■tort:
S. Bur!••«*, pMtnuttr Cantrtl.
Utaje
J A mi fWo
Tj •
glasilo slovenske narodne:
leto—year xiii.
jednote

rn-dttltki la wpravulikl pro || •v.
Offtoe of pubUcatUa:
M&7 fro. UwuAstr »ve. I < !«|>liuuv! I.swmlslt- 4IWX
h $44».
JtUtUfc Chicago, 1U., torek, 20. januarja (Jan. 20) 19».	STEV.—NUMBER 16.
. « »» » ^____
goslovanske pokra
JINE JE DOKONČANO.
•Reiitov" jndranaksga vpraša
■j« j« pripravila tla xa novo
* j , "J*0- •
11 JANUAR JB BIL ČRNI DAN ZA JUGOSLOVANE
Pariz, Francija. — (I* poročila "Christian Science Monitorju" g dii« 15. t. m.) — Zadnja sreda (14. januar) je bila črn dan v zgodovini Jugoalovanov, kajti tega dne je bila odločena usoda Krke, dalmatinskega obrežja in otokov v Jadranskem morju. 0-Icrog pol miljona Jugoslovanov (.Slovencev in Hrvatov) jo izročenih IUli j i.
Načrt, ki so ga aeatavili za-veztilAkl ministraki predaedniki v Londonu, je bil menda med potjo u Londona v Pariz spremenjen in predaedniki so izdelali nov načrt ki ga mislijo uriniti Jugoslaviji. 1'odrobnoati tega načrta so še ve dno tajnost in poročila v pariških lisiih bo le ugibanja, toda smatra i«, da so Italijani dobili suvsren itvo nad Rsko, Zadrom in neka tsrimi otoki t Jadranskem morju; Buiaka man da niso dobilL Dalje js Italija dobila koridor (hodnik) ld vsše Reko i Istro, in mandat Albanijo. Jugoslovani dobo lete* nico do Raka in liga narodov jim garantira vporabo roškega prista nišša. Vsa Dalmacija invsemši Zadra, ostane Jugoslaviji. Orna Gora dobi Skadar. , Jugoslovani ie niao sprejeli te ga načrta, dasiravno ie bil včeraj izvršen na nje velik pritisk •d at rani zaveznikov. Vče
ski delegat je so ga praznovali t tem, da so ves dan zborovali ir razpravljali med sabo o naj no ve j sem kompromisu, toda kolikor je ▼ edeti, ae ne morejo sporazumeti r. ostalimi delegati iz Jugoslavije Vendar se pa ve še vnaprej, dr Jugoslovani sprejmejo načrt lc )>od pritiskom sile. Italijani pra v i jo, da je sporazum nemogoč, ki l;i zadovoljil obe strani, in zate priganjajo Anglijo in Francijo d* se naj uveljavi načrt. Iz tegr sledi, da jadranako vprašanje o stane kompromis, iz katerega a< bo kadilo in kadilo toliko čaar dokler ae ne razplamti nova voj aa.
Po načrt u, ki je bil aeatavljen > Londonu, ja imela biti Reka z lu ko vred svobodno m eat o pod u pravo lig« narodov. Ta načrt str Llo.nl George in Olemenceeu v Parizu zamenjala z novim neČr lom, ki daje Reko Italiji z lokal no avtonomijo. Največ prepira j« ••il» zaradi koridorja med Rek< in Intro. Jugoslovani pravijo, dr InmIo Italijani izrabili koridor zt xgradbo nove ieleznice, ki bo te kla paralelno a sedanjo ieleznier i« Itake v Ljubljano. Hrv.ti« W Slovenci so največji nasprotniki
SPLOftNO IZPRTJE MEHANI-fiKIH DELAVCEV NA 6VED.'
&KBM.
Stockholm, 18. jan. — Vaako posredovanje /a mir med meha nifikimi in kovinskimi delavci na Švedskem ae je izjalovilo iu de lodajalci so včeraj izjavili, da iz pro vae organizirane delavce kovinski industriji 26. januarja 980,000 delavcev je prizadetih.
NOVI GLASOVI OSPREJE MU MIROVNE POGODBE.
SENATOR OWEN NAPOVEDU JE NJEN ZGODI&NJI SPRE JEM.
On mani, da bo dvajset demokratov glasovalo za kompromis,
koridorja kakor tudi novega na trta, kajti Qui bodo najbolj pri
xadeti.
WALKER IZVOLJEN PREDSEDNIKOM ILL. DRŽAVNE
Chicago, IU. — John If. Walker je bil izvoljen predsednikom l>ržavne delavake federarije v II linotsu. Njegov nasprotni kandi dat je Duncan McDonald. Dobil j< dvakrat toliko glaaov kot nasprotni kandidat Walker je pre j*>l 40.118, McDonald pa 21,880 Klasov. Drla vid tajnik bo odalej V n tor A. Olander. Walker js po poklicu rudar In rudarji so mu daH najbri tudi Uko veliko večino, kajti med njim in MeDonal dom ni velika raalike glede strokovne, sadruine in politične or ganiaaeljo delavst rs.
