oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine OPRAV EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 10, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 28 ^'agdalena susek У ^kor smo včeraj poročali, je Nedeljo preminila v Bruns-j, • O., na domu svoje hčere, %dalena Susek (Shusky), ro-stanujoča na 14109 j^yivia Ave. stara je bila 74 let. goT^ j® bila iz Vukovar a v Ju-odkoder je prišla v У ^Pušča štiri sinove: Johna in a' Franjca, Thomasa %e Mrs. Kathe- ^ ^orieschak v Brunswicku, Sha^° F'^^^^Ges Fabry v Pa., ter šest vnukov, ob 2 vrši v sredo popoldne Mow" iz pogrebnega zavoda na u-"^" Cvetek, 478 E. 152 St., %hland Park pokopališče. golobich ^ Sunny Acres bolnišnici v li^i'^l^^^^ville, o., kjer se je na-vže 1950 leta, je umrl stan^^' James Golobich, Je 1014 E. 71 St. Rojen l^UŠČa K kjer za- Tulf . sestro. zapušča ženo Catherine, P6t otrok: Mrs. ^ari в James, John, Mrs. in Charles, tri vnu-»orodniko.-Veg J četrtek zjutraj iz Grdi^T t; pogrebnega zavoda, 1053 62 St. ®®boto je preminila v bol-Johanna Blatnik, rojena stara 76 let, stanujoča na Vjjj 64 St. Doma je bila iz ^ila Lipje, fara Hinje. članica društva Marije g^Gne št. 162 KSKJ. Sgph zapušča pastorka Jo-^arv ^ pa sestro Mrs. Sfe^j Pogreb se vrši v grejj^ zjutraj ob 7.45 uri iz po-zavoda Joseph žele in cetij ' St. (Zlair Ave., v nato ^ ob 8.15 uri ter pokopališče Calvary. Na blatnik %(jj, Na ^ LEGAN la Дјј ®^°jemu domu je premini-§el{ Legan, rojena Zakraj-l9lQ2 let, stanujoča na dalj g ^^ickasaw Ave. Bila je je rahlega zdravja. Doma Velikih Lašč na Dolenj-Uinj,j' ji je 16. januarja t. 1. V Д sestra Frančiška Cernič. [n je vf nahajala 46 let ^t. ^ Članica društva sv. Ane Podr. št. 25 SŽZ. <Зо1ђа ^^.pušča soproga Johna, ^kejjj Žužemberka na Dolenj- Antoh John ml., Frank in ^ Hav! Mrs. Angela Koss Calif., Mary in Mrs. ®tfQ ^ Toth, sedem vnukov, se-^fata Johanno Mandel in ^ec V Aliquippi, Pa., ter ^ zjutraj iz pogrebnega 458 -Joseph Žele 152 St. 4st: se vrsi m sinovi na v (EM SO DELAVSKE ZAHTEVE; DANES JE ZAČETEK ПН DEBAT WASHINGTON, 10. februarja—Danes se je začela pred delavsko komisijo v spodnji zbornici debata o spremembah Taft-Hartleyevega zakona. Delavska komisija v senatu bo začela razpravo o istem predmetu začetkom meseca marca. Do 20. februarja pa mora imeti zbrani material za to debato. Po ukinitvi kontrol nad mez-+ ^ dan obhaja svoj rojstni dan J, priljubljeni Mr. An-ki živi zadovoljno ^armi v Geneva-Har-k ^državni cesti Od prijatelji in znanci ^ ^ај radi zahajajo. Dru-se pridružu-, ^ številni domačini Žu-prijatelji, ki mu dami in k spremembi Taft-Hartleyevega zakona, je ameriško delavstvo sestavilo dolga poročila, iz katerih bistveno posnamemo. Kar se tiče sprememb Taft-Hartleyevega zakona, kolikor jih je predlagal senator Taft, so v glavnem protidelavske in na eni strani nekaj dajejo, kar z drugo roko zopet jemljejo. Ta kritika se nanaša na organizacijo in posloA^anje ameriških delavskih unij, kakor si to zamišlja senator Taft.i Senator Taft hoče delavsko vprašanje podrediti izključno republikanski stranki. Delavska komisija, ki se peča z delavskimi vprašanji, naj se po zamisli Taf-ta sestavi tako, da bodo njeni člani vzeti izključno iz vrst republikanske stranke. Edina točka, kjer bi se znali shiti tako republikanci, kakor delavski zastopniki, je mišljena odstranitev zloglasne določbe dosedanjega zakona, da se delavcem prepove iti na stavko za dobo 80 dni, če gre za podjetja,-ki so splošnega narodnega značaja in koristi. Produkcija in višina mezd Ameriško delavstvo je zainteresirano v položaj, kakor je nastal po odpravi kontrol. Splošne zahteve ameriškega delavstva pa so pravične mezde. Delavske mezde igrajo silno važno vlogo v ameriški potrošnji. 60% ameriške potrošnje krijejo ameriške delavske mezde. Delavstvo opozarja sedanjo vlado, da naj pazi, da se ne zniža produkcija, da se ne skrčijo trgovski posli in da ne pride do večjega pojava brezposelnosti. Načelno vprašanje, ki so ga začeli delavski voditelji, pa je razmerje med ameriško produk? cijo, kapaciteto te produkcije in med višino delavskih mezd. Osnovna zahteva ameriškega delavstva je ta, da se z zvišanjem produktivne kapacitete zvišajo sorazmerno tudi delavske mezde. S tehničnimi sredstvi se je ameriška industrijska kapaciteta v letih 1949 do 1952 dvignila kar za 13.2%, dočim so se delavske mezde dvignile v istem času le za 7%. To nesorazmerje je naravnost kričeče in na zravnan ju tega razmerja bo ameriško delavstvo vztrajalo z vsemi svojimi sredstvi. Bratci med seboj WASHINGTON, 9. februarja — Kaj bo z znižanjem davkov, kdaj bo prišlo do tega znižanja in v koliko bo znižan federalni proračun in kdaj ? Vlada Eisenhowerja ima odobren federalni proračun do konca junija 1953. S. 1. julijem in za nadaljno enoletno dobo pa mora sestaviti svojega. Republikanski kandidatje, ki so v zadnji volilni borbi pomagali Eisenhowerju, pa tudi sebi, so obljubljali znižanje davkov takoj, ko začne svoje delovanje novi 83. kongres. Eisenhower je delil obljube o znižanju proračuna in davkov na levo in na desno. Republikanska vlada si je dala predložiti demokratski proračun, ga je preštudirala in republikanci sedaj izjavljajo: Senator Taft trdi, da bi bilo nesmiselno znižati davke to leto. Morda v letu 1954. Poslanec Reed, ki je obenem šef finančnega odbora spodnje zbornice, zahteva, da se takoj znižajoi i.4uij^aanj za 10%; Išče se formula, kako naj se Reed s prijatelji pomiri. Bomba v sovjetskem poslaništvu TEL AVIV, Izrael, 9. februarja—V sovjetskem poslaništvu je prišlo do nočne eksplozije. Ranjene so bile tri osebe, med njimi žena sovjetskega poslanika Jersova. Vlada v Izraelu je izrazila svoje obžalovanje in najavila, da bo storila vse, da se krivci izsledijo in kaznujejo. Do sedaj je bilo aretiranih šest oseb. Ali je bila bomba vržena ali nastavljena v poslopju poslaništva, ni znano. Sovjetski poslanik Jersov je na vprašanje kakšen je njegov komentar o dogodku, kratko izjavil : eksplozija je eksplozija, in to je vse. Popravek Včeraj je bilo poročano, da se je iz Doctor's bolnišnice vrnila na svoj dom Mrs. Mary Hrovat, pravilno pa bi se moralo glasiti, da se je vrnila Mrs. Mary Hro-vatin iz 17717 Grovewood Ave., katero prijateljice lahko obiščejo na domu. KAJ NAJ PA TO POMENI? %o:Še na mnoga leta! MOSKVA, 9. februarja—Novi poslanik Argentine v Moskvi Leopold Bravo je bil kmalu po nastopu svoje službe sprejet od Stalina in je imel z njim 40 minut trajajoč razgovor. Poslanik Bravo je'trdil, da se je s Stalinom razgovarjal o povečanju zunanje trgovine med obema državama. Zdravstveno da je Stalin dober, da je živahen in zelo dovzeten za razgovor. Tako je trdil Bravo. (Argentina je vladana po diktatorju Peronu, ki z vsemi sredstvi preganja levičarje in komuniste. Kadar sprejme Stalin v osebno avdijenco kakega tujega zastopnika, to je znak, da ima z dotično državo, katero predstav- PO VZGLEDU HITLERJA Komunistični pekinški radio objavlja številke koliko vojakov je padlo na Koreji na zavezniški strani. 736,000 ubitih ali ranjenih, od teh 322,000 Ameri-kancev. 7,800 zavezniških letal sestreljenih. Potopljene ladje: 19 ru-šilcev, 31 vojnih ladij, 35 čistilcev min, 27 križark in 13 poškodovanih rušilcev. Zavezniško porj>čilo: Zadnje poročiloj o ameriških žrtvah na Koreji— 129,424. Skupne letalske zavezniške izgube 592 letal, od teh 56 ameriških. Ameriška mornarica je zgubila v korejskih vodah vsega skupaj šest ladij, med temi nobene pomembne. V zadnji svetovni vojni je Hitlerjeva propaganda trdila: Sestrelili smo toliko letal, potopili smo toliko ladij. Kdor je vzel svinčnik v roke, je lahko seštel, da če bi bila Hitlerjeva propaganda resnična, bi ne bilo nobenega letala in nobene ladje več na svetu. Atomska bomba in Amerika WASHINGTON, 9. februarja —General Hoy t Vandenberg, šef ameriškega letalstvg, trdi: Sovjetska zveza ima na stotine težkih bombnikov za daljni polet. Ti bombniki sc sposobni, da prenesejo na svojem poletu, ki bi trajal brez prestanka, atomsko bombo v Ameriko in jo odvržejo na katerikoli že kraj, kakor si pač določijo posamezne kraje za svoj cilj. Ameriški general Collins, poveljnik ameriške kopne vojske pa trdi, da bo tudi v atomski vojni šlo končno za osebno kakovost vojaka. Tudi najbolj razvita znanost ne more nadomestiti na bojnem polju dosedanjega vojaka. Ija diplomat, posebne namene. Redoma Stalin tujih zastopnikov ne sprejema. Pred kratkim je sprejel francoskega diplomata, ker je imel v načrtu, da zin-trigira Francijo iz zapadnega bloka. Južna Amerika je velik