ANO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 6
ESLOVBNIA I H RK
BUENOS AIRES 10. februarja 1966
še nehaj besed o Zbornihu Svobodne Slovenije
Za tele besede nisem bil naprošen, hodom dr. Janeža iz Argentine.) Kdo da jih napišem, ampak pišem jih ured- j je kriv, da smo ta kapital izgubili?! nikom, in ,če oni hočejo priobčiti, tudi ; Drug čjanek, ki me je zajel, je dr. Sir-občinstvu z namenom da dam duška čevo pričevanje o zaporih v Ljubljani svojemu zadovoljstvu ob prebranju za-! po „osvoboditvi“, ze tretje nadaljeva-jetne knjige in da opozorim na neka- ; nje in se bo še nadaljeval. Škoda, da tere vrednote v nji, ki niso bile še do- j spis v celoti ni izšel knjižno. Zaslužil volj poudarjene. Odlašal sem z branjem. bi. Po-leg teh dveh člankov je tu topel spričo drugega nujnejšega 'dela, toda; dnevnik zapiska bega čez Ljubelj (ga. ko sem vzel knjigo v roke, sem jo pre- Batagejjeva), še več dokumentov o se-bral duškoma. Naj napišem samo ne- ; danjem stanju v domovini: o nekatoli-kaj vtisov o njej, ki so najmočnejši v j ških veroizpovedih doma (R- K.), o
VIII. kongresu KPJ (Fajdiga) in čla-
nek o komunističnem gospodarstva (Sire).
Posebno 'dokumentarično ceno ima
Jasno vidim zgradbo zbornika: dva kulturno politična jubileja (Krek, Korošec), slovenski problem v sedanjosti (Koroška) in bodočnosti (anketa),1
venske manjšine na Koroškem za ver-zgodovmska pričevanja iz časov revo-..	.
,	.	. : ski pouk — v cerkvi. Ta je ogrožen
lucije, vmesno poglavje o naših gorm- ..	, .
,	.	.	».j boli po cerkveni oblasti kakor svetni,
kih, nato mo,eno poudarjanje na nasi I ,	„	,	.	,
.	, : članek je ze zgodovinska m pravna
kulturni ustvarjalnosti (likovna umet- !	„	.	,
, .	„ i razprava, se bo ss nadaljeval, je pa
nost. leposlovje, znanstvo) in za konec	.	.
.	, , „	, , trden dokaz, kakšne ovire m odkod se
nekrologi m razglednik. In ,ta razgled-1	...	.	. , .
, ' v„ ,	postavljajo Slovencem v njihovi rojstni
nik je letos nekoliko šibak prav zaradi ^	... .	.	,	,
deželi. O problematiki slovenske narod-tega, ker prejšnji poudarki nosijo vso	.. ..	. .
ne politike, ki naj jo Slovenci zavza-
*:e/'°'	, j memo za bodočnost, govori anketa, ki
Pr. Brumen je z ureditvijo svojega
Krekovega „mozaika“ izredno živahno in na nov način osvetlil Krekovo postavo od vseh strani. Namesto mono-
je postavljena v središče zbornika. Ta skuša reševati osrednji in najbolj pereči slovenski problem: ali naj bo cilj slovenske politike z ozirom na bližnjo
grafične obdelave, ki naj jo prihrani bodo5nost suverena slovenska država za čimprejšnjo obširno znanstveno obdelavo, je povezal orise dvajsetih najrazličnejših pričevavcev Krekovega dela v len „ciklus“, ki spremlja Krekovo pot pd rojstva do smrti. So to ekscerp. ti iz spominov in člankov, ki so jih napisali Krekovi somišljeniki, pa tudi liberalci in socialdemokrati; politiki, za-drugarji, teologi, in naši naivišji pesniki te dobe: Cankar, Župančič in Pregeli, ki so vsi trije na svoj način bili njee-ovi učenci. Kjer na je bilo treba kakšnp povezave, je vskočil Brumen sam in donolnil postaje njegove dela-nolne. plodne in zmagos,lavne poti. Prav ta raznolikost oseb in gledanj iz nai-različneišib zornih kotov na Kreka je prav gotovo boli zanimivo, kot bi bil nov ..nriomdniški“ članek tega marljivega krekoloea. ko bi se nujno moral ponavljati. Tako na je nam s tem odprl široko pogled v svoje „gradivo", nakazal nam pot. po kateri gre v svoio monografijo o Kreku. In želja, da bi nam jo mogel napisati čimprej, je bil vtis no nrebranju tega slikovitega izbora misli dvaisetih mož o enem Možu, ki ie bil edinstven med nami.
V članku o Korošcu se mi je želia no Koroščevi monografiji še gorečne:e porodila. Petindvajset let po smrti še nimamo sklenjenega življenjepisa tega
Mavajsha honferencu o Vietnamu
Ameriški predsednik Johnson se je' Južnovietnamski predsednik, 35-letni v ponedeljek sestal v Honolulu na Ha- ! Nguyen Cao Ky je s svoje strani pou-vajskem otočju sredi Tihega oceana z daril, da se Južni Vietnam ne boji žrtev južnovietnamskim predsednikom Nguyen za dosego dokončne zmage nad komu-Cao Kyjem. Oba sta prišla na tridnevni nisti. „Saigon se ne bo predal komuni-sestanek s številnim spremstvom, vsak stom, ne bo z njimi sklepal kompro-s svojim zunanjim ministrom in voja- misov. Hočemo okrepitev naše vojaške škimi strokovnjaki. Sestanka se je ude-! sile, ker je vojaška sila edini jezik, ki ležil tudi ameriški poveljnik y Južnem ga komunisti razumejo,“ je poudari)
Vietnamu grab Westmoreland.
Johnson je ob prihodu v Honolulu izjavil, da ZDA ne bodo prepustile Juž.
Nguyen Cao Ky.	è
Nä sestanku v Honolulu sta se oba Vietnama komunistom in da „ne more1 predsednika dogovorila o pospešitvi vo-razumeti ljudi, ki so vedno slepi kljub j jaških akcij proti komunistom v Viet-izkušnjam in gluhi kljub upanju“. John- namu’ ist°'easno Pa sta pripravljena na son je tu predvsem mislil na nekatere ; sklenitev miru, toda ne po komunistič-ameriške senatorje, zlasti na zloglasne- j zahtevah.
ga predsednika senatnega zunanjepo.li- j Medtem glavni tajnik OZN U Thant tičnega odbora Fullbrighta in njegovega ;išSe nadajjnj.e možnosti za dosego mi-sopotnika senatorja Morseja. Fulbright ru y Vietnamu. Išče pomoč pri takozva-je eden največjih ameriških zagovorni kov popuščanja pred komunisti.
velikega državnika, ne opisa njegovega dela. ne ocene njegovih državniških potez. Vse ie šele ustvarjanje kamenčkov za tak mozaik. Res je: v tujini ne moremo pisati znanstvene knjige o njem. višemo lahko samo spomine. Toda tudi teh smo napisali o Korošcu šele bore malo. Toda to, kar je napisal Biserjan iz domovine o oceni Koroščevega dela tam sedai, ali Koroščeva najintimnejša spremljevavca njegovega živ,ljenja Kro-
šelj in Grubišič o borbi za konkordat kar je na njej prebral .poklonitev mla-in njegovih postajah v internaciji, ki dine spominu Rožmana, planinskega sta jih dopolnila še Hrvata Margaretič škofa.
in Brajevič, ter Marolt o Koroščevi Vesel sem, da je tako močno po-
in potem — ali izolirana ali v povezavi s sosedi ter s kom in kako? Trinajst kulturnih in političnih delavcev je odgovorilo na stavljena vprašanja z različnimi rešitvami, toda najtehtnejše — zame — sta odgovorila socialdemokrat dr. Jelenc in tajnik Zveze krščansko demokratskih strank za Srednjo Evropo dr. Puš. Oba sta se ozirala na zgodovinski razvoj ter geografsko gospodarski položaj Slovenije ter s teh postavk reševala problem. Na najbolj poljuden in vsem razumljiv način pa Jože Fjošiček in Emij žagar. Vsi odgovori pa so bili v enem edini: da smo pač vsi Slovenci za slovensko državo, toda položaj naših meja in sploh obstoj naroda zahteva iirše obrambe in zato povezave. Ali v Jugosjaviji, ne zavisi od nas; toda mi nimamo interesa razbijati jo. Zopet ipa bi bilo kratkovidno, ne računati z nasprotno možnostjo. Kakor vemo, se bo anketa nadaljevala še drugo leto.
Lepo vmesno poglavje — že tradicionalno v Zborniku — so doneski naših gornikov. Letos je prispeval opis patagonskih tur znan vrhunski plezalec Jure Skvarča (Cerro Mellizos) in prijožil več fotografskih posnetkov. Tone Kralj pa je opisal pležo na goro Benete v Tronadorskem pogorju. Živahen Oipis, ki ga je pisal poklicni zgodovinar pa hudomušen fant s smislom za humor, je njegov prvi planinski opis, pa — na veliko našo žalost — tudi zadnji! Ubogi fant! Pogreznil se je te dni v ledenik Tronadorja, med nami pa bo za vedno ostal ta njegov topli planinski spis. In barvna celostranska priloga blagoslovitve Rozmanove kapelice Pod, skalco nam bo za vedno kazala tudi Tomekovo lepo človeško pojavo: prav-
Ko je senator Morse izvedel za Johnsonovo izjavo o ljudeh, „ki so slepi kljub izkušnjam... “, je v senatu začel rohneti: „To je smešenje naporov za mir v OZN. Ali Johnson pri tem misli na Pavla VI.? Ali misli na senatorje, ki menijo, da komunizma v Aziji ne bo mogoče premagati z orožjem? Ali misli na milijone Amerikancev, ki so ga leta 1964 volili, ker jim je govoril proti razširjenju vojne v Vietnamu?"
nih nevezanih državah, naj bi vplivale na prizadete države, se pravi, podpisnike ženevske vietnamske pogodbe, da bi se znova sestale.
Na drugi strani papež Pavel VI. poskuša organizirati vrhunsko konferenco nevtralnih držav v Ženevi, ki naj bi posredovale za mir v Vietnamu. Papeževi odposlanci so stopili med drugimi v stik s; avstrijsko in švicarsko vlado, ki sta pozitivno odgovorili na njegova prizadevanja.
L u n ih 9
štirje Luniki (št. 5, 6, 7, 8) so se raztreščili ob pristanku na Luni. Sovjetom je poskus uspel šele z Lunikom št. 9. Ta je minuli teden mirno pristal na luninem površju, na Morju neviht m takoj začel fotografirati okolico. Fotografije je pošiljal sovjetski sprejemni postaji, ki jih je hranila za objavo osta-jemu svetu, kadar bi se sovjetom zahotelo.
Ni mogoče vedeti sedaj, ko je že vse mimo, katere in koliko fotografij bi sovjeti pokazali ostalemu svetu. Vsekakor jim je bilo odvzeto prvenstvo v tem oziru, ker je britanski radioteleskop na Jodrell Bank ujel oddajo Luni-ka-9 ter se je direktor tega observatorija, Sir Bernard Lowell, odločil fotografije takoj objaviti. Tako se je zgodijo, da je svobodni svet Lunikove fotografije luninega površja videl prej, kakor pa sovjetsko prebivalstvo.