DRUtOIA JB VAiLA SMRT V OGNJU
WUMaewpork Ps ~ Na domu Herbert Porasla je naatal požar ki je uničil kifto in draiino. Zgo rtli ga tlijo otjoei, m*i in |sns.
Now York, N. Y. — Qdkar je
William J. Bryan napravil avojo govoranco o kompromisu z ozi rom na mirovno pogodbo, priha jajo vedno bolj pogosto glaaovi v javnost, da pride do takega kompromiaa, naobratno se aeveda tudi vzdržuje govorica, da ne bo nič s takim kompromisom. Zdaj je senator Robert Owen na ban ketu, ki ga je priredila družba za umetnost in znanost William J. Bryanu, prerokoval, da bo mirovna pogodba kmalu sprejeta.
(Njegova izjava potrjuje njegove besede, ki jih je avoječaauo izrekel v Waahingtonu, ko je rek* 1, da bo okoli štirideset demokratov podpiralo pametne pridržke in da bo predsednik Wilson podpisal mirovno pogodbo in pridržke, če bosta zanje glasovali dve tretjini v senatu.
Rekel je, da republikanei opisujejo demokrate kot pečat pred-
AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA PROTI IZJEMNIMZAKONOM.
GOMPERS JE PRECIZIRAL STALIŠČE DELAVSTVA.
Dejal js, da sta dva tretjini v predlogi avtokratttni, imps, rialiatični in nsamsriiki.
Washington, D, 0. — Sarnue
Gompers, predacdnik Ameriške delavske federacije, je podal for malno izjavo, da bo Ameriška de lavtfka federacija nastopila z vsemi »redatvi proti takocvani vele-izdajuifki predlogi, ki je zda, pred kongreaom.
(iompera je rekel, da je napad organiziranega delavstva dirigi ran proti Sterlingovi predlogi, k je bila ravnokar sprejeta v neha lu, na auestijo justičuega tajnika 'almerje, katera zdaj čaka,, da pride na duevni red v zbornici, da bo sprejeta.
Predsednik Ameriške delavske ederacijs je dalje dejal, da ta predloga krši ustavo in opleni a-meriško ljudstvo njegovih naj [>oIj priljubljenih in temeljuih garancij svobodne vlade.
"Če se večina ameriikega ljud stva, faktično večina kongresnih članov zaveda nevarnoati, ki so skrite v tej predlogi," je nadaljeval Gompers, "bo vihar ogorče nja poplavil narod.
"Na Široko se je oznanjalo, da bo ta naprava varovala svobodo govora popolnoma, zabranila bo nagovarjanje nasilne revolucije, >oljševizma in anarhije. Faktično bo pa izvajala trajno cenauro

Sašu se pa predsednik in Bryan prepirata o pridržkih. Nadaljeval pa je, da se demoikratični senatorji strinjajo s takimi pridržki, ki jasno govore, da se ne more mirovna pogodba zlorabiti. De-mokratje so prepričani, da bo predsednik odobril mirovno pogodbo, Če jo sprejmete dve tretjini, ker pomeni veliko zmago za rvetovno demokracijo. -
Bryan je zopet dejal, da je ne-zmiselno, da ae govori o razkolu med njim in predsednikom. Rekel je, da pošto ji le diferenca -v metodi, toda glede namena sta o-ba edina.
Olede pogodbe se je izrazil, da ve, da ni popolna, ali kdo naj pričakuje popolno delo od človeka t Predsednik je po njegovem mnenju dosegel boljšo pogodlbo. kot,je vsakdo pričakoval.
TRIDESET UR DELA V TEDNU ZADOSTUJE ZA RUDARJE.
Washington, D. 0. — John L. Lewis, zagovarjajoč rudarske zahteve — trideset ur dela v tednu in 60-odstotkov povišanje mezde, je izjavil, da rudarji lahko pro-iucirejo 650,000,000 ton premoga v letu 1920, če se priznajo njih zahteve.	*
Njegova izjava se predloži kot lokaz predsednikovi komisiji za izravnavo apora med rudarji in podjetniki.
Pojasnil je, zakaj zahtevajo rudarji pet dni dela v tednu po šest ur na dan, ker hočejo, da se jim gerantira delo za trideset ur v tednu.
Najpriljubijenejši argument na iprotnlkov šeslurnega dele je bil, £a rudarji ne morejo v tem času produeirati toliko premoge, kot dežele potrebuje. Lewieove izjava je neeprotnikom e številka mi zamašila usta. .
ŽGANJE ZASEŽENO V VREDNOSTI TRSH MZLJONOV DOLARJEV.