cilj moskovskega imperializma. Radi te akcije po raznih južnih ameriških državah je zaskrbljena tudi Amerika, česar si v Beli hiši, kakor tudi v državnem tajništvu v Washingtonu ne prikrivajo. V Brazil! so prišli na sled oboroženi komunistični armadi, ki naj v danem momentu prevzame nase vso oblast. Kaj namerava Stalin posebno z Argentino? MADŽARSKA RABI OTROKE BUDIMPEŠTA, 9. februarja —Madžarska vlada je započela akcijo, da se zviša število rojstev v. državi. Nosne ženske bodo dobile trimesečni dopust pred porodom. Ta dopust bo plačan. Matere, ki imajo šest ali več otrok bodo dobile posebno novoletno nagrado. Pri tem ni nobene razlike, ali gre za zakonska ali nezakonska rojstva, za zakonske ali nezakonske^ matere. Vladni dekret, ki vsebuje te obljube so prenašale vse madžarske radijske postaje s pozivom naj mu madžarske ženske sledijo. ZAKON, KI BO DRŽAL . .. PALM SPRINGS, Cal., 9. februarja — Poročila sta se filmska igralka Ginger Rogers in francoski advokat Jacques Ber-gerac. Igralka Rogers je stara 41 let in je ta njena poroka četrta. Njen sedanji mož Berge-rac je star 26 let m do sedaj še ni bil poročen. Državni tajnik se vrnil iz Evrope; poročilo predsedniku in kongresu NAJVAŽNEJŠE-NA JASNO S KONGRESOM IN LJUDSTVOM: WASHINGTON, 9. februarja—Danes se je povrnil v ameriško prestolico državni tajnik John Foster Dulles, ki je bil v spremstvu Harold Stassena na devetdnevnem potovanju po zapadni Evropi. Prva pot Dullesa je bila, da poda poročilo predsedniku Eisenhowerju. V svojem uradu pa ima že poziv senatnega odbora za zunanje zadeve, da pride k njemu na zaslišanje. Ameriška zunanja politika"*" ostane središče ameriškega in svetovnega zanimanja. Obram-beni tajnik Dulles stoji na stališču, kar se tiče zapadne Evrope, da mora priti in to v najkrajšem času do neke politične, gotove vojaške in gospodarske unije zapadne Evrope, ali pa bo Amerika spremenila svojo zunanjo politiko do teh držav. Po mnenju Dullesa je bila Evropa predolgo razdeljena med posamezne države, ki so bile med seboj v tekmi, pa tudi v prepirih, da bi mogla odpraviti čez noč vsa ta nesoglasja. Toda časi, v katerih živimo ne dovoljujejo odlašanj in mora Evropa na svojo zgodovino pozabiti, če naj se ohrani pred sovjetskim jarmom. Da je to možno, je Evropa pokazala, ko je dala produkcijo svojega premoga in jekla na razpolago skupni upravi. Isto zbližan je bi bilo rnožno na polju kulture, na polju prometa vseh prometnih sredstev, s tem v zvezi pa popolno spremembo dosedanjega carinskega sistema, ki gospodarsko prestrogo loči eno državo od druge. Skupna zapadno evropska obramba je potrebna, potrebna pa tudi formalna politična edinost zapadnih evropskih narodov. Evropa zna zgubiti ameriško pomoč. Tozadevni zakon, ki ga je kongres že izglasoval, sem predvideva, da se ta pomoč odvzame, oziroma ne nakaže tistim državam, ki zavlačujejo realizacijo namenov, katere zasleduje ta ameriška pomoč. Nemčija se mora zediniti! Po poročilih iz Bonna v Nemčiji so prišli nemški politiki, ki so se pogajali z Dullesom na dan z izjavami, ki kažejo na vsebino razgovorov z Dullesom. Po teh izjavah je Dulles Nemčiji obljubil; Amerika bo uporabila vsa sredstva mrzle vojne, da zopet združi Nemčijo brez krvave vojne. Ta obljuba je glede Nemčije najvažnejša. Ce naj se tudi Francija uklone in uboga Dullesa, torej uzakoni zakon, ki predvideva skupno zapadno evropsko armado s francosko udeležbo v njej, potem naj Velika Britanija od svoje strani izpolni drugi važni predpogoj, da bo francoski parlament to francosko pogodbo odobril: Velika Britanija naj da garancijo za dobo 50 let, da bo pomagala vsaki državi članici skupne zapadno evropske obrambe, če bi bila ta napadena od strani sovjetske zveze oziroma njenega bloka. Velika Britanija slej ko prej odklanja soudeležbo pri tej formalni zapadno evropski armadi in trdi, da je z britanskimi domi-nijoni zasg gospodarsko politična in vojaška organizacija posebne vrste. Vsled svoje neudeležbe pa naj da potrebno garancijo, da bo v slučaju vojne vojaško pomagala. Eisenhowerjev spor z demokrati Do odkritega razkola med Ei-senhowerjem in demokrati je prišlo radi Eisenhowerjeve taktike pri vodstvu zunanje političnih vprašanj. V svoji poslanici kongresu je Eisenhower izrecno naglašal, da je pristaš dvostran-karske ameriške zunanje politike, to je, da se posvetuje z obema republikanskima strankama, kadar in če gre za ameriško zu- Ali mu je Nehru stopil na prste? Na ponovni operaciji Splošno poznani Mr. Louis Marmolya iz 371 E. 152 St. se nahaja v Lakewood bolnišnici na Belle in Detroit Ave., kjer se je moral v soboto podvreči težki operaciji. To je druga operacije v teku štirih mesecev. Njegov sin je štabni zdravnik v omenjeni bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdravje čimpreje povrnilo! NEW DELIH, Indija, 9. februarja — "Nekateri me imenujejo komunista, drugi indijskega nacionalisti. Jaz grem po svoji indijski poti," je dejal svoje-časno indijski predsednik Nehru, ko je začel izvajati velike socialne in upravno politične reforme v Indiji. Indija je za Kitajsko najvažnejša, pa morda tudi ena izmed najbolj zaostalih držav, zapuščina britanske kolonijalne politike. Zgodba o indijskih bogatih principih in njihovih rako-šnlh življenj je znana po vsem svetu. Med temi princi je princ iz pokrajine Hyberabad, ki se smatra za njabogatejšega človeka na svetu. Njegovo premoženje .cenijo na tri milijarde dolarjev. Svoječasno je bil ta princ zavisten od ameriških magnatov Forda in Rockefellerja, češ, da sta ta dva bogatejša od njega. Kakšno je življenje princa iz Hyberabada? Star je 67 let, ima 71 žena in 99 otrok. Od leta 1948, ko se je začela razdelitev Indije med muslimanski Pakistan in med Indijo Hindujcev t.j. posebne hin- nanjo politiko. Dvostrankarski zunanje politični kurs je uvedel v ameriški zunanje politični praksi pokojni republikanski senator Vandenberg. Demokrati zahtevajo tudi od tajnika Dullesa, da se ameriški kongres, predvsem pa senat posvetuje o zunanji politiki in o njej sklepa, ne pa, da se mu da samo na znanje, kaj se je že sklenilo. Tri važne izjave WASHINGTON, 9. februarja —Ohijski senator Robert Taft se je izjavil za pomorsko blokado Kitajske. Pristavil pa je, da po njegovemu mnenju do te blokade ne bo prišlo preje dokler se Amerika ne sporazume s svojimi zavezniki. -Ф- Poveljnik kopne zavezniške vojske na Koreji, ki se poslavlja in vrača v Ameriko, general Van Fleet, se je pritoževal ker se ni izrabila zavezniška zmaga leta 1951. Glede morebitne sedanje zavezniške ofenzive, pa je dejal, da bi imela brez nadaljnega uspeh. Ameriški visoki komisar za Nemčijo, Conant, je že odpotoval v Frankfurt V Nemčiji. Pri svojem odhodu v Nemčijo, je Conant dejal, da bo njegova naloga težka. Nemčijo spraviti med zajednico drugih narodov in Nemčijo zopet združiti. To so problemi. MRTVI PIŠE MRTVEMU TRENTO, Italija, 9. februarja — Italijanski vojak Montebel-lieri je bil v prvi svetovni vojni ujetnik na Ruskem. Leta 1918 je pisal svoji sestri Mariji pismo, v katerem pravi, da upa na skorajšnji povratek. Pismo je sedaj po 35 letih prišlo v Trento, toda med tem časom je umrla Marija Montebel-lieri; za bratom, bivšim vojnim ujetnikom, pa enako od leta 1918 ni glasu in se smatra za mrtvega. du vere in naroda, je bil ta princ nesrečen. Njegova pokrajina, čeprav je on muslimanske vere in prebivalstvo deloma tudi muslimansko, je bila priključena k Indiji Nehruja. Morda pa tudi politične razmere? Nehru ne pozna šale v svoji veliki državni reformi. Mnogo teh pokrajin, ki so bile vladane po takih princih, je dal priklju čiti ostalim pokrajinam in napravil iz njih enoto, ki pa se je vladala po našelih, kakor so bila podlaga novega državnega koncepta predsednika Nehruja. Pred sedmimi leti je princ iz Hyderabada vzel svojo 71. ženo. Šlo je za neko muslimansko plesalko, s katero je imel štiri otroke. Politične stranke v njegovi pokrajini—razni komunisti, socialisti in neodvisni, so začeli gledati princa postrani. Princ se je odrekel svojemu premoženju in si zgovoril en milijon dolarjev dohodkov na leto. Končno se je moral odpovedati tudi te^iu in je poromal kot pravoverni musliman v muslimansko "sveto mesto" Meko v Arabiji. Redne seje Jutri zvečer se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Prosi se članice, da se udeleže v polnem številu. Po seji se vrši domača zabava. Članice društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ so vabljene, da se v sredo zvečer udeleže redne mesečne seje v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Na dnevnem "redu bodo razne zadeve v korist društva. Preselitev Dr. Ivo Černe, ki je izdeloval na 6904 St. Clair Ave. svoje znane zdravilne kopeli, se je preselil na 1058 E. 62 St., nasproti urada Grdinovega pogrebnega zavoda. Ima še nekaj kopalnih oprem z "fan" grelci na razpolago. Njegova telefonska številka je Express 1-6139. Bolezen Resno bolan se nahaja v Eu-clid-Glenville bolnišnici poznani Mr. Ignac Kusar iz 20131 Goller Ave. Obiski niso dovoljeni. Upamo, da se kmalu zdrav povrne na svoj dom! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ii ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta}: For One Year—(Za eno leto)______ For Six Months—(Za šest mesecev)__;_. For Three Months—(Za tri mesece) ____ -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske dr^ve): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879, 104. KAPITALISTI SE ŽE OGLAŠAJO Z zmago generala Eisenhower j a naj bi bil zmagal tudi ameriški kapitalizem. Razen osebe tajnika za delo Martina Durkina so vsi ostali člani federalne vlade če ne milijonarji pa vsaj zastopniki težkega kapitala in poslovnega sveta. Novi obrambeni tajnik Charles Wilson je bil natu-ren in odkrit ko je dejal, da so interesi družbe General Motors isti kot so interesi Amerike kot take. Ameriški poslovni svet in ameriški kapital prihajata polagoma, četudi bolj tiho, na dan s svojimi zahtevami. Zna.čilni so številni članki, ki jih prinašajo njihova glasila in kjer njihovi nameni nikakor niso zakriti. Značilae so razne resolucije ameriških gospodarskih združenj, ki jih stavljajo na Eisenhowerjevo vlado. Značilna je nadalje splošna tendenca, da se federalna vlada čimbolj oddalji od pojma, da bi bila zaščitnica ameriškega delavnega ljudstva! Pa preidimo na konkretne zahteve. Mnogo ljudi je mišljenja, da je bil pečat dvajsetletne demokratske dobe v Ameriki na splošno vzeto tako silen, da je postal sestavni del ameriškega javnega in privatnega življenja, tako, da se na njem ne bo spremenilo ničesar. Pri tem pa pozabijo, da je bila tudi demokratska revolucija pred dvajsetimi leti tako silna, da je potishila v pozabi j en je bivšo republikansko vladanje. Spremembe so torej mogoče. Ameriški težki farmarji, zlasti oni iz juga so prišli pred Eisenhowerja s sledečimi zahtevami; Ukine naj se zakon, ki prepoveduje zaposlitev otrok v raznih panogah gospodarstva. Producenti bombaša države Texas trdijo, da je z izgubo otroške moči na bombažnih poljih bombažno pridelovanje izgubilo 60% svoje delavne moči. Ti kapitalisti imenujejo delavske voditelje za nevarno čredo, ki je s federalnim zakonom dosegla, da družine ne smejo pošiljati otroke in mladino izpod 16 leti na delo na bombažna polja. Zakaj pa šola? Šolski otroci po dosedanji ameriški zakonodaji za časa šolskega leta morajo posečati šole in otroci se v tem času, kar je čisto razumljivo, ne smejo uporabljati za dela na poljih, vsaj ne v času šolskega pouka. Kapitalistični farmarji zahtevajo odpravo tega zakona! Demokrati so uvedli minimalno mezdo na vseh področjih človeškega dela, tudi v farmarstvu. Ameriški farmarji so javili Eisenhowerju, da je njihovo mišljenje tole; Zakaj ostati pri minimalni mezdi tudi poljskih delavcev? Ta minimalna mezda naj se odpravi. Ameriški farmarji na jugu bodo dobili iz sosednje Mehike ceneno delavno moč. Ce bo ta cenena delavna moč spodrinila ameriške poljske delavce, ki imajo garantirano najnižjo mezdo in jo potisnila v brezposelnost, kaj zato?! Industrijski kapitalizem je znašel nov program, da Amerika ne bo več delila dolarja tujini v obliki kake podpore. Ameriški dolar naj gre v tujino, toda strogo poslovno. Demokrati so bili mnenja, da koristi ameriški zunanji politiki če se dvigajo zaostali kraji z ameriško podporo, s tem pa zatira leglo komunizma. Demokrati so bili za splošno zasnovano vojaško in gospodarsko podporo velikemu zavezniškemu taboru. Industrijski kapitalizem se je oglasil pri Eisenhowerju in mu povedal; Tudi oni so za to, da gre dolar v svet, toda v obliki novih industrijskih in agrarnih investicij. Ce so demokrat je dajali obubožanemu ljudstvu v tujih državr.h garancijo, da mu bodo pomagali z ameriškim dolarjem in ga dvignili, mora Eisenhower z ameriškimi republikanci dati sedaj temu kapitalu, ki bo investiran zunaj, federalno ameriško garancijo, da se bo v tujini dobro obrestoval, prinašal dobičke in če bi bilo treba, nezmanjšan vrnil nazaj v Ameriko. Vse pod zaščitno streho ameriškega davkoplačevalca in iz zakladnice ameriškega skupnega proračuna! Sistem svobode v gospodarskem življenju pojmuje ameriški kapitalizem po svoje. Za svobodo takrat, kadar mu gre v račun. Za vladno podporo in njegovo pokrovitelj- 10. februarja 1953 Pridite v nedeljo na "SMUK-SMUK" v Slov. nor. domu CLEVELAND, Ohio,— Prav nič ni dobro razpoložena Klo-tilda Patemostrova (Prances lic). Vse gre narobe pri hiši. Kupila je (ona sama, kakopak, ker ona nosi hlače) gostilno pri "Planinki," seveda na dolg. Sama mora skrbeti za vse. Njen mož se briga le za putke, njen sin Žane študira in se vdejstvuje v športu. Njeno edino upanje je, da bo dosti snega in da bedo prišli skozi smučarji, ki bodo prinesli denar in odrešenje zadolženi Klotildi. Vse bi šlo, pa kaj ko gre vse drugače kot treba. Hlapec Janez (Frank Plut) zija za deklo Pepo (Ema Plemel); Ivanka (Carolyn Budan) je vsa zaljubljena v 2a-neta, da gre vse iz tira. Ko odide Žane z Danico v planine in jo mahne tudi Pelegrin in za njima še Janez, stopijo za njimi tudi Pepa in Ivanka. Tedaj spozna kaj se "kuha" v planini tudi Klotilda in jo pobriše tudi ona, da se na lastne oči prepriča kje in kako ga "lomi" njen stari. Poslala ga je namreč v Kranj obiskat teto Ano, ki je bila bolna. Pelegrin pa pošlje Janeza, a Janez Mihca (Tony Podobnik), najmlajšega sina zakoncev Paternostrov. Ta pa pove mami kje je atek. Vsa divja prihiti k Froncu baš ko se vrši smučarski krst Kuni-gunde Bobenčkove (Dorothy Sksdel-Cecelič). V pomoti pa pade v zagrinjalo Klotilda in smu-ččirji jo tolčejo med petjem po zadnji plati. Ko spozna njen stari zmoto, ji tudi on z navdušenjem pritisne eno krepko. Drugi din je vsa nesrečna, joka, in niti stati ne more po-koncu. Fronc jo pa tolaži: "E, kaj če ne moreš stati, pa lezi in so ne cmeri. Veš kaj ti je treba? Par tako krepkih kot si jih dobila sinoči po pomoti pri krstu, pa bi bila takoj zdrava." HITRO JE PADEL V PAST DETROIT, 8. februarja—Policijski agent Boggs je zasliševal Mrs. Edward Gitrie, kako je prišla ob svojo denarnico. Med zasliševanjem je agent opazo-al nekega moškega, ki se je nahajal v isti sobi skupno z neko žensko, kateri je ravno v tem T omontu ukradel torbico. Zasa-;pn na dejanju samem je bil tat na licu mesta preiskan. Pri njemu so našli tudi torbico, ki je bila ukradena Gitrievi, ki je bila lavno na zasliševanju. — —^ AVTOMOBIL— DIPLOMATSKI SPOR? RIM, 9. februarja—V sovjetskem poslaništvu v Rimu je bil Pavel Piamobov, šef informacijsko službe okraden za svoj osebni avtomobil. Rimska policija trdi, da nima pojma, kako in kam je ta avtomobil izginil. Rimsko zunanje ministrstvo pa je mnenja, da bo radi tega ukradenega avton^bila liastal diplomatski spor med Sovjetsko zvezo in Italijo. K ŠTATISTIKI RAKA Leta 1882 se je v New Yorku utvorila bolnica za zdravljenje raka. Koncem leta 1952 je ta bolnica obhajala 70-letnico svojega obstoja. V tej dobi je sprejela in zdravila štiri milijone bolnikov, obolelih na raku. Pa še tega ni tieba. Komaj vstopi Pelegrin v bajto, skoči Klotilda kot divja in sp zažene v svojo slabšo polovico. Fronc pa ugotovi: "Aha, je že zdrava." Sledi razburljiva scena. Klotilda odločno zahteva, da pobere Pelegrin svoje cape in gre, za nadalje se bosta pa pogovorila pri odvetniku. Pelegiin ji pa povsem mirno odgovori, da jo je sit in da pojde po razporoko. Odgovor še bolj razburi Klo-tildo. Toliko let ga je okopavala, prala mu, stregla, sedaj pa kaj takega! Zažene se v strašen jok: "Kolikokrat sem te že podila pa nisi hotel iti, sedaj pa kar naenkrat. O, saj vem kaj ti roji po glavi. Tista namazana mestna čenča. Sram te bodi!" in zajoka še huje. Pelegrinu se pa kar srce trga ob pogledu na plakajočo žanko. Prične jo božati in se ji dobri-kati. Sledi sprava, objem in poljub. Pa vstopi sinko Mihec (Tony Podobnik) in ko vidi roditelja v objemu, ju bodri: "O, le kar! V kinu sem videl že marsikaj takega. Kar ne sramujta se." Jutri pa o hlapcu Janezu (Plut) in dekli Pepi (Emma Plemel). Pa ne pozabite—to igro boste lahko videli v nedeljo, 15. februarja—to je na pustno