Agencija Tass tudi o drugih izsledkih Lunika-9 ni poročala, pač pa samo silno splošne izjave nekaterih sovjetskih znanstvenikov in kozmonavtov, med njimi zlasti Gagarina. 'Spet je bil observatorij Jodrell Bank, ki je svobodni svet seznanil z ugotovitvami o luninem površju, na podjagi dobljenih fotografij. Tako je sedaj ugotovljeno, da na Luni ni globoke prašne plasti, kakor so trdili nekateri znanstveniki. Površina je strjena lava, porozna in polna
«rraditvi slovenskih kulturnih ustanov, ni smelo več biti v tajnosti. Posebno ne Brajcvičevo pričevanje, ki v trenju hrvatsko-srbskeira sporo postavijo Korošca v novo luč. Krošelj in Grubišič sta odprla vrata v „spomine", ki sto jih pojna, in s tem pokazala na gradivo,1 ki sta ga dolžna dati zgodovini. Tudi celotni obraz Korošcev mora dozoreti v emieraciji: To naj bo ena naših dolž-nostnih nalog.
Med gradivom o dokumentih časa med revolucijo in po njej me je prijel najbolj Hirscheggerjev članek o mešanju legalnega in ilegalnega deja med domobranci in o reševanju ameriškega padalca. To delo potrjuje tudi fotografija uradnega ameriškega dokumenta, s katerim se amerikanski častnik zahvaljuje piscu za reševanje. (Tu naj omenim, da sem podobni dokument, ki ga je dobil tudi dr. Janež, objavil jaz v tukajšnjih in ameriških listih pred od-
udarjeno kulturno bogastvo naše emigracije. Priloga slik slovenskih emigracijskih umetnikov, o kateri je napisal poseben Članek v Zborniku samem M. Marolt, nam nazorno prikazuje višino emigracijskih slikarjev in kiparjev, kakor so Gorše, F.emčeva, Ahčin, Bukovec, Makek, Vod,lan in Zupančič. Leposlovje predstavljata Karel Mauser, kot prozaist in pesnik, ter M. šoukalova.
Kot posebnost navaja Zbornik že drugo leto leksikografske podatke slovenskih ljudi, ki so dobili razglas v svetu bodisi kot znanstveniki bodisi umetniki. Letos so zbrani podatki o fiziku in kemiku dr. Ing. Vojmiru Bratini fer o treh umetnikih: operni in koncerti: nevki Fra^ii Golobovi, slikarici Bari Rcmčevi ton kiparju Goršetu. Mnogi se morda ne zavedajo, kako važni za bodočnost so ti podatki. Pomenijo gradivo -a bodočo kulturno zgodovino 1 slovenske emigracije, ki je nam doma
ne bodo pisali. Domovina našega dela, niti tistega, ki smo ga opravili še doma, ne priznava; kaj šele onega v tujini. Te dni sem dobil v roke novo izdajo Janež-Ravbarjevega Pregleda slovenske književnosti. Nas emigrantov ni v nji. Da, tudi —* Velikonje ni, niti z besedico. Zato je hvalevredno, da naš Zbornik vodi bibliografijo naših knjižnih izdaj, kot jo že toliko Jet vodi marljivi Zdravko Novak, ter da ustvarja svoj Biografski leksikon. In ti opisi, ki jih podaja Zbornik, so pregled emigracijskega prinosa k slovenski in svetovni kulturi, na kar moramo biti ponosni.
Spričo tolikšnega bogastva je razumljivo izseljeniška kronika siromaš-nejša, a še vedno lep donesek k narodno vzgojnemu delu slov. emigracije! In ko sem odloži) knjigo in mislil na slovensko problematiko, mi je prišla ideja: ali ne bi kazalo drugo leto posvetiti večjo razpravo — Beneški Sloveniji, kajti prav pred 100 leti smo v njej izgubili svoj prvi plebiscit (1866). Naši ljudje jo tako malo poznajo po geografski, zgodovinski, jezikovni in pojitični strani. Morda na način mozaika, kakor je letos dr. Brumen predstavil Kreka? ; Tudi ta misel je bil vtis ob branju, ki ga sporočam urednikom.
Tine Debeljak
jam in jamic, ki jih povzroča neprestano padanje meteoritov.
Lunik-9 je oddajal fotografije in druge izsledke nekaj manj kot tri dni, nakar so mu baterije ugasnile ter je utihnil za vedno. Zahodni strokovnjaki se čudijo, da ga sovjeti niso opremili za daljše delovanje. Vsekakor pa so mora): priznati sovjetom prvenstvo v normalnem pristanku njihovega aparata na Luni. Brez. šovinizma tudi tokrat ni šio: Lunik-9 je odvrgel na Luno rdečo Zastavico in emblem sovjetske KP s Srpom in kladivom v sredini. Seveda Amerikanci verjetno ne bi drugače storili, če bi bili prvi s svojo kapsulo: odvrgli bi ameriško zastavo in svoj znak z orlom.
Sovjeti so se razburili nad britanskim observatorijem Jodrell Bank, ker je objavi) fotografije prej kakor oni. Agencija Tass je zapisala, da je Angležem šlo za „senzacionalizem“. Jodrell Bank je odgovoril, da z agencijo Tass ne bo polemiziral, da pa so prve fotografije z Luninega površja tako zanimiva zadeva, da bi bilo z njihovo objavo nespametno čakati. Londonski Sunday Telegraph je zapisal, da se ZSSR ne more pritoževati, ker pač nikdar ni hotela podpisati mednarodne pogodbe o avtorskih pravicah. „To naj ji bo sedaj enkrat za vsejej opozorilo, da je njeno negativno zadržanje prav lahko dvorezen meč."
Italijanska komunistična stranka je odločno proti združitvi Saragatovih socialdemokratov in Nennijevih socialistov. V Tesoluciji zahteva, da je to združitev treba preprečiti z vsemi sredstvi, ker bi bila škodljiva koristim kom. stranke. Nastopajo tudi proti sedanji vladni koaliciji sredine in levice ter obsojajo obnovo ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam.
K Grčiji ‘so imeli 5. februarja potres, ki je v srednjem in zahodnem delu države porušil skoro vse hiše v krajih Krentis, Fuma, Kleistos in Vrača. 4000 ljudi je ostalo brez strehe. Pri potresnih sunkih je bilo 30 oseb ranjenih.
Predsednik britanske laburistične vlade Wilson je imel prejšnjo nedeljo razgovore z ministri svoje vjade in funkcionarji laboristične stranke o aktualnih zunanje in notranjepolitičnih vprašanjih. Levo krilo v stranki namreč vedno odločneje zahteva, da je treba razpisati splošne volitve še to pomlad in ne čakati jeseni. Tudi ne odobrava podpore, ki jo laboristična v’ađa daje Ameriki za njene akcije v Južnem Vietnamu, v notranji politiki pa ne odobrava zakona, ki omejuje povišanje prejemkov delavstvu in ostalemu uslužben-stvu.
IZ TEDNA V TEDEN
V Brazilu je predsednik maršal Humbert Castelo Branco objavil „tretji
ustavni akt'0, ki dojoča dneve volitev predsednika republike ter guvernerjev ter način njihove izvolitve. Po tretji ustavni odredbi bo bodočega brazilskega predsednika volil državni kongres letos 3. oktobra, volitve guvernerjev in njihovih namestnikov v enajstih brazil-; skih državah bodo pa že 3. septembra, j Te bodo volili poslanci posameznih dr-I žav. Z direktnimi volitvami bodo v bo-! doČe ljudje v Brazilu volili samo poslance za zvezni parlament in poslance 1 v parlamente posameznih držav ter župane, razen za državno prestolnico ter za prestolna mesta posameznih držav, v; katerih bodo župane imenovali guvernerji.
I Aldo Mow», bivši predsednik italijanske koalicijske vlade krščanskih de-i mokratov, Saragatovih socialdemokratov, Nennijevih socialistov ter republikancev je predsednika republike dr. Sa-ragata obvestil, da ne more sestaviti nove itajijanske vlade v dosedanji koalicijski sestavi. Vodstvo kršč. demokratske stranke je namreč postavilo zahtevo, naj bo v bodoči koalicijski vladi med krščansko demokratskimi ministri tudi bivši predsednik vlade Mario Scelba, Proti temu so nastopili Nennijevi socialisti, ki ne morejo pozabiti, kako je vodja desnega krila kršč. 'dem. stranke. Scelba kot notranji minister v povojnih letih rešil Italijo s svojim odjočnim nastopanjem proti komunistom ter njihovim tedanjim zaveznikom socialistom, ki so s političnimi stavkami ter nemiri hoteli pogrezniti Italijo v kaos, da dì se na ta način lahko polastili oblasti.
Predsednik republike je začel z novimi konzultacijami, če ne bo mogoče sestaviti vlade, se lahko zgodi, da bo sedanja skupščina predčasno razpuščena ter bodo razpisane nove volitve.
De Gaulle in zahodnonemški kancler Ludvik Erhard sta v .ponedeljek, 7. t. m., obnovila razgovore o vprašanjih, ki vama. Njuni razgovori so pod vtisom se nanašajo na odnose med obema dTŽa-letošnjega :De Gaullovega poletnega obiska v Moskvi, ker se v Zahodni Nemčiji boje, da se ne bi Francija in Sovjetska zveza sporazumeli na škodo Nemčije tako glede sedanje meje med Vzhodno Nemčijo in Poljsko na Odri in Neissi, kakor tudi glede bodoče združitve obeh Nemčij. Poročila navajajo, da so bili razgovori obeh državnikov pozitivni. Poglobili bodo še sodelovanje med obema državama in pojačali delo za graditev evropske skupnosti. De Gaulle bo 'Sovjetsko zvezo obiskal meseca junija za teden dni. Razen Moskve ho bbiskal se Leningrad, Novosibirsk in Volgograd, prejšnji Stajingrad.
Izvršni odbor .Skupnega evropskega trga je po enoletnem preučevanju objavil spomenico o „koncentraciji podjetij v državah SET-a.". Spomenico je sestavil nemški gospodarski strokovnjak Hans von der Goeben. Med drugim predvideva predloge za izdanje potrebne zakonodaje za rešitev finančnih in gos-1 podarskih vprašanj. Spričo nastopanja j ameriških trgovskih in industrijskih ve-lepodjetij ter sovjetskega unificiranega I in dirigiranega gospodarstva ter industrije na svetovnem trgu spomenica navaja, da je nujno, da se evropska industrijska proizvodnja še bolj spopolili j in poenostavi ter 'da se odpravi obstoj j enakih industrijskih podjetij. Zato naj se z zmožnostjo združitve sličnih podje-jtij v Taznih državah omogoči ustanavljanje skupnih evropskih trgovskih, gospodarskih in industrijskih velepodjetij. |V ta namen naj bi prizadete država ; SET-a izdale potrebno zakonodajo. Francoski delegat je pred,lagal naj bi vsaka ! država sprejela enotni zadevni zakon, ki hi dopuščal ustanovitev evropskih družb. Drugi zakon pa naj bi bil „Zakon skupnosti“, ki bi bil obvezen za vseh Šest držav ,SET-a. Naslednji predlogi v spomenici se nanašajo na določila o ; vsklajevanju obdavčevanja. Izvršni od-J bor SET-a končno v spomenici navaja, J mora hiti v bodoči Evropi poleg gospodarskih in industrijskih veleobratov j še vedno tudi prostor za manjše obrate.