Now York. N. Y. — Od petka, odkar js e topil* narodne proMbi-rije v veljavo, je bilo xeaešen*va Žganja za tri mUjone dolarjev.
Bogatini v okraju Namen ae najeli privatna stnu <ike, da ču-v n jo njih kleti, ki eo nabasane s žganjem ln
svobodno časopisje in zboroval na svoboda.
e
"Mi nasprotujemo tej predlogi, ker vsak postavni namen, ki je zapopaden v nji, Že krijejo sedanje poetave. Njene nepostevne določbe, ki tvorijo dve tretjini, so popolnoma avtokratične, imperia-iietlčne in neameriške."
. Olede izjave justičnega tajnika Pelmerja, da eo nove postave potrebne, da se doseže oseba, ki priporoča nasilno opozicijo proti vladi, je pa Gompers citiral od-stevek iz kezenskega zakonika in je vprašal:
"Če se pripravlja revolucija, zakaj ni justtfoi department iz-v/L»del obtožbe na podlagi te sekcije!
"Peta sekcija v predlogi, tako kot se čita, se lahko tako razlol-mači, da je hudodelstvo itvršlla vsaka organizecije, ki hoče imen-direti kak odstavi* k konatituei-ji sli ps obstoječi postsvi.
"fteata sekcija izroča cenzuro poštarju nad vsetni časniki in ti skovinemi. Takozvsni Borahov amendment, ki določa, da sodišča pregledajo akcijo poštarje, jc zdrev v principu, tode ne zado stuje kot varstvo za izdajatelja časnika proti avtokretičnf akciji glavnega poštarje."
Po teh besedeh nadaljuje (iompera, da je privatne koreepondeii ca vsake osebe tudi podvržena cenzuri poštarja in da je človek Izvršil zločin, če je poslal pUtno, v katerem je priporočel odpo. proti sodnijski prepovedi, če je to pripoved izdel zv#*ni sodnik.
V »., 10. in 11. sekciji pa po Iz javi (tomperse tiče velike never-t »oh t i za delavstvo. Deveta sekcija pravi, da vsaka organizaeija izvrši keznjivo dejenje, ki direktno eli indlrektno priporoče poliliča-apremembe, škodljive privatni lastnini. Zgodi ae lahko še kaj druzega. Če ne pr. delarveke organizacije priporočajo, da ee podr-ta vi jo železnice, se zopet Ishko najde eodnik, ki bo dejal, da taka priporočila škodijo privatni lest-nini.
Gompers cakljisčnjs, da je vae-ka oseba, ki priporoča stavko na podlagi teh eekeij obsojene ne dvajset 1st jsče.
H0LAND8KA VLADA APELI KA NA VILJEMA, DA SB NAJ SAM PODA BNTBNTI.
Bruael, Belgije, 19. jen. — lz Haag javljajo, da je holandaka vlada apelirale na biviega kaj-aerja, da ae naj aam izroči zaveznikom in a tem prepreči gotove aiinoeti med Holendijo in eliten-tal Holendije odgovori ne noto zaveznikov ze izročitev v enem tedviV
NEMČIJA VZAKONILA DEUVSKE SOVJETE.
Zakon, ld je povsročU krvave de > monitraoijs v Borttnu, jo sprejet.
PRVE DOBRE POSLEDICE ZMAGE RUSKIH SOVJETOV.
Vlada v Moskvi je odpravila smrtno kazen in poslala 100,000 vojakov na delo v tovarne ir rudnike. Kratek pregled poražene protirevolucionarne kampanje v Rusiji.
DELAVCI BODO SOUDELEŽB
NI PRI UPRAVI.
Berlin, 19. jan. — Narodna skupščina je legalizirala indu-strijelno revolucijo v Nemčiji, ko je sprejela zakon za tovarniške odbore z 813 glaaovi proti 64. To i e oni zakon, ki je pred enim tednom povzročil krveve demonstracije pred zbornično palačo. Neodvisni socialisti in spsrtakov-ei so protestirali, da zakon dsje premalo kontrole delavcem.
Zakon določa, da morajo delo dajalci faoteš nočeš sprejeti so vjetaki sistem v svojih tovarnah, dslavuioah, rudnikih in v drugih podjetjih; tudi telski ns kmetih majo pravico organisirati odbore ali sveto. Dalje imajo delavci pra vieo postaviti svoje zastopnike v ravnateljstva dsladajalcev, tako a bodo imeli natančni * vpogled, toliko dohodkov, izdatkov in pro-flta imajo delodajalci, »kratka vzakonjeni delavski
starim induatrijalnim in ruskim sovjetskim sistemom, ki ime namen odvrniti nemlko delsvstvo od boljševizma.
FITZPATRIOKOVA SODBA 0 AMBRliKI LEGIJI.
