta 1961.redno se ponavljajoči pozivi Tita glede narodnostnega vprašanja. Sele koncem februarja je Tito ostro obračunal z oni mi "lokslpatrioti",ki zahtevajo za posamezne republike "lastno vojsko,lastni denar in celo lastno zunanjo politiko". Da se nosilci teh absurdnih idej ne najdejo samo med literati in drugimi inteligenčnimi krogi,ampak celo v samih vrstah komunistične stranke, naj bi dokazovalo,da so t rji integralistične težnje zavirane tudi v sa mi partiji od separatističnih tendenc.
S tem v zvezi je za "politične razlike" v Jugoslaviji tudi prav poučen rezultat o pravkar objavljenega raziskavanja o problemu "Marksizem in akademska mladi -na",ki ga je izvedel beograjski Inštitut za družbene znanosti: v nerazviti Bosni -Hercegovini se je izjavilo 7.»^ študentov za marksiste.V Srbiji in Makedoniji je de lež marksističnih študentov zdrknil na 64^,dočim se. na Hrvatskem priznava še 50^ študentov in v severni Sloveniji celo samo 43^ študentov k marksizmu.
Ne glede na to, kako trudapolna in boleča je bila v drugih državah pot k na -rodni edinosti: v Jugoslaviji ni moglo niti trdo nasilje dveh diktatur,monarhistič no-srbske in internacionalno-komunistične, pripeljati do tega,da bi se izravnala nasprotja med južnoslovanskimi bratskimi narodi. Titov poskus,da bi z izravnavo ostrih gospodarskih razlik premostil večslojna nasprotstva med posameznimi južnoslo venskimi narodi, jev sedanjem trenutku očividno vodil v novo poglobitev teh razlik.1
KARL RAU
KLIC TRIGLAVA preiskuje:
STAVKE POD TITOM
"Jugoslavija je vrnila delavcem pravico do stavk," je naznanil Lajoš Lederer v uglednem londonskem OBSERVERju 8.marca.Dr Lederer,dolgoletni Observerjev balkanski dopisnik madžarskega pokolenja,je povzel to presenetljivo vest iz govora Paška Rom ca,predsednika skupščinske komisije za družbeno nadzorstvo.Dodal je,da je Jugoslavija tako prva komunistična dežela,ki je legalizirala stavke.Odločitev naj bi posta la nujna zaradi vrste prekinitev, dela po vsej državi,predvsem pa v Sloveniji,ki je najbolj industrializirana.	: '
Pregledali smo vse poglavitne'jugosl ovanske časopise ih nismo nikjer našli te 'T "legalizacije stavk". A iz BORBE,najbolj avtoritativnega komunističnega lista,po -vzemamojkar je' ta pisala 28»tebruprja o tej zadevi:
"Z ozirom na■ primere prekinitve c^ela v nekaterih naših podjetjih je (Paško Ro -mac) rekel: Vse mogoče preiskave so pokazale,da prekinitve dela nimajo nikakršnega političnega ozadja in da ni elementov česa neprijateljskega.V nekaterih primerih ljudje prekinjajo delo zaradi tega,ker so dobili majhne dohodke,a jim ni bilo po -jasnjeno,zakaj je do tega prišlo.Potem so primeri,da se dohodki zmanjšajo v intero su nekakšnih višjih koristi podjetja,a dđbvnim ljudem spet ne pojasnijo,za kakšne koristi gre.Po mojem mišljenju moramo najti gotove predpise ali gotove objekti.vizi rane inštrumente,ki bodo' obvezovali vodilne ljudi v podjetju,da v gotovem roku rešijo gotove probleme delovnih ljudi,ki zahtevaj o,da se jim kaj pojasni itd."
To je rekel Romac v skupščini.Nobene besede o legalizaciji.Morda je Dr Lederer napak tolmačil "gotove predpise ali gotove objektivizirape inštrumente".Toda ti b£ do vezali vodilne'ljudi,ne pa delavce.In zdi se,da bodo "objektivizirani inštrumen ti" imeli namen preprečevati stavke,saj bodo delavcem odvzeli izgovor,da jim nihče nič ne pove.
BORUT GORENC:
DOMOTOŽJE IN ZMEŠNJAVA
Quod licet Jovi, non licet bovi
V maju bo poteklo 19 let, ko se je usmeril iz naše domovine veletok beguncev; njihov trenutni cilj ni bil znan', bodočnost j im j e skrivala težave, ki sq se zdele nepremagl.jive, čim so se pojavljale dan na dan, od rane. zore po v skrbeh:, prečutih nočeh, :do brezkončnega'mraka:. Uteha j e bila v skupnosti, ki je družila ljudi 'enake ü sode J- V tej' skupnosti je bilo možno oceniti vse dogodke iz polpretekle dobe, ki sb.j ih.prisilili,da za-puste domovino; poznejši razvoj' dogodkov v domovini in v svetu j e potrdil pravilnost njihovega usodnega koraka. Pretežna Večina je našla novo domovino, kjer so v svobodi začeli novo življenje. V begunski skupnosti,kateri so ostali zvesti,, so se utrjevali v upanju, da se bodo. vrnili domov -v svobodo in so se pripravljali na srečen dan, ko bodo prinesli s seboj izkušnje in' se vključili v domovinsko 'skupnost. V takšen duševni mir in ravnotežje pa se je utihopatil trojanski konj in povzročil nemir in zmeš-nj avo.