GORIŠKA IN PRIMORSKA	BRALI SMO
Cariniki In verski tisk
Skupina Slovencev je 29. novembra z avtobusom naredila izlet v Trst, Oglej in Staro goro pri Čedadu. Med potjo so se sešli tudi s svojimi znanci, ki žive pod Italijo. Ker je v Jugoslaviji verska svoboda zajamčena v ustavi, je skoro vsa skupina — 46 oseb — hotela vzeti s seboj nekaj brošur in knjig, ki izhajajo na Tržaškem in Goriškem v slovenščini, razen tega pa so kupili tudi nekaj izvodov italijanske verske ilustrirane revije „Famiglia Cristiana“. Potniki avtobusa seveda niso pričakovali, da bo ravno zamejski slovenski verski tisk tako razburil carinike na prehodu v Ferletičih, kakor razburi rdeča cunja bike. Carinikom so vse pokazaji, tedaj pa se je začel ples. Carinik je z veliko jezo pograbil vse knjige in brošure ter jih trgal na drobne kose in razmetal po cesti. Tako so cariniki v Ferletičih ponovno dokazali, da je jugoslovanska ustava samo kos papirja in da je tudi slovenski tisk, ki ga z velikimi žrtvami izdajajo zamejski Slovenci, v S,loveniji prepovedano blago. Jugoslovanske oblasti ga celo smatrajo za državi nevarno propagando.
Brata Skvarča na Kontinentalnem, ledu
Od g. Jožeta Vodnika iz Puerta Dc-seado v provinci Santa Cruz smo prejeli pismo z dne 30 januarja, v katerem nam med drugim sporoča naslednje:
„Peter in Jurij Skvarča sta me naprosila, naj Vam sporočim, da je ekspedicija, ki jo tvorita skupno z Mengs-llejem in Torellom, srečno prispela v Calafate ob jezeru Argentino dne 13. januarja 1966, odkoder so se že drugi dan prepeljali z motornim čolnom do vznožja ledenika Moreno, od tam pa nameravajo naskočiti pogorje Moyano, ki ima pet glavnih, še nezavzetih vrhov.
Toda kljub temu jim je italijanski salezijanec De Agostini kar mimogrede dajal imena svojih znancev in prijateljev. če jim bo vreme vsaj malo naklonjeno, bodo verjetno dobro opravili.
Toda v vsej južni Kordiljeri je zelo
pasje vreme, tako, da je zelo težko za-J	.	,
ih nekaj izrednih dni, v katerih! P°^hu Pa Se za prevozne in dru^e
Kdo je burzu j?
Vsi starejši med nami se še spominjajo, kako so komunisti pred vojno delali propagando po Sloveniji, da bodo tedaj, „ko bodo oni prišli na oblast, vsi enaki, da bodo bratje med seboj in da med njimi ne bo razlik, ker se bo vsem dobro godilo“.
Po letu 1945 so komunisti v Sloveniji in Jugoslaviji po naivnosti zahodnih zaveznikov res prišli na oblast. Na svoje obljube so ,pa novi oblastniki pozabili, kakor hitro so na vrhovih zamenjali prejšnje funkcionarje. Po državnih blagajnah so začeli grabiti in so si z družbeno imovino omogočili tak® razkošno in zapravljivo življenje, da se z življenjem predstavnikov prejšnje vladajoče skupine sploh primerjati ne more. Zapravljanje družbenega premoženja gre že tako daleč, da danes že skoro ni vidnejšega komunističnega funkcionarja in njegove „milostljive“, ki se ne bi prevažali okoli z avtomobili zadnjih modelov. Za Tita je npr. znano, da ima sploh najdražji avtomobil na svetu, dražjega, kakor ameriški predsednik Johnson.
Tako beremo v kanadskem listu The Montreal Star z dne 20. oktobra 1965, da so si komunistični voditelji Maoce-tung, Tito in Sukarno nabavi,li najnovejši model nemškega razkošnega avtomobila Mercedes Benz 600.
Poročilo je listu poslal Omer Anderson ter se glasi takole:
„Komunistični diktatorji, z Maoce-tungom na čelu, hite z nakupom najbolj luksuznega avtomobila Mercedes Benz 600.
Funkcionarji avtomobilskega podjetja Daimler Benz v Stuttgartu v Zah. Nemčiji so izjavili, da je Maocetungovo , naročilo Mercedes Benza 600 v izredni i opreki s proletarskim obnašanjem, s ka-j kršnim ta kitajski komunistični veljak I nastopa pred ljudmi ali pa se kaže po fotografijah v kitajski kmečki tuniki.
V nasprotju s to proletarsko skromnostjo je Maocetung ukazal, naj bo njegov Mercedes Benz 600 opremljen z napravo za ohlajevanje zraka in z barom. Za limuzino bo p.lačal 25.000 dolarjev,
deti tisti
se vidijo v vsem veličastju njihovi vr-1 hovi. Zato je vreme glavni činitelj zmag nad vrhovi ali pa porazov.“
G. Jože Vodnik je tako kot pri lan-Epd tako tudi pri letošnji slovensko-argentinski odpravi na Kontinentalni led učinkovito sodeloval s svojo pomočjo na ta način, da je na določeno mesto gornikom prepel j a,1 ves material in prehrano.
V centralnoatneriški republiki Costa Rica so bile v nedeljo splošne volitve. Predsedniška kandidata sta bila Daniel Oduber Ouiros iz vladne stranke narodne osvoboditve ter José Joaquin Trejos Fernandez, ki je pri volitvah zmagal in bo kot kandidat združene opozi-
stroške.
Tudi jugoslovanski diktator Tito je kupil Mercedes Benz 600, za njim pa še indonezijski diktator Sukamo.
Tito je naročil, da mora imeti njegov Daimler Benz 600 poseben oddelek proti moljem za njegove uniforme. Tito namreč' na potovanju rad menja uniforme večkrat na dan.
Najzanimivejše naročilo za 600 je prišlo iz Vzhodnega Berlina. Daimler Benz je dobil telefonski poziv, če podjetje more takoj izročiti en črn 600. Odgovor tovarne je bi.l negativen, kajti te avtomobile izdelujejo po kosu, ne na traku ter izdelava vsakega posameznega traja približno štiri mesece.
„Pozneje smo klicali nazaj v Vzhod-cije na predsedniškem položaju dne ni Berlin,“ je izjavil funkcionar Daim-
govorili so nam, da hočejo imeti črnega, ne sivega in to za vsako ceno. E-nostavno smo sivega prebarvali s črno barvo, kar je zvišajo ceno avtomobila za 1500 dolarjev in ga izročili v Vzhodni Berlin. Ugotovili smo, da je bil avto namenjen severnokorejskemu poslaniku v Alžiru.“
Doslej je. bilo Mercedes Benz 600 prodanih nekaj nad 200. V ZDA jih je odšlo 55, v Nemčiji jih je ostalo 50, v Anglijo so jih prodali 40. Motor tega avtomobija je 8-cilindrski, doseže hitrost 180 km na uro.“
Tudi voditelji itajijanskega komunizma niso prav nikaki proletarci. O njihovem bogastvu in razsipniškem življenju je italijanski katoliški list „L’Operaio Cattolico“ objavil naslednje podatke :
Današnji tajnik kom. partije Luigi Longo je bil do 1. 1945 navaden meščan v Rimu, danes je bogataš, ki ima svoja posestva v Toskani in Piemontu. Posestva so napisana deloma na imena sorodnikov, ker bi sicer padlo preveč v oči. Drugi magnat je kom. poslanec Amendola, ki je do 1. 1945 imel le petino skromne hišice v Rimu. Sedaj ima dve razkošni stanovanji v Rimu, dve pa v Neaplju. Njegova last je tudi vila v Veletriju. Računajo, da ima dve
sto milijonov lir vrednosti samo v posestvih, zopet delno skrito na imena sorodnikov. — Tretji nenadoma obogateli komunist je Ajicata, urednik kom. dnevnika L’Unita. Poleg razkošnega stanovanja v Rimu ima vilo na Capri, ki jo cenijo 80 milijonov lir. — Glavna pa je „tovarišica vdova“ po Togliattiju. Kličejo jo za Nilde Jotti. Dokler je bil živ Togliatti, je živela tako razkošno, da se ne bi mogla z njo kosati nobena hollywoodska zvezda. Ta tovarišica ima krasno zbirko kožuhov, ki jih je nakupila v Sovjetiji in mnoštva najdragocenejših draguljev, ki jih je nabrala v
Položaj v provinci Tucuman, kjer izgleda, da se je začel izvajati načrt, ki še razteza od socialnih nemirov pa vse do ustavne nestabilnosti, predstavlja resno opozorilo, ki bo narekovalo nove odredbe.“
Tako gornje poročilo, ki je v politični javnosti vzbudijo pozornost.
Položaj ki ga poročilo navaja v provinci Tucuman, je pa naslednji: Že dalj časa imajo tam velike težave v sladkorni industriji. Sladkorni trs je v vsej provinci glavna kultura. Iz tega izvirajo tudi vse težave. Tovarne so bile dejavstvu v zaostanku s plačilom pre-
Pragi, Varšavi in Budimpešti, vse objjemkov za več mesecev. Zvezna vlada priložnosti državnih obiskov moža. L. j je tovarnam zagotovila potrebne kredi-1958 je hotela kandidirati za poslanca ! te, in so delavci v glavnem prejeli za-V Reggio Emijia, pa so se tamkajšnji J ostale prejemke. Ker delavske zahteve
komunisti uprli. Zato je bil župan mesta takoj odstavljen. Nato je zahtevala kandidaturo v Bologni in jo je dosegla. Enako je dosegla, da je voditeljica vkeh komunističnih žena. In še zadnje: tudi vstop v vodstvo partije je dosegla. Lepa mora 'biti ta italijanska komunistična stranka. Zato pa pravijo zadnja poročila, da so komunisti v Italiji pri volitvah precej nazadovali. Nilda Jotti je lastnica dveh krasnih vil: ena je v Rimu, druga v okolici Albana. Živi v okolici Rima: Montesoro. Ima na razpolago lastnega šoferja, luksuzni avto, vrtnarja, sobarico, osebnega stražnika in zdravnika. Vse to plačuje — partija.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Vrnitev polarnih junakov
V torek, dne 8. februarja, zvečer se je vrnila v Buenos Aires vojaška skupina, ki je pod poveljstvom polkovnika Jurija E. Leala 1000 km dolgo pot p j ledu prevozila pod najtežjimi vremenskimi okolnostmi v 60 dneh ter 10. decembra 1965 ob pol desetih dopoldne prišla na Južni tečaj.