OhtoafO, SL — John Titzpa-trick, predaednlk Ameriške dslav-ske federacije v Chicagu, je na seji delegatov povedal avojo aod* m o ameriški legiji, Dejal je to-
Člani legije niso pravi vojaki. >gija dokazuje, ds is siars An-glijs zopet nn delu. Milton J, Foreman in drugi pretakajo zopet solze radi akcije federacije napram legiji. Probritakl tisk dela vodo.
Tu so vzroki. Ameriška Isgi js politični stvor republikan ke Mtranke. To je organizacija Marshall Fieldov hi Hpreguov. »ravi delavci, ki so ae bojevali v veliki •vojni, bi morali bUl člani organizacije Veteranov svetovne ojne, ali pa Uge proatskov-vo-jakov in pomorščakov."
Delsvvki svet lz klsvniškegs o-„raja je izstopil iz federacije ns tej seji. K vet zsatops trideaet ti-soč organiziranih delavcev In bo poatel Še nadalje kot semostojua rgatiizecije.
Voditelji Ameriške legije iz-javljajo, da se Kitapatriek motU ,V miali, de členi legije ne vedo. zakaj so ae oi^anizirali in kakšni so cilji legije.
EKSPLOZIJA V JEKLARJU; PET MBTVIS.
Kast Chicago, Ind — Včeraj j* eksplodiral parni kotel e »tra-hovkim učinkom v tovarni tukajšnje Steel A Iron Co, Kkaplo« zija je podrla tovarno. Tri ure |M,/n« j< so prinesli pet mrtvih de-tsveev iz rszvsllu in okrog dvajset ranjenih. »s«i se je, ds M število žrtev še večje.
Chief go in okolica; V »rudo se-stalno, ansg. Hevsrnovshodni ve-t rovi. Mtsnjs temperature v zed-njih 24 ursh t nsjvišjs tt. naj-ntfje H. Holnčni izk<»d o»> 1 14. za kod ob 4 M.
'mLi	a- ■	.!' £gsi
London, 19. jan. — Današnje poročilo is Moskve ae glasi, da smatra aovjetako čaaopiaje v Hu siji sklop zaveznikov za odpravo blokade sa veliko zmago aovjfit ske repi&llke In aa dokaz, da" je sovjetska vlada trdna in nepre magljiva. "Pravda" piše, da bo odpravi blokade aledil mir, ki po-meni novo dobo za socialno in go spodarako rekouetrukcijo Kuslje. Liat dostavlja, da mora aklepu en-tente za obnovitev trgovine sledi* ti formalno premirje, ker druga-če ne bo aovjetaka vlada odprla pristanišč zavean|škim ladjam.
Kodanj, 19. jan. — lz Moskve je danes prUHo zauiuiivo poročilo v obliki dveh neredb sovjetske vlede, ki ste posledica velike zmage rdečih armad nad protirevolu-cionermhii četami. Prva neredka se glsal, da se tretja ali iirakku rdeča armada, ki šteje okrog 100,000 mož, pretvori v armado delavcev. Vojaki obdrže orožje kakor v vojnem času in priprav Ijeni bodo vsak čas za bojne ope-racije, ali dokler tega ne bo tre. ba, bodo dolali v tovarnah v Per-mu iu Jekaterinogradu in v rud-nikiii v vznožju Uraiov. Vojaški komisarji ostanejo v sktivni službi in. rsvohiuionaraa sodišča t udi oalanejo, ki bodo obravuavala s deserterji. Na enak način bodo vae oetalc rdeče četa pretvorjeue v armado induatrijalnih in drugih delavcev, ki pe bodo obenem pripravljene prijeti za orožje toliko časa dokler ae ne odpravi militarizem po vaem svetu.
Druga naredha sovjetske vlade odpravlja takozveni 'nW-l teror' ln ainrtno kasen. Dotična prokla-tnacija ae glaai v celoti:
"OdretUia vsi»li ruskih so v jet* akih odborov, ki ae bojujejo proti (ontrsrevolueiji. — Poraz Kolčs-<a, Judeniča in Denikina, okupacija Roatova, Novočerkaska In Krasnojaraka ter ujetje glsvnegs governorjs (Kolčaka) je ustvari-o no v položaj. Poraz organiziranih prot Irevoluciona ruih čet je lz-podk(ij>sl in ločil razne skupine v sovjetski Kusijl, ki so poskušale uničiti vlado delavcev in kmetov z upori, zarotami in drugimi tero-riatičnimi podvzetji. Poraz proti-revolucionarjev na znotraj in zunaj, padec glavarjev raznih taj-niti društev In baudMov In poja Janje sovjetske oblaati je omogočilo, ds ae zdaj lahko preneha s skrajno kaznijo. Kevoliu'lonartii ?roletarljsi in aovjetaka vlada] ttusijs razglašata z veliko /ado. voljnostjo, da je valed pedes Mostova in ujetja Kulčeke možno o-pustiti orožje terorja.
