„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno ; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratovj je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za >/« strani K 16, za '/» strani K 8,- za »/„ strani K 4, za Vsi strani K 2, za '/«» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 46. V Ptuju v nedeljo dne 15. novembra 1908. IX. letnik. Kdo je kriv? Duhovi, ki so jih klicali, postajajo zdaj neprijetni ; ali zdaj nimajo prvaki več moči, da bi jih zopet v njih temo pregnali . . . Da, da, tako stoji stvar! Prvaki so zapričeli grozoviti gospodarski boj proti Nemcem! Mislili so, da bodejo kar čez noč pohrustali vse nemške in napredne trgovce in obrtnike. Širili so ne/miselni bojkot, napadali in pšovali kmete, ki so raje pri naprednjakih za cenejši denar boljše blago kupovali in jim celo v hiše odirali ter šipe pobijali . . . Da, tudi to se je zgodilo! Slovenskim kmetom se jo od nahujskanih slovenskih pobalinov v hiše udiralo in šipe razbijalo . . . Torej boj in zopet boj in bojkot in bogve kaj še vso ... Pri vsemu temu so prvaki le na eno pozabili: da imajo Nemci in naprednja-ki namreč isto pravico, da imajo isto orodje v roki, da zamorejo bojkot z bojkotom, boj z bojem vrniti . . Svoji k svojim! Dobro! Ali mi smo žo pred večimi tedni pisali, da bi bilo grozno, ako bi se tudi Nemci postavili na stališče bojkota, ako bi tudi oni pričeli kričati: svoji k svojim! Naše govorenje ni pomagalo. Nasprotno: še bolj divja je bila gonja, že hujše hujskanje. Izdajali so se letaki proti Nemcim in nemštvu prijaznim pravim Štajercem ter Korošcem, ki hočejo v sporazumljenju z sosedi živeti. Vezali so se s Hrvati in hoteli te na Štajersko pripeljati, da bi se vnel krvavi boj. Napadali so ljudi iz mesta, ako so ti prišli v okolico in tam denar porabili. Prepovedali so vsako občevanje z Nemci . . . To divjo sovrašto se je javilo že nekaj tednov. Mi se ga nismo bali. Mi zaradi te gonje niti 5 naročnikov nismo izgubili; nasprotno, mnogo smo jih pridobili. Mi smo vedeli, da živi v srcu našega ljudstva prava ljubezen do zelene našo domovine in da v tem srcu ni prostora za sovražtvo. Vedeli smo pa tudi, da se bodejo zunanji Nemci uprli neznosni gonji prvakov. Vedeli smo, da bodejo ti zunanji Nemci pričeli ravnati po geslu „zob za zob'. In svarili smo prvake, naj ne uresničijo boja do noža, naj ne delajo teh prekletih neumnostij. naj so ne upajo v nevarnost . . . Vse zamanj! Smejali so se nam in vpili hripavi in pijani naprej: Svoji k svojim! In Nemci so odgovorili — z istim klicoin. Rekli so: kakor ti meni, tako jaz tebi! Sklenili so, bojkotirati tiste, ki njih bojkotirajo . . . Tako se je žalibog zgodilo, da so v nahujskanih okrajih kupci izostali, da prejšni odjemalci vina, sadja in živine zdaj vprašajo, je-li je prodajalec te ali one stranke. To se je zgodilo! Bojkot tistim, ki bojkotirajo! I,-: posledica tega? Kmetje v nekaterih spo-dnještajerskih okrajih ne morejo svojih produktov oddati. Zdaj pa vpijejo prvaki, da smo mi tega vzrok ... Tu se pač že vse neha ! .,Kdor seje veter, žel bode vihar", smo že zadnjič pisali. Vi prvaki, vi ki Njskate, bojkotirate, vi spravljate ljudstvo v nej^ežo, vi hodete napravili iz tega ljudstva berača! Sramujte se, sramujte se, prvaki. Zadnji košček kruha ste iztrgali svojemu lastnemu^ narodu iz ust ... In v i s t e k r i v i, ako bode ta narod stisnil pest in po vas udaril! V vsaki hiši mora biti »Štajercev" k met s ki koledar, ki nudi za malo denarja velike vsebine! Čaz 120 strani bode obsegal letošnji naš koledar in veliko slik. In vse to za 7 0 v i-n a r j e v, (to je 60 za koledar in 10 za poštnino), ki se jih najbolje naprej pošlje! Politični pregled. Ministerstvo Beck je odstopilo. Dobili bo-demo torej novo vlado; boljšo gotovo ne. Deželni Zbori. Štajerski in koroški deželni zbor sta že zaključena. Na njih delovanje se bodemo še ozirali! Tako ne gre naprej! Članku agrarnega voditelju pl. Hohenbluma posnemamo, da se je od uresničenja srbske pogodbe (to je od 1. septembra) že 219.984 kil govejega mesa in 152.439 kil svinjskega mesa na dunajski trg prineslo. Konzumenti niso imeli od tega prav nikakoršnega dobička. Živinske cene pa so vendar občutno padle. Na dunajskem sejmu s klalno živino dne 19. p. m. padla je cena pri vseh vrstah živine za 3 do 4 kron, na svinjskem sejmu pa celo za 6 do 7 kron pri 100 kilogramih. Neprodanih je ostalo 1.500 svinj. To je posledica srbskega uvoza mesa! Na dunajskem sejmu dne 26. p. m. so padle cene še občut-nejše. K temu pride pa še neko drugo dejstvo. Vsled sporazumljenja v novi nagodbi z Ogrsko glede prometa z živino se j£ ogrski uvoz živine tako pospešil, da je groza. Ogrska je uvozila na Avstrijsko od januarja do septembra tega leta za 1.8 milijonov kron več živine nego lansko leto v istem času. To so vnebovpijoče razmere, nsodopolne ,za nr-šOL..domačo itak zanema-fieno živinorejo! Ali naprej! Sam sedanji klerikalni poljedelski minister dr. Ebenhoch je v listih dokazal, da je šel naš avstrijski izvoz živine že lansko leto za 68 milijonev kron nazaj. Zdaj pa je dokazal generalni tajnik c. k. kmetijske družbe g. Juvan, da jo cena živine v.splošnem proti prejšni za 30 do 50 procentov padla, brez da bi mesarji znižali cene mesa . . . Tako res ne more iti naprej! Ravno tako izgleda stvar, kakor da bi gotovi krogi hoteli uničiti avstrijsko kmetijo. In kdo je temu kriv? V prvi vrsti klerikalni poljedelski minister, ki noče in ne moro varovati kmetske interese. V drugi vrsti pa tisti poslanci, ki se prodajo in ki glasujejo za vse, kar jim komandira vlada! Postava proti pijančevanju. Vlada bode predložila državni zbornici postavni načrt proti pijančevanju. Po temu se ne bode moglo tožiti na cehe napravljene dolgove. Tudi bodo kazniva dejanja, ki se jih stori v pijanosti, potem drugače sojena kakor doslej (pijanost je bila doslej olajševalna okolnost.) Nadalje določbe te nove postave se bodejo tikale večkratne pijanosti Življenje na deželi. Neki thiirinški duhovnik piše v listu „D. Tageszeitung" : „Moral sem za 14 dni v mesto, da napravim neko izkušnjo. Zdaj je to srečno minulo in jaz sedim zopet v svoji vasi ter mislim nazaj. Grozno, — ne samo izkušnja, ne, celo mesto! In pri temu malo mesto, nežno ležeče, kakor redkokedaj, z gozdovi in vodo in vrtovi in nasadi v obilici. In vendar — grozno! Vrste hiš, dim, nemir, hitenje! Že zutraj pred šesto — koraki delavcev in delavk, ki hitijo v fabriko; vidi se jih pred seboj v megli, te nezadovoljne, zaspano, jezne obraze. Te ljudi pač noč ni okrepčala. Kako drugače tukaj! Mi imamo tudi fabriko: ali ljudje hodijo z drugimi obrazi okoli, ne hitijo tako, se smejijo, celo pred mojo hišo vriskanje, igranje fantov in deklet — ja seveda, ti prihajajo tudi skoraj vsi iz hiše starišev ali iz lastne domačije. Ti sinejo pričakovati, da se vrnejo v prijetno sobo, iz katere se solnce ravno prijazno poslovi, v lepi, širni gozd, v vrtove in. na travnike. Tukaj ima tudi najubožnejši svojo hišico; ako obsega tudi le tri sobice, ako je tudi tesna, njegova je vendar. Tistih par rož, par grmičev fižola in krompirja cvetijo in nosijo zanj in za svojce. Mala ograja pravi: Stoj ! Tukaj sem jaz kralj, tukaj so neha vsako tuje vmešavanje ! Tako čutim tudi jaz. Seveda, svojo hišo imam le v najemu, ali celo, na par let, in kamor pogledam, je prosti izgled na gozdove, travnike, goče in polja. Drevesa tu na desno stojijo v mojem vrtu, okoli naokrog ni nikogar, ki bi mi smel kaj zapovedati. Oh, kako se kostanji žarijo v jesenski obleki! Samo eden jo temnozelen. Zlato so plamti iz breze, kako nežno cveti grah, belo in ljubko in vredi vse jesenske krasote. Moj fižol je v 14 dneh malo zrastel (2000 čez morjem stanujem), morda ga bodem vendar še pred mrazom pokusil. Za vrtom na travniku se pasejo krave, melodično doni njih zvonenje skozi lepo, svežo jutro. Nadalje zadaj in na desno in na levo se dviga dim in smeh in vriskanje. Krompirjeve počitnice so tu, to je veselje za deco, to je zdravje in veselje in življenje. In človek prezre rad kakšno neumnost. Ako obračam svoje poglede naokoli čez čiste, lepe hišice do velike, daleč vidne cerkve, — povsod mir, sreča, tiho delo, pokoj ; seveda v te ali oni hiši tudi prepir in vse bedarije in slabosti in grehi ljudi; — ali to vse se ne upa na svitlo, to ni tisto, kar določi sliko, to je le kakor senca v svetlobi. Vse, kar je malega, hudobnega, preveč človeškega izgine pod vplivom velike, tihe, lepe nature. In tako je, kakor da bi iz vseh teh hišic do zadnje v krogu tekale nevidne niti do mojega srca, do srca župnika vseh teh duš , . . na javnih krajih, oddaje alkohola na pijano osebe itd. Rumunske zahteve. Kar smo prerokovali, izvršuje se točka za točko. Ker je naša kratkovidna vlada dovolila Srbom uvoz 70.000'komadov svinj in 35.000 komadov govede, zahtevajo zdaj Rumuni isto pravico in sicer še več kakor Srbi. Iz Dunaja se namreč poroča: • Razprave glede trgovinske pogodbe z Rumun- sko se ne izvršujejo zadovoljivo. Nastopile so težave. Rumunska zahteva namreč pravico, da uvaža na Avstrijsko dvakrat toliko živine kakor Srbija. In to zahtevajo Rumuni prav odločno.