Ob prihodu v Buenos' Aires so jim pripravili veličasten sprejem. V imenu vlade jih je sprejel in pozdravil minister za narodno obrambo dr. Suarez. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi pomorski kapetan Hermes Quijada, ki je poveljeval pomorski leta,Iški eskadrili, ki je pristala na Južnem tečaju leta 1962 ter letalski poveljnik Mario Olezza, ki je poveljeval eskadrili argentinskih letalskih sil, ki so preletele Južni tečaj lansko leto. Ob pristanku letala je igrala vojaška godba, oddelki vojske, letalstva in mornarice so ipa polarskim junakom izkazali časti.
Po sprejemu na ,letališču so se po-
nostjo opazovanje indiferentnosti, ki so jo pokazale argentinske politične stranke spričo komunistične konference v Havani. Presenečenje sta povzročila mir in molk, s katerim je šla večina strank mimo grožnje z uporom, ki je bil poslan s kubanskega otoka v nasprot- j p0]0gaj ju z reperkusijo, ki jo povzroča- sleherni zunanjepolitični akt Severne Amerike in jo pogosto izražajo predstavniki političnih strank skoro vedno z ostrimi napadi in obsodbami.
Te pasivnosti tudi ni kršila veriga notranjih dogodkov, ki imajo vsi namen motiti in rušiti notranji mir. ,To nekateri opazovalci spravljajo v direkt no zvezo s kubanskimi odločitvami ter jih smatrajo za začetke Sabotaž in terorizma. Posebne vojaške ustanove so s posebnim zanimanjem zasledovale Zadržanje in nastopanje vlade spričo gornjega dogajanja. Ni namreč neznano, da so nekateri činitelji, katerih mnenje o komunistični nevarnosti se razlikuje od stališča, ki ga v tem pogledu zavze-larni junaki vozili v sprevodu po mestu jma vojska in je npr. v času, ko je bil
proti vladni palači, kjer jih je sprejel predsednik republike dr. Illia ter jim v imenu repubjike čestital ter se zahvalil za opravljeno poslanstvo. Pred katedralo je polarnim junakom podelil blagoslov kardinal dr. Caggiano.
Reperkusija konference
Pod tem naslovom je nedeljska številka velikega in vp,livnega buenosaire-škega dnevnika La Nación v svojem po-
glavni poveljnik vojske general Onga-nia prihajalo do resnih nasprotij v presojanju tega problema.
Vojaški opazovalci predvidevajo pojačanje teroristične dejavnosti in spričo tega dejstva bodo oborožene sile zahtevale ||sprejetje in izvajanje strogih odredb, da bodo terorizem nevtralizirale. Na drugi strani pa tudi vjada sama dobro ve, da ji bo težko vladati državo, v kateri se pogosto pojavljajo teroristični
litičnem pregledu objavila nasledn ja ! izgredi. Spričo novih dogodkov je ver-8. maja zamenjal sedanjega predsedni- ler Benza, „in jim povedali, da imamo i opažanja ter ugotovitve: „Pravijo, da jetno, da bo vlada spremenila svoje doka Francisca Orlicha, Hrvata po rodu. | na razpolago takoj avto sive barve. Od- i vojaški krogi nadaljujejo z zaskrblje- sedanje zadržanje.
niso bile še v vsem izpolnjene, je prihajalo do zasedb sladkornih tovarn in do blokade vse sladkorne proizvodnje v provinci. Dejavski sindikat FOTIA je svojo silo uveljavil tako, da sploh nobena pošiljka sladkorja ni šla iz tuku-manske province. Guverner province je odšel v Buenos Aires ter je z grožnjo, da bo odstopil izsilil izdanje zakona o novem povišanju cen sladkorju. Med tem so prišja na dan poročila o zlorabah pri razdeljevanju javnih sredstev.
Provincijski senat je odredil posebno preiskovalno komisijo, guverner je iz Buenos Airesa objavil, da je ne priznava in da je njeno imenovanje zanj sploh žaljivo, guvernerjev namestnik, intra-sigentni radikal, je suspendiral dva ministra, ki sta se mu uprla, nakar sta odstopila. Pri takem stanju senatorji grozijo guvernerju, da bodo proti njemu zahtevali politični proces. Tak popločaj v guvernerski palači po spremljajo neprestani nastopi delavskih sindikatov. Iz vsega tega je razvidno, da ni rožnat.
Elektrarna El Chocón
V senatu so sprejel zakonski osnutek z načrti za izvedbo in financiranje zgraditve velikih elektrarn ter namakalnih naprav El Chocón-Cerros Colorados na rekah Limay in Neuquen v Pataga-niji. Načrti predvidevajo, naj bi bila vsa ta velika javna dela končana v šestih letih. Stala bodo 360 milijonov dolarjev. Elektrarne bodo dajale 1,200.000 kilovatnih ur, zajezena voda bo pa omogočala namakanje področja v izmeri 1 milijon hektarjev.

.revolneinarn®
Titovi partizani za oSsranitev
dediščine46
Izvječek iz referata g. Pavla Fajdige o V. kongresu jugoslovanskih partizanov na sestanku zaupnikov SLS dne 29. januarja 1966. — Nadaljevanje in konec
Podjetja, ki so zaradi gospodarske reforme morala odpuščati delavce, morajo sedaj nastavljati na izpraznjena mesta upokojene partizanske častnike. Nad 25.000 partizanov, družin padlih ju umrlih borcev „ni rešilo ali ni povsem rešilo svojih stanovanjskih problemov,“ je zatrjeval Rankovič. Iz njegovega referata je dalje razvidno, da imajo komunisti največje težave z mladino. Kljub visokemu članstvu mladine v posameznih organizacijah, vodstva teh organizacij vedo, da mladine nimajo. Ičlanstvo je le na papirju, ker je obvezno in zato prisiljeno. Zato neprestani pozivi vodilnih krogov, da je treba mladino pritegniti k partijskemu delu, jo navduševati za namene in cilje narodnoosvobodilnega boja in jo seznanjati z revolucionarnimi tradicijami. Zato tudi Rankovič takole poziva udeležence kongresa: „Ko vzgajamo mladino v duhu tradicij narodnoosvobodilnega boja, ne smemo pozabiti, da ta mladina ni sodelovala v tem boju, da se njen odnos do revolucije oblikuje na podlagi znanja in občutkov, razvitih
družbi... Ker prihaja naša mladin»; do znanja o narodnoosvobodilnem boju edino preko interpretacij tega boja, se moramo zmeraj vprašati, kako se ta boj interpretira. Znano je, kako na mladino impresivno delujejo umetniška dela, ki obdelujejo narodnoosvobodilni boj, posebno književnost in film. Naši umetniki so naredili veliko takih del. Takemu ustvarjanju moramo še boij pomagati in spodbujati ustvarjalce... Hkrati pa moramo obsoditi neodgovoren odnos do teh tern, poskuse, da nam bi se pod videzom kompleksnosti narodnoosvobodilnega boja iz revolucije podtaknile ne le neresnica o njej, pač pa tudi nam tuje idejne koncepcije, pogledi na svet, kvazifilozofija in jalova psi-hologiziranja. Naloga znanstvenikov, zgodovinarjev in umetnikov je, da sedanjim rodovom znanstveno natančno in umetniško prikažejo naš narodnoosvobodilni boj in revolucijo.“
Jasen in odločen poziv je to partije same k vsestranskim naporom za pridobitev mladine, kajti, kakor na koncu svojega govora ugotavlja Rankovič,
pod vplivom vzgoje v naši socialistični „pri nas je mogoče ponekod naleteti
na nerazumevanje našega insistiranja na tradicijah narodnoosvobodilnega boja in revolucije, posebno pa zato, ker nekatere aktivnosti te vrste včasih niso usmerjene tako, da bi prispevale k ciljem, h katerim težimo.“
Med sklepi kongresa je važen ta, da bodo morale organizacije borcev „boli skrbeti za pisanje in objavljanje kronik o revolucionarni preteklosti, dajati bodo morale pobude za publikacije kakovostne priročne šolske literature“; nadalje bo „zelo pomembna naloga usklajati in zaznamovati kraje —■ prizorišča pomembnih zgodovinskih dogodkov NOV“; prav tako o ureditvi vojaških grobov. „Kongres odločno zahteva prepoved in razpustitev emigrantskih organizacij jugoslovanskih kvizlingov, ki 'delujejo na ozemlju Zahodne Nemčije.“ Razumljiv je ta sklep, ker na. desettisoče jugoslovanskih delavcev odhaja na delo v Zahodno Evropo in prihajajo tam v stik s protikomunističnimi jugosl. izseljenci.
Na delegacije iz raznih evropskih in drugih držav je zlasti skušala vplivati tkzv. kongresna komisija za sodelovanje z nacionalnimi združenji in mednarodnimi organizacijami borcev, se pravi komisija za prevratniško delovanje izven Jugoslavije, ki jo je vodil Franc Leskošek. Iz poročila te komisije je jasno razvidno prevratniško
delovanje in vmešavanje v zadeve drugih držav jugoslovanske partije in njenih organizacij.
Iz referata je mogoče povzeti, da se i‘ jugoslovanski komunizem v dvajsetih letih v bistvu ni spremenil, sicer ne bi neprestano njegovi vodje pozivali na „ohranjanje in gojitev revolucionarnih tradicij“; 2) komunisti imajo doma velike težave z mladino, zato neprestano pozivi, da je treba revolucionarne 'iradicije prenašati na mlade rodove; 1) organizirana jugoslovanska emigracija je komunistom v veliko napotje. ~e se že z delom emigrantov v Zahodni Nemčiji ne morejo sprijazniti, koliko bolj jim je trn v peti vztrajno, organizirano delovanje npr. slovenske emigracije v Argentini in po vsem svetu. Ni še bilo režima, ki mu ne bi nasprotna emigracija škodovala na ugledu ali pa mu vsaj stavljala ovire v mednarodnem svetu. Titov komunistični režim pri tem ni izvzet. Zato je naša dolžnost ostati organizirani, ne-omahljivi v načelih in da „prilagodimo svoje politično, kulturno in gospodarsko delo zahtevam novega časa, da vzporedno utrjujemo slovensko ime in širimo naš. narodni sloves Ler da ustvarjamo pogoje za nastop velikega dne osvobojenja,“ kakor nas poziva v svojem oklicu Narodni odbor za Slovenijo.
' VI. Vauhnik o puču
O marčnem puču leta 1941 je bilo napisane že veliko literature. Za in (proti. Zato je prav, da čujemo, kaj o njem pravi Vladimir Vauhnik v knjigi svojih spominov „Nevidna fronta“.