Kdiuo obnovitev zafsztiiško oborožene intervencije in če bodo zavezniki ponovno ihmlpirall u-»orne cerletlčne generale z name nom, da strmoglavijo vlado 4e avcev in kmetov iu preprečijo njihovo mirno delo zs organizaci
PREPIR ADMIRALA SIMSA IN MORNARIŠKEGA TAJNIKA.
OBTOŽBA IN PROTIOBTOŽBA. Senat uvoda preiskavo.
Wuhington, D. 0. — PodadnU-ral HI m s, poveljnik ameriške ea-kadre v vojnem pasu je pred dva-nsjatlmi dnevi pisal mornarižke-tuu tajniku planin, v katerem Is-reka, da so bile izvržene gotove »omote, ki so zakrivile, da je bila vojna podaljšana. VaeMna plains je bila žele zdaj objavljena. Mor. narlški tajnik je pred več dneW hjavll, da je prejel piamo, todn odklonil Je njegovo objavljenje. Admiral Mima je zdaj prečltal to piamo pred mornariškim odsekom ln tako je prišlo v Javnost. V tem pismu je sedem in sedemdeset ob-tolevelnih točk* ,kl ao railtčn« valuoati.
Admiral Mlina je dsjal, <la Je liil malo časa pred vstopom ftiruž«* nlh dr|av v svetovno vojno po. slan na Angleško, da sodeluje zavezniki no aahtevo Muke »d* mlralftcte. K« ae js pripravljal, da od|HituJe, je po njegpvl Izjavi prejel tole ust meno sporočilo od nekega višjega uradnika v mornariškem depart ineutu t
'No dovoliti*, da vam Mrli j* potegnejo voliluek oči, NI nafta naloge, da f«|ti sanja po ko-stanj v ogenj. Kavno tako kmeti, se bomo bojevali proti Drlturn cot Nemcem,"
Med drugimi obtoftsVlUllfoJ tol umi proti mornariškemu de-mrtmentu je. da so Idle morion i žke enote ob pričet ku sovražnosti na velike razdalje razpnkene in da e bilo treba na njih iavržltl popravila.
N'a admiralove otHoŠbe je odgovoril moriisri^ki tsjnik Daniels Napisal Je pismo na senatorja Pa> ga. predsednika moruarižkega1 odseka. V svojem pismu povdar-js, da je bilo admiralovo piamo i/.ročeun odboru in da bodo po* št eno mišic«'I prelako velel spozna* II na pravi način, da Je mornariški department storil vse za u-spešuo nadaljevanje -vojne iii da mi obtožbe proti depart menili le mnenja individnjev, ki niso uprs-vičljlva
V svojem pismu prHiaja mor-uariškl tajnik Daniela tmli na Himaovo trditev, da mu je mdil višji nrsdnik mornariškega de-partiiuMita rekel, da ai naj ne de mi liritov potegnili volno čez oči. Ou pravi, da mu on nI kej takega nikdar rekel, pač ps js Himss spomnil na njegov govor v Oulld-liallu, ki ga Je govoril v njegovih
mlajših letih In redi keteregs ga jo soeiallaličiie odgovornosti v bo- Je preds«'duik Taft pokarsl. Prt dočnosti. more ponoviti drastične I ters «ov«m*ii je admiral Hlms re» mHode rdečega terorja.	kel, če bo kedaj britskemii ceser*
Vseio ruskim posebnim »Milai- pretila resna nevernost od rom je iislsiomij ds nsj takoj *»»»»anjega sovražnika, twlaj iin»-prenehajo z izvaja njeni skrajne rele po mojem mnenju račuidtl US (aziil in drugi! naj dajo dlrekti-; vsakega m*>U na vsak dolar; na vo sod m« o forpnjbieketati, da vseko keplj« krv| veših sorodni* prisil oči iioverjenikom ljudskegs ouatren morje, sveta iu vseruakemtj eentralnetnu Mornariški tajnik pravi, da je *vi#evalnemu odboru predlog ze admiralu Mimsu rekel, de nI bil popolno odprevo smrtne krzni. Ts IzIm-sii redi njegovega govora ln odredbs as na J raašlri br«o Javno da kljub njegovemu govoru upe. jm ver j republiki.	da Ih» varovel tajnost in diploma«
Vseroski posebni eentrelni ml njo, ki je v zvezi z njegovo zsup-bon	no mUlJo.
^ergujinski. ptedaednik	Admiral Mims noče r^'vedaU.
Hevinov. tajnik."	kdo mu je del inštrukelje gleda
Mekaim Litvinov. zealopnik so liritor. sovjetekS Kuai>e v KiMienju, ki le listov pododsek se najbrž (Dalje n» I «tr, I. kol.) * ine ne senet. da se raaširi
m
«8
SVITA
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPOHNE JEDNOTE LATW1WA SLOVKNHKE NARODNE PODPORNE JEDNOTl
Cene o tel« tov po dogovoru. Rokopiai M M vračajo.