To se je zgodilo v Argentini. Novi jugoslovanski poslantk-Slovenec zbira vso begunsko literaturo in tiskano besedo, zahaja v bngunske družine in pribavlj a ljudi na jugoslovanske ladje, kjer jih gostijo. Našel je celo nekatere narodne očete - bugnce, da se sestajajo z ljudmi s ooslani-stva. ra rodni pce, ki je obetal . beguncem, da bo z njimi prijahal v domovi' iiO na belem konju* jih je dezertiral In zajahal tro j anskega-konj a* ki ga sicer ne bo prinesel v osvobojeno domovino, pač pa proč od razočaranih beguncev.
Neposredna posledica je, da je nastala razpoka, v begunski skupnosti. Večina ne odobrava skokov trojanskih jezdecev.’ Tisti pa, ki se .gnetejo ob improviziranih jaslih pri gostijah na ladjah,* se tolažijo, .češ,, da se ne morejo upirati hrepenenju po koščku domovine, katero jim predstavljajo ladje. Nikakor jim ne branimo, še manj pa zavidamo, če jim pogled na Potemkinovi luži jo pomirja živce. Toda to, kar se zdi v neki meri opra.vičlji' vč>. za ubogo., rajo, je neodpustljiv prestopek za ljudi, ki :s.e tako radi iz-prsavajo kot voditelji. Kar naravnost povedano: Ogorčeno odklanjamo samovoljnost .tistih^narodnih očetov, ki prezirajo osnovna načela demokratičnega političnega življenje s tem', •da.ns lastno pest gojijo stike -s predstavniki režima, s katerigi se nikoli• ne bomo pomirili. S svojim početjem zapravljajo moralni kapital, ki so ga ustvarili begunci z načelnim odporom proti komunizmu v teku največje krize človeštva. Za. pilpogačice je po raz-krinkanju^edinl korak, da svojo Izločitev iz begunske skupnosti zapečatijo s položitvijo vseh tunk.cij v: tej skupnosti. C e ne, bo treba rak rano izrezati.
KRONIKA
- V Beogradu je^umrl nadškof Dr Josip. Ujčič .Njegov naslednik je dosedanji koadjut.or Dr. Bukatko. - Božično pastirsko pismo banjaluškega škofa msgr.A.Pihlerja,v katerem je pravoslavne brate prosil odpuščanja za krivice,ki so jim bile med vojno pr J ««.dej ane od katoličanov,je našlo zelo lep odmev med pravoslavnimi. - Pravoslavni bogoslovci iz Beogra da so ljubljanskim katoliškim bogoslovcem vrnili obisk od lanskega leta. - Sv.arhijerej. ski sabor Srbske pravoslavne Cerkve je odvzel g.DionisJju Milivojeviču škofovski položaj in proglasil novemberski sabor v Libertyvillu (USA) kot protiustaven. - Maröa je prispel v Beograd novi ameriški veleposlanik g.C.Burke Elbrick. - Tragično je preminul Janez Pol da,poznani slovenski planiški skakalec. Sklepati je,da gre za samomor. - Jugoslovanska armada bo dobila nove uniforme,a kadrovski rok v armiji je bil skrajšan od dveh let na eno. leto in pol. - Junija bo Tito obiskal Finsko. - Ljubljanski dnevnik DELO in RADIO LJUBLJANA sta v Londonu odprla stalno dopisništvo ..Vodi ga Božidar Pahor. - Domnevajo,da je papeško odlikovanje jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvode s. križem reda sv.SilvestraUočividen korak v izboljšanju odnosov med jugosl.vlado in katol,Cerkvijo. -Razsodišče za literarno nagrado "Vstajenje" je sklenilo podeliti 50.000 lir (za leto 1963) č.g.Francetu Dolinarju iz Rima za njegova eseja o Slomšku in Grivcu.
PROSIMO,POPRAVITE: Na str.9.,v petem odstavku,mora stati,da se je 72^ študentov v BiH izjavilo za marksiste.
?R.ANTI;':»EK HLiViČEK, (Praga). :
PORTRET ENE GENERACIJE
DVE -PRÄOVSKI: SPOMENICI IZ ŽETI 1915.
Padec.generala Scheufa,ki jemedtem postal maršal,pa ni ustavil frankovskih prizadevanj za izpremembo na H^vatakem,, pri čemer so- iskali in našli pomoč, maršala Potioreka. 12.marca 1915. je poslalo povel_j s.tvo balkanskih armij (vrhovni povel jnik je bil Potiorek) cesarski voj ni pisarni,ministrstvu za'vojsko in poveljniku vseh avstro.ogrskih ar tnij,nadvojvodi Pridrichu, novo spomenico Iva Pranka in Aleksandra Hor vata, (Prevod celotnega teksta je objavila dr.M.Pavlova v svoji knji= gi "Jugoslovanski odpor in češka Mafija" na straneh 74-84, torej pohiih des’et strani velikega formata in v dr ohne m tisku.)