Njegovo mnenje o njem je naslednje:
„V splošni napetosti in zmedi je namreč 27. marca 1941 prišlo do puča v Beogradu, komaj dva dni po paktu prijateljstva med Jugoslavijo in Nemčijo. Pakt je bil .največja diplomatska akcija kneza 'Pavla s ciljem, :da se Jugoslavija pritaji, ohrani in reši pred nacisti, vsaj do časa, ko bo Nemčija stoprocentno zaposlena v Rusiji... Z Jugoslavijo se je zgodilo točno tako, kakor z vsemi ostalimi državami, ki so dotedaj podlegle bliskoviti vojni. Za puč so sicer našli razpoloženje v ljudeh, ne pa za vojno; saj celo vojaški krogi niso bili zanjo. Niti 10 procentov jugoslovanskih generalov ni odobravalo puča, (ker so vedeji, da to pomeni v tem času in v takih pogojih brezupno vojno, posebno če naj jo vodijo taki generali, kakor sta bila Mirkovič in Simovič. Brigadni general Bora Mirkovič se je večkrat sam izrazil, da že dolgo želi pripraviti kak državni udar. Ne posebno inteligenten, hitro užaljen, ni v vojski mnogo pomenil in ga večina tudi ni poznala. Da je bil izbran za voditelja puča general Dušan Simovič je bilo razumljivo, ker so potrebovali ugledno osebnost v najvišjem činu, dovolj znano v oficirskih krogih in deloma tudi pri politikih. Bil je znan po svoji ambicioznosti in spletkah, ki so ga večkrat dovedle v konflikt s predpostavljenimi in je zaradi tega moral večkrat menjati položaj.. . Oba generala sta bi,la le 48 ur junaka beograjske ulice. Kakor hitro je prišla moja šifrirana brzojavka v Beograd, da bo mesto 6. aprila zjutraj bombardirano, je bilo njune slave konec. Mislila sta samo še, kako bi se rešila. Tako se je zgodilo, da se je komaj rešilo z. begom iz države nekaj pučistov in nekaj vlade in da so s težavo rešili mjadega kralja.“
iNl
Sadjarstvo v Sloveniji je v stalnem tisoč lju'dd. Zaradi tega je bilo izgublje-nazadovanju. Sadjarski strokovnjaki nih 1,700.000 delovnih dni. Ce up oste-opozarjajo oblasti in zasebne kmete, da ‘ varno vse prebivalstvo je bilo leta 1964 bo treba povečati skrb za sadjarstvo,' v Sloveniji poškodovanih več kot 300.000 sicer bo sadjarstvo, .ki je pred vojno da-1 ljudi, zaradi česar se je dravilo V jalo letno po 20.000 ton lepega sadia bolnišnicah več kot 23.000 ljudi. V
za izvoz, hiralo naprej in tudi ob ugodnejših letinah ne bo moglo kriti niti domačih potreb. V letu 1939 je Slovenija pridelala 49.000 ton jabolk, v letu 1964 pa samo 37.105 ton in to pri večjem številu jablanovih dreves kot pred vojno. Pred 36 leti je dalo sadno drevo v Sloveniji povprečno po 19 kg jabolk na leto, leta 1964 pa samo še 11.7 kg, v letu 1965 pa še mnogo manj. še manj ugodno razmerje pokaže pridelek jabolk, ki odpade na prebivalca. Leta 1939 je prišlo na vsakega človeka v 'Sloveniji 35 kg jabolk na leto, v letu 1964 pa samo še 23.2. Zato je razumljivo, da je bila cena za jabolka v zimskih mesecih po trgovinah v Ljubljani višja kot pa v Italiji.
V	ptujski občini so v podeželju iz-vödjli anketo, da bi prišli do ekonomskih podatkov in analize stanja kmečkih gospodarstev. Ugotovili so, da je v občini povprečna velikost kmečkega gospodarstva 4.80 hektarjev, povprečna velikost obdelovalnih površin pa 3.50 hektarjev. Anketa je dalje pokazala, da je število hiš ostalo skoro na predvojni višini, na 10% kmečkih gospodarstvih so pa kmetje že prestareli in kmetije skoro ne morejo več obdelovati. Zato bodo prej ajli slej prešle v „družbeni sektor“. Anketa je dala tudi podatke o „razslojevanju“ podeželja v zadpjih 17 letih. Medtem, ko se je leta 1948 preživljalo izključno s kmetijsvtom še 83% kmečkih gospodarstev v občini, je leta 1953 padlo njihovo število na 53%, sedaj pa je samo še 43%. Posledice načrtnega komunističnega „razsjojevanja“ podeželja so danes porazne, ko zemlja ostaja neobdelana in mora komunistična oblast uvažati živila iz inozemstva celo v kraje, odkoder so jih pred vojno izvažali v inozemstvo.
V	novomeški občini so nedavno razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na kmetijstvo. Ugotovili so, da 75% kmetijske proizvodnje odipade na „zasebni sektor“. Za „kooperacijsko“ proizvodnjo navajajo, da je „komaj na začetku“. Dalje so ugotavljajli, da pitanje prašičev stalno pada. Pravijo, da se ne izplača. V obratu Kmetijske zadruge Novo meto v Zalogu, da se resno pogovarjajo o tem, da pitanje prašičev sploh opuste in da se bodo raje „preusmerili“ v pitanje govedi. Kot razlog navajajo visoke cene za krmo. Na konferenci so dalje ugotavljali, da je v občini „povsem zanemarjeno sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo in podobne panoge v kmetijstvu“ ter da pred leti „z vepikimi
zdravstvenih zavodih so bili 250.000 dni. Na delovnem mestu se je od leta 1959 do vključno 1964 smrtno ponesrečilo 338 ljudi, na poti na delo in z dela 135, pri drugih prometnih nesrečah pa 1336. V šestih letih je bilo torej v Sloveniji skupno 1809 smrtnih primerov zaradi nesreč pri delu ajli prometu.
Na Krasu so Jani zaradi dežja in toče pridelali okoli 100 vagonov vina teran, t. j. za 20% manj kot druga leta.
Na Dolenjskem so imeli v lanski jeseni „moderne tatove“. Navadno so prihajali ponoči, drznejši pa tudi podnevi. Prihajali so pa z avtomobili in kolesi. Ustavljali so se ob njivah s koruzo, izstopali iz svojih vozil ter si natrgali polne košare mlečnih storžev. Prizadeti kmet se v ljubljanskem listu pritožuje takole: „'Sramotno je, da se taki tatinski tipi pojavljajo na deželi, kjer smo odvisni od svojih rok in kjer garamo noč in dan, ker je premalo ljudi za delo na polju. Zadnji čas je, da se nekaj ukrene, da se taiki slučaji ne bodo več ponavljali.“
Grobišče Ilirov so odkrili pod Kozlovim robom v Tolminu. Odkopali so že 140 grobov, raziskali pa 114. Našli so ostanke ženskega bronastega nakita in v vsakem grobu posebno posodo iz žgane gline. „Delo“ piše, da bodo z delom „nadaljevali, če bo kaj denarja“.
Skrbi ljubljanske občine. V Ljubljani bo meseca marca svetovno prvenstvo v hokeju. Na eni zadnjih občinskih sej v Ljubljani so občinski odborniki zatrjevali, da na veliko mednarodno športno prireditev „Ljubljana ne bi smela čakati preveč optimistično“, ker predvsem kaže, „da bo zmanjkalo prenočišč in prehranbenih zmogljivosti v mestu samem in v okolici. Bled je bil ppr. ves oddan že v mesecu septembru in to za športnike iz severnih skandinavskih držav, medtem ko številnejših' italijanskih, nemških in avstrijskih pri- j jav sploh še ni bilo. Boje se tudii, da j med tekmami za prvenstvo v hokeju „trgovina ne bo kvalitetno založena z blagom in da ne bo dovolj kulturnih ter drugih prireditev“.
I V Drstelji pri Ptuju so na rojstni hiši. slavista dn etnografa dr. Matije Murka odkrili spominsko ploščo-.
V	slovenskih premogovnikih je resno ogroženo normalno delo, ker niso v jeseni zadostno poskrbeli za dobavo po- ' trebnega jamskega lesa.
V	Metliki so ob proslavi 600-letnice tega kraja odkrili spominski plošči ki- ;
prevajalcu in gled. režiserju Osipu šestu.
V Mariboru je bila v okviru IX. ma-' riborske kulturne revije v novembru1 razstava „Tristo let mode na Sloven-' skem“. Razstava je vzbujala pozornost ! ter je bila dobro obiskana. Spomladi jo ' bodo prenesji v Ljubljano.
Umrli so. V Ljubljani: Terezija Košak, učiteljica v p., Frančiška Kopač roj. Cerar, Franc Sax, analitik v podjetju DINOS, Jože Tiringer, upok., Katarina Briški roj. Žmavec, Marija Kunc, vdova vet. inšpektorja, Janez Prosen, zidar, Jože Janežič, Ferdinand Kutnar, šofer, Albert štrukelj, upok., Roza Zit-terschlager, upok., Franc Peternel, upok., Florjan Žargi, upok., dr. Milan serko, prof. v p., Boža Rape. roj. Jerše, Franc Hlebš, kapetan, Marija Spreitzer roj. Kozin, Antonija Starman roj. Kodrič, Josip štibernik, upok., Ana Fric, Antonija Zednik, gospodinja, Matija Bobnar
roj. Jeras, Elza Sever roj. Svetek in Konrad Dvoršič, upok. v Zagorju ob Savi, Josip Bokajič, šef žel. postaje v p. v Piranu, Franc Dermastja, biv. gostilničar in mesar v Mengšu, Andrej Martinčič v Logatcu, Viktor Dolgan, strokovni učitelj v p. v Kranju, Marija Gabrijelčič, pos. na Brezjah, Adolf Prei-singer, direktor v p. v Celju, Ivan Zon v Novi Gorici, Martin Vinder v št. Petru v Savinjski dolini, Franc Mešiček, mesarski mojster v Celju, Peter Ocepek, kovač-ključavničar v Našovcah, Jožefa Bric roj. Poznič v Šmartnem ob Dreti, Franc Fajgel, sobopleskar v Dolu, Danijel Federenko, upok. na Jesenicah, Karojina Kastelic roj. Pavlin na Pristavi pri št. Jerneju, Marija Peterca roj. Prepeluh v Dobrunjah, Leopoldina Škerlj, upok. v Novem mestu, Gašper Vrhovec, biv. pos. v Horjulu, Ana Per roj. Knez, pos. v Mengšu, Nives Rebek v Strunjanu in Anton Bardor-fer, žel. v p. v Grosuplju.
sredstvi zgrajena sodobna trsnica pod ^ Pariu Alojziju Ganglu ter pisatelju,.
Trško goro stoji opuščena, vinogradni- | ..................................... j
ki pa iščejo po vsej državi sadike za! V petek, 18. februarja ob 20 bo v obnovo vinogradov“. Podobno je z dre- farni cerkvi v San Justu sv. maša za, vesnicami. Dobesedno tako je zapisano pogrešana Tomaža Kralja in Boža Vi- j
v kom. dnevniku. Kje pa je potem tisti velikanski napredek, s katerim se komunisti bahajo?
- V letu 1964 je .bijlo v Sloveniji poškodovanih pri delu in izven njega 110
voda.
Sv. maša za pogrešana Tomaža Kra- : lja in Boža Vivoda bo v soboto, 19. februarja ob 19.30 v Slovenski kapeli. —: Vabi SKAD.
s L 0 V I N C t V
BUENOS AIRES
Družabna prireditev Duhovnega življenja
Letos je bila v nedejjo, 6. februarja, na Slovenški pristavi. Vreme ji je bilo naklonjeno za razliko od prejšnjih let, ko ji je močno nagajalo. Kljub izredni vročini, ki jo imamo že dalj časa v Buenos Airesu, se je je udeležilo veliko Slovencev.