-Torej še enkrat toliko mesa hočejo Rumuni uvažati kakor Srbi. To bi bilo torej skupaj s srbskim uvozom 2 10.000 komadov svinj in 105.000 komadov govede na leto. K tem 315.000 komadi živine pride še izpadek našega izvoza živine za 67 milijonev kron. Ako se v poslaniški zbornici te nesramne postave s Srbijo in Rumunsko sprejmejo, potem — adijo, domača naša živinoreja! Prazne državne blagajne. Dunajska „Mon-tagsrevue" piše: »Veliki preostanki, s katerimi se je finančni minister svoj čas bahal, so izginili. Državne blagajne so prazne in g. Korv-towsky išče denar potom dolga. Dovolitev neverjetnih milijonev za postranske namene, slabo gospodarstvo uprave državnih železnic zahtevajo sredstev, katerih ne dajejo davki. Delovanje mi-nisterstva Becka je pripeljalo do tega deficita. Torej prazne kaše, — in ljudstvo ima tudi prazne žepe . . . Volitve v nižjeavstrijski deželni zbor so končale s popolno zmago krščanskih socialcev. Izvoljenih je bilo namreč 27 naprednjakov in 100 črnih. Pač žalostne razmere! V Bozniji bodejo vpeljali posebni deželni zbor. Kakor poročajo listi, obsegal bode ta zbor 80 članov in sicer 52 izvoljenih in 28 virilistov. Srbi bodejo zastopani po 23 izvoljenih poslancih in 4 škofih, muhamedanci po 17 poslancih in 6 muftijih, 4 virilistih in 6 reprezentantih. Katoličani imeli bodejo 12 izvolenih poslancev in 3 škofov itd. Skupno bode torej deželni zbor obsegal 27 srbskih, 34 turških in 19 katoliško-hrvatdkih poslancev. 70 vinarjev, to je: 60 vinarjev za koledar in 10 vinarjev za poštnino naj se vpošlje in dobilo se bode kmetski koledar, ki obsega 120 strani, mnogo slik, povestij, gospodarskih člankov, mnogo koristnega in zabavnega. Dopisi. Iz Ptujskega okraja. Dolgo let hodim po. ptujskem okraju in kupujem sadje in vino in tudi poljske pridelke imam tedaj priliko skorej vsako grabo na deli priti. Prejšne leta ni bilo mogoče iz grab na deželi vun priti, ljudi niso mogli pridelke prodati zavoljo slabih cest, po katerih se ni dalo korakati in ne voziti. Ali zdaj*dve leti se je hvala Bogu svet v ptujskem okraju prenaredil, in to hvalo moram izreči današnem naprednem okrajnem zastopu pod vodstvom velezasluženega načelnika Ornig in celega okrajnega zastopa. Lansko leto je bilo mnogo sadja v fari Majšberg in Ptujska gora, ta kraj je bil kar se ceste tiče prej popolnoma zapuščen, lansko leto so se dve imenitni občinski cesti Majšberg-Sto-mečka vas in Ptujska gora—Naraple od okrajnega zastopa v taki stan spravile, da se lahko dirja z upreženo živino po njih. Zato je bilo tudi mogoče lansko leto sad izpeljati in ondotni prebivalci so dobili lepi denar; in od koga ? Od Nemcev, ker so ti njih sad odkupili. Lepa nova okrajna cesta se je zgradila pod gorskim bregom vodeča skoz Podloše na Sestrže, iztekajoča v Crešnovce Bisterškega okraja. Ta je važna za ondotne prebivalce, kateri niso nobene ceste imeli in ni bilo mogoče njih pridelke 2 - izvažati, zdaj se je stvar prenaredila po naprednim načelnikom Ornig. Važna cesta je tudi od Sel čez breg „Ster-nec" v Doleno in dalje v Strajno. Po tej cesti ni bilo mogoče potovati. Ta kraj je rodovitni in tudi iz tega kraja se je mnogo izvažalo, ker je tudi zdaj dobra cesta. Po fari sv. Andrej na Leskovoi in sv. Barbara o Halozah so se zapuščene ceste popravile, čez Okički hrib in k sv. Florjanu so se nove okrajne ceste zgradile. Kdor je tukaj hodil prejšna leta, so je začudil, kaj je postalo, drugi svet. V tej krajih ni bilo vsled strmih kamnitnih bregov nobenega prometa, ker živina vsled kamnitnega poda ni mogla naprej. Tudi občinske dozdaj popolnoma zapuščene ceste v občinah Varnica. Lehnik, sv. Elizabeta, Slatina, Dravci, Kepic, Gradiš in Okič so se v dobro stanje spravile, in v Dravcih—Repič lep most iz betona zgradil. Potem se še mora ozirati na Turško grabo, cesta katera vodi od Zavrč naDubravo na Hrvaškem po Turški grabi, ker imenitna kaplica rose. Kdor je prejšne leta tukaj potoval je bil prepričan, da ni mogoče iz tega rodovitega kraja vino in sadje izvoziti, ker ni bilo varno za živino in za blago. Plačati se je moralo za polovnjak vina na Ptuj postavljeno po 6 kron. Letos je ta cesta zgotovljena, proga ravna kakor od kolodvora v Ptuju na Možkajnce, brez brega in 4 kilometre dolga. Zdaj je mogoče brez težav 4 polovnjake vina na voz naložiti in ga odpeljati, to stane zdaj 8 kron, pred pa se je za polovnjak zahtevalo po 6 kron; kaki razloček! Zdaj pa se more še opozoriti ljudstvo na dve važni cesti v slov. goricah: Ena cesta je občinska, katera od okrajne ceste radgonske se cepi in k sv. Urbani pelja; tuje bila tako zanemarjena, da ni bilo mogoče po nji voziti ne hoditi. Napredni okrajni odbor in njegov načelnik se je osmilil čez.-to zapuščeno cesto, po kateri je veliki promet in cesta je danes taka, da je veselje po nji se peljati. Druga cesta katera se cepi od Radgonske ceste pri lončarji Kupuvoe v Janrovcih iu skoz Jiršovce v Ragoznico k-sv, Rupertu Lenarčkega okraja polja, za katero .^0 je 20 let prosilo, pa prejšni prvaški okrajni zastop ni imel nobene skrbi za to cesto, se je zgradila; lansko leto 1907 se je zgradba začela in 1. oktobra t. 1. je zgotovljena. Kako veselje! Letos ko je toliko vina in sadja, kako lahko se zdaj blago izvaža! Ta nova okrajna cesta je zgled kako ravna je brez brega in na suhem zgradena, dolga je 5 kilometrov 500 metrov. Stane okoli 22.000 kron.. Prebivalci, dobri in za napredek vneti ljudje so potrebni svet za gradbo ceste brezplačno prepustili, ker so bili prepričani o važnosti te ceste. Kjer je promet, tam je denar! Prebivalci ptujskega okraja, premisliti kaj dobrega je današnji okrajni zastop pod vodstvom njegovega trudopolnega načelnika Ornig storil in bodimo mu hvaležni! Letos je mnogo kletev radi slabih cest izostalo in tako naj se ljudstvo zdrami in pri današnjih voditeljih okrajnega zastopa ostane. Živijo tisti! Hvaležni kupec. I Opomba uredništva: Sprejeli smo radevoljno ta dopis nam poznanega kupca. Takih dopisov smo sicer že celo vrsto dobili. Kdor ima možgane v glavi, mora biti okrajnemu zastopu in njegovomu načelniku v srce hvaležen, da ie toliko v tako kratkem času storil. Ceste so kakor žile v telesu, — brez njih ni življenja! S praznimi besedami se ljudstvu pač ne pomaga. Le z delom se da kaj doseči! In koliko dela so dale ceste! Kolikrat se jo vozil g. Ornig in žrtvoval čas in denar, da se je vse v redu izvršilo. In zdaj, ko so prepotrebne te ceste zgrajene, zdaj lažejo in obrekujejo prvaki na naj-nesramnejši način in hočejo ljudstvo razburiti in kar je svitlega očrniti. Sramota zanje! Ljnd-stvo pa se ne bode vjelo v te prvaške zanjke. Hvaležno bodo ostalo naprednemu delu! Marija v Puščavi. Ljubi »Štajerc"! Zima, katera zaziblje naravo v spanje, da se spomladi spet prebudi, je pred vratmi. Tople sapice so postihnile, zeleni gaji so zgubili svoje listje, solnce, ki je povzročilo črez leto hudo vročino, skriva se sedaj za gorami, sploh vse, kar je pod milim nebom, pričuje nam minljivost tega sveta. Kaj pa mi?! Da, tudi mi bodemo šli svoj čas k počitku, izročeni bomo zemlji iz katero smo vzeti. Dva. ki sta se v celem življenju morebi^M le zaradi druge narodnosti, ker je ta čital ir.