nedeljo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., ko vsak rad mal' ponori, se nasmeje in se zavrti. Vse to bo pri Cankarju pri veseloigri "Smuk Smuk," lepemu petju, veseli družbi in prijetnemu razpoloženju. Pa bomo zapeli tudi tisto: Hopsasa, hopsasa, pustna nedelja, lan' sem bil krofov sit, letos pa zelja. Fronc ZELANDSKO MESO V OHIO COLUMBUS, Ohio, 8. februarja—V Ohio je prišlo meso iz Nove Zelandije. Prodajalo se je po 39c na funt. V Columbusu so se kupovalci postavili v dolge vrste. Med domačimi prodajalci mesa je razburjenje in kažejo na to, da gre pri ameriškemu farmarstvu itak za delno krizo. Društveni koledar FEBRUARJA 14. februarja, sobota—Veselica društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND. 15. februarja, nedelja—Predstava dram. zbora Ivan Cankar v SND. 15. februarja nedelja—Ples in večerja krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC, Recher Ave. 22. februarja, nedelja—Koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. MARCA ' 8. marca, nedelja—Večerja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD, Waterloo Rd. 15, marca nedelja — Opereta pevskega zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd. APRILA 11. aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Ob Tihem oceanu Piše: FRANK KERŽE NOVA VLADA •Stvo takrat, ko je sam zase in v svojo moč nezaupljiv in negotov. Ce pa vzamemo Eisenhower j eve obljube na socialnem polju, katerekoli vrste, že; in če vzamemo v poštev, da ga je pri volitvah prvenstveno podprl ameriški težki kapital, ki ima tudi svoje zahteve, je le vprašanje, kaj bo iz vsega tega nastalo—iz obljub Eisenhowerja irj zahtev kapitala. L.Č. v spomin mi je prišel dogodek, ali ce hočete, šala, katero sem slišal v davnih dneh. Bilo je tako: v neko selo se je pritepel volk in začel živeti od tega, kar je v selu pobasal. Ljudje so zdi-hovali, ker je slednji utrpel kako škodo. Vedeli pa niso, kako bi se ga znebili. Kar pride enemu na misel, da bi priredili procesijo, kakor za dež. In da bodo v nebesih vedeli ločiti to procesijo od one deževne, se mora med molitvijo omenjati kolikor mogoče volka. Sklenili so po daljših debatah, da bodo molili litanije vseh svetnikov, toda mesto prošnje za nas bo za vsakim svetnikom volk. Vršila se je procesija in molili so tako: Sveti Pavel—da bi kre-pal, sveti Janez, da bi krepal— namreč volk, da si ne bo kdo mishl kaj drugega. Vendar so se marsikatera usta potegnila proti ušesom. Primeroma nekaj takega je bilo med politično kampanjo, ko so hodili kandidatje od naselbine do naselbine, hvalili vse svoje in grajali vse nasprotnikovo. Človek marsikaj pogoltne ali nekako prestane—toda kar so delali razni dopisniki po obsegu in reklami velikih ameriških časopisov, je bilo—kaj bi rekel— skoro ostudno. Nikdar se nisem v celoti strinjal z Trumanom in njegovo politiko, a se mi je mož vseeno smilil, ker niso našli v vsem njegovem delu—kaj bi rekel : zrna—niti pleve ni bilo. Pa mi je hodila na misel zgornja procesija z enim samim svetnikom—Trumanom in enim samim odgovorom, kakor zgoraj. Ugibal sem, kdo bo zmagal— in vedno sem prišel do-prepričanja, da demokrat je. So kljub ogromnim napakam vendarle storili več za narod, kakor vse repubhkanske vlade od začetka sveta, šteto po ameriškem načinu od leta 1776. Pa sem SQ zmotil. Nisem računal, da pojde v politiki tako, kakor pri zakonih, v katerih se razdreta dva izmed treh. Za Ameriko velja v polni meri verz iz Verdijeve opere, "Le izprememba, krajša nam čas." Torej novo vlado imamo. To je svetovni dogodek, s katerim se peča vsa javnost, vsaj po tistih krajih, koder je začetek kake civilizacije. Kako bo z novo vlado? Kakšna znamenja žare na političnem nebu in kaj bomo vse dočakali v bodočih štirih letih. Ena izmed najvažnejših sprememb bo v denarni valuti. Kakor veste, je pod demokrati padel dolar v svoji vrednosti kar za polovico. To je samo po sebi inflacija, ker moraš plačevati za vse dvakrat več, kakor poprej. Računam z dejstvom, da se bodo republikanci trudili na vse mogoče načine, da zmanjšajo stroške in znižajo davke. To bo pomenilo na drugi strani padanje cen ali z drugimi besedami—dolar bo postajal večji. Ta denarna stran je gotovo najmočnejša točka republikanskega programa, zakaj po mojem računu so ljudje najbolj zamerili Trumanu in demokratom, ker so tako brezobzirno razmetavali milijone in mihjarde, kakor da bi denar na vsaki gnojni gomili rastel. Tfumanova zgrešena politika je bila v tem, ker je vedno računal, kaj zmoremo danes brez vprašanja, kako bo jutri. Govorim sicer o Trumanu —mislim pa na tiste njegove ekonome, ki so mu nosili tako ekonomsko hrano na mizo. In čudno je, da se ni med vsemi davki in podporami oglasil vsaj eden, ki bi bil prinesel ekonomske nasvete iz leta 1929, ko je začela velika depresija, katere konec sploh nikdo ne ve. Smo še zmiraj v nji. Tedanjega predsednika Hooverja so tako vlekli. kakor zdaj Trumana. Truman je zmiraj ponavljal, kaj zmoremo. Hoover je pa pridigal ljudem, da je prosperiteta za voglom in se ima prikazati vsak čas. Računam, da bodo v ti točki republikanci vsaj deloma zmagali. To je tudi primeroma vse, kar bodo dosegli. Seveda je to hvale vredna točka, če bi se dolar tako nevidno višal, kakor je padal., Zanimivo pa je pri tem eno, namreč to, da je ddlar kljub svoji polovični ceni vendarle najmočnejši denar na svetu. Vse si ga želi in za vsalqo ceno. Drugače bi ne bilo mogoče kaj takega, kakor se je zgodilo v ubogi Jugoslaviji, koder je bil dinar vrsto let vreden dva centa ali 50 dinarjev za en dolar. Ker ni šlo, so ga nazadnje razveljavili za šeststo procentov, to se pravi, izdali so zakon, po katerem je bil dolar vreden tristo dinarjev, kljub temu, da je njegova vrednost danes le kakih 50 centov. A to ni še vse. Kakor povsod na svetu, je tudi v Jugoslaviji pocestna ali črna borza, ki plačuje danes tudi po en tisoč dvesto dinarjev za ameriški dolar. In to ni k%ka časnikarska raca, pač pa mi je bilo povedano od mojega prijatelja, oziroma pisano od njega. In on je inteli-gent prve vrste, ve kaj govori in piše. Republikanci imajo štiri leta časa, da se prikupijo ljudem. Seveda pričakuje svet še mnogo drugih novosti in zakonov, katerih bo mogoče na stotine. Ampak na vagi bi ne potegnili niti unče. Vidite, je tako, vrednost dolarja bi se itak višala, pa naj bi bili na vladi republikanci, de-niokratje ali pa nikdo. Zakaj to višanje dolarja izsiljuje mednarodni trg, ki rabi dolarjev za svetovno trgovino. Zato citate vsak čas med novicami iz Jugoslavije o devizah, katere prejema vlada za svoje eksporte. Rabi jih pa za plačila raznega materiala, katerega kupi vlada na svetovnem trgu. Ni treba, da je človek posebno globok mislec, da pride potom višjiga dolarja na delavske plače. Te se bodo začele nižati, kakor hitro bodo po večini izdelani produkti za mednarodno oborožitev. Pričelo se bo s tem, da bo manj dela. Manj dela pomeni, zopet delo za vsak denar. Zanimivo pri tem je eno, da je Amerika sicer najbogatejša dežela na svetu, vendar ne more držati ali vpeljavati kaj takega, kar ni v skladu s splošnim svetovnim položajem. Z drugimi besedami: Amerika ne more vzdržati visokih plač, če ljudje drugje po svetu delajo za nižje plače, kakor mi v Ameriki. Nekatere unije imajo tozadevno že zdaj urejeno tako, da se plače avtomatično višajo ali znižajo prema cenam na trgu, oziroma, prema vrednosti dolarja. Republikanci so si v preteklosti vselej pomagali s tem, da so uvedli visoke tarife, to se pravi, treba je bila plačevati dac na vse, kar je dohajalo k nam. Prej je to deloma šlo, ker je bil svet bolj na svojih hogah, kakor je danes. To pot pa ne pojde tako gladko, zakaj svet rabi dolarjev za mednarodni trg. In teh ne more dobiti, raz-ven iz Amerike s tem, da uvaža k nam svoje izdelke. Ti izdelki pa bodo izdelani zunaj dosti ceneje, kakor pri nas. Tako smo spet vjeti, kakor storimo in kamor se obrnemo. Ali moramo tržiti s tem, kar damo drugim, kakor je delal Truman—ali pa moramo stvari urediti, kakor zahteva svet. Mogoče si bo kdo mislil, da je vsa ta zadeva pretežka, da bi jo razumel delavec. Pa ni. Gre se tukaj za vsakega delavnega človeka in je nad vse važno; da ve, kaj pride. Zakaj zvišanje (Dalje na 3. strani) ŠKRAT VEl % V četrtek 12. februarja bo Amerika praznovala 144. rojstni ^ dan Abrahama Lincolna, ki J^jazšl stal na čelu Amerike v času ^^jvobi like krize, ki je preiskušala obstoj republike. Morda ni bil noben ameriški predsednik pr®^fcščc njim ali za njim toliko zasmeho-van in blaten. In res so imeli nj^ цо % govi