Precej jih je prišlo že dopoldne k maši, ki jo je imel msgr. Anton Ore-har. Pridigo 'je navezal na prikaz dobrega tiska. Poudarjal je nujnost sodelovanja slovenske emigracije s svojim tiskom, tako verskim, kakor leposlovnim in političnim, kar je odgovornost vsakega posameznika do celote. Zaradi svojega bližnjega, ki potrebuje slovensko tiskano besedo, je tisti, ki misli, da. mu je ni treba, dojžan ostati naročnik in podpiralec slovenskega tiska.
Ičasopis je sredstvo dialoga. Časopis opazuje, poroča in razpravlja o vseh zadevah. Dober tisk mora vse to delati resno, trezno, poročati iskreno in dobrohotno, se pravi z ljubeznijo, o vseh težavah, problemih in kazati na sredstva in rešitve teh problemov.
'Slovenski izseljenec pa ima dolžnost svoj tisk naročati, brati in širiti. Z naročanjem pomaga vzdrževati svobodni slovenski tisk;, brati ga mora sam in ga učiti brati svoje otroke; širiti ga mora, da bo zajel čim večji krog, ker ni več tistega časa, ko je kazalo, da je katoliška Cerkev središče vsega dogajanja. Nasprotno, stor-iti je treba vse, da se njen vpliv čim bolj razširi in to v veliki, morda največji meri pomaga tisk.
Po cerkvenem opravilu je veliko rojakov ostalo kar na Pristavi, kjer je bilo pripravljeno kosilo.
Popoldne je . na Pristavo prišlo še več rojakov. Dobili so se tu znanci in prijatelji ter skupno prebili nedeljski popoldan. Za postrežbo gostov so skr-1 beli fantje in dekleta. Ves čas prireditve je bil sre,Solov z lepimi in koristnimi dobitki.
Poravnajte zaostalo naročnino Svobodne Slovenil»e
Kot navadno je bilo tudi nagradno žrebanje naročnikov s plačano naročnino. Za nagrade so bili izžrebani naslednji naročniki: Avgust Malovrh iz Lomas del Miradorja, Franc Avguštin iz j
ARGENTINI!
Biljinghursta, Marija Vidmar iz Cara-pachaya, Franc Gerkman iz Slovenske vasi, Jože Korošec iz Villa Loma Her-mosa, Jožica Tušek iz Villa I.uzuriaga, Anica Šemrov iz Ramos Mejie ter Slavko Oberžan iz Villa Loma Hermosa.
Med izžrebanimi mladimi dopisniki v Božje stezice so pa bili naslednji: Emica Urbančič iz San Justa, Mojca Oberžan iz San Martina, Mimica Gorišek iz Morona, Pavlinka Kunčič iz Hur-Jinghama in Lojzek Leskovec iz San Martina.	j
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Gabrijela Petkovšek in njegove žene ge. Irene roj. Škulj se je rodil sinček. Na ime Gabrijel Aleksander ga je krstil v žup-1 ni cerkvi v Ghurruci g. France Grum.1 Družino Jureta Ahčina in njegove žene ge. Stanke roj. Bitenc je razveselila hčerka Adriana Marina. V družini Franceta Gerkmana in njegove žene ge. 1 Francke roj. Pavlič v Slovenski vasi so dobili hčerko, ki je bila krščena na ime Terezika. V družini Jožeta Markeža in njegove življenjske družice ge. Majde roj. Žitnik je pa 10. januarja prišel na svet sinček, ki je pri krstu dobil ime Andrej. Srečnim družinam naše čestitke. :
Poroka. V soboto 8. januarja t. 1. sta se poročija v župnijski cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejii Tone Škraba in gdč. Pavla Kovač Poročno mašo je imel ter mladi par poročil ženinov brat g. Lojze Škraba, za priči sta pa bila-ženinu njegov brat Jože, nevesti pa njen brat Branko. Med mašo je prepeval Slovenski pevski zbor Gallus pod. vodstvom dr. Julija Saveijija.
Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter mu želimo ' vso srečo in obilo božjega blagoslova.
t Viktorija Est. V domovini je 19. januarja umrla ga. Viktorija Est roj. Tončič. K zadnjemu počitku so jo položili dne 24. panuarja pri Sv. Križu v Ljubljani. Za njo žaluje v Argentini njen sin dr. Joža Est, v domovini pa hčerki Majda in Sonja ter družine dr. Zajec, dr. Jež, -dr. list, dr. Kos, ing. Zajec, Tončič, P e šef. in ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokol.
t Marija Groznik roj. Kutnar. Njena življenjska pot se je zaključila v 60. letu starosti v Dolenji, vasi. Zadhje zemsko bivališče je dobila na domačem farnem pokopališču. V Argentini žalujeta zanjo njen sin Jože z družino, 'ter hčerka Ančka por. Belič z družino, v domovini pa sinovi Lojze, župnik v Tu-njisali, Karol z družino, Ludvik in Stane ter hčerke Marija por. Miklavčič. Rezi in Vera por. Bokal z družino.Nai počiva v miru v domači zemlji, njenim preostalim pa izrekamo globoko sožalje.
Jalnov Dom na Karanačajshem &dru
Klafterski korak naprej je napravil Slovenski dom v Carapaehayu v nedeljo 30. januarja t. 1. Ta dan so namreč otvorili nov gledališki oder, ki je po svoji opremi menda edini med slovenskimi odri.
Igra je bila napovedana za 19. uro. Ker so pa naši ljudje vajeni na zamude, se je začetek zavlekel do 19.30, ko se je dvorana napolnila. Ob tej uri je stopil pred oder g. Albin Petelin. Pozdravil je v imenu doma in snujoče se igralske družine vse rojake, ki so se odzvali vabilu. Poudaril je pomen tega dne, ko se je rodil nov slovenski oder, nato pa navzočim predstavij igralsko družino.
Povedal je nakratko vsebino te doma tako priljubljene kmečke igre.
Zastor se je dvignil. Bil sem presenečen. Kulise za kmečko sobo prav dobro pripravljene. Vse je bilo na pravem mestu in prikupno sestavljeno. Prvo dejanje je bilo končano. Dvorana je ploskala. Drugo dejanje je bilo končano. Dvorana se je ogrela še bolj. Po tretjem dejanju se odobravanje stopnjuje.
Konec četrtega dejanja pa sem iz krepkega odobravanja občinstva sodil, da je igra uspela kar najboljše. Bilo je tako, saj so igralci in njih sodelavci prejeli navdušeno priznanje.
Sem gledal in videl: Ano — gdč. Klemenčičevo. Ni mogla biti boljša. Samo pokjicna igralka bi mogla dati več. Angelo — gdč. Mramorjevo. Ni mogla biti boljša. Sicer je prvikrat na odru, a ima vse lastnosti dobre igralke. Tončko — gdč. Draganovo. Je živo srebro igralske družine in ima vse pogoje za hiter razvoj na odru. Stanko — g. Korošec ml, Zelo dober, četudi se zdi od časa do Časa, da hoče nekoliko omahovati. Bo lahko še dober igralec, ker je vztrajen. Tonej — g. Tršan ni mogel bolj prepričati, kako visi že vsa leta na Trati. Se niu dobro pozna, da mu je oder znan že od mladih let. Tine — g. Klemen je bil zelo prepričevalen. Pravi kmečki sin, ki se bori za domačijo z rokami in pametjo. Krčmar — g. Vrečič je postavil na oder celega igralca. Se mu pozna šola iz mladih Jet. V prizoru, ko zganja
družino iz hiše, bi mogel biti nekojiko bolj jasen. Ivanka — gdč, Sušnikova, je biia mehka, zelo prikupna. V začetku se je zdela nekoliko zmedena, je pa potem prav prijela svojo vlogo in dvorana jo je priznala kot igralko. Lojze — g. Žnidar je bil prav dober kmečki gospodar, mogel pa bi biti nekoliko bojj topel in prisrčen z Angelo. Profesor -— g. Sušnik. Nastop prav dober in takšen, kot je moral biti, da je izgubil nevesto iz kmečkega rodu. Ob odhodu bi mu pristojala nekoliko večja razburjenost. Šepetalka — ga. Slabetova, je storila vse, da ni bilo zastoja na odru. Scenerija g. Korošca st. je mestoma zelo dobra, mestoma odjična za razmere, v katerih se nahaja -naš dom.
Slovenski dom v Carapaehayu se skuša čimbolj približati temeljem prosvetnih domov v stari domovini, ki so bili toplo okrilje za prosvetni razvoj našega naroda.
Prevladovalo je mnenje, da so igralci mnogo žrtvovali, da so postavili to igro na oder v nepričakovani višini. Zato so želi priznanje od dejanja do dejanja.
Za kujisami pa sta se borila za čim-boljši uspeh dva nevidna igralca. Šepe-taika ga. Slabetova je z vso doslednostjo sledila igri in bila povsod o pravem času. Pripovedovali so tudi, da je prav ona oskrbela prepise vlog, da celò vso knjigo za domov arhiv. Tudi kot spretna svetovalka ženskim vjogam se je ; obnesla. Največja teža je pač ležala na ramenih g. Korošca. Ne samo ta večer, že tedne nazaj je bil več v dvorani kot doma. Vsa razsvetljava je delo njegovih rok. Pa to je treba, videti, potem se šele more izreči sodba. Maske, delo g. Žnidarja zelo dobre.
Pokrajinska slika, delo našega rojaka iz Primorske, ni kaka umetnina, je pa prijetna za oko in bo služila svojemu namenu.
Po predstavi so gostje mogli poskusiti dobrote domove gostilne. Dolgo v noč so se zadržali znanci in prijatelji izmenjajoč misli o tem važnem dnevu v življenju tega doma.
Ne bi bilo prav, ako se igra ne bi ponavljala, ker sem gotov, da je še mnogo naših ljudi, ki bi jo radi videli, pa to nedeljo tega niso mogli iz tega ali onega razloga.	Janez Glinšek
Vsak teden emu
OJ. KOD BOVA VANDRALA...
„Oj, kod bova vandrala, V/mdrček moj, oj vandrček, vandrček, vandrček moj?" „Po planincah, po dolincah, dekle moja, pojd’ z menoj!1'
„Oj, kaj bova pila, oj vandrček moj, oj vandrček, vandrček, vandrček moj ?" „Sladko vinčice, iz pUmincice, dekle moja, pojd' z menoj!"
„Oj, kaj b’va večerjah,, vandrček moj, oj v (indi'ček, vandrček, vandrček moj?" „Malo pratice, m\d’ solatice, dekle moja, pojd’ z menoj!“
SLOVENCI PO SVETO
ČILE
Med slovenskimi duhovniki v Čiju je tudi dr. Anton Trdan. Deluje že 17 let v škofiji Rancagua. Najprej je bil 6 let stolni vikar, potem pa je pastiroval na duhovniji v Akuleo skozi 11 let. Že pred leti ga je škof imenoval za škofijskega eksaminatorja in za branilca zakonske vezi ter škofijskega pravdnika Sedaj ga, je pa imenoval za župnika v Graneros. Faro bo prevzej zadnjo nedeljo v februarju. Dela bo imel veliko, ker je župnija zelo obširna in šteje 12 tisoč duš. V fari je tudi poljedelska šola. 'Za stolnico je ena prvih fara ? škofiji.