- ] predne časopise, sovražila, spala bosta tik eda druzega, vsak v svoji šestoglati hišici. ČitateM si bodo mislili, zakaj tu pišem, ali vedite, dal prvaki ne pomislijo, da bo nas vseh enkrat! konec. Vsi se bomo zagovarjali prod sodnimS stolom, tor da mora sovražtvo vsaj na bolniški™ postelji ponehati. Evo Vam dokaz! Pred kratkenM želel je neki naročnik »Štajerca" — spovednikaM zaradi njegove bolezni. Ker je bajta pri žaglfl v kateri je stanoval, borna, želel je starček, kil se je 1866. vojskoval za domovino, da ga al ta čas prenesejo v hišo svojega gospodarjaM Štel si je za nespodobno, da bi g. župnik šh s sv. zakramenti, z živim Bogom v to bajto. Isfl kaj stori nekdajna kmetica, ki je obdeljena il več ..škapnlirji". ter zapisana skoro v vsekl ..svetih" bratovščinah. Ker je vedela, da bolanfl »Štajerca" čita, kateri je vsem trn v peti, iz-1 govorila se je: Hm, pri nas ni prostora, mi ni-| mamo praznih hiš"! Toraj »sveta" žena, vdova, I za našega odrešenika, ki je nam zapustil lepi nauk „kateri enega mojih najmanjših sprejme,! mene sprejme-'., konečno pa za delavca, ki jel pustil vso svojo moč pri tem posestvu, ni imela I prostara le za kratek čas. To je teh »svetosti"! polnih ljudi ,,ljubezen do bližnega in do Boga"'.! Sovraštvo na bolniški postelji, fej. Župnik pa, I kateremu gre vsa čast, ker ni politikujoč dušni pastir, ni se sramoval te bajte, ni zanikal naročnika ...Štajerca", kateri so po mnenju kleri-kalčekov »brezverci" in »nemčurji", šel je k njemu celo dvakrat, ter ga sprevidel s sv. zakramenti. In tako sovraštvo vprizorjajo edino tisti, ki »sveto" obračajo svoje oči v »deveta" nebesa^ Kaj ko bi bil še župnik rekel: »Pri tem, ki »Štajerca1' čita, nima prostora'! Siromašen starček bi potem takem gotovo ostal brez spovedi. V splošnem pa, kar se tiče bojkota proti ..Štajercu" in nemščini, omenim, da bo odsih-ihal postopal najodločneje, ker bojkot je po postavi prepovedan. Zvajgerju pa svetujem, da me pusti zaradi lanskega dopisa čisto pri mini, ker res, stokrat res je, da je Zvajger več v krčmi 1 kakor pa v cerkvi, doroa pa malo.: Postava po- } zna bojkot predobro, zato pa „Herstellt Euch"! j »Štajerc", in sploh kar je pravega nemškega časopisja, hočejo mir med Nemci in Slovenci. Nasprotniki pa naj grejo dol v jugoslovanske kraje, kjer od 40—60% ljudstva ne zna ne pi- ; sati ne citati. Tam je voda dovolj kalna. Arma-dni službeni jezik je tudi in še bode nemški, dokler bo lepa Avstrija v rokah Habsburžanov. Marsikateri slovenski vojak bi raje sedel v pisarili, kakor pa ekserciral po skalnatih bregovih, toda tem bridka poje, pOpred ko se naučijo še le nemške »komande". To bo pritrdil vsak, ki je nosil vojno suknjo. — Kolikor je hotelo črez vrč, izročil sem javnosti, več pride pozneje. Bojkot proti »Štajercu" mora ponehati, pa če bi vsi prvaki z zobmi škripali, resnica naj zmaguje. In hoc signo vinces. Skozi celo leto se čita koledar. Naš napredno pisani kmetski koledar izšel bode te dni. Kdor si ga želi, naj takoj vpošlje 70 vinarjev in sicer 10 za poštnino, 60 za ceno.. Noben koledar ne daje za tako malo svoto toliko zanimive, koristne vsebine. Splošno zavarovanje za starost ih onemoglost. Poročali smo že v zadnji številki, da je vlada predložila zakonsko predlogo, tikočo se splošnega zavarovanja za starost in onemoglost. Ker je to velevažna zadeva, treba se je nanjo natančneje ozirati. Zlasti važno je, da ni raztegneno to zavarovanje edino na industrijske in obrtniške delavce, temveč tudi na kmete in njih posle ter na obrtnike. Vsled te važnosti prinašamo v sledečem natančnejši izvleček iz tega načrta nove postave : 3 I, . Bolniško zavarovanje. Dolžnost zavarovanja za slučaj bolezni se je raztegnila na skoraj vse mezdne delavce, nadalje na domače delavce in posle. Sprejem delavcev v kmetiji in gozdarstvu (in ne samo poslov) sledil je iz potrebe, da se omeji težko oškodovanje kmetije vsled bega iz dežele. Pomanjkanje poslov je namreč večinoma posledica dejstva, da kmetski posli doslej niso bili ednako zavarovani kakor industrijski delavci. Bolniško zavarovanje bode odslej več storilo ; trajanje bolniške podpore, ki je znašalo doslej 20 tednov, se je namreč na eno celo leto raztegnilo. Bolniška podpora se tudi ne bode več odmerila po „v kraju navadni dnevni plači", temveč po pripadanju v gotovi plačilni razred ; s tem bodejo bolniške blagajne deloma večje podpore dajale. Dosedanja podpora porodnic se bode spremenila v izdatno varstvo mater. Uredilo se bode tudi temeljito vprašanje zdravnikov. Nespremenjen ostane vpliv delavcev na upravo, razmerje glasov dveh tretin delavcev ter ene trotinc podjetnikov. Za varstvo manjšin uvedlo se bode proporcionalni volilni zisten. Zavarovanje proti nezgodam. To zavarovanje se je zelo spremenilo. Doslej se je plačila tega zavarovanja preračunih) po skupni plačilni svoti podjetnika. Odslej se bode zavarovalne svote od vsacega posameznega, na okrajnem mestu v evidenci pe-ljanega delavca posebno zaračunilo. Najvažnejša sprememba, ki se tiče tega zavarovanja, pa je, da bodejo odslej vsa plačila naložena podjetnikom, medtem ko so morali doslej delavci 10% zavarovalne svote iz lastnega plačevati. Plačila zavarovalnice za popolnoma za delo nezmožne. ter gledč rent za po ponesrečenih zaostalimi se bodejo razširila. II. Zavarovanje za starost in onemoglost Delavec dobi po končanem 65. letu življenja Btarostno rento. Ako postane pred tem času za delo nezmožen, potem dobi invalidno rento (to je rento za onemogle). Samostojne osobe dobijo istotako v 65. letu starostno rento. Visokost rente za starost ali onemoglost odvisna je od trajanja in visokosti vplačila. Zao-stalcem se dovoli enkratni kapitalni odplaček. Nadalje dobijo ženske zavarovanke polovico vplačanih svot povrnjene, ako se omožijo. Za vse velja seveda obligatorno zavarovanje; to se pravi: vsakdo se mora zavarovati. 0 plačilih. Plačila zavarovalnic označila bode sledeča tabela. Omeniti je, da je že zaračunjen državni prispevek v znesku 90 kron k vsaki renti : Tedenska plača Ml Pravica do rente po letih ±.$ 201et30leli401et flgfjl kron a) delavci do 480 . . čez 480 do 7-20 9-60 12 — 14-40 1920 24-30 — 36- 7-i 9-60 12-1440 19-20 24-30-36- b) samostojni Na leto 12 mesečnih prispevkov po 1 kroni ..... Kdo je dolžan se zavarovati? v in 3 rj »iv 12 144 24 198 36 252 48 306 60 72 360 414 198 486 528 183 216; Dolžni se zavarovati so: industrijski, obrtniški in kmetijski delavci, hlapci, posli, sodelujoči člani družine, učenci, domači delavci, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, služkinje, itd. (okroglo 6 milijonev oseb). Dolžnost zavarovanja prične s 16. letom življenja. Izjeme so invalidi in čez 60 let stare osebe. Nadalje niso zavarovane osebe, ki stojijo v mesečni ali letni plači in katerih plačila presegajo mesečno 200 kron ali letno 2.400 kron. Od samostojnih so dolžni, se zavarovati vsi lastniki obrtniškega ali drugačnega podjelja ali kmetskega ali gozdarskega podjetja. Izjema so le oni, katerih letni dohodek presega 2.400 kron ali ki uslužbnjejo redno ne več kot dva družini tuja mezdna delavca. Prispevke se računi pri delavcih po mezdnih razredih. Polovico plača delavec, polovico delodajalec. Pri samostojnih so razmere drugačne. Kajti ne obrtnik, ne kmet in ne mali trgovec ne morejo na redne dohodke računati kakor delavec. Zato bode znašal mesečni prispevek pri dohodku do 480 kron 50 vinarjev in pri dohodku med 480 do 2400 1 krono mesečno. Kako dolgo je treba čakati? Čas za čakati znaša: pri delavcih za dosego invalidne rente 200 tednov prispekov (to je pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 5 let). K temu času se pa tudi računa čas vojaščine in z delavsko -nezmožnost zvezane bolezni. Pri starostni renti znaša doba čakanja 30 