Spomenica trdi,da' od začetka vojne vlada Hrvatske ščiti "veliko-..srbske ljudi" in tlači. "Hrvate, zveš te dinas tij i" . ■ B an Skerlecz naj bi sklonil sporazum s HSK zato,da bi se obvaroval novih atentatov, toda s tem. je povzročil,da so bili "nacionalni hrvatski poslanci in stranke, - med njimi tudi pristaši bivših,bano.v Raucha in Tomašiča - potisnje= ni v opozicijo. Ko je Khuen-Hedervary posvaril grofa. Tisza o nevarno= stih te kombinacije ter opozoril,da zahteva položaj odločen postopek Proti ljudem,ki so naklonjeni Srbiji, ga je Tisza prenehal klicati na Posvetovanja,-o hrvatskih zadevah, čeprav je bil Hedervary predsednik madžarske vladne stranke. Režim na Hrvatskem je dovolil "emlsarjem be ograjske Narodne odbrane" (med drugimi omenja spomenica M.Horjanovidaf bivanje v Zagrebu; vodji Narodne odbrane,srbskemu polkovniku Milanu Pribičevidu,bratu dveh najuglednejših voditeljev koalicije,Svetozarja in .Valerijam, pa celo daljše bivanje v .Zagrebu, kj er se je mogel svo = hodno gibati. (Pred vojno; op.PH.)
Spomenica, obtožuje dalje dr.Hinkovida,da je v Beogradu "odkrito sprejel podporo srbske vlade",in piše dalje,da je "srbsko prebivalstv) y Sremu odkrito pomagalo sovražni vojski." Hrvatska vlada pa da "ni 'motela podvzeti nikakih ukrepov niti v važnih,konkretnih primerih, ki so ji bili sporočeni". Obup lojalnega; hrvatakega prebivalstva je dose gel svoj vrhunec,ko se je pokazalo,da ban Škerlecz...nadaljuje s svo= „jim škodljivim sistemom,..duh hrvatskih junakov na bojnem polju pa slabi ob ''vesteh, da se za njihovim hrbtom podpira sovražnika... To ne= Varnost je treba- takoj odstraniti.v interesu žmagovitega nadaljevanja vojne; to pa je: mogoče le, če se na čelo hrvatsko-slavonske- civilne u = Prave postavi 'cesarsko-kraljevi -general. "
Nadalje pravi spomenica,da so srbski uradniki "raznarodili" Hr = vate, da so srbski učitelji in duhovniki učili mladino, da je njihov kualj Peter Karadjordjevid,ter imenoma navaja šest od osmih župnih komisar= jev na Hrvatskem, ( ta urad je.-bil vpeljan med vojno,) češ. da'ščitijo 'velesrbske izdajalce",da so pod vplivom HSK in da preprečujejo domo=
1 jubne hrvatske manifestacije za vojno. Vse to naj bi imelo svoj vpliv na hrvatske vojake,katerih "domoljubno razpoloženj e,ki se je pokazalo ob začetku vojne, je znatno upadlo". Razna srbska društva,ki so imela sveže z.Narodno odbrano,niso bila'razpuščena,njihovo delovanje je bi= lo le začasno prepovedano. (To meri na srbskega Sokola "Dušan'Silni", o katerem trdi spomenica na drugem mestu,da je tvoril jedro srbske vo jaške organizacije.)
Gornji citati vsaj delno osvetljujejo značaj te spomenice; večje število citatov,zlasti številne denuncijacije,pa bi prešlo okvir te študije.Bodal bi še en primer, v ilustracijo nizkih metod,ki so bile uporabljane:
Memorandum govori,da so bile oblasti obveščene,da je v srbskem samostanu v Lepavini,blizu Koprivnice, skrito orožje. Toda civilne o= blasti tega niso hotele verjeti.Na pritisk vojaških oblasti pa je bi=
la v samootanu izvršena preiskava,ki je odkrila "en revolver in večjo količino zažganega papirja, o katerem pa je lilo kljub temu mogoče ug_o toviti, da gre za korespondenco z .Beogradom, kak or tudi drug obremenilni material,celo bombe in orožje kragujevškega izdelka."
Tu je treba pristaviti: tekom preiskave,ki je sledila, je dr.-Alek sandru uspelo dokazati, da je bombe (v resnici je šlo le za bombne di5j ce) in orožje pred preiskavo v samostan podtaknil že omenjeni - Klobu čarid!
Ti primeri kažejo naanisel in cilj te spomenice; dodati pa je tre ba še, da dokument izraža obžalovanje,da ni mogel biti ustavljen Pri= bičevidev časopis "Novi Srb obran",(katerega konzorcij se je odločil, da za čas vojne preneha z objavljanjem; op.FH). Dalje se memorandum pritožuje,da ni bil ustavljen tudi Vilderjev "Pokret","ki ima podobne cilje kot Srbobran" ter je pred kratkim objavil članek, da "mora habs burska monarhija razpasti"; vsa vsebina tega lista pa "je vse do naj= novejšega časa prežeta z duhom,ki je izrecno sovražen monarhiji."