K imenovanju g- dr. Trdana za župnika iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspehov v njegovem duš.oopastir-skem delovanju.
Njegov naslov je naslednji: Dr. Anton Trdan, Parroquia, Graneros, Gasili* 50, Chile.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Na re-dnem občnem zboru ZDSPB
je bil izvoljen naslednji tglavni odbor: predsednik Karel Mauser, podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB, tajnik Jože Melaher, CJeve-land, blagajnik in socialni referent Miha Vrenko, CJeveland; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, ~Cirii Prezelj Toronto. Razsodišče: Frane Medved, Andrej Perčič, Gijbert in Tone Muhič, Toronto.
Slovenski kvintet Veseli Slovenci, ki ga vodi Dušan Maršič v Clevelandu, je po priljubljenosti na drugem mestu med clevelandskimi orkestri. Orkester Veseli Slovenci je nedavno posnel svojo prvo ploščo slovenskih narodnih pesmi.
Dan smrti škofa Barage dne 19. januarja je obhajala Bishop Baraga High School v Marquette z mašo v stolnici. Maša je bila tega dne tudi v grobnici, ■v kateri je pokopan svetniški škof. Škofijski list je na Baragov smrtni dan opozoril vernike škofije s posebnim člankom v škofijskem listu.
Slovenski športni klub v Clevejandu goji vse vrste športa. V zimskih mesecih zlasti smučanje. Za gojitev tega športa je priložnost tudi na Slovenski pristavi, kjer so zgradili 'smuško • skakalnico, za svoje člane /smučarje in prijatelje društva, pa pripravlja 'Slovenski športni klub za 25., 26. in 27. februarja izjet v Laurel Mt. Slovenski športni klub se je razvil iz prejšnjega Slovenskega smučarskega kluba. Vodi ga Jože Košir.
Prve slovenske naselbine v ZDA so stare 100 let. So to slovenske naselbine pri Sv. Štefanu v gozdu in pri Sv. Antonu v ICraitov/nu v Minnesoti. V te krajo so se pred 100 leti naseliji rojaki iz blejskega kota ter iz raznih dolenjskih krajev.
V ameriški vojaki se proti komunistom v Južnem Vietnamu bojuje tudi več Slovencev, ameriških državljanov seveda. Med takimi je bil tudi letalski poročnik John Petrič ml. K vojakom jé se je vrnij k svoji družini v Dayton, bil poklican za eno leto. Pred božičem Ohio, v sredini januarja je pa prišel v Cleveland obiskat svoje starše in znance, katerim je kaizal barvaste slike s svojih vojnih poletov nad sovražno področje.
Slovenska šola pri Sv. Vidu v Clevelandu je imela 29. januarja t. 1. družabno prireditev z večerjo in plesom. Namenjena je bija zlasti staršem otrok, ki obiskujejo šentvidsko slovensko farno šolo.
Glasbena Matica v Clevelandu bo junija meseca gostovala, v Sloveniji ter bo imela koncerte v Trbovljah, Jesenicah, Novi Gorici, Trstu, Kopru, Rogaški Slatini, Murski Soboti, Ptuju, Črnomlju in v Ljubljani.
PO ŠPORTNEM SVETO
V	predzadnjem kolu prvega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva je ljubjjànska Olimpija premagala beograjskega Partizana s 3:0. Na Stadionu se je za to tekmo, ki je bija 12. decembra zbralo kar 17.000 gledalcev. Za Olimpijo so igrali: Žabjek, Džorlev, Jo-vičevič, Kokot, šoškić, Kulenovič, Frančeškin, Čeh, Zagorc, Arslanagič in Nikolič; za Partizana pa šoškić, Radakovič, Oavidovič, Mihailovič, Rakovič, Vasovič, Vaji, Bečajac, Hasanagič, Pirmajer in Vislavski. Go,lé sta zabila Zagorc 2 in Kokot.
V	Planici so slovenski skakalci trenirali za nastope na znanih skakalnicah v Avstriji in Nemčiji, ki so vsak december in januar. Ob koncu treninga je bi,la pregledna tekma. Ob tej priliki je 12. decembra Ludvik Zajc zasedel prvo mesto in postavil tudi nov rekord skakalnice s skokom 90 m. Prejšnji rekord je imel Nemec Weggscheider s 87 m že od leta 1964. Poleg Zajca je nastopilo še 14 znanih skakalcev in sicer Marijan Pečar, Giacomelli, Oman, Smolej, Jurman, Koprivšek, Nahtigal, Mesec, Stefanie, Brilej, Dojžan, Eržen, 5 Malej, Ambrožič.
Na novozelandski atletski turneji sta ] nastopala tudi Važič in Červan. Tako j je v Hamiltonu na teku na 3000 m za- ' sedel Važič tretje mesto s 8:21,6 za j svetovnim rekorderjem Kenijcem Kei- ! no in 'Novozelandcem Daviesom. Na teku na tri milje sta Ryan in Červan pritekla skupaj skozi cilj v času 13:36,4. Fotografski posnetek pa je pokazal, da je zmagal domačin.
V	Ljubljani je bilo 4. decembra veliko tekmovanje v orodni telovadbi. Prvo mesto je med moškimi zasedla vrsta Slovenije s Cerarjem, Kerničem, Kues-llom in Špendlom pred vrsto Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Srbije. Cerar je zasedel prvo mesto v vseh panogah: parter,, bradlja, drog, konj, preskok čez konja in krogi. Damska vrsta Slovenije pa je zasedja drugo mesto za Srbijo. Za Slovenijo so tekmovale Kovačeva, Ha-velkova, Pauli,čeva in Mikičeva. Obe mladinski vrsti iSlovenije, moška in ženska sta zanesljivo zasedli prvo mesto. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Cerar, drugo Kersnič, četrto Kue-sell 9. pa Spendi. Pri članicah je bila prva 'šljepica (Srbija), drugo in tretje mesto sta zasedli Kovačeva in Havel-kova, šesta je bila Pauličeva in osma Mikičeva. Pri mladincih sta bi'a Vratič prvi in Simončič drugi, pri m’adinkah pa Jenkova prva in Pojetova tretja.
Drago Ulaga, profesor Visoke šoje za telesno vzgojo v Ljubljani je bil imenovan za rektorja tega zavoda. Na ta položaj, ki ga bo zavzemal dve leti, je bil izvoljen na predlog pedagoško-znanstvenega sveta zavoda, izvolila pa ga je delovna skupnost.
OBVESTILA
Seja učiteljskega sveta m,ladinskega odseka Zedinjene Slovenije bo zadnjo sredo, 23. februarja, ob 19 v Slovenski hiši. Vabim vse učne moči. — Referent
Otvoritvena šolska maša ob pričetku novega šolskega leta bo za vse slovenske tečaje v nedeljo, 6. marca, ob 16. Po službi božji nastop slov. tečaja škofa dr. Gregorija Rožmana iz San Martina. Otroke, starše in vse prijatelje mladine vabi učiteljski zbor. — Opozarjamo že sedaj', da bodo ime,li zaradi omejenega števila pri vpisu v prihodnjo otroško kolonijo prednost obiskovalci slovenskih tečajev.
Zrno do zrna pogača, kamen na kamnu — palača! — Sodeluj pri grad- ) nji Slomškovega doma. Daruj dobitke j in kupi v predprodaji tombolske karte.
DRUŠTVENI OGLASNIK Obvestilo Zedinjene Slovenije
Članice in člani društva Zedinjena Slovenija se obveščajo, da je upravni svet sklenil pokreniti kolektivno zavarovanje vsega članstva. V ta namen je po razgovorih z raznimi zavarovalnimi družbami sprejel predlog z najugodnejšo ponudbo, sklenil pa je, da dokončno od,ločitev o tem prepusti članstvu, ker gre za spremembo dosedanjega posmrt-lvinskega sistema. Zato sklicuje članski sestanek za dne 6. marca ob 10.30 v Slovenski hiši, na katerem bodo člani prejeli vse informacije in pojasnila o tej stvari in se mogli z glasovanjem izreči o predlogu upravnega sveta.
V primeru, da društvo sklene zavarovalno pogodbo, bo moralo predložiti tdčne osebne podatke č,lanov, to je poleg imena še dan rojstva, stan, bivališče in številko osebne izkaznice. Zato nujno vabimo, da vsi člani čim prej, a vsaj do 6. marca, preverijo gornje podatke, kot so registrirani v društveni kartoteki, ali da jih javijo pismeno društveni pisarni.
Obenem priporočamo, da vsi, ki so v zaostanku s plačilom članskih prispevkov, svojo obveznost čim prej uredijo, ker bo mogoče zavarovati samo tiste člane, ki bodo na tekočem s svojimi plačili. Pripominjamo, da bo po ponudbi osnovna zavarovalnina znašala za vse člane 25.000 pesov in se bo mesečna premija krija z odvajanjem sedanjega članskega posmrtninskega prispevka. Obenem pa bo po volji posameznikov mogoče dvigniti zavarovalnino do 1,000.000 pesov z zelo nizko mesečno premijo.
Upravni svet tudi javlja članom in vsej javnosti, da je izšlo Letno poročilo, ki je bilo te dni razposlano vsem ■lanom. Zaradi nepopolnih naslovov in nerednega dostavljanja poštnih pošijjk prosimo člane, da sami dvignejo Letno poročilo v društveni pisarni, če ga v doglednem času ne bi prejeli. Prav tako je Letno poročilo na voljo tudi ostalim rojakom, ki se za delovanje društva zanimajo.
IZREDNO POCENI PRODAM
HIŠO K LOKALOM V SAN MARTINU
Tri sobe, kuhinja, kopalnica, galpón in lokal 6x7 z industrijskom tokom
Corrientes 3284/1 A
Stanislav Zupančič T. E. 88-4178
Capital Federal

% nedelja, 20. februarja ® torek, 22. februarja
PUSTNA KARAVA v Slomškovem domu
e šaljivi prizori
® dobra postrežba
« poskočna glasba
SLOVENSKI DOM - SAN MARTIN
vabi vse svoje člane in članice na
izredni občni zbor
ki bo v nedeljo, 27. februarja ob 9,30
v domu.
Dnevni red: 1. Odobritev načrtov in proračuna za povečavo doma;
2. sklapanje o ureditvi življenjskega zavarovanja vsega članstva.
Leopojd Novak 1. r. predsednik
Franc Zorko 1. r.
tajnik
IZLET
NARAŠČAJNIC IN MLADENK
bo v soboto, 12. fabruarja,
v bazen blizu Mercedes Benz. Potovali bomo s skupnim avtobusom, ki bo odpeljal iz Slovenske hiše ob 8.30, Ob 9.— bo čakal v Llniersu na postaji 9.15 v Ramos Mejia,
9.30 v San Justu.
Povratek ob 18. Voditeljice vabimo, da pripeljejo svoje skupine
««■■aMHamttaaaftftasaMfaHVMenDiiin «■•«■■■•«■■■
D
Hotel Lago VILLA RUMIPAL \
(SIERRAS DE CORDOBA)
■ I ■
_ Ljubomir in Daria Vučkovič !