let. Pri samostojnih znaša doba čakanja na starostno rento 200 prispevnih tednov. Izstop. ■ Za delavca pomeni brezposelnost iztop iz zavarovalne dolžnosti. Postova omogoči v tem slučaju z nizkimi prispevki vzdržanje doseženih pravic. Isto velja za samostojnega, ki mimogrede iz zavarovanja izstopi. Ako samostojni ne more plačati polne prispevke za svoje zavarovanje, se mu tudi čisto mali prispevki dovolijo. (Konec prihodnjič.) En koledar zastonj dobi, kdor jih kupi 10. Zbirajte se torej in naročite koledarje skupno po 10 izvodih. S tem dobite enega zastonj! Novice. Knezoškof dr. Napotnik — ima besedo. Zadnji dogodki in izgredi imajo tako veliki pomen, da se jih morajo tudi cerkveni poglavarji dotakniti. Omenili-smo tudi že pastirsko pismo, ki ga je izdal ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič in v katerem je odkrito obsojal nasilnosti in zločine ljubljanskih Slovencev ter dejal, da so bila ta dejanja „smrtni greh". Dr. A. B. Jeglič je sam Slovenec. In vendar je moral krivdo zločinskega nastopanja v Ljubljani vreči na Slovence, to se pravi, na nahujskane, fanatizirane Slovence. Kot knezoškof, kot Slovenec in kot deželni poslanec je moral dr. Jeglič obsojati nesramno nastopanje ljubljanskih pobijačev. Vedeli in upali smo, da bode i knezoškof lavantinski dr. Miha Napotnik svojo krščansko dolžnost storil in svoje mnenje povedal. Kajti znano nam je, da knezoškof mariborski noče politikovanja duhovčine, da hoče imeti poštene, veri koristne duhovnike in ne politično zastrupljene farje. Znano nam je tudi, da je dr. Napotnik odločni nasprotnik narodnjaške gonje. Zato smo čakali in čakali, kedaj da bode knezoškof svojo mnenje glede zadnjih izgredov povegal. In nismo čakali zastonj. Knezoškof dr. M. Napotnik izdal je ravnokar pastirsko pismo, ki je velezanimivo. Temu pastirskemu pismu posnemamo sledeče vrstice: • O da bi prišla mir in pokoj in z njima sreča ter blagoslov v vse pokrajine širne države, kateri ni nobena druga na svetu več podobnal . . . Vse-vedoča božja previdnost je hotela in napravila, da stanujejo v častitljivi avstrijski monarhiji rajni narodi. Istega sledi zanje dolžnost razumeti se kot dobri sosedi, drug druzega varovati in mu pomagati, ne pa se prepirati, razdvojiti in osla-beti. Posebno naj bi bilo vsako nasilje izključeno. Nasilje ne koristi nikdar in škoduje vedno; ono razjezi čustva in moti mirno sosedstvo. V hiši avstrijski-imajo vsi prostora in zmorejo vsi mirno in prijetno živeti. Da, mi hočemo skrbeti, da poiščemo pri nastalih nasprotjih ono, kar nas druži. Tako patriotična stremljenje ne more biti brezuspešno; kajti pravo avstrijsko miroljubno prebivalstvo itak noče ne- srečnega tega prepira. Pri posameznih željah moramo vedno skrb za splošnost vpoštevatt. Pri vsej ljubezni do lastnega naroda in tesnejega domovja moramo še vedno višje držati navdušeno ljubezen do skupne, slovite naše domovine« itd. Tako piše knezoškof dr. Napotnik! So pač skoraj iste besede kakor jih mi vedno ponavljamo. Sam škof obsoja torej vsako narodnjaško gonjo, — ali delajo jo tisti prvaški zaslep-Ijenci, ki se potem še za škofom skrivajo. Sam škof obsoja vsa nasilja, — in izvršujejo jih prvaki. Sam škof zahteva mirno sporazumno življenje med Nemci in Slovenci, — in mi na-prednjaki pridigujemo isto že osem let sem . . . Sam škof pa tudi naglasa potrebo ljubezni do avstrijske domovine. Prvaki pa hočejo to domovino razruši ti in razbiti . . . Cujte torej škofovo besedo ! Cujte glas najvišjega cerkvenega poglavarja lavantinskega! Cujte besedo tistega, ki ima pri nas pač največ pravice, tolmačiti krščanstvo! Čujte to, — vi vsi, prvaški lajiki in duhovniki, — in pokorite se besedi svojega škofa! Prvi sneg . . . Torej je res že prikimala siva starka zima ? Da, sneg, prvi sneg pada in pada in pada ... in pokriva gorice in njive in paše in polja . . . Malo prehitro si prišel, ljubi sneg! Našel si v nekaterih goricah še grozdje na trtah, na njivah še razne plodove, ki jih je hotel kmet spraviti, — res, prekmalu si pač prišel, ljubi naš sneg! Vse kar je prav in vsaka stvar ob svojem času. Ti, zima, se pa nič ne brigaš za koledar in tudi ne za želje ljudi. Kar nakrat prideš, čeprav dobro veš, da te ni nikdo klical . . . Kdo, vprašamo kdo, kdo te je klical, zima ? Včeraj je še sijalo jesensko prijetno solnce, ljudje so hodili še z veselimi obrazi okoli in to brez površnika in plašča, — danes zutraj pa, smo ostali in zaspano skozi okno pogledali; opazili smo pol metra visok sneg . . . Ja, stari sv. Peter postal je tudi prav čudni patron in izjaviti mu moramo odločno svoje nezaupanje. Veš, ljubi sv. Peter, vse kar je prav, ali malo vsaj bi se že lahko na pratiko držal. Ali tega ti pač ne moremo odpustiti, da nam pošlješ pred sv. Martinom sneg. Pa še toliko ! Ko bi nas že pre-senečil s tem, da malo s snegom pokrajino postopaš, kakor mamica božično potico, no, potem bi že nič ne rekli. Ali pol metra snega, dragi sv. Peter, to je preveč! In zato smo nezadovoljni in ti iziažamo svojo nezaupnico ! ej. . . Tor zima! Za nas reveže to pač ni prijetna novica. Žena zahteva vedno več denarja za kurjavo, otroci ne morejo v mrzlem biti, denar in denar in denar. Z ženskami je sploh težava izhajati; še hujše pa po zimi. Na obleki zahtevajo tudi vedno kaj novega. In druge želje imajo tudi, bogve koliko je teh želj .... O zima, zima! Komaj si pričel pošteno delati in že je treba luč prižgati. Zutraj ostaneš v temi in celi dan je temen in sneg pada, pada, pada ... O ti presneta zima! Tvojih posetov smo se sicer navadili in dobro vemo, da nam ne hodeš nobeno leto izostala. Ali tako kmalu kakor letos te nikdar ne pričakujemo. In vsega tega je baje stari sv. Peter kriv. Po leti nam je poslal sušo in šparal mokroto, zdaj nam pa v začetku novembra pošlje to našparano mokroto v obliki snega . To pač ni prav . . . Naš koledar. V najkrajšem času izide naš velezanimivi kmetski koledar. Da bi ustregli svojim prijateljem, povečali smo ga letos. Vsled tega ne bode obsegal samo 112 stani kakor lansko leto, temveč 128 strani. Posrečilo se nam je dobiti prekrasne slike, ki bodejo koledar okinčale. V prvi vrsti omenimo začetno sliko presvitlega našega cesarja. Ta slika je na finem papirju tiskana in izborno izdelana. Prepričani"" smo, da bode imel vsakdo z njo veselje. Dala se bode tudi izrezati in bo tvorila prav lep okrasek domače sobe, ako se jo da v okvirje. Razven raznih kmetijskih slik prinašali bodemo v koledarju tudi imenitne razglede na Ptuj in njegove posebnosti, na Wurmberg, Ptujsko goro, Anken-stein itd. Zc lepe slike same so ponižne cene vredne. Kar se pa tiče vsebine, je ta takšna, da mora. pač tudi najbolj izbirčnemu zadoščati. Doslej- omenimo le uvodne besede „V drugo leto", nadalje pesni „Naše Karavanke', »Zelena g r n d a", „R i n g a r i n g a r a j a" in „P o brat i ms t v o" (dogovor med koroškim in štajerskim kmetom), nadalje članek „Suša leta 1908 in naši travniki" (Andrej Drofenig), J — 4 lepa povest »V pij an o s ti", ki je prevedena iz francoščine, gospodarski članek »N a d o m e š-čenje dušika v naši zemlji", katerega je sestavil neki kmet iz sotolske doline, lop članek »Ptuj" s krasnimi slikami, kratkočasna povest „Pomoč", kateri se bode gotovo vsakdo smejal, povest ljudskega prijatelja ,,Kje ležijo skriti zakladi", nadalje imenitna, dolga povest »N a polovici pota" (spisal R. Ritt-neger), ki je prava slika današnjega kmetskega življenja, zabavna povest „Občinska seja", gospodarski članek o pridelovanju krompirja (s sliko) itd. To je le nekaj posameznib opomb iz vsebine tega koledarja. Lani ni bil nikdo nezadovoljen s koledarjom in mislimo, da tudi letos nikdo ne bode. Zato prosimo prijatelje še enkrat, da se čimprej e naročijo. Kdor hoče koledar, naj npošlje hitro 70 vinarjev (GO za koledar in 10 za poštnino). Kdor vzame 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Naročajte se, dokler je čas ! Iz Spodnje-Stajerskega. Smola . . . Mariborski prvaki imajo smolo. Kakor znano, se je razjezilo vsled nečuvanih