Spomenica nadalje kritiuira sodni postopek proti dr.Dušanu PoPo= vidu in dr.Srdjanu Budisavljevidu, in trdi, da je bil iz Zagreba v Mi trovico na hitro premeščen podpredsednik zagrebškega sodišča dr.Mirko Košutid, da bi se tako oba obtoženca ognila pravični obtožbi veleizda= je, in res je bil že tri dni nato dr.PoPovid oproščen obtožbe. Istoča sno napada memorandum tudi dr.Aleksandra,državnega tožilca,kot Popovi devega prijatelj a,ter ga obdolžuje,da ni nadaljeval z obtožnico proti dr .Budisavljevidu,temveč da je bil ta sojen samo zaradi kaljenja jav= nega miru.Dal j e očita dr.Aleksandru,da je ustavil sodni postopek pro= ti prof.Šurminu in Večeslavu Vilderju, "kateremu je bilo dokazano, da je bil član beograjske Narodne odbrane".
Spomenica nadalje obžaluje,da se proti tem osebam ni odločnoipo= stopalo,čeprav so bili "voditelji podtalnega gibanj a",omenja pa tudi druge: celotno HSK in niz njenih voditeljev,poleg tega pa tudi ljudi izven hrvatskega področja,kot Dalmatinca dr Üingrija in Slovenca Iva= na Hribarja.Za ta dva pravi, da sta bila pred vojno skupno z zagreb = škim županom Holjcem v Beogradu,kjer sta imela veleizdajalske govore. Dodaja pa,da sta bila ta dva ob začetku vojne aretirana od a vs tr ij= s kih oblasti, Holjac, član HSK, pa se svobodno giblje po Hrvatski.
"Strašno preganjani Radič"
Nasprotno pa piše spomenica o Stjepanu Radiču:"Narodni poslanec Radič,ki ima neizmerne zasluge za vzorno in navdušeno zadržanje Hrva= tov v tej vojni, ter je bil zaradi svojega dinastiji zvestega stališč ča izpostavljen strašnemu preganjanju od strani HSK (!),pa je bil prod nekaj leti obsojen na tri mesece ječe zaradi političnega prestopka. Ker pa ni bil kriv tega prestopka, je Radič podpisal prošnjo za amne= s tij o.Zaradi njegovih izrednih zaslug in zvestobe dinastiji,je Nj.ce= sarsko in kraljevsko Veličanstvo nadvojvoda Franc Ferdinand, v zadnjih dneh svojega presvetlega življenja, priporočil,naj bi bilo Radičevi prošnji ustreženo. Ker so isto priporočile tudi vse sodne oblasti, je velikosrbski vpliv pri banu dosegel,da prošnja ni bila dostavljena naj višji dvorni pisarni."
Temu frankovskemu memorandumu je poveljstvo balkanskih armij do= dalo posebno pismo, v katerem pravi,da so podatki spomenice točni ter priporoča uvedbo vojaškega komisariata na Hrvatskem. Nujnost tega pred loga naj bi podprlo tudi pismo nekega majorja A.Zimmra,ki na podlagi"” razgovorov z raznimi osebami na Hrvatskem,piše: "Hrvati niso več ta = ki, kot so bili nekdaj; samo 25$ hrvatskega prebivalstva je še brez = pogojno vdanih monarhiji, 25$ se jih druži s Srbi ter je treba v nji= hovo zvestobo vsaj sumiti,os tali pa so v tem času ravnodušni. Hrvati naj bi mu izjavljali: Nam,Hrvatom, bi bilo ljubše,če bi bil namesto ustave postavljen kot vladni komisar kak general.
Potiorek se ni sramoval odposlati tako naivno sestavljeno pismo na "najvišja mesta", samo da t>i dosegel vpeljavo vojaškega komisaria= ta in omogočil naj ob širne j še preganjanje vseh "nelojalnih elementov".
V	tem smislu torej so Frankovci vodili svoje akcije, za katere .pa je javnost zvedela šele leta 1918.,ko jih je odkrila vlada HSIC ter
je vse te dokumente ban Mihalovid predložil hrvatskemu Saboru. Objava je izzvala silno ogorčenje proti. Frankovcem in njihovim pomočnikom ter seveda povzročila velik škandal v vsej javnosti.
Te dokumente je pozneje objavil Večeslav Yilder v knjigi "Dve smeri hrvatske politike",ki je izšla avgusta leta 1918. Iz njih je razvidno,da sta Ivo Frank in Aleksander Horvat 24*junija 1915.posla= la merodajnim činiteljem novo pismo v nemškem jeziku, ter da je to Pismo najavila akcija,ki jo je v Pešti in na Dunaju pričel dr.Sachs, z namenom za dosego vojaškega komisariata in nadaljnjih ovadb.
V	tem pismu sta pisala (citirano po Vilderjevi knjigi) »Drezpo= gojno lojalne hrvatske stranke in skupine (Stranka prava,S eljačka stranka,Rauchova skupina, Tomašideva skupina),ki jih velesrbska pro= Paganda žaljivo naziva "Sveta zveza", so se v zadnjih mesecih na va_ž nih mestih zavzele za uvedbo vojaškega komisariata na Hrvatskem,ker je samo na ta način mogoče ustaviti poslabšanje prilik,ki lahko v u= godnem trenutku omogočijo občutna sabotažna dejanja na jugovzhodu mo narhije."