, .	t
Lepa lega, 100 m od jezera evropska kuhinja, sobe s kopalnico.
I
I
Rezerviranje sob, direktno, pro- ! simo z ekspresno pošto
ESLDVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stan Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Eamón Falcon 4T58, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propieđed Intelectual No. 817.086	
Talleres Gràficos Vilko S. R. L.. Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake in rojakinje na
PUSTNO PRIREDITEV
ki bo na pustno nedeljo, 20. februarja
Začetek ob 1»
Vse rojake, posebno pa še prijatelje SLOMŠKOVEGA DOMA opozarjamo na veliko
TOMBOLO
ki bo v nedeljo, 13. marca Podprite
gradnjo novih prostorov Slomškovega doma!
Kupujte tablice v predprodaji!
JAVNI NOTAR
Francise« Haul Cascante
Escribano Püblico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aire»
T. E. 35-8827
Hr. FRANC KNAVS ]
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital i T. E. 35-2271	■
Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
PORAVNAJTE NAROČNINO!
PRISTAVA
V letošnji zabavni program pustovanja je vključena volitev pristavškega župana.
Ker do danes še ni prišla nikamor ureditev Pristave, smo se odločili, da bomo ustanovili občino z županom na čelu in z občinskim svetom. Morda bo ta novi odbor le izpeljal do dokončne ureditve to našo zapuščeno srenjo.
Prosimo vse, ki jim je za zabavo in smeh naj se gotovo udeleže tega važnega glasovanja. Priprave so v teku. Kdor si želi časti župana ali občinskega svetnika naj sestavi volilno listo v svojem krogu m jo čimprej predloži veseličnemu odboru na Pristavi.
Volitve bodo popolnoma svobodne. V slučaju, če bi se kršil demokratični red, je možna pritožba na vrhovno oblast* Pristave, katera ima pravico volitve1 razveljaviti.
Vabljeni vsi prijatelji humorja.
Na svojem .domu v Dolenji vasi je v 69. Jetu starosti umrla naša draga mama
Marlija Groznik roj. Kutnar
Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto 12. februarja ob 6.30 v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu v Ramos Mejii.
Žalujoči
V	Argentini: sin Jože z družino; hčerka Ančka
por. Belič z družino
V	domovini: sinovi Lojze, župnik v Tunjicah,
Karel z družino, Ludvik in Stane; hčerke Marija por. Miklavčič z družino, Rezi, ter Vera por. Bokal z družino
Za vedno nas je zapustila 19. januarja t. 1. naša ljuba mami, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa
Viktorija Est roj. Tončič
K zadnjemu zemskemu počitku so. jo položili 24. januarja na pokopališču pri Sv. Križu.
Žalujoči
Joža, Majda in Sonja, otroci; družine dr. Zajec, dr. Jež, dr. Est, dr. Kos, ing. Zajec, Tončič, Pešec in ostajo sorodstvo
Pismo iz Avstralije
Brisbane, 21. januarja 1966.
Menda točno pred letom dni, pa vse do danes se nisem oglasil. Skušal bom zakrpati, kar sem zamudil, ako se mi bo posrečilo novinarsko pero brez kakega škrata, ki tako rad ponagaja...
Prejeli ste sigurno že sporočilo našega zlatomašnika p. Bernarda, da sem mu nakazal naročnino za leto 1965. Isto-tako lahko poročam, da v redu prejemam tednik, komaj teden dni po izidu, tako so novice, zlasti domače še popolnoma sveže.
Glede „Zbornika“ čitam, da je v tisku. še vsako ,leto ste mi jih poslali v svrho razpečavanja in istotako se mi je vsako leto posrečilo razdati jih med tukajšnje rojake. Mesto dosedanjih pet izvodov za letos naročim šest. Eden je od lanskega leta več, kar pa menda ne bo obveljalo za večne čase, ker ga služba meče tja in sem.
Kaj je novega v in okoli same Avstralije ?
Glavna pozornost nekaj nad 11 milijonov Avstralcev je zlasti v zadnjih tednih osredotočena na menjavanje denarja. Ni to nikaka inflacija ali celo devalvacija sedanje denarne enote — funta — nego le modernizacija. Mesto zapletenega in zastarelega angleškega sistema funtov, šilingov in penijev bomo z 14. 2. 1966 dobili avstralske do-Jarje in cente. Ta novost za novopri-šlece ne ibo nikaka težava, saj so je vajeni še od doma, le da je ime drugo.
Na splošno je bila ta novost v javnosti ugodno sprejeta, ter zato od zvezne vlade postavljena komisija na široko poučuje javnost gltede razmerja med staro in novo denarno enoto. Naravno funti ne bodo izginili kar preko noči, poteklo bo kar nekaj let predno se bodo sedanji fiorini •— Srebrnjaki — popolnoma zamenjaji z novimi centi, kajti razmerje med šilingi in centi je ostalo isto, ter to ne povzroča glavobola. V glavnem vsak uvidi, da bo obračunavanje po novem sistemu mnogo lažje in hitreje, ne bo potrebna za vsako malenkost uporaba svinčnika.
Kaj pa imigracija — vseljevanje. To je in bo ostala primarna točka Avstralije. Znano je, da nobeni deželi na svetu ni toliko na tem, da bi povzdignila prebivalstvo, kakor deželi Južnega Križa. Stori na vseh področjih, kolikor more, da bi si pridobila dober glas, daje olajšave za prihod sorodnikov, glede podelitve državljanstva, deloma je tudi denarna reforma v neposrednem stiku z vseljevanjem. še vedno, kakor pred 50 leti, ko je bila Avstrajija obkrožena z evropskimi kolonijami, ji je glavna točka: Bela Avstralija. Toda ta „BELA“ počasi izgublja, dasiravno nevidno svoj. prvotni pomen. Ravno Delavska stranka ! je bila orvoboriteljica te politike, toda HI& je tudi prva, ki jo je zavrgla, ter se zavzeja za odstotno vsiljevanje Azijcev, ki vsaj zaslužijo to. Toda ta zahteva še ni popolnoma dozorela, pač pa bo treba še dosti časa in let; Avstra-
lija se pač po pravici boji, da bi se v teku generacij ponovile napake Ameriškega Juga, a hoče če vsaj na zunaj obdržati angleški značaj dežele. Tako se vsako leto sredi januarja zbere v Canberi nekak parlament javnih osebnosti in tam prerešetajo kaj in kako je treba vse storiti za povzdigo vseljeva-nja. Ravno te dni poročajo časopisi, da je predstavnik opozicije predlagaj določeno kvoto azijskih vseljencev, zlasti izobražencev, ter da tudi oni kakor Evropejci prejmejo v določenem roku državljanstvo, ne da bi jim bilo treba čakati daljšo dobo od njih. !Naj bo kakor hoče, še vedno je nekak politični prepad med belo in ostalo raso, toda ta razlika se bo pod notranjimi in še več pod zunanjimi vidiki v bodočih letih spremenila. Saj se Avstralija vse bolj zaveda, da ji je politično mesto v Aziji, če ni celo del nje same. Za povzdigo gospodarskega stanja v nerazvitih deželah jugovzhodne Azije stori Avstralija v okviru tkim. Cojombo skupnosti veliko s pošiljanjem strokovnjakov v razne dežele te skupnosti, darov v naravi in denarju. V ta okvir spada tudi sprejem azijskih študentov na avstralske univerze s podelitvijo štipendij. Saj na cesti se vidijo čestokrat študentje iz Azije in Afrike, ki se prav v ničemer ne razlikujejo od hejcev, razen po barvi kože. Zato niso prav nič manj vredni od drugih. Treba je le časa in potrpljenja, pa bodo celo belce prehiteli. Po do-vršitvi njihovih študij moram taki Studenti zapustiti Avstralijo, akoravno bi želeli ostati tu. V nekaterih primerih so
vseljenske oblasti malo nerazumjjive, celo do samih članic Commonwealths, kar vzbudi tudi hudo kri v nasprotnem taboru in kažejo s prstom na rasno diskriminacijo. — Vseljevanje ni samo po morski, ampak tudi po letalski poti in te zadnje se največ poslužujejo Angleži zaradi prenaseljenosti njihove matere zemlje, ker večino poti plačaj d avstralski davkoplačevalci. Je pa tudi res, da se prav isti Angleži |po nekaj letih, ali celo po enem samem, ko si nekoliko opomorejo in razgledajo, največ zapuščajo Avstralijo in se vračajo na svoj otok. iSo marsikdaj razočarani, misleč, da tu ni treba garati, ampak le gospodariti. Toda zjasti Evropejci so pokazali večji tempo dela. Brez teh ta dežela ne bi bija še davno ne to, kar je danes, ko se industrija dviga, ter posamezne zvezne države tekmujejo med seboj, katera bo pritegnila več vseljencev in več industrije z boljšimi življenjskimi in delovnimi po-1 'mji. Rod zunanjimi vplivi zadnjih leti je zjasti Queensland močno napredoval.) Do pred nekaj leti je bil še zadnja peta, | podpirali so le jug. Toda ta dežela, ki skriva še toliko bogastva v sebi, ima še boljšo bodočnost pred sabo. Saj ne nosi zastonj imena „Sončne dežele“. Obširne planjave in puščave notranjega Queenslands skrivajo v sebi še nedotaknjeno bogastvo. Tako so v zadnjih letih nalili tekoče zjato in zemeljski plin, ki ga bodo po ceveh speljali v Brisbane za uporabo v gospodinjstvu. A, da ne omenjam MT. Ise z bakrenimi rudniki dnevnega kopa, uranija i. dr. Ne domači,
ampak zunanji dogodki na bližnjem severu so odprli oči, da je bodočnost Avstralije na razvitem Queenslandu skupno z ogromno in še nerazvito planoto Zapadne Avstralije.
Glede zunanje politike so oči javnosti obrnjene na nesrečni Vietnam. Vsaka žrtev, ki pade, je velik udarec, in časopisi jo zaznamujejo z debejimi črkami. Nič čudnega! Nastala sta dva tabora, pač po svetovnem prepričanju, kdo ima večino, je težko ugotoviti. Opaža pa se na gospodarskem področju, da ta mora vse bolj pritiska na davkoplačevalce. Cene se dvigajo, življenje se draži, delavska združenja pritiskajo na zvišanje plač in tako ni konca ne kraja. Na splošno je gospodarski položaj dober. še nobeden, bi lahko rekel, ni iz-gubij dela, menja ga lahko iz dneva v dan po mili volji; seveda, če ni vse to le mir pred viharjem, ki leži nad vsem človeštvom kakor Demoklejev meč. Avstralija se namreč nahaja na taki zemeljski točki, da je prisiljena voditi zelo previdno notranjo in zunanjo politiko, da je prav za vse brez prave zamere, kar se najbolj vidi v primeru Indonezije. Desna roka ji daje mijijonsko podporo v okviru Colombo skupnosti, z levo nogo stoji avstralski vojak proti njej v obrambi Malajzije. Tudi Nova Zelandija in Avstralija se vse bolj zbližujeta in prišel bo čas, ko bo med njima nastala federacija. Do carinske unije je ze prišlo, za politično pa čas še ni dozorej.
Prav lep (pozdrav!
Primožič Janez