ljubljanskih divjostij nekaj mladih ljudi v Mari- ^boru. ki so potem par šip razbili. Druge nesreče se ni zgodilo. Ali zaradi teh par šip so dobili ti mladi ljudje par mesecov ječe, medtem ko so v Ljubljani dobili nekateri smrkolini, ki so metali kamenje na vojake, 1 ali 2 tedna zapora. Kako se je sodilo v Mariboru ? No, stvar je bila sledeča : Prvaška posojilnica je razpisala po 30 K nagrade za priče. In našle so se take priče, na katere sta dr Rosina in dr. Pipuš lahko ponosna, ki so tudi prisegle in so zdaj zaradi — krive prisege v preiskavi. Ena teh prič, prvaški Nemec je poleg tega zdaj sam obdolžen, da je lučal kamenje in sedi v zaporu. Druga teh prvaških prič je neki Johan Krois. Le-ta je ukradel gostilni-čarki Ubeleis v Leitersbergu brilantni prstan v vrednosti 280 K. Za to tatvino je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. Pač lepe prvaške priče! Pa 30 le dobri — Nemci! Dostikrat smo r že omenili, da živi v prvakih dvojna natura. Vse njih hotenje in nehanje je hinavščina. To hinavsko svojo naturo kažejo zlasti glede nemščine in Nemcev. Proti nemščini kričijo in pisarijo, da jih jezik in prsti bolijo. Kmeta imenujejo Efijalta in Herostrala, ako pusti svoji deci nemščine priučiti. Sami pa so le potom to nemščine kaj postali in sami pustijo tudi svoji deci ta potrebni poduk . . . Hinavščina! Pa še en slučaj naj omenimo. Prvaški trgovci so menda le toliko časa „narodni" in »bojkoti-, rajo" Nemce le toliko časa, dokler ne pridejo — na kant. Kadar pa pridejo s svojimi „ narodnimi štacunami" v konkurz, takrat vržejo vso »narodnost % »bojkot", »svoji k svojim" in drugo tako šaro v staro železje in gredo radi k — Nemcu . . . Bivši prvaški štacunar Lončarič v Ptuju na primer ni našel po konkurza službe pri nobeni slovenski trgovini. Vkljub vsej »slo-k venski vzajemnosti" ga ni hotel noben „narodni ■ kramar' sprejeti. In šel je k — Nemcu na P Breg pri Ptuju ter dobil tam službo. Nemec je ' lopov, falot, goljuf, razbojnik, tolovaj in bogve kaj še vse, ali — njegov kruh pa je le dober, kaj ne? Istotako se hvali bankerotni trgovec Šeligo v Ptuju, da bode dobil lepo službo pri eni največjih nemških trgovin v Ptuju. Mi gotovo nikomur ne zavidamo košček kruha. Vraga, vsakdo mora živeti. Ali pomislimo le to-le: Ako sem danes nastavljenec ali šef „ narodne" štacuno in kot tak pripovedujem kupcem, da so vsi nemški trgovci sami lumpi, — jutri pa grem k istemu nemškemu trgovcu v službo, katerega sem obrekoval, — potom sem pač hinavec naj-grše vrste . . . »Svoji k svojim", hahahaha! Na šoli v Lembahu pri Mariboru vladajo pač take razmere, da je groza. V ta mračnjaški brlog je treba enkrat pošteno posvetiti. V prvi vrsti vprašamo: Kaj je učitelj ? Kaj je učiteljev posel? Vendar podučevanje in nič druzega. Mi sicer nimamo ničesar proti temu, ako se učitelj v prostih svojih urah peča s tem ali onim ko- ___ristnim delom. Ali to sme storiti le pod pogojem, da prvič ne zanemarja svoje dolžnosti in da drugič ne krši obrtnih in drugih postav. To je naše stališče. Ni pa to stališče lemberških učiteljev. Dokaz temu sledeča dejstva, ki jih samo ob sebi umevno lahko vsak čas in pred vsako sodnijo dokažemo. Učitelj Godec ima to veselje, da ubija tiče, jih šopa in tako našopane po izvrstni in nikdar prenizki ceni proda. Ako ima mož že toliko prostega časa, da šopa, mu tega noben vrag preprečiti in zabraniti ne more. Ali le zase sme to storiti. V tistem hipu pa, ko šopa ptico, da jo potom prodaja, je stvar čisto drugačna. Kajti preparaterji imajo plačati gotove davke in rai res ne vemo, zakaj bi imel ravno učitelj Godec pravico, prezirati postave in izvrševati prepara-tersko obrt, brez da bi zato plačeval določene davke?! Istega kalibra je Godcev predpostavljeni, gospod nadučitelj. Ta sicer ne šopa tičov ; on je raje — urar. Res, brez šale! Gospod nadučitelj popravlja ure in računi zato približno še enkrat toliko kakor navadni, izučeni in izkušeni urar. Nam se smilijo tisti ljudje, ki dajo svojo uro raje nadučitelju nego urarju popraviti. Smilil bi se nam tudi človek, ki bi šel k žnidarju čevlje meriti ali ki bi prosil hebamko, da mu ozdravi napeto kravo. Ali učitelji, ki se tako daleč spozabijo, da postanejo »fušerji" v najslabšem pomenu besede, ki delajo obrtnikom umazano konkurenco, se nam ne smilijo. In zato opozarjamo prav resno šolsko oblast na te škandalozne razmere ! Drugače bodemo ojstreje zaropotali! Suša. Kakor znano, dovolilo je poljedelsko ministerstvo štajerski namestniji 580.000 kron za nakup krmilnih sredstev, ki naj bi se potem po nizki ceni onim posestnikom oddali, kateri so bili po suši poškodovani. Neka konferenca v namestništvu je potem sklenila, da se bode oddalo dotične množine krmo le posestnikom v najbolj poškodovanih okrajih, i. s. Celje, Konjice, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona in Brežice. Upati je, da bode namestnik še več sredstev v roko dobil in se bode zamoglo podpirati i druge okraje. Okrajni zastop Konjice imel je 7. t. m. zborovanje. Za načelnika je bil zopet dosedanji mnogoletni in velezasluženi graščak g. F. Possek iz sv. Duha izvoljen. Za namestnika je bil izvoljen g. Ford. Klemen iz Konjice. S to voli-tvijo je uspešno delovanje tega okrajnega zastopa zopet za tri leta zasigurjeno. V odboru sedijo poleg tega gg. Jos. Presker iz Rečja, Kari Jaklin iz Vitajna, Karl Wesenschez iz Konjic, Fr. Jonke iz Oplotnice in J. Marsidoschek iz Plankensteina. Čestitamo k izvolitvi! V Slovenski Bistrici vršil se je pretekli po-nedelek zbor okrajnega zastopa, na katerem je bil določen novi odbor ^krajne hranilnice. Izvoljeni so bili gg.: Jos. Baumann, A. Grundner, Alb. Kandolin, Kari Sima, Emil grof Attems, L. pl. Hellmer, A. Krautsdorfer, Joh. Katz, F. Petzolt, Albert Stiger, H. Strassguttl, Jak. Ver-solatti, dr. H. Wiesthaler, Joh. Werhonheg, F. Schager, St. Rudolf, F. Steinklauber in E. Weigl. Železniška proga od mesta do postaje južne železnice v Slov. Bistrici bode tekom 3 tednov dokončana. Železnica se bode torej začetkom decembra otvorila. S tem so izpolni že dolgoletna želja prebivalstva. Grand Elektro Bioskop v Ptuju. Domačin g. A. Breceli v Ptuju otvoril je z velikimi troški izvrstno podjetje „Grand Elektro Bioskop", ki se predstavlja v veliki dvorani ptujske kazino. Ta kinematograf je v vsakem ozira imeniten. Prvič prinaša najnovejše žive slike, to pa brez da bi se tresle, ima lastno električno razsvetljavo in zamore urediti najboljšo zabavo. Vse predstave spremlja godba. Vsak teden menja ta iz-borni kinematograf dvakrat svoj program. Predstave se vršijo vsako nedeljo in vsak praznik ob 3., l',5. in 6. uri popoldne ter ob 8. uri zvečer. Nadalje vsak petek in vsak ponedelek ob 7. in vsak drugi delavnik ob 8. uri zvečer. Vsako sredo in soboto popoldne se vršijo predstave za otroke, za katere stane vstopnina 20 in 10 vinarjev. Cene prostorov za odrašene so: 1. prostor 1 K, 2. prostor 80 vin., 3. prostor 60 vin., 4. prostor 30 vin. Vojaki in otroci v spremstvu odrašenih plačajo na vseh prostorih le polovico. Brez hvalisanja moramo reči, da so bile dosedanje predstave s svojimi velezanimi-vimi programi imenitne. Krasno je videti te žive slike in priporočamo torej prijateljem, naj se ogledajo ta krasni kinematograf. V mariborskem ..narodnem domu" zahajajo tudi ljudje, ki ne vejo, kaj je „moje" in „tvoje". G. M. Steinko n. p. je bila tam suknja ukradena. Sploh se tam baje večkrat tatvine zgo- dijo. Ali zahajajo morda kakšni balkanski uzmo-viči tam, s katerimi se prvaki tako radi bratijo? Roparski napad v železnici. Na progi Zagreb-Zidani most izvršil se je to dni neverjetno predrzni roparski napad. V Podsusedu je namreč vstopilo trojo hrvatskih fantov. V vozovih je dremalo več gospodov. Nakrat so je začul klic: »Tatovi, na pomoč". Prišlo je do vročega boja s tatovi. G. pl. Garzarolli iz Celovca, kateremu je bila zlata ura ukradena, je prijel enega tata in ga prisilil, da mu jo je vrnil. Vkljub temu so tatovi ušli. Upamo, da bode žandarmerija uzmo-viče prijela. Težka