Narodnim: Židinj en« driava (izv.o Chicago) In Cana* |4.00 na Uto, H in $1.00 m tri mme«; Chitajfo $0 60 m Uto, 12.71 M pol
12 00 /. pol U-ta
lato, 91.40 m tri mowce, in sa inozemstvo $7.00.
DOPISI\
NmU* m vm, kar fai »tik • lidaa«
"prosveta"
' S«. UVBAU A VMM,
"the enlightenment'
Or«M «# ifc« 8Ut««4c Natiosal IimA
Glenooe, WyO. —V zadnjem do-pum Iz Uebo, Wyo. sem »tal, «U želi dopianik, da bi rojaki poro čali Iz raznih premoga rekih naael-bin, v kakih razaierafc so biJi za m spora vd premogarj» m 1Mr
stulki rovo+. Tried tega hočem t w ____________________J ^
nekoliko poročati iz tukajšnja ua	»"jih v zadnjem čiau na
selbine ki sicer samo ono, kar je ' ■■
Subx-riptjoai Unitad Htate« (exempt Chicago $6.50, and foreign countries $7.00 par year.
bmtmm * akUpaaja «. P*. (Deea»ber «l;tt) *efeg~iega
Emi, da v«* j« • trnm 4mvm petekla aaročalaa. Peaevita
^ji« m win «« MiUtl lUt. ^^^^^^^^^
za jeklarske podjetnike je zadnji 5trajk
dober !*au*.
Ko »o jeklarski in železarski delavci izvolili svoj odbor in ga odposlali pred prvim septembrom v New York, da razpravlja z jeklarskimi podjetniki o njih zahtevah, je Gary ošabno izjavil, da ne sprejme odbora, ker nima izravnati nobenih spornih točk s svojimi delavci.
Gary, glasnik jeklarskega trusta, je pač mislil, da bo njegov ošabni odgovor odvrnil jeklarske in železarske delavce od vsake nadaljne akcije. Zanašal se je na dobro rejeno denarno mošnjo jeklarskega trusta in pričakoval, da jeklarski in železarski delavci še nadšlje ponižno garajo po ukazih jeklarskega trusta. Zgodilo se je pa nekaj, kar Gary ni pričakoval. Dne 22. septembra so jeklarski in železarski delavci odložili orodje, ostali so doma in železna ruda se za nekaj časa ni več spreminjala v železo in jeklo, čeprav je imel jeklarski trust polne blagajne denarja. Takrat je Gary prvikrat spoznal, da z zlatom obložen osel ne pride skozi vsaka vrata. Ta akcija jeklarskih in železarskih delavcev je tako učinkovala na jeklarske barone in trustovce, da so bili prve dni popolnoma zbegani in niso vedeli, kaj počnejo, da uženejo delavce, ki se ne boje več svojih gospodarjev.
Jeklarski trust je že pred leti skrbel, da so bili v nekaterih jeklarskih mestih v Pennsylvania izvoljeni opor niki jeklarskih baronov. Tukaj je zdaj trust zapostavil vse svoje moči, da spravi delavce zopet v jeklame in železarne. Lokalne oblasti — orodje trustovcev — so storile vse, da zlomijo odpor delavcev. Pre*oned|»i so |»ili shqdi jeklarske štrajkarje so aretirali brez izdane tiralnice in vzroka iti jih vrgli v umazane in nesnažne lokalne zapore. Grozili so jeklarskim delavcem z deportacijo, pennsylvan-ski kozaki so poskušali svoje težke količe na glavah jeklar skih stavkarjev. Poslužili so vsakega sredstva, da uženej< stavkarje v PeAsylvaniji, med katerimi je bilo namilejšt sredstvo uvažiSJe zamorskih stavkokazov v jeklame. državi Indian! Je bila pozvana milica v jeklarska mesta kasneje za njo pa zvezno vojaštvo na zahtevo župana \ Garyju. In kaj so izdala ta sredstva?
Stavka je trajala nad tri mesce, ki je dala jeklarskim magnatom tako lekcijo, da ne bodo km*lu pozabili nanjo. Denarna mošnja jeklarskih magnatov je silno trpela. Mi-Ijoni, ki so jih gospodje nagromadili, ko so jeklarski in železarski delavci garali zanje, so pričeli izginjati, kakoi sneg, če nanj posije gorko spomladansko solnce. Sprijene jeklo je prihajalo nazaj, ki so ga producirali stavkokazi. Denar, ki so ga jeklarski podjetniki izdali za produkcijo tega sprijenega jekla, je bil vržen v vodo. Naročila na jeklo so se pridela množiti, tako da so gospodje jeklarski magnatje ob koncem leta daleč zaostali v produkciji jekla' in železa. Samo United States Steel korporacija je pc svojem poročilu zaostala v produkciji koncem leta za nad osem miljonov ton jekla. Ker ta korporacija že dalj časa ni sprejemala naročil, ako se trgovec ali odjemalec ni zavezal, da bo plačal jeklo po ceni, ki bo v veljavi, kadai bo jeklo dostavljeno, in so takozvani neodvisne kompanijt zaostale z naročili za toliko kot United States Steel kom« panija, se lahko računi, da je produkcija jekla zaostala od pet in dvajset do trideset miljonov ton.