zasmehovalci in blatilci 'ве t nekem pogledu lahak posel. Li«' polti coin je bil suh, neokreten dolgi® in z izjemo njegovih oči, iz k^'Bodc terih je sijala globoka otožnost vo t je bil pravzaprav grd. j izobrazbe ni imel nobene—bil tij ; popoln samouk. Vse to je dal" dve njegovim političnim nasprotni-.iodjg kom priliko, da so ga obkladali bo z najgršimi imeni in priimki, lOdlc v karikaturah slikali kot opic" zad* in ga nazivali "neuko budalo." iz O tem "neukem boudalu" ob' Coi stoja ogromna literatura in knji' tov ge o nepreračunljivi vlogi nje-gove osebnosti na ameriško #! ^ selnost se še vedno pišejo. Ra^' nih zgodb in anekdot, ki priM' 2ujejo Lincolna kot človeka, k"' I državnika in politika je na tiso'ipol če. doi Celi ... Nekdo je Lincolnu predložil gg ime nekega politika za važe^ javni položaj. Predseednik f gjjj namršil obrvi in za trenotek p"' ste mislil. Zdelo se je, kakor da iš^ ko pravo besedo za to, kar je žele' povedati. Potem reče: bo "Veste, obraz moža mi ne pi'i" f dr; ja!" {Ve, "Kaj s tem mislite, gospo"^ predsednik?" iPr; "Na kratko rečeno tole: Ka*: ^ dar človek doseže starost 40 le^; je sam odgovoren za svoj obraz!" -Ф- Zelo znana, a kljub tem'' vredna ponovitve je storija, kaj j? SATboin storil, ko je v državljanske vojne prišla pr^ denj zadeva na smrt obsojenega mladega vojaka, ki je na straži važne postojanke zaspal. Lincoln je mladega vojaka milostil s pripombo: "Kaj pa bi fantu koristilo, če ga ustrelite?" -Ф- V Selo hišo je prispela nek% dama in oblastno rekla Lincolni'' da zahteva, da predsednik nje nemu sinu podeli naslov polkovnika, no glede na to, da za taK naslov ni imel nobenih sposobnosti. Med tem, ko je Lined'' mirno poslušal, je dama nadalj®" vala: '"Gospod, jaz to zahtevam kot milost, temveč kot pravicO; Moj stari oče se je boril pi' Lexingtonu. Moj stric je bil edini mož v bitki pri Bladensburg'^' ki ni bežal z bojišča. Moj oče s6 јз udeležil bitke pri New OrleaO' iu, in moj mož je padel pri МоП-tereyju." "Zdi se mi, gospa," je dej^i Lincoln, "da si je vaša obitej stekla žs dovolj zaslug za domovi' no. Čas je že, da še kdo drug' dobi priliko." ;jo ; So 'ođ ji c: s; ji r, g ђ li d v ti e Lincoln sam je imel neizčrpno zakladnico najrazličnejših zgodbi radi katerih je slovel med svojimi tovariši odvetniki, ki so s® v pijonirskih časih zbirali v se' dežih podeželskih takozvanih p"' tujočih sodišč na predvečer sod' nih dni, običajno v krčmah malih hotelih. Rad je povedal zgodbo o pridigarju iz južnega Illinoisa, ki je v svoji pridig| rekel, da je bil Odre^snik edii'' popolni mož, ki je bil kdaj svetu, potem pa pristavil, da niti v Sv. pismu niti nikjer drug' jo najti, da bi bila še kdaj žive' la na svetu kaka popolna žeH' ska. Tedaj se je dvignilo neko ženšče in ko je pridigar prene' hal, je rekla: "Meni je znao^ neka popolna ženska in čula o nji sleherni dan zadnjih šest let." "Kdo je ona?" je hotel vedeti pridigar. "Mojega moža prva žena." ; i3 ENAKOPRAVNOST J'elevažno vprašanje civilnih BTRAN 3 pravic pred vrhovnim sodiščem zd ;tni ^"^Gričani, ki se soudeležujejo borbi za obrano in bo ve-civilnih pravic in aiBjg °scin zajamčenih ameriške- Bpoz v Ustavi, včasih red hj v v more le vrhovno so- ho-Г ®/®2ele rešiti kako sporno t je- jjQ za katerega se poseb- i Vgg Eno teh vprašanj lin-poi/*^? črnskih in belo- Šolarjev v javnih šolah, '^®'Sodoh° ^ javnih šolah na jugu. ist, yq j. prizadevanje za odpra-;ke j,Q ^prakse v šolah ima podpo-poglavitnih organiza-ilo ^ obrano civilnih pravic in verski zvezi. VeUka ali tega boja bo padla ko NloJ sodišče podalo svoj ico Zadev v, različnih tožbenih iz Jih ima pred seboj, ib'Cnli, , držav in iz Distrikta 5-S^>-T°»ejevloaianavr. Ig. 2a 7 sodišču Nacionalna zve-li- črnskega Ijud- }National Association for ■Z* «ie Ari,. ■^^ivancement Association for of Colored the 0( LOČpvi^ V , o- jpoltu ® za črnske in belo-dovin imajo staro zgo- ceio ° ^ tej deželi. Imeli so jih !3 ј« r :е severnem predelju ZD Be -jg civilno vojno, vendar Mčel^ "svobodnih" državah ®ki v ^ jati spremembe v šol-že v prvi polovici 19. kotli jugu pa v dobi za- ^ Črnci suženjstva niso imeli bo, y^°^ene piilike za izobraz-i- iiekaterih suženjedrskih j® 'bilo zakonito prepo-i ^^^iti črnce. Ko pa je bila IpravUa^ vojna, ki je od- ' čm ^^^^^jstvo, so imeli otro-|i2obp isto pravico do šolske j laikov Ar otroci belopolt- Ijo n„' države juga so to svo-I So 'lalogo izvedle tako, da ločene šole za ! f Od To je bil le eden ' ločenja črn- jUg^ ^leev v javnem življenju' civiij^.^'^ porazu južnih držav v ккц^^ц^0јп1. S takimi ukrepi so ^Чосе na reševati probleme izha- ГоЈђЈ.' osvoboditve črncev ozi- Y Odprave suženjstva. gooij®®^®"inajstih južnih in ju-ђо y državah je še ved- lih j Javna postava ločenja bedi v ^"^^skih otrok v šolah; tu-^ Oil ■ in dovoljeno je po zako- J^istriktu Columbia to pre- i ^ladi o bolničarke posvečali njih poslugo in Se (er mi pomagali do okrevanja. Ko sem f bolnišnici, sem bil deležen pa tudi ^^ namreč številni znanci, sočlani društveniki, družabniki in so-'z&azora/f n/i/i sočustvovanje z obiski, h vzpodbujevalne kartice ter "Ht7t izraze sočustvovanja. Članstvo St. CAair Ri/le kluba, kakor tudi članstvo W'tral/ng aiiri Ri/le kluba se je izkazalo v fcot skupina in posamezniki, in v znak Ojj '^^*^uiitvovanja poklonili spomin, ki mi bo ^ s« vselej nepozaben. ^tfivilnim prijateljem, znancem, sočla-dol^ '''■"ster, družabnikom in sorodstvu se čutim vsem, da bom skušal naklo-SDojt moči vsaj delno povrniti, kar '/e/ežen. '^^flaj pa prosim vse, sprejmite mojo П. in istotako od. moje družine! hvaležni ANTON BARAGA, 22050 Chardon Rd., Euclid, Ohio predeljih juga—da bo nastalo trenje in morda celo rasna napetost, če bodo proglašene kot protiustavne postave posameznih južnih držav, ki ščitijo sistem šolske segregacije na jugu. Kot protidokaz navaja slučaje, ko 60 bili v nekaterih južnih državah pripuščeni na kolegije za belce tudi črnski študentje, ker države niso imele dovolj sredstev, da izgrade posebne kolegije za črnske študente. Do 11. julija 1951 je bilo vpisanih na "vse-belske" kolegije in univerze okrog tisoč črncev, njih prisotnost pa ni povzročila nobenega trenja ali kakih drugih težav. Vrhovnemu sodišču so predložile tožbeno pismo v zgoraj omenjenih slučajih sledeče organizacije; Liga japonsko-ameriških državljanov. Židovska anti-defa-macijski liga B'nai B'rith, Ame-riško-židovski svet, Unitarijan-ska ustanova za socialne pravice, Ameriška nravstvena liga in Ameriška zveza za civilne svoboščine. Vsaka od teh organizacij ima sposobne pravnike, kar pomeni, da njih prizadevanja oziroma soudeležba v prizadevanju za odpravo segregacije v javnih šolah, sloni na popolnem razumevanju in znanju ustavnih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Dalje te organizacije kot "amici curiae" demonstrirajo svoje prepričanje, da svoboda je nedeljiva, da če demokracija ne' more delovati za vse Američane, tedaj ne bo dolgo ko ne bo delovala za nobenega. (Common Council for American Unity) OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje z 2. strani) vrednosti dolarja bo prisililo producente, da spravijo vse svoje izdelke na trg, dokler so cene visoke. Videli in čitali boste o vseh mogočih razprodajah ali "bargnih," kar bo marsikoga zapeljalo. Toda če veš, zakaj prihaja to na trg, se boš vedel tudi ogniti, pa če te še tako vabi. Blago, katerega kupiš danes, bo jutri cenejše. To je, kar se je že začelo uveljavljati. Cena mesu, cena živini in vsem mlečnim produktom se niža—počasi sicer, a gotovo. Od danes gre to skoro nevidno—a ni rečeno, da bo dolgo tako. Nič ni izključeno, da bi se baš pod republikansko vlado zgodilo to, kar nam pove spomin na leto 1929. Je tako z depresijo, kakor poje Prešeren o zadnji uri. "АГ dneva ne pove nobena pratka." Nad vse važno je, da ne kupujete, česar ne rabite nujno. Da ne vtikate denarja v nobeno stvar, pa naj bo še tako vabljiva. To velja tako za hišne potrebščine, kakor za hišo samo. Zakaj tako pride na svetu? Zato, ker ste dve svetovni vojni izbosile vse na svetu. Le Ameriki je bilo prihranjeno gorje poglavitno zato, ker se boji niso vršili na njenih tleh. Svet si je bil komaj opomogel od prve svetovne vojne, ko je pridrvela druga in potegnila za sabo vse ljudi in vse dežele, koder so se vršili boji. Vse, pravim, samo Amerike ne. Kot vam je znano, se v Kaliforniji gradi in zida tako, da človek samo strmi in računa, kam, kje, zakaj, kako? A od časa do časa že prihajajo znamenja, ki pomenjajo izpremembo vremena. Dv6 leti nazaj je bila le tu