Ker je prav tedaj zasedal hrvatski Sabor, nadaljuje to pismo: "Hrvatski elementi v Saboru, preizkušani v svoji brezpogojni zvesto= bi, se bodo, z ozirom na nadzorstvo inozems tva, vzdržali vsake kriti= ke razmer na 'Hrvatskem "(podčrtal FH)",'č'e jim bo po saborskem zaseda = ^nju omogočeno, da preko določenih oseb (tajnih svetovalcev lij.Veli = čanstva) na najvišjem mestu razlože svoje pritožbe."
Pri tem so bili frankovci tako nestrpni, da so celo postavili rek za vzpostavitev vojaškega komisariata, " do srede prihodnjega meseca" - če pa se to ne bo zgodilo, predlagajo vojaško akcijo v tem smislu ter prosijo za pomoč dr.Sachsu,ki bo pričel s svojo dejavnostjo na
Dunaju in v Pešti.	y s
(Bo se)
r> j r~' k > a r i r-\ (— «v i i * > i Cr •Uredn ilc! Protestiram proti s ti =
i iorvšA U REDN IKU 1u K-Lica Triglava. Opustite cvetke
kot 'Jtitovstvo", "kravja kupčija",
mnenju navaja tako . izrazoslovje 1 judKk^MOToSi^Hzbuja šespSsto vanje do miselnih in.političnih nasprotnikov.In to gotovo ni v skla= n s ciljem klica Triglava. Vi podcenjujete pomen stila,	D.H.
oDANSTEDSKA JEZJAVA^.G.urednik! Vidim, da ste od vseh slovenskih li =
S i.se najvec.pisali o stanstedski "demokratični alternativi" na
Pishfl Dnon"?tC	Vl niti, sku;Pina>ki ji brez dvoma pripadate,pod=
i P a i’ Upostevam omejene možnosti, da niste izjave v celoti natisni= .A ne razumem, zakaj nam navadnim Slovencem,ki se zanimamo za poli ^iena vprašanja,nobena slovenska stranka in noben njihov list dosleT A	Preskrbel.celotnega besedila dotične izjave. Je mar to politič
na skrivnost ali politična skromnost ali politični strah? Kako naj “ 1+eP prjd?^3: PodP°ro množic, če pa je ta ne pozna? Ali pa se
taklren1 tanTV- Samo narodovi]:1 voditeljev in no povprečnega slo= enokega človeka. Kaj pa je potem sploh politika?	Ing.F,G.
(Gotovo nima nobenega smisla skrivati uradno besedilo,ko se je že en a icer-neuradni, a vendar ne demontirani srbsko-hrvatski te.to t .o od imo, d a bi moral zdaj Narodni odbor za Slovenijo objaviti (( ° vensk o . o es e d ul °, aleo že slovenski podpisniki ne smatrajo potreb = n°,da z njim seznanijo.slovensko javnost. V obstoječih razmerah mo= sKehG^n2 Politična, izjava pridobiti široko ljudsko podporo le, če jo a)ljudstvo pozna, in b)če ljudstvo o njej razpravlja. Ur.)
Kot sem že poročal, objai:
KULTURA IN OMIKA
niki pod naslovom ''Deset
žebljic". Ce ne gre za največjo potegavščino desetletja, potem "Žebljice" pričajo, da je danes možno iti s kritiko v Jugoslaviji že precej daleč.(M govori so namreč najboljši komentar o čudovitih razmerah, ki vladajo doma. Osebno me ta plat razgovorov ne bi toliko zanimala, če se ne bi skozi njo kot rdeča nit vlekla bojazen, da utegne slovenščina nekega dne izginiti. Poslednje vprašanje "Žebljic'1 je'vedno isto in sicer da mora žrtev inter= vjuja določiti svojega "naslednika". V nedeljo 23.februarja je odgovarjal dr.Dušan Pirjevec in le-ta je predlagal Mateja Bora "ki bo znal marsikaj povedati o tem, kakšno usodo krojimo Slovenci slovenščini na Slovenskem." Matej Bor pa je jasno in glasno izrazil bojazen, da utegnemo Slovenci iz= gubiti slovenščino - celo slovenščino kot smo: jo podedovali od Prešerna,
V nedeljo 22.marca pa je nihče drugi kot Stane Kavčič na vprašanje " Kaj ocenjujete kot največjo sramoto zadnjega časa," odvrnil takole: "Da slo = venska podjetja ne tiskajo navodil za uporabo svojih proizvodov tudi v slo venščini. Zato predlagam, da začne Delo v "Žebljicah" objavljati nepodpi= sane fotografije tistih, ki so tega krivi. Potem bi lahko pravilne rešitve bralcev (identiteto) javno izžrebali in nagradili.
Dokler pa to se ne zgodi, pa njim, ki krivi so sramote te velike, ta spev v zahvalo in spomin:
0, kako strašni, slepota je Slovenca, ne reče več se loncu lonec, ampak lonac, kriva industrijska je potenca, da Slovenc Slovencu pravi že Slovenac."