Gospodje jeklarski podjetniki so se naučili, da ni pametno, če je Človek trmoglav, čeprav ima dobro rejeno denarno mošnjo.
Jeklarski delavci so se vrnili na delo, toda ne premagani. Konec stavke pomeni premirje v boju za odprato avtokracije v jeklarski industriji. Vsak avtokratičen čin od strani jeklarskih podjetnikov lahko povzroči, da jeklarski in železarski delavci odlože orodje in ostanejo doma. Jeklarski baroni se bodo dobro premislili, da še enkrat provocirajo svoje delavce, kajti iz zadnje stavke so prišli tako pohabljeni, da si najbrž ne žele več stavke, če so pametni, kajti če pride |e en tak sunek, se prav lahko dogodi, da se jeklarski trust zruši in napove svoj bankrot
Ce pa jeklarskih podjetnikov tudi ta stavka ni spametovala, da je tanje boljše, če žive s svojimi delavci v miru, jih ne spravi na pravo i>ot nobena druga izkušnja, in jasno je, da sami drve v svojo pogubo.
Času prlmaramo vprašanj«. — Kako visoka je po* stavno določena cena za sladkor in kje je sladkor po tej
moramo, da vino priborili to, kar •iuo. Da lahko rečem, ako bi oata li še nadalje od dela in poslušali nekatere neumne frazarje in ta-kozvane "super-radikalce", da bi vpropastMi nil sami našo organizacijo, in to je fat t, katerega ne more nihče utajiti . In dalje, ali M bifi kaj na boljšem, ako bi nam pometali nate voditelja t je Čo, ako hi .pričeli z istimi progo-
bilo v raaniei ia o čemur nem prepričan, da je raa. , :
O poteku konferenoe v Wash-ingtoni; in potem v Indianapolisu niHmo -bili prav nič informirani in valed tega tudi niamo vedeli, kaj je .bilo vklenjenega na teh dveh kon/ereueah. Nuke ga lepega dne ae razširi veat, daje »por končan in da moramo takoj na delo. Superintendent j« nalepil oglaae na družbeno pisarno in prodajalno, s katerimi je objavil, da. ee je doae gel sporazum. da je plača povila na za 14-odatotkov in da m moramo takoj vrniti na d«4o. Valfcd tega je bila »klicana izredna seja tukajšnje podružnice U. M. W. of America, na "kateri jO bilo pa Sklenjeno, da se ne vrnemo na delo pod temi pogoji. In tega sklepa smo se držali in oatali doma do zanjega moža. — Poročal sem že, ako »e ne motim da je do tega ča-bilo vslužbenih toliko premo-garjev, kolikor jih je bilo neobho dno potrebnih, da ao vzdrževali rov v obrem stanju. In od tega due, »o pa še ti ostali doma. — Kajti ukazom superintendenta ao niso hoteli pokoriti.
Črez nekaj dni po tej seji, pa jfiifče superintendent v sprem ftvu dveh šerifov in dreh družbe nih mol stanovanja premogarjev. Superintend«* je dal vsokewn premogarju listek papirja, na fca t<* rem je bilo napiaand, da ae mo-ru vrniti na delo v teku treh dni «11 pa se izseliti hi družbenega sta-novanja. fri tem naj pripomnim, da smo dobili te listke ali pozive večinoma oni, ki smo najbolj protestirali proti 14-odstotnemu po višanjn plače. Poleg tega ao nam prepovedali obdržavati tmijflke »eje in saprli so celo dve bUjardni igralnici ali "pool halls", latere so pa laatniki zopet odprli ie isti večer.
Vsega tega so se pa nekator premogarji toliko tstraifili, da so Irugi dan ie pred določeno uro ekli k rovu, da bi ja prej poniž-io pozdravili boaa. Nekateri smo pa ostali na hišnem pragu in opazovali, ikoliko bo teh delavcev. Prvi dan jih je bilo zelo male, toda vsak naslednji dan se je število '.višalo. Odločnejši smo pa čakal ioma, kedaj da bodo prišli nepovabljeni delavci ter pričeti meta ti našo beračijo ia »tanovanj na seafco. Čakamo in čakamo več dni, toda nobenega ni bilo od nikjer, da »bi naredil breaplačno. Ko smo le videli, da je nesmiselno Čakati
ceni na prodaji
rumuniek in druge radikaice!