nezgoda. Gospod dr. Glaser v Mariboru se je na neko globoko visečo streho tako udaril, da je skoraj gotovo oko izgubljeno. Vlom. V poštni urad v Purkli je hotel ne: znanec vlomiti. Poštni mojster je zločinca pravočasno pregnal. Poneverjenje. Na ptujskem sejmu dne 4. t. m. kupil je Joh. Schiletz kravo in jo oddal hlapcu Antonu Duh, da jo v Maribor pripelje. Hlapec pa je kravo prodal in izginil. Kolo ukradeno je bilo v Mariboru poštnemu uslužbencu Rud. Melzer. Storilca iščejo. — Čevljarski pomočnik F. Ruttnik je okradel trgovcu Gollesch kolo in ga takoj naprej prodal. Tat sam je iz Maribora izginil. Obstrelil se je delavec T. Satzinger v Mariboru in se poškodoval težko. Vzrok nameravanega samomora ni znan. Umrl je v Št. Vidu pri Ptuju gosp. Jakob Illofscheg dne 10. t. m. Pokojnik je bil čez 30 let član občinskega zastopa v Pobrežu, dolgoletni načelnik krajnega šolskega sveta St. Vid, povzročitelj razširjenja in zgradbe šolskega poslopja, gostilničar in mesar. Cela občina, sploh kdor ga je peznal, častil je njegov pošteni, na-ravnostni značaj. Bil je tudi v vsakem oziru na-prednjak. Pokojnik zapušča vdovo, 3 sinove in 1 hčerko. Naj bode vrlemu možu žemljica lahka! Iz Koroškega. Bančni polom Winkler v Celovcu je napravil velikansko razburjenje. Ni čuda, kajti ljudje izr gubijo 2 50 tisoč kron. Kakor smo že poročali, se je gospa Winkler obesila. Winkler sam pa pravi, da se mu „meša" . . . Polom te banke je zelo podučljiv. Ljudje naj ne vlagajo svoje krvavo zaslužene denarje v take. zakotne banke, ki nimajo življenske zmožnosti in zamo-rejo vsak dan končati. Saj je vendar dovolj bogatih in zanesljivih denarnih zavodov, kakor n. p. „Kiirtner Sparkasse",»Zentralbank deutscher Sparkassen", »Stadtische Sparkasse" itd. Ti zavodi so popolnoma varni. Oni imajo na milijone temeljnega kapitala, dobro urejeno kontrolo in sploh izvrstno gospodarstvo. Tam naj se denar nalaga, ne pa po zakotnih bankah, ki živijo le zaradi reklame. Slovenska bančna filijalka »Ljubljanska banka" tudi za vloge 4'/«5/o ponuja. To ni le velikodušnost, temveč je bržkone — pomanjkanje denarja. Ako se poslužuje banka takih sredstev, potem je že malo čudno. Ali pri temu ljubljanskemu zavodu tudi že smrdi? Upamo, da bodejo ljudje tudi zanapraj previdni! Torej še enkrat: naložite svoje denarje v zanesljivih, dobro kontroliranih in močnih zavodih, kajti drugače jih zamorete izgubiti! Lep duhovnik. V neki gostilni v Celovcu bil je pred kratkem neki župnik iz okolice. Nasrkal se je sladkega vinca. V pijanosti je imel predrznost, telefonično deželnega predsednika poklicati in ga izpraševati zaradi ljubljanskih izgredov. To je pač precej nesramno! Deželni predsednik je dejal pijanemu župniku, da naj se do knezoškofa obrne. Tega pa črnosuknež ni storil . . . Pozor na denar! Znani monsignore Kayser v Feldkirchenu, ki je podjetnik in izdaja tako zvani »Antoniusbrof, zopet po Koroškem feh-tari. Cujemo, da nadleguje potom svojih črnih prijateljčkov tudi slovenske Korošce. Torej pozor na denar ! Ako postajajo duhovniki kapitalistični podjetniki, postajajo naj to na lastne troške. Ljudstvo pa naj pustijo v mira ! Po svetu. Ljubi „Štajerc" Iz lavantske doline se piše listu »Grazer Tagblatt": Kmetu Turkenbauer je zbolela hčerka. Vsa zdravniška pomoč je bila zamanj. In prišel je sosed, črni Jorgl, položil 5 - irajočemu dekletu fotografijo klerikalnega po-anca Waleherja na prša ter dalje časa molil, la naj dekle okreva. Ali fotografija ni pomagala, kajti dekle je umrlo . . .' Vidiš, tako zabiti, poneumjeni so še gotovi ljudje, da mislijo na čudežno moč črnih poslancev . . . Zapovedi za kmetovalca. I. Ne segaj preko mejnika na zemljišče ega soseda, s tem prideš ž njim v navskrižje. Preden zapričneš s kako tožbo zoper prevdari dobro, ali ni več vredno, če s sosedom v prijaznosti, kakor pa je vre-en predmet, za katerega misliš soseda tožiti; rašaj se, ali bi ne kazalo bolje, če poravnaš vae zlepa, na korist obeh in preudari, če ti ni tudi sosed že marsikaj dobrega storil ali bi ti lahko kedaj storil. Ako te sosed žali in draži, premisli prej stokrat ono, kar mu misliš odgovoriti; saj se jed ne zaužije, preden se ni ohladila. 4. Ne hodi po vsako malenkost k sosedi na posodo, skrbi raje, da bo vse potrebno pri hiši, ker tudi tebe bi nadlegovalo, ako bi prihajal sosed po stvari, če bi ne imele morda tudi ni-kake vrednosti. 5. Ako si z lastno marljivostjo in skrbnostjo svoje blagostanje zboljšal, ne ponašaj se s tem nikdar sosedom nasproti, ki so glede tega zaostali, ampak kaži se, kakor da nisi storil nič več nego oni, ker drugače se dotakneš skeleče arane. 6. Svetuj vsakemu, ki te poprosi za svet, ne vsiljuj pa nasvetov onemu, ki te ni prašal; v hrbet vrženo blago je slabo. 7. Če kaj kupiš ali prodaš in te kdo vpraša, po čem si kupil ali prodal, povej vselej resnico, ker drugače te bodo imeli za potuhnjenega in lokavega človeka in ti ne bodo zaupali več. 8. Ne zabavljaj nikdar čez soseda, ako živita v sovraštvu, no v gostilni ne drugod, ampak hvali ga raje, ker tako bo nekako primoran, da te-spoštuje. 9. Pojdi in občuj prijazno z onimi, ki so manj in ne vsiljuj se onim, ki so več od tebe ; nenversendung Rflmerquelle in Kfirnten, P. Kitttelach". • 768 Na vinograd eno uro od Maribora se sprejme pridni viničar 8 5. do 6. delavskimi močmi in to pod zelo dobrimi pogoji. — V prašanja pri gosp. Richard Ogriseg, Maribor. 737 Kravji majerski ljudje z mesečno 90 K, prosto stanovanje, luč, drva in deputatni vrt se takoj sprejmejo. Ponudbe, v katerih se pove prejšno službo, se pošlje upravi tega lista. 745 Frana; Schonlieb puškar In posestnik v Borovljah na Koroškem izdelovatelj umetnih pušk, izkušen t c. k. arzcnalu, prevzame tudi popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom promer cevi 9*3 in 8*1 mm. Mnogo ilustrovani cenik r^^^^^^^ Absolvent c. kr. stroge dobi brezplačno! Uradna šajba štev. 200: iz puške št. 161007, kal. IG se je z enim sirilom is leve kovne šole za puSkar- sko industrijo. cevi na 70 korakov s ;irotom št. 037 treferjev napravilo. — C. k. direkcija poizkušnega zavoda za ročno streln6 orožje v Borovljah na Koroškem. Unvjditerj in edino opravičeni izdelovatelj „Sch6nliebove-alianc-borungc" z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti do ICO korakov z dobrim „durchšlngom" (glej sliko strela!) Moja „Alianc- borunga" strelja s črnini in brezdimnim smodnikom brcz-dvomno najzanesljivejc in najbolj ojstro ter presega najboljše angleške, amerikanske in druge „borunge". Zalo vporablja vsak razumen lovec to rSch5nlieb-A)ianc-borungoH. Vsaka slaba puška ae naredi z mojo „borungou pod garancijo dobro streljajoča. Cera zato K 10*— Vsak dan dobivam zahvalna pisma. Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih ■ — „alianc" puškah---------- ----- vseh zistemov z mojo „SchdnHeb-alianc-borungou ki presegajo vse druge fabrike inozemstva in domačije. lilagorodni g. F. SchOnlicbl Z poslano puško kal. št. 16 z borungo sem izredno zadovoljen; r« 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; Vaša borunga je najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenberger. c. k. inzener v Suc/.owi. Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! 742 Piodaja sadnih dreves. Podpisani naznani da ima 10 tisoč Štiri letna sadna drevesa na razpolago in sicer sledeča : Virginski rožnik I _„i.t • Kardinal plamenasti | poietm Staj. zimski mošancelj rt Vel. renski bobovec •** Vel. kaselski kosmač (reneta) 2 Zlato-rumen kosmač 3=i;f Kanadski kosmač (pariški rambour) * Cena za komad 60 vin, Za čistost vrste (sorte) se jamči. Naročila sprejema V*ek. Stelcer, posestnik drevesnico v Sent Ilju, 749 v slov. gor. V zmislu sklepa odbora šparkase z dne 5. novembra 1908. se pri šparkasi mestne občine Brežice od 1. januarija 1909. naprej mera obresti za hranilne vlogo od 4V« na 4'/«, za posojila na zemljiški zastavek (Grundpfand) in posojila na občine ter korporacije od 51/. na 5 V« ter za eskom-pte na menice (Wechsel) od 6'/» na 6°/o zniža. 