in tam kaka posojilnica, ki je plačevala po tri in pol procenta. Pravim: bile so redke in daleč p reč. Danes ni pa nobene več, ki bi plačevala manj kakor tri in pol obresti. To kaže, da je težje dobiti denar kakor prej. In videl sem že precej napisov na tovarnah, da ne rabijo in ne vzemajo nobeniti novih delavcev. In še več. Neki list velike oblike je svetoval ljudem, naj ne kupujejo real estate, ker je več zgradb praznih in tudi renti se dobe vsak dan. Torej, mera postaja polna, ti pa postani pameten—pa se ne boš kesal. POROČNI PRSTAN Humoreska Prijatelja imam, ki je oni dan izgubil poročni prstan. Ko je njegova žena zvedela, kaj se mu je primerilo, je najprej padla v nezavest, ko pa se je prebudila iz histeričnega sna, je zahtevala od moža, naj ji vrne poročni list. Nič hudega sluteč je potegnil iz mizničnega predala mapo, kjer je hranil važne dokumente: krstni list, domovnico, šolska spričevala in kopico premestitvenih dekretov, ganljiv spomin na zlato dobo kuferašev, ko so ga v stari Jugoslaviji kot učitelja premeščali razni župniki, kaplani in vaški tribuni in birtaši. Našel je v tem življenjskem fascik-lu tudi poročni list ter ga iz stra^ hu, da mu ne bi milo Adamovo rebro ponovno padlo v nezavest —skesano pomohl svoji ženi. Ona pa je, nabita togote, zavris-nila: "Tako, zdaj si prost! Ločim se od tebe, da veš, looooočiml" "Ampak, ljuba moja, za takšno malenkost...." je skušal ugovarjati. "Malenkost? Tebi je poročni prstan malenkost ? Ah, ti.... Da veš, ločim se od tvoje postelje ,—in----" Ni dokončala. Odkuri- la je iz moževega stanovanja, kakor da bi jo izstrelili iz topa. Mojemu prijatelju so zaklecala kolena. Ko pa je po nekaj dnevni osamelosti pričel razmišljati o ženinih besedah, se je spomnil, da mu je pred odhodom zagrozila, da se loči od njegove postelje, ne pa tudi od njegove mize. Po predpisih ločitev torej ni bila popolna in po pravici je tlela v njegovem srcu iskrica upanja, da se bo žena nekoč še povrnila. Ubogo Adamovo rebro! (Rebro je namreč edina človeška kost—brez mozga!) Toda moj mili prijatelj se je kmalu naveh-čal slamnatega vdovstva in je poslal v časopis sledeči oglas: "Mlad ločenec je izgubil poročni prstan. Poštenega najditelja naproša, naj ga vrne na ta in ta naslov." In čudno prečudno! Poslej se je sleherni dan pri njem zglasila kakšna Ženska z najdenim poročnim prstanom. Moj prijatelj se je komaj otepal mladih vdov, ločenk in prikupnih samic, ki so mu nosile poročne prstane, saj je vsaka potihem želela, naj bi s poročnim prstanom obdržal tudi njo pri sebi----Ko je zbral že za poln kozarec usodnih obročkov, se je vrnila k njemu žena, ki je zvedela, da je njen zapuščeni mož v življenjski nevarnosti. Moj prijatelj si je od veselja nad ženino vrnitvijo nataknil poročne prstane na vse prste obeh rok in nog—in znova je postal zakonska copata.... ■ Ta zgodba je malo verjetna, a resnična je, verjemite ali ne. Pomilujem prijatelja. Poročni prstani so namreč najvidnejši simbolj zakonskega jarma. Še eden je preveč! Kam bo mili moj prijatelj s tolikimi jarmi? Ko sem to zgodbo pripovedoval v veseli družbi, je znanec Fridolin zaprosil za besedo. Takole mi je vrnil: "Jaz nimam poročnega prstana. Se pravi, nekoč sem ga imel. Četrt stoletja je že minilo od tega, ko mi ga je moja žena nataknila na prst. "Zdaj si samo moj," mi je za-šepetala. "Da, samo tvoj," sem vdano pokimal, s poi'očnim obročkom na roki pa sem se počutil nekako tako kakor bik z obročkom v nosnem pretinu. Ce sem le mogel, sem usodni obroček ijozabil doma v predalu pisalne mize. Nisem ga rad nosil in javno razkazoval, da sem že o jarmi jen, takorekoč. Kadarkoli pa je žena opazila, da prstana ne nosim, je vselej napela šobo. Temu se pravi: globoka užaljenost. In znova sem nataknil obroček na prst, da sem jo potolažil. ' Nekoč sem se vozil v vlaku v daljnje mesto. Nisem bil dolgo sam v kupeju. že na naslednji postaji je prisedla k meni lepa blondinka. Pričel sem ji dvoriti. In vse bi bilo dobro, toda ko je opazila na moji roki poročni prstan, je užaljeno spregovorila: "Oh, saj ste oženjeni. Kmalu bi vam verjela. Glejte, poročni prstan vas je izdal." Poslej sem bi previdnejši. Kadarkoli sem spet šel na potovanje, sem pred vstopom v kupe potegnil s prsta poročni prstan ter ga skril v telovnikov žepek. In vse bi bilo dobro, toda ko je moja žena nekega dne ob po-vratku domov pogrešila na mojem prstu simbol zakonskega jarma, je napela- šobo in zajav-kala: "Ježeš, ali si ga izgubil?" "Nnnne," sem zajedjal. "Tu-kajle ga imajn/' Potegnil sem obročdk ,iz telovpikovega žepka na dan. ' l Tako sem; se' izdal. Nič bi ne pomagalo ženi razlagati, kako in zakaj je poročni prstan zašel v žep. Poznala je stari trik zakonskih mož. Ona sicer ni zahtevala, naj ji vrnem poročni list, pač pa mi je usodni obroček—moj zlati poročni prstan—odvzela in skrila. Nekega dne pa je dejala: "Veš kaj, Fridolin? Dentist, ki mi popravlja zobe, potrebuje nekaj zlata. Draginja je, zlato je drago, ti poročnega prstana tako nočeš nositi, pa ga bom zanesla k zobarju in naj ga prelije* v zlate krone." Rečeno—storjeno! Zobar je prelil moj poročni prstan v ženine zobe. Imenitno zobalo ji je napravil. Potihem sem se veselil, da bom poslej rešen vsakega vidnega dokaza o svojem zakonskem stanu. Ah, bože mili, kako sem se motil! Dokler sem nosil poročni prstan na roki, me je žulil v prst. Odkar pa ga žena nosi v ustih, me grize in sem podoben biku z obročem v nosnem pretinu. In kar je najhujše, je tole: dokler sem imel prstan, sem ga lahko pozabil na pisalni mizi ali v telovnikovem žepku, ženinih zob pa ne morem skriti v žepek. Tolažil sem se, da bo nekoč konec tudi tistih zlatih kron in da bo potem, ko bo žena naročila pri zobarju umetno zobovje, vsaj v pogledu njenega grizenja boljše, pa mi je prijatelj, ki sem mu to zaupal, dejal: "Mislim, da se motiš. Moja žena ima namreč umetno zobovje. Vsak večer ga vtakne v kozarec z vodo. Toda če pridem pozno iz taberne domov, se prebudi in mi z generalskim glasom ukaže: 'Franšelj, Franšelj, le kje ši še špet potikal tako dolgo! šem pa že tako ježna! Kar brž mi daj zobe iž kozarca na pošteljni oma-riči, da te bom t^rižnila'.. ..!" Tako te bridkosti nimajo konca, kakor ga nima—poročni prstan. ... VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Hd.—KE 1-0034 DELO DOBIJO ŽENSKE POMIVALKA POSODE dobi delo v restavi'uciji od 4. do 8. ure zvečer. SORIS'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. SNAŽILKE za nočno delo od 8.15 zv. do 4 zj. Slovenke ali Hrvatice. Plača $1 na uro. Do 50. leta starosti. Zglasite se v pisarni na 1453 E. 66 St., ali pokličite EX 1-7575 THE ADVANCE WINDOW CLEANING CO. DELO DOBIJO MOŠKI .'t,. i»_. . , , ' ЖЛмг"'"* AVTNI MEHANIK dobi dobro delo Za podrobnosti se zglasite pri LAKE SHORE HI-SPEED 14002 LAKE SHORE BLVD. JEKLARNA NUDI izvrstno priliko za delo v raznih oddelkih s priliko do napredovanja. Dobra začeliiiu pla?a in mnogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu _____|ONELY AGAINST A SUNSET SKY, an air force sergeant guards a Superfort. He will keep his vigil throughout the long night, keeping the armed and fueled plane safe for her crew. And at dawn he will watch her take off into the lightening skies on a mission of protection for you and all that you hold dear. There are many men like this one in the armed forces .. . without public recognition but doing a continuing important, responsible job for defense—your defense. Won't you do a job for defense, too?... an easy job? Will you build up your own personal savings by buying United States Defense Bonds? For by bonds and other forms of saving which make you financfally independent you are building and maintaining a strong economy for America .., backing your country's military strength. And America must be žtrong. For in these troubled times, peoce м only for the strong! So buy those U. S. Defense Bonds. Buy them now anJ sign up to buy them regularly. The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Be cause now every Series E Bond you own can automatically go on earnino interest every year for 20 years from dale of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25 —but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For youi security, and your country's too, buy United States Defense Bonds now! Baniiers recommend them as one of the safest forme of investment Peace is for the strong ... Buy U. S. Defense Bonds regularly! Th4 U. S. Government does not pay for thi» advertiaing. The Treasury Department thanha, for weir patriotic donation, the Advertieinfi Council and ENAKOPRAVNOST Press operatorji Samo izkušeni Podnevi — Dobra plača od ure in nadurno delo ter bonus. Zglasite se pri BOEHM PRESSED STEEL 2219 W. 63 Si. MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. DIEMAKERS na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS TOOLROOM GRINDER HANDS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MAŠI N ISTI . Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stro-ske. Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St. Press pomočniki Izkušnja ni potrebna Podnevi — Dobra plača od ure in nadurno delo ter bonus. Zglasite se pri BOEHM PRESSED STEEL 2219 W. 63 St. DoM*t gambit wHIi fire— *h# тл or# ogoinst youl STRAN 4 ENAKOPRAVNOST DANIEL DEFOE življenje g IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA | Robinzona Kruzoa | II (Nadaljevanje) A glej, minil je menda mesec, in zapazil sem pod hribom ob sami duplini nekoliko zelenih bilk, ki so bile komaj pognale iz zemlje. Najprej sem mislil, da je kaka tukajšnja trava, ki je prej še nisem videl. A minilo je še nekaj dni, in začudil sem se, da je to zelenje šlo v klasje kakor ječmen na Angleškem. Vseh stebel je bilo deset ali dvanajst. To odkritje me je tako razburilo, da tega ne morem dopovedati. Rekel sem si: "Čudež se je dogodil: ječmen je vzrasel sad od sebe, brez semena, da bi mi ohranili življenje v strašni samoti." Ta misel me je silno ganila, da sem se razjokal. Srečen sem bil, da se je tak čudež dogodil zaradi mene. A čudeža še ni bilo konec: kmalu se je med ječmenom pokazalo še drugo steblovje, namreč riž. Prav lahko sem ga razpoznal, ker sem ga pogosto videl v Afriki na poljih. Bil sem ne samo prepričan, da mi je ječmen in riž poslal sam Gospod Bog, ki skrbi za mojo hrano, temveč sploh nisem več dvomil, da je na otoku še več takega klasja in latja zame. Pretaknil sem vse kote na otoku, pogledal vse go-Ijave in črete, a riža ali ječmena ni bilo nikjer. Šele takrat sem se spomnil vrečice s kurijo pičo, ki sem jo bil izpraznil poleg svoje dupline. Tako se mi je čudež kmalu razjasnil. Predstavite si sedaj, kako pazljivo sem pobiral klasje, ko je dozorelo, to je bilo konec julija. Pobral sem z zemlje vsa zrna do zadnjega in jih spravil na suhem, varnem mestu. Vso prvo letino sem pustil za novo setev z nado, da se mi s časom nakopiči toliko žita, da ga bo dovolj za seme in za kruh. A šele četrto leto sem si mogel privoščiti del zrnja za jed, pa prav malo. Krivo je to, ker mi je vso letino po prvi setvi vzela ujma. Nisem bil prav razporedil časa po vremenu; sejal sem med sušo, da mnogo semena ni vzklilo. Toda k temu pridem ppzneje. Poleg ječmena mi je pognalo blizu trideset riža. Tudi riž sem prav tako vestno in previdno pobral in vso prvo letino ohranil za setev. Ko pa se mi je tega dovolj nabralo, sem delal pogače, kajti kruha si nisem mogel privoščiti. Testo bi že umesil in napravil hlebe, a nisem imel peči, da bi jih vsadil. Sicer pa, kmalu potem sem se lotil tudi peke. Pa vrnimo se k dnevniku! 14. aprila je bila ograda napravljena in od zunaj zasuta z zemljo. Vhod sem dobro zadelal, ker sem sklenil rabiti samo lest-vo zato, da bi se ne videlo, da je za ogrado skrito človeško seli-šče. J.6. aprila: Lestva je narejena. Hodim čez steno in vlačim lestvp za seboj. Sedaj sem ograjen na vse strani. V trdnjavi je dovolj prostora, vanjo pa se pride samo čez ogrado. Dan nato, ko sem dokončno zadelal ogrado, pa se je pripetilo nekaj, kar me je silno prestrašilo. Ves moj trud bi bil skoraj uničen, in še sam se komaj rešil. To je bilo tako: Za ogrado, tik vhoda v duplino, sem nekaj delal, ko je s strašnim treskom prelomilo prva dva stebra, ki sem ju bil postavil za podporo. Močno sem se prestrašil, a nisem vedel, kaj se je zgodilo. Zdelo se mi je, da se je strop udri zaradi rahlosti, kakor že prej. . "Ako ostanem tukaj, v ogradi," sem pomislil, "me podsuje nov udor. Bežati moram, da se ne zruši name hrib!" Popadel sem lestvo in zbežal čez steno. Nisem pa še stopil na zemljo, ko pem se zavedel, da je pravi vzrok tega rušenja pdtres. Zemlja se mi je zibala pod nogami, in čez nekaj minut so prišli trije tako močni sunki, da bi se razsula najmočneje zgrajena hiša NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrla naša Ijnbljena soproga in draga nu^ti Jer stara mama MARY JERŠE rojena DOLENC Zntisnila je svoje mile ooi dne 16. januarja 1953. Pogreb se je vršil dne 19. januarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Jeromija in od tam po opravljeni slovesni zadušnici in cerkvenih obredih na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Rojena je bila v vasi Rakulk pri Postojni dne 24. marca 1885 leta. Bivala je kasneje v Kočah, fara Slavina. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njeni duši. Bog plačaj! Srčna hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvašemu odru, ter vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji poti na, pokopališče. Hvala nosilkam krste, članicam društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. in članicam krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Ponovna hvala vsem za vse! Počivaj v miru, Ijnbljena soproga in mati. Odšla si tja, kjer ni nadlog, Ija, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v n»ših srcih do konca naših dni. Spuvaj mirno—snivaj sladko večni sanj! Žalujoči ostali: JOSEPH, soprog MARY, poročena KAMP, JOSEPHINE, poročena CERJAN, JOHN, JENNIE poročena MURRAY in EMIL, otroci sinahi, zetje in 10 vnukov V stari domovini zapušča dve sestri ANO in KATARINO ter sorodnike Cleveland, Ohio, dne 10. februarja 1953 Videl sem, kako se je od skale ob morju odkrhnil vrh in zrušil s truščem, da kaj takega še nisem slišal v življenju. Morje je divjalo in se penilo. Zdi se mi, da so sunki pod morskim dnom bili še močnejši kakor na kopnem. O takem dogajanju nisem prej nikdar slišal, zato sem bil presenečen in razburjen. Od zibanja in gibanja sem zbolel kakor na morju. Hudo mi je bilo tako, da se mi je zdelo, da moram umreti. Trušč rušeče se skale me je predramil iz presenečenja. Zavest se mi je vrnila in v glavo mi je šinila grozna misel, kaj bo z menoj, če se zruši ha moj šotor gora in za vselej pokoplje moje reči, moj živež — vse, brez česar bi ne mogel živeti. Ob tem mi je srce skoraj zastalo. Po tretjem sunku je nastala tišina. Zavest se mi je vračala, čutil sem se močnejšega; poguma, vrniti se domov, pa le nisem imel. Še dolgo sem brez prave moči sedel na tleh, ne da bi vedel, kaj bi začel. Medtem se je nebo pokrilo z oblaki; potemnelo je kakor pred dežjem. Zapihal je veter, sprva slab, kakor sapica, potem močnejši in silnejši, čez pol ure pa je bil že hud vihar. Morje se je razpenilo, zakipelo in se z divjim hruščem zaletavalo ob obrežje. Drevje je vihar ruval s koreninami vred. Tako je trajalo tri ure. Tako strahotne burje nisem nikoli videl. Potem je po-nehavala. Čez dve uri je bila že popolna tišina; in tedaj se je ulila močna ploha. Ves naslednji dan, 18. aprila, sejn presedel doma. Nekoliko sem se že pomiril, da sem trezno razmišljal o svojem položaju. Tako sem sodil: V duplini ne morem živeti, ker je hudo nevarno Če so na otoku potresi, se gora prej ali slej zruši in me živega pokoplje. Zato bo treba šotor kamor koli prenesti, na raven, odprt kraj, sam sebe pa moram zavarovati pred divjaki in zvermi z novim visokim zidom. Dva naslednja dneva, 19. in 20., sem od zore do mraka iskal novega selišča. Počasi sem razumeval, da je za selitev treba mnogo časa in da se bom moral začasno pomiriti z nevarnostjo, kajti življenje na nezagrajenem kraju je še strašnejše. Vendar sem nameraval brez obotavljanja začeti delati novo zgradbo na novem kraju, da bi potem znosil vse svoje premoženje in šotor vanjo. Dne 21. aprila sem sklenil lotiti se dela. Od 22. do 27. aprila: Vse jutro 22. sem premišljeval, kako bi izvedel svoj načrt. Največja težava je bila pomanjkanje orodja. Imel sem velikih in malih sekir, ki smo jih vozili s seboj, da bi jih zamenjavali z zamorci za drugo blago, a vse so 'bile že davno skrhane in tope, ker sem moral sekati trdo, gičavo drevje. Brus sem res imel, a kaj bom s takim brusom sam, ker nekdo bi mi ga moral vrteti. Mislim, da še noben državnik ni imel z nobenim političnim vprašanjem takih težav kakor jaz, ko sem razmišljal, kako bi sukal brus, ne da bi rabil za to roke. Nazadnje sem si napravil kolo na jermen, ki sem ga z nogo poganjal, da se je brusni kamen vrtel in mi puščal svobodne roke. Dober teden sem potratil s to pripravo. Ugotoviti moram, da dotlej še nikdar nisem videl brusa na pogon z nogo, a če sem ga videl, nisem pogledal, kako je napravljen. Potem pa sem se prepričal, da so taki brusi na Angleškem splošno znani, samo da je tam kamen navadno manjši, kakor je bil moj. Moj je bil velik in težak. 