Nič, še na slabšem bi bili Boj *e lahko vodi samo tako daleč, dokler so aance ali razmere take, da je razvideti, da se pribori ono, kar »a zahteva. In ufti en korak več. Pri vsakem boju mora W(ti dotieni, ki vodi, dalekovi-den in razumen, da ne tegribi še onega, kar ima. Kar slepo naprej drveti brez premkieka ht trezno-sti, je pa v lastno pogubo. In to, dragi rojaki, moramo dobro premisliti far potem šele kritizirati in wkati vzroke, zakaj niamo dotoili več kot smo. Edino, za (kar se moramo bojevati do skrajnosti je naša organizacija. To je naš«' rešitev ali naša poguba. Ne smemo (kritizirati naših vo diteljev, akoravuo so mogoče nekateri delali napake, ker ti so bili izvoljeni od nas in so delali tako, kot «0 mislili, da je prav. Dobri in prevdarni delavski voditelji, bodo prej dobro in trezno premi slili vsak korak, "katerega bodo naredili in ne bodo slepo naprej drvili, kot kdo misli, češ, danes so ugodne razmere, le naprej, toda nč pomisli, kaj bo jutri ali po-jutrijinjem. Marsikatera dobra delavska organizacija je bila uničena edina vsled enega nepremi filjenega korak voditeljev*
Gotovo, da je na nas Članih še največ lelače, ikako se vodi (boj in kaj doaežemo. A'ko stojimo trdno za našimi voditelji in poslušamo samo njih nasvete, odredbe in n k repe, je lahko delati našim vodi Celjem. Triko nam je naš cfistrikt-ni predsednik rekel, v svojem daljšem govoru, da naj delamo to, kar nam bodo veleli naši uradni ki hi da naj ne poslušamo nikogar drugega, in tudi ne zaupajmo nikomur dragemu. In to je resnica Ako bi vsi delali talko, kot nam velevajo nail uradniki, bi bilo de lo naših uradnikov za 75 odstot koV olajšano
Svetujem, da apeliram še en krat na vse rojtfke-premogarje stojimo zvesto in trdno na atra ni naiih voditeljev in ne posluSaj-mo nikogar drugega. Edino na ta način bomo lahko napredovali. Premislimo trezno in prevdarimo samo potek zadnjega našega spora in potem šele kritizirajmo. Ozirati se moramo na dane razmere in ravnati se po teh. <Kar je nemogoče, je nemogoče in afko bi hoteli tudi z glavo skozi zid. Ne poslu šajtno nobenih neumnih frazar-jev, ki prayijo in kričijo, ja pa to
KtiČeni še enkrat vsem rojakom, delavcem, premislite dobro vae to, udeležujte se volitev in glasujte %a delavske zastopnike, zanimajte ae za politiko, opustite vsako neumno kritiziranje, ne poslušitj-te neumnih fraza rje v, premislite trezno in preVdarno vsak korak, caterega napravite in stojte zve-sto na strani, naših voditeljev,in j&oljiali bomo naš položajjnno-ben drug način ne! — lfslJAfr premogar.
dalje podali smo sa ie oataU in te bi lahko storili in to in to bi
na delo. Po -onem dnevu nas ni ni liče več nadlegoval da bi se morali izseliti ia družbenih »tanovanj, in moje mnenje je tudi, da bi nobenega ne prisilil, da bi se moral iaaeliti ako bi Uril val ostali doma, in se ne podali na delo, dokler ni pogodba podpisana, Med prvimi, ki so šli na delo. m bili ravno oni, ki bi lahko bili <joma še več dni, in bi ia ne trpeli nobenega pomanjkanja.
Opazil sem tudi nekaj tak* delavcev, ki se presneto malo brl* gajo za organiaaelje in da, a ža-lost no, čul nem tudi nekoga, ki »e je brazil, da Jtaj mi koč« unija i samo plačevati moram in to je vae. AH, dragi rojaki, ako bomo vai člani taki, potem gelovo nhaa organizacija nobenega pomena. AH ne veste, da je organizacija članstvo t Ako členi dobri, j* organizacija tudi dobra ia ako ao Člani slabi člani, potom tudi organizacija ni dobra. Vae je odvisno od naa, kako sa zanimamo sa organizacijo in k Ao Spolnjujemo pravila in svoje doNhiosti Kdinp oroijc. katerega imamo v boiu m naie pravice, je organizacij« m vse drugo j« uamo »dNrganisari je. Premialimo al nekoliko «amo zadnji naš boj in prttH bomo ta koj do sklepa, da je organizacija najpotrebnejša izmed vseg*; V zadnjem »poru ne je takotokoč »aklela cela aftitriMra javno« i»-vsemii organiziranega delavntva napram nam organbiranim pre. mogarjem: zaplenili ao nam denar, ki je Ml namenjen ca stavkovno podporo, izdali ae sodnij ske prtpered napram nam. nJHtu
bi
tin ucvem kaj ie m. Da fedfci »e
lahko dobili. Da, kriči in vpije vsakdo lah/ko, ko je pa treba pokazati resno delo, pa stisne rep med noge in se skrije.
t Is