SODELOVANJE S TUJINO: Zadnjič sem omenil, da je Shakespearovo kraljevsko gledališče gostovalo v Beogradu. Nisem bil^edini, ki je nergal, ker niso šli tudi v Slovenijo. Kritik DELA pravi: "Čeprav ne vemo za razloge, mora mo obžalovati in obsoditi dejstvo, da angleški umetniki niso nastopili tu di v Ljubljani."	.
Josip Vidmar je kot predsednik Slovenske Akademije Znanosti in Umetno= sti bil en teden v Parizu kot gost Francoske Akademije in Francoskega In= stituta.
Čitatelj DELA se jezi, ker ljubljanski radijski napovedovalec izgovar= ja ime Elvisa Presleya "pfisli" in ne "prezli". Pravi, da je dobil pisme= no izjavo glede izgovora priimka od referenth za jezikovna vprašanja pri BBC v Londonu. Ko se že ukvarjam z vrhovi naše zapadne kulture... naj ome. nim, da prvi dopisnik DELA v Angliji Božidar Pahor trdi, da so Beatles -hrošči. Hrošči so "beetles", tovariš Pahor.
ŠOLA IN VZGOJA: Na Reki je več kot 10,000 Slovencev in člani slovenskega doma kulture Bazovica so ugotovili, da predvideva statut občine Reka usta novitev slovenske osnovne šole. Ni še jasno, če bodo pa tako šolo ustano vilir
Trimesečnik ARGO, glasilo za arheologijo in muzeologijo, katerega iz daja Narodni muzej v Ljubljani, zamenjujejo s 120 tujimi znanstvenimi u= stanovami,
OBLETNICE IN KULTURNI SPOMENIKI: Doma so proslavili 60.letnico rojstva pe snika Srečka KosoveTa. V Sežani, njegovem rojstnem kraju, so imeli ob tej priliki dve kulturni prireditvi.
Prešernov spominski muzej, o katerem sem že poročal, je bil odprt na obletnico pesnikove smrti v Kranju.
Narodna galerija v Ljubljani je priredila razstavo slovenjgraških bja ročnih slikarjev očeta Franca Mihaela in sina Janeza Andreja Straussa, S tem je zaokrožil svoja dosedanja prizadevanja za predstavitev umetniške dediščine slovenskega baroka,
KNJIŽNI TRG: Mladinska knjiga je v zbirki Kondor izdala izbor esejev in kritik, ki osvetljujejo literarno in kulturno delovanje na Slovenskem v obdobju med dvema vojnama. Izbor je uredil Franc Zadravec.
Beograjska založniška hiša bo izdala memoare iz druge svetovne vojne Ninst ona Churchilla. Prvi del bo izšel v treh zvezkih,- FILM:Od i960 do 1964.leta so v Jugoslaviji posneli 280 dokumentarnih filmov. SPECTATOR
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE^,™
LEV DETELa se je oglasil iz Avstrije.Je to novi emigrant,roj en 1939.,ki dokon cuje slavistiko/umetnostno zgodovino na dunajski univerzi.Spričo tega je njegov do pis eden najbolj zanimivih:"Za modernizacijo našega kulturno-političnega življenja - za večjo krščansko trdnost ~ za demokratizacijo in humanističen odnos do domovine",je naslovil svoje' odgovore. ". .osebam moj e' vrste je v izseljenstvu'Zelo težko. •••Za nas je predvojna doba zgolj razglednica,ki jo poznamo po različnih tolmačenjih starejših',a tudi na vojna leta se spominjattio zelo medlo. ...Nekateri so ostali v domovini,kjer je zelo težko,vendar vzbuja postopna demokratizacija življenja tudi tam velike upe.Zdi se mi,da je velika prednost redkih poedincev moje vrste v t^m,da poznajo tudi povojno domovino...Največje zlo domovine je tičalo prav v tem, da komunizem ni razvil resničnega občestva,temveč je ljudi izoliral,razcepil,osa -mil.Zäto bi morala biti prva naloga naših zamejskih organizacij povezovanje v ob -cestvo...Prva naloga zamejstva mora postati vedno temeljitejše zidanje občestva. Hrbtenico k temu,na krščanski resnici baziraj očem 'občestvu,nam je nedvomno že zgra dila starejša emigrantska generacija.Zelo žalostno bi bilo,če sedaj ne bi ta sta -rejša genei-acija znala pridobiti in vzgojiti tudi mlajšega rodu za aktivno slovensko kulturno delo. (Ker mladega naraščaja ni,)postaja starejša generacija ali za ~ grenjena ali