755 Načelnik ravnateljstva A. Faleschini m. p. Poizkusite svoj nakup na štofih, barhentn, platnu za postelj in telesno perilo, pokrivala za postelj, koene, razne prte, žepne robce, bele, barvane, lovsko perilo vsake velikosti., kravate, dežnike, zokne, rokavice, hlače iz štofa in cajga, suknje, površnike (Wetterkragen), bluze, šose,'jakne, predpasnike, moflerce, pase, nogavice itd. pri Adolf "Wessiak. Maribor, Draugasse 4 in Domgasse 2. Velika izbera, trajno blago! me- Zmerne cene! tm ?«6 Št. 1329. Vsem občinam sodnijskega okraja Ptuj. Razglas. Dne 16. t. m. ob 10 uri zjutraj se bo na mestnem živinskem sejmišču v Ptuju 5 pinegavskih čistokrvnih plemenskih bikov licitiralb in se bojo pod znanimi'pogoji tistemu oddali, kateri bo, največio svoto ponudil. Pred licitacijo se mora 50 kron vadijum založiti }n ostala svota od katere si? vadijum odračimi, se mora V teku dveh let pri okrajnem odboru plačati. Okrajni odbor Ptuj, dne 9. novembra 1908. Za načelnika : 758 M. Straschill m. p. Št. 1333. Vsem občinskem predstoj-ništvom ptujskega okraja. Gospod obč. predstojnik se prosi da spodaj stoječi; razglas prihodnjo nedeljo 15. t m. pri ondotni farnh cerkvi javno oznani. Razglas. Prva okrajna gospodinska šola v Ptuji se otvorf dne 1. decembra 1908 na starem rotovži kjer je spalnat soba in gospodinski prostor. Poduk bodeta dajali ena kuharica in ena šivilja. Učni načrt je sledeči : Ob 6 uri zjutraj vstanejo dekleta, si kuhajo zajutrk in pospravijo sobo. Potem se prične kuhanje kosila, pripravljene jedi porabijo dekleta same kar bodo skuhale, bodo tudi uživale. Popoldne pospravijo zopet sobe. Potem prične poduk v šivanju, gladenju (peglanje) in pranje. Na večer bodejo vse gojenke večerjo pripravile. Poleti bode tudi vrtnarski poduk. Kdor želi, da bo njegova hčerka postala dobra. gospodinja ali krčmarica, naj ne zamudi te prilike. Na mesec je treba plačati 20 kron. Poleg tega je treba da prinese vsako dekle nekaj žmovca, putra, bučnega. olja, krompiija, fižola, jajc in perutnine seboj. Vse druge potrebščine so že preskrbljene. Kdor hoče svojo hčerko v to potrebno šolo poslati, naj. to nemudoma v pisarni okrajn. zastopa naznani, ali pa pri načelniku gosp. Ornig. Ponavljamo še enkrat : Pošiljajte svoje hčerke v to šolo. Okrajni odbor v Ptuji, dne 9. novembra 1908. Za načelnika : 757 H. Straschill m. p_ Oženjeni majer k v • • • živini, katerega žena deklo pri svinjah namestuje, se takoj sprejme na graščini Dornava, pošta Moškanci. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte nakupu kar na kratko zavitek ali zabojČek pn ^cikorije temveč določeno znamko: if /f Franck da imate zagotovilo za vedno j edn a ko in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja Varalv. touuk*. Variiv. toamka. Varttv. EDsmka. ■1. Knw. X «57, >: 7. n.W.W. Priznano najbolj Je Brane (Eggen), valene, STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje, Obrača za mrvo, grablje za žetev in mrvo, Preše za mrvo, preše za slamo, Preie za vino in sadje, Hidravlična preše, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati za Sušenje sadja in zeleigav. Etsblirano 1872. Gepeljni ». «*■*!»• r ' - živino. - Lis-cilni mlini za žitje, triž-rji, reblerji za koruzo, Mašine za rezanje krme in rtzanice s pa- tent-rolen-ringšmir-lager za najlažji promet, Rez za repo. pei'i s »tedilnim kotljem Pumpe za gnojnico, se vrsti, in sploh vsi poljedelski stroji izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji Najbolji mlatilni stroj ^»^'^ —— Repeljnom ali motorjem, S 1050 delaveev. PH. MAYFARTH & Co, '''ZW^S&XT' Dunaj 2|i, Taborstrasse št. 71. Xalan'ni ceniki s slikami zastonj. Odlikovan z nad 600 zlatimi, srebrnimi mcdajlaini itd. Iste se zastopnike in naprej-prodojalce. 20 Vatstvena murka »Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za Vtf anker-pain-expeller je zijno kot tdoeljajooe, izvrstno In bolečine odstranjajofe sredstvo pri prehlajenjd itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 140 in K 8 —. Pri nakupu tega priljubljenega domačega »reAlva naj se pazi na originalne steklen ce v skailwh a "■> varstveno znamko „Aoker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Eichler-jeva apoteka , zlati lev" V Pragi, Eliaabetslr. št. 5 nov. ' Razpošilja se vsak don. 6'JO Predno prosite za osebno, hipotekarno ali realno zahtevajte brezplačni prospekt teller L. Egyed, Budapest XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31. ..Triumpf'' Dr« konkurcnoe! Ni baiarsko blago ! f/fo- Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko ' zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lampo, znamka ^Triunipf" kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, kalcro napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi ;3 mesece. Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igrača ali krama brez tjrednosti kakor podobni fabrikati. 707 bSOlutllO brez nevarnosti se lahko in brez težave v žepu nosi. Neodvisna od vetra in vremena. 8* lahko rabi; baterija se da izmenjati. N(doseženi efekt svetlobe! Najdaljšo trajanje! na ene kompletne lampe..............K 3-— 3 komadi...................K 810 ^povečevalno lin*o 1 komad........:..*,. K 4* — U komadi...................K 10-80 ..ijmnti'ifne na h, 8 K; l kg. flauma(Dau- aa~j=----^»3^5=-^nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. BUT- Gotove postelje Sb* iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tuhenl. 180 cm. dolg, 110 cm. širok, z 2 glavnima blazinama. vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in llavmastim perjem za postelje 16 K; pold une 20 K; rtanne 24 K; posamezni tnhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Bchmerwald. Cenik gratis in franko. Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti "led te postane lahko najmanjša rana nevarna, in velika. 2e 40 let sem se rabi omehkajočo Prageraka rioaaca iavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuj« rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. ■aT* razpoOUfa se vsak dan *W) 1 ctla doz« 7l' vin., '/■ 50 vin. po pošti proti nap ej-plačilu 3 K 16 vin. se posije franko 4 doz, za 7 K pa 10 dox, in to na vse avstro-ogrske Stacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ===== Glavni depot: == B. FRAGNER, c. t atomi llforait Apoteka »zum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SkladiSge v apotekah Austro-Oorske. H*BCflirO»»»^©B«!I»a»!B • • ! i Puške!! j £ Lancaster od K 26-—, flobert-puške od gp. fj K 8-50, pištole od K 2, samokresi bj £ od 5"—. Popravljanje po ceni. &87 tijp B = Cenik s slikami franko. ===== fj F. Dušek, Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. 5 \ ptujskem mestnem soparnem kopališču M dobijo odsihmal kopale S hlaponom po eledn-Ma jako nitenih cenah Vsak navaden dan ob I ari pepoldan in vsako nedeljo in vsak prazn>k ■a v,H ari predpeldan za 60 vin. (30 krajcarjev.) 37i Vsdstvs ptujskega mestnega kepališči (Pettauer BadeanstaJO. PozorI Čitaj! Pozor I Slavonska biljevina vrstno in z najboljšim uspehom vpo-> rablja proti zastare-i lemu kašlju — bolih v prsih, — prehlavl jenju v grlu, hiipM vosti, težkem dihaj nju, astmi — pljučJ nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje i/.borno, vspeh signren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja alt ce se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici m ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 177 •kamarja v Pakracu It. 800 (Slavonija.) Božične premije. Vsak p. t. knpecr ki v času od 1. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanje za 40 K nakrat, dobi kot božično gratis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-Alariii-budilnico št 4343 s ponoči svitlo cifernico v vrednosti K. 420, poleg tega 3-letno pismeno garancijo. Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60"— nakrat, dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-remontoar-uro štev. 4060 v vrednosti K 5-— s 3-letno pismeno garancijo. Taisti kupec, ki v času od .1. septembra do 15-decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20 — nakrat, dobi eno angelsko zvon-nje za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K P50. Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembru) se te gratis-premije na noben način ne podelijo. Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november. Prta town* nr Hanns Konrad v Brfixa št. 1574 (češko.) „ £. Moj 200- strani mofni, 30(10 podob obsegajoči- Riavnl eeiik se p« zahtevi vsakomur zastonj in poštnine prosto posije. 625 ■ l*fi letošnji draginji se zamore štediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo potrebo na perilu za postelj in telo. na oblekah za gospode, dame in otroke, na potrebščinah za neveste samo direktno pri fabri-kantu. Pišite nam in pošljemo vam zastonj in poštnine prosto nag najnovejši krasno ilustrovani umetno. t|«fcali cenik. h. njega priporočamo posebno: 44 vinarje« Ostanki (reStl) 44 «■■■«•]«» pri metru , brez napak pri metra 6—12 m dolgi p» izvolitvi v lodnu, barhentu za obleke, flanelu za srajce, štofih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi druk, pike, štofih za bluze, oajg za predpasnike, antlje, vse garantirano čisti.-banno. Ženske bluze v voljni ali barhentu, moderno, solidne, vse velikosti od K 3-50 naprej. Ženske trikotne srajre zelo gorke :.....od K Ženske trikotne hlače, mehke za zimo . . . . od K Moške triketne srajce z ovratnikom ali brez . od K Moško trikotne spodnje hlaee. debele in gorke .od K L»dni niantdji za dMke za 6 -14 letne ... od K Moški lodni manielji za vsako velikost .... od S 1140 Ženska zgornja krila, najboljši šnit . . . .'. od K 6-50 Dobre težke dekne za konje, krijejo celega konja od K 3 — in mnogo druzega. Pišite po katalog na Bebr. Reiohart, hbrikanti Dornbirn 20, Yorarlsberg 2-30 naprej 1-70 1-60 „ 650 „ 683 varilo pred osleparjenjem! Opozarjam cenjene čitatelje tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki se jih dobi povsod |»o K 3'—. kot prave „4elrzniške KnHk«|iP'. Prave »železniške Roskopf-urc, katere prodajam ic mnogo let v polno zadovoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga iKi/.n:inila navadne sleparije. Moja originalna ..železniška KoKk-'pf košta brez sekundnega kazalca K 7* , s sekundnim kazalcem K S —. 8 leta garancija. Se pošlje po povzetju Max Bdhnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 nrar,sodu. zapri«, cenilnik In strokovnjak Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. 692 Meščanska parna žaga. Na mvem lentnen trgu (Lendplaiz) v Pt«j» »raven klalnice in plinarak« hiše postavljena ja nova parna Žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa »me tndi sam oblati, vrtati ia »puhati i. t. d. 68 Za bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako močnimi in zastarelimi slučaji: revme, gihttt,holeznij žive, glavo-in znbubola, bolečin v hrbtu in v mu- skeljnih, bodenjs v strani, bolečin nog napenjanji!, še hvali splošna na mnogih klinikiili prektiino izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od stranjajoči Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nedosežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh presenocljiv I Lez 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in labrika: Kemični laboratorij apotekam S. Edelmann IStfSSZg* Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošiljatvi 6 K'—, po povzetju 20 vin. vet. XQ steklenic franko K 10-—, 25 steklenic franko K 23 —. 653 5000 ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj ia prosto. Rosk- kron A. mL »— ib. Rc*k. 8-— L h. Rm, 7 — kr»n kruD kron [lH.liIi.ioa . 3 <0 J. bodilnica 8— Uro pa peo- Sretla «i!er. S— uS<;Mag:*-." 8'— ddj 19 cm. 7-— Stolp. zvon. 6'— Gwibtt . . 10'— Stolp. *wn. 9*— Sieb. dTolui kohmj. ura 8.— 8 valčku?. 12-— Xbudilnico 10-— mantolj i*— '/, gwlbo, . lr— Original Oiiojra, Sebaffbnasei, GlaxBUtte, Helios, Asalfa, c k. izku*eno, Od K 13 —; wrfbrio in zlat« bl»;ro po originalnih fabrftkih conah. 3 leta fiiraaeija. Ia menjava alt decar naUaj IHax Bohoiel, J>u IV. Margaretenstraaae 27,27 v lastni IsiJL ZapriseScBi cenitelj m stro«ovnja«. N*jve«ja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1 1X40. 6000 tl'i-katalog sactoaj In poštnin« proste. 694 • Brata Slawitsch v Ptuju »« priporočata izvrstne šivalni stroje (Nahmaschinen) po ile- deči ceni: Singer A . . 70 K — I Singer Medium90 , — J Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 , — , Ringschifchen za krojače .... 180 , — , Minerva A.........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in sa po pogodbi plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 108 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji Iskaraižki praksi, ki jo i*< vrSujem že več nego 30 lat, temi je posrečilo unnjti najbolj** sredstvo za ra«t la* in proti r.jiV izpadanju — KAPILOB Št. % Povzroča, da ))»ata«<>j» ianj» dolgi ia gosti, edstranja pra-haj ia vsake kožao i>»!eze» na glavi, N»ro6il» naj bi »i » vsaka diti*ina. Imam premnoge-■■hvalnic i» priznauic. Stana po'-tr:ioe prosto na vsake foMo lonček 3 K SO, 2 lončka 5 K Nsroča naj s*' samo od men« pod naslovom PETER J URIŠIČ lekarnar v Paki-Aeu štev. 290 v Slavoniji. Fabrika kmetskih in vinogradniških. mašin k Dangl's naslei t Gleisdorlu (Štajersko) priporoča najnovejše vitrile mlatilnc stroje, stroje »a rezanje krnic, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler_ za kornzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grahije za mrvo, ročne grabije (Handschleppj und Pfeidehcurechen) za mrvo obračati, »troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih gaclnans, hidravlične Ereše, preše za sadje in vino. (Orig. Obcrdruck ifferenzial Hebelprcssvverke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri m«ni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. «8 yfateri xe/i/v rftsbrv. po oent in xti/riKs//tiHr/i&tf>t)eiti my ste ohrnr/o rSimon<"ai/fineteix* v Ify'iiM/ani UCvlcdvorsAe u/ice2&. 'isakvvistiiai/'v/iisnilu itycsebr&placne. ■ Cene perje za postelj ena kila sivega, Slišanega K 2—, na pol belega K 280, belega K 4—, prima mehke K 6-—, visoko prima, najboljša trsta K 8-—, peresje (dauncn) sivo K 6—, belo K 10—, od 5 kil naprej franko! " Gotove postelje ■ iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inleta (Nanking), ena tuhna, velikost 170X1 '6 cm. z 2 glavnima blazinoma, 80><8o cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim perjem K 16-—. Napol-daunc K 20-—, daune K 24-—, tuhna sama K 12-—, 14—, 16—, glavne blazino K 3—, 250, i--, pošlje po povzetju, zavoj gratis, od K 10-— naprej franko 728 Max Berger, Deschenitz št. 229, BChmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko. veletrgovina z mešanim blag( 871 • • v . vinom in zganjeni priporoča p. t. občinstvu svojo bogato isbornega Špecerijskega blaga, kakor fine , moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno petrolej itd. kakor tudi zalogo manufaktt blaga, štofi, druki, platno itd. žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. _a iobra pristna naturna vina en gros in dob pravo žganje en groa in en detail. V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 glavne pošte) ustanovil se je za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, I sebno pa glede oproščenja (frajenge) vojašfc službe. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, moških, ženskih in otročjih čevelj domačega tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi i kupi pri gospodu Ivan BBPna. Gospodska ulica « Celju. z zvonovi kakor v stolp« I-a kvaliteta, 3 oteži, Sije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo pobrano okvirje, meri 30 cm. = K 6 5© = 3 leta garancija. PoŠiljatev po povzetju. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog a 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 priporoča se glede vsa- UooaoaiW kega med hranilnične zadeve spadata__ jooega posredovanja, istotako tudi za posredovanj o vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam so med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Bhnte v Ptuju.