28. in 29. aprila: Tudi ta dva dni,sem samo brusil; moja naprava za brušenje deluje odlično. 30. aprila: Danes sem zapazil, da mi je ostalo le še malo prepečenca. Bom moral močno varčevati. Po pregledu vseh vrečic sem sklenil pojesti samo en prepečenec na dan. To je bridko, a kaj si hočem? DEVETO POGLAVJE Nova zaloga s ponesrečene ladje — Bolezen in žalost 1. maja: Davi sem ob oseki opazil na obali velik predmet, sodčku podoben. Šel sem pogledat in bil je res sod. Tod in tam so ležali odlomki razbite ladje. Zdi se mi, da jih je vrgla na kraj burja. Gledal sem v srtan, kjer je molelo iz vode ogrodje ladje, in zazdelo se mi je, da sili bolj iz vode kakor po navadi. V sodčku je bil smodnik, ki ga je voda skvarila; ves je bil zmočen in strdil se je. Vendar, zvalil sem sodček više na obrežje, da bi ga ne odneslo na morje. In potem sem šel po osu-šeni in goli melini proti ladji, da bi videl, če je na njej še kaj, kar mi bi bilo za rabo. Kmalu sem opazil, da se je položaj ladje nekako čudno spremenil. Ze davno se je krma bila odkala, sedaj pa je ležala na boku; valovi so jo razbili na kose. Sprednji del ladje, ki je prej tičal v pesku, pa je bil sedaj vsaj" šest čevljev visoko. Rq^en tega je palubo na obeh straneh za-melo s peskom, in med ladjo in obrežjem je nastala taka sipina, da sem mogel lepo priti do nje. Prej je bila četrt milje do ladje sama voda, da sem moral, kakor se čitatelj spominja, vedno plavati. Dolgo nisem razumel, zakaj se je okoli ladje vse tako spremenilo, potem pa sem uganil, da je to posledica potresa. Potres je ladjo tako razrahljal in razbil, da je z vetrom in tokom vsak dan prihajalo k obrežju več reči, ki jih je voda je) mala iz odprtega trebuha ladje. Dogodek z ladjo je zavzel vse moje misli. Popolnoma sem pozabil, da bi se preselil di-ugam. Dan nato sem ves čas premišljeval, kako bi prišel v notranjost ladje. Naloga ni bila ravno lahka, ker je bila ladja zasuta s peskom, a vrzeli so bile pod vodo. Pa to me motilo, saj sem se bil že naučil, da se ne smem bati truda in se vdajati obupan ju. Začel sem razdirati ladjo, ker sem vedel, da mi utegne prav hoditi vsak kos. 3. maja: Vzel sem s seboj žago, da bi prežagal, kar je bilo na krmi še celega, a moral sem delo opustiti zaradi plime. 4. maja: Lovil sem ribe, a brez uspeha: dobil sem samo nekaj neužitnih rib. Že sem hotel oditi, ko pa sem vrgel vrvco zadnjikrat, sem ujel malo pliskavi-co, kar me je silno razveselilo. Trnek sem si sam napravil: vrvco sem spletel iz razpredeničene stare vrvi, kavelj pa skoval iz žice. In vendar sem včasih nalovil rib, da sem se jih najedel. Ribe sem jedel na soncu posušene. ^ 5. maja: Delal sem na ladji. Podžagal sem povprečni tram. ki drži palubo; potem sem odtrgal od palube tri velike smrekove deske, jih povezal, in ob plimi šel s tem splavom h kopnemu. 24. maja: Še vedno delam na ladji. Mnoge reči v notranjosti so bile tesno nagnetene; razkre-nil sem jih z železnim drogom, in plima jih je dvignila na vrh. Tako sem dobil nekoliko sodčkov in dva mornarska kovčka, a nesreča je hotela, da jih je veter odnesel na morje. Danes pa se je veter obrnil, in valovi so vrgli na breg, velik sodček z ostanki brazilske svinine, ki pa ni bila užitna, ker je bilo v njej preveč morske vode in peska. 16. junija: Na obrežju sem zalotil veliko želvo; prej želv tukaj sploh nisem videl. 17. junija: Želvo sem si spe-kel na oglju. Do šestdeset jajc je bilo v njej. Zdi se mi, da še nikdar v življenju nisem jedel tako okusnega mesa. Saj ni čudno, ker sem doslej imel na otoku samo kozje meso in ptice! (Dalje jjrmodnjlC) NAŠ PRVI DRŽAVLJAN EISENHOWER Predsednik Zedinjenih držav se smatra za prvega državljana republike. Pri nas ne šarimo z veličanstvi in ekselencami, ampak se predsednika republike enostavno ogovori z Mr. President—gospod predsednik. Za prihodnja štiri leta, če bo vse po sreči, bo naš predsednik Dwight D. Eisenhower, zato je na mestu nekoliko podatkov o njem. Dwight D. Eisenhower je nemškega pokolenja, kar že samo ime pove. Njegovi predniki so se priselili v Ameriko iz Pa-latinata v Bavariji leta 1732. Najprej so živeli v Pennsylvani-ji, od tam so se preselili v Kansas. Člani Eisenhowerjeve družine so se borili v revolucionarni in civilni vojni. Sedanji predsednik je bil rojen 14. oktobra 1890 v mestu Denison, Texas, toda družina se je preselila v Abilene, Kansas, ko je bil Dwight dve leti star. Fant je potem odraščal in se šolal v Kansasu. Leta 1911 se je kot kadet vpisal v vojaško akademijo v West Pointu. Kot častnik je najprej služboval v San Antoniu, Texas, kjer se je seznanil in se poročil s svojo sedanjo soprogo, bivšo Miss Mammie G. Doud iz Den-verja. Potem je služboval v raznih krajih Amerike in tudi na Filipinih. Ko se jfe druga svetovna vojna pričela v Evropi, je bil Eisenhower, takrat podpolkovnik, pozvan v Washington, kjer je kmalu napredoval do brigad-nega generala. Sledila so nadalj-na napredovanja in, kot znano. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE — By Owner — $8,500 or best offer. WOMEN'S AND CHILDREN'S WEAR STORE with concession which pays all overhead. This is a little gold rhine for interested party. War veteran must return to hospital. Must sacrifice a going business. See it and appreciate a real bargain. --Call BElmont 5-1211 HELP WANTED MALE EXPERIENCED MECHANICS & HELPERS for miscelleaneous Iron Work. Weishaupt Iron & Wire Works, Inc., 1234 S.-Western Ave. SE 3-1550 FEMALE HELP WANTED GOOD HOME needs Competent Woman. General housework. Assist with care of child. Own room. Northwest side: References. DP accepted. . , __JUniper 8-4221 GOOD HOME for Girl or Woman. General housework. DP accepted. Own room, bath. IRving 8-1897 6239 N. Drake SOUTH SIDE SMELTER WANTS GIRL or WOMAN To Assist in Traffic and Payroll Depts. MUST BE ABLE TO TYPE and USE ADDING MACHINE General Office Experience Necessary GOOD STARTING PAY Excellent Working Conditions "You'll Like Working Here" CALL — MR. HAWES Virginia 7-1800 DEKLETA - ŽENE ZA SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Izkušnja ni potrebna Lahko tovarniško delo Stalna zaposlitev 40 ur tedensko — Dobra služba za kvalificirane osebe. Bonus poleg redne plače za dela na produkciji. Morajo biti zmožne računstva AMERICAN INDEX & GOLD STAMPING CO. Soba 1206 — 19 S. Wells St. SO ameriške armade, pod vrho^'j nim poveljstvom generala senhowerja invadirale Francij", 6. junija 1944, kar je vodilo đ" zloma Hitlerjeve Nemčije f manj kot enem letu. Po končani vojni je bil EisčD" hower nekaj časa predsednil' univerze Columbia in nato pO" veljnik vojnih sil Sevemc-a'" lantskega pakta v Evropi. publikanska narodna konvenci' ja v Chicagu ga je dne 11. julij' 1952 nominirala za svojeg? predsedniškega kandidata. ^ volitvah 4. novembra 1952 je bf izvoljen z odločno večino in 20' januarja 1953 je nastopil svoj« mesto kot predsednik Zedinjenil" držav. —NEW ERA, glasilo CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbom 2-3179 REAL ESTATE FOR SALE GOOD BUY — 4VŽ room unf''^ nished COTTAGE on good lo*^^ tion—highway. 12400 South Cicero near Ford Plant. CottaS; has all modern plumbing-acres. Best offer. Call FUlton 5-11^ REAL BUY — 5 room COTTAG^ 3 bedrooms.' Automatic oil he)*' Garage. 60 foot lot. Best off®^' See for yourself. 56th & Pulas? REliance 5-50»! HELP WANTED WANTED By South Side Smeltef TYPIST FOR INTERESTING > V DIVERSIFIED WORK MUST BE ABLE TO USE ADDING MACHINE General Office Experience Necessary Will Consider Qualified High School Graduate Good Starting Pay Excellent Working Condition® "You'll Like Working Here" CALL — MR. HAWES Virginia 7-1800 WANTED TO RENT BEING EVICTED — Respons#[ Business Woman, 4 childr®''' ^ desperately need 4-5 room un#^ nished apartment. Any good | tion. Moderate rental. I ARmitage 6- RESPONSIBLE College gradu»y steadily employed, wife baby, need 3-5 room unfurnis^^ apartment. Any good locat'" South. Moderate rental. ^ DOrchester 3-пЈх ' i\ RESPONSIBLE Roofer, wife. . little girls, need 2 bedroom. ' ^ room unfurnished apartment house. N.W. preferred. Modef^ rental. ALbany 2-^ RESPONSIBLE Young Couple- . j children, urgently need 2 ^ 1 room apartment or house. ern suburbs. Moderate rental- | Riverside 7-4176 co ,11«^ 6 A A A Љ. A