pa toliko nekritična do svojega dela,da so že potrebne korenite refor me... Predvsem bo treba poživiti in modernizirati vse naše zdomsko delo...Danes je pri nas preveč politikantstva,a premalo znanosti,filozofije,ideologije,kritike. So znaki,ki kažejo,da se življenje v domovini počasi,a vendarle demokratizira.Pisanj e postaja objektivnejše,poglobljeno,treznejše.Bodočnost bo politiko pretvarjala v ak tivno znanost.Mesto politikov bodo vedno bolj zamenjavali strokovnjaki. S postop -nim ukinjenjem politizacije v svetovnem življenju - in to tudi v komunističnem,-bo tudi izginjala vloga emigracij e,pač pa bo ostajalo občestvo plemenitih,ljubezen ču tečih ljudi. Klici po občestvu prihajajo tudi iz domovine.Zato bo potrebno živo za nimanje za vse sodobno v domovini." Z dosedanjim kulturnim delom "sem skušal odpra viti negativno in uvesti napredno.Iz začetne užaljenosti 'emigranta,ki'je v ostrih kritikah opisal trenutno kulturno situacijo v domovini,se mi je vedno bolj oglašala želja po veliki pravičnosti in resnični krščanski ljubezni. Trdno sem prepričan da so v domovini no delu nove plemenitejše sile,ki bodo poživile ih demokratizirale vse domače življenje in zelo olepšale življenje navadnega slovenskega človeka. Prav tako pa ni zanikati,da tudi med emigracijo ne bi bilo pozitivnih in mnogo obe tajooih sil o Današnje stanje slovenske emigracije lahko imenujemo slovenski čudež; stara generacija nam je zgradila soliden'temelj,tu pa je tudi vsaj peščica mladih, ki bo delo (kolikor bo našlo širšo podporo) vodila naprej:Vendar se bomo morali bolj priključiti življenju v domovini,a tudi koroški in primorski demovini,kjer i-mamo mnogo več zmožnosti.Iz emigrantske izoliranosti se bomo«morali vedno boij odpreti svetu,ne da bi pri tem izgubili notranjo hrbtenico,niti naš dloveziski ponos. Pri vsem tem pa bo potrebna večja enotnost in trdnost,a tudi večja elastičnost. Kakršnokoli baziranje na starem in preživelem bi tu pomenilo našo smrt..."
Misel iz prispevka,ki ga je iz Rima poslal ROMAN RUS,dipl.pravnik,ki sodeluje pri slovenskih oddajah rimskega in vatikanskega Radia:"V 18 letih smo tako do kraja spoznali vrednost nekaterih posameznikov,ki so se doma povzpeli razmeroma visoko^ tujini pa so odpovedali in pokazali svoj nečeden obraz: ali so naravnost hite li zanikovati svojo slovensko pripadnost in izvor,ali so se skušali Čimprej vtopi-ti v novem okolju in pozabiti na vse,kar bi jim moralo biti sveto.Spet drugi pa so se pokazali v tako svetli luČi,da bi človek zaman iskal besed,s katerimi bi jim iz rekel zadostno spoštovanje in priznanj e.Zal je teh,zlasti med mlajšim rodom,malo."
DR.MIHA KREK začenja potem besedo Slovencev v Združenih državah:"...Vsi veliki uspehi komunizma delujejo na nas kot razočaranje in nesrečna izguba.Ker je po -stol svetovna sila,ki vsak čas grozi z ognjem,hodijo okoli nje državniki svobodnih narodov kot okoli vrele kaše in delajo z njo boleče kompromise,da bi obšli nevar -nost vojne.Kot povsod v Srednji in Vzhodni Evropi,troja komunistična oblast v nag. domovini že osemnajst let,se je ustalila in vztrajno širi svoj vpliv preko mej.Naj se zavedamo ali ne,segaj o ti vplivi tudi do nas in med nos.Vse to ustvarja zanos težave,ki je z njimi enostavno treba računati,ker jih preprečiti in odstraniti ne moremo.Preko njih pomaga s.amo vztrajnost in iznajdljivost... Neprestano se ponev -Ija sumničenje,da hočemo nekateri izrabljati narodno politične napore emigracije za neko 'vročanje na staro'.To vendar ni več puhlo krilatica.Stare politične rezine re so odmrle,stari politični ljudje umiramo.Nihče ni tako nor,da bi mislil,do je mogoče in da je treba razvoj kdaj potisniti nazaj za desetletja...""Kaj storiti?
Pridobivajmo prijateljev za slovensko rešitev.-Meprecenijivo koristno je pisanje ii izdajanje znanstvenih in drugih resnih in objektivnih knjig in razprav o Slovencih in Sloveniji v svetovnih jezikih. To delo zahteva skrajnih naporov najboljših moči. Odločno premalo ga še cenimo.Premalo-ga podpiramo.Samo skupne žrtve morejo omogoči ti izdajanje takih del.Zanje ni ne kupca,ne trga,a nam in slovenski bodočnosti so nujno potrebna.Za neznani narod se nihče ne bo zanimal,nihče ga ne bo branil in u-pošteval.Tudi osnovne pravice ne?nanega naroda ostanejo zanemarjene;..";
Pisatelj KAREL^MAUSER mislij"da je treba v našo emigracijo vrniti načelnost. Ta peša.Treba je vrniti vanjo idealizem,tega je čezdalje manj.In brez teh dveh ele mentov je zidanje za bodočnost brez gnisla.Mladi se bodo obrnili od svojih očetov, če v njih ne bodo videli teh prvin.In brez njih bomo mi sami hitro izgubljeniNačel nost in idealizem sta dve postavki,ki jih tudi mlad Človek visoko spoštuje.:"
DR.B0GDAN C;NOVAK,profesor asistent na univerzi v Toledu za rusko zgodovino in zgodovino Srednje Evrope in Balkana,je udatil žebelj na glavo snovi poklici emigrantov navadno odločajo,kje žive.Zdravniki,odvetniki in duhovniki so navezani na slovensko naselbino,a večina drugih inteligentov živi in dela med Amerikanci,daleč od slovenskih naselbin.Ti imajo drugačne probleme k«t oni prvi. Njihovi otroci lah ko Čujejo slovensko besedo le domaj a kakor hitfro so ti sami,že govore angleško.To in drugo se dogaja tudi pri drugih emigracij ah;ta dejstva so del skupnih zakonov; čim nižji je ekonomski in socialni položaj in izobrazba,tem dalje se ohrani ne-'.>.; angleško govoreča emigr.skupina.Drugi rod zapušča emigr.naselbine in se namerno staplja v ameriško družbo. Tretji rod pokaže ponovno zanimanje,a ne za naselbino, ampak za zemljo prednikov...Na dolgi rok so vse emigr.skupine v-Ameriki zapisane smrti. Toda če slovenska emigr.inteligenca vsaj deloma izvrši svoje poslanstvo in spozna svet s Slovenijo,potem bodo sadovi tega dela živeli med ameriškimi, državlja ni slovenskegaporekla še dolgo,ko ti že več ne bodo anali slovensko.To niso prazne besede: ameriški Irci so ogromno pripomogli,da je postala Irska svobodna.Isto j e z ameriškimi Židi in Izraelom.In kdo je med vojno delal ogromno propagando za Tita?
PETER PAVEL RELIEC,trikratni doktor prava,državosl ovja in filozofije, j e profe sor mednarodnegaprava na jezuitski univerzi Fordham v New Yorku*"Vsaka višja kultu ra in civilizacija v zgodovini je bila najmanj dvojezična...Duh Periklejevih Aten je večji kot oni vojaško contralizirane Sparte.Narodnostni monolitizem je le slabo in nevarno izročilo pretiranega nacionalizma zadnjih dveh stoletij.Kultura,politič na moČ in gospodarski procvit neke.družbe se lahko dvignejo samo,če zna uporabiti sile vseh raznih skupin,če je pluralistična na vseh,tudi na narodnostno-jezikovnem polju.To delo za ohranitev našega slovenskega okolja tu v tujini v smislu pravilne integracije naše slovenske manjšine v novo okolje predstavlja bistvo slovenske politike v emigraciji..."	.	;
L1ILENA S0UKAL,učiteljica in pesnica,	j. 'občuduje > vztrajnost nekaterih
nagih inteligentov,ko so študirali na ameriških univerzah, toda obtožuje "večino diplomirancev ameriških univerz,ki je zapustila slovensko skupnost Tako imamo slo* venske izobražence raztresene širom Amerike,za slovenstvo pa so - z malimi izjemami - mrtvi...Taka izguba sil je lahko usodna; •»"
P.FORTUNAT ZORMAN OFM,urednik lista "Ave Maria": "...Navadno govorimo o organiziranem delu za ohranjevanje materinščine in slovenskega kulturnega življenja.To je koristno, a nikakor ne milimo,da smo izvršili vse svoje dolžnosti do slovenstva ako smo organizirani.V organizaciji ni izhoda iz nejasnosti in zmedenih pojmov,ki se porajajo pod vplivom javnega mnenja".To mnenje pa je,da se narodne skupine v no vi domovini ne morejo ohraniti.. "V tem mnenju je glavni vzrok,da slovenska kultur na društva hirajo in da slovenske publikacij e ne morejo zvišati števila naročnikov. Vdati se javnemu mnenju pomeni,odpovedati se svoji osebnosti.Tu je rana sodobnega Človeka...Med slovenskimi izseljenci je premalo izobražencev,ki bi čutili potrebo po ustvarjanju.Ne manjka nam organizacij»manjka nam pa ljudi,ki bi dajali članom organizacij pravega duha,ki bi bogatil in razširjal njihovo duhovno obzorje..."
Poleg tega osrednjega dela vsebuje ZBORNIK 1964 še mnogo drugega zanimivega pisanj a.Dr.Andrej Filipič npr.opisuj e novejšo socialno in politično zgodovino Slovenije.Martin Žekar in Dr Ljubo Sire nadaljujeta svoje soočenje z rdečo justico, inRoman Rus piše obširno o vatikanskem koncilu, "naši gorniki" pa o slovenskih an-dinistih ter njihovih podvigih. Zdravko Novak je podrobno popisal delo slovenske e migracije v USA.Zanimiva je še razprava Janeza Gruma "Ob 20 letnici Turjaka".Po mo jem mnenju,kot sem v razpravi navajane ljudi opazoval,ves problm preveč komplici-ra. Prečesto se je na eni ali drugi st rani osredotočilo vse na tem,če je "naš". Ge je bil in dokler je bil, je vse šlo kot po loju. Vprašanje torej ni bilo toliko tehnično kot prej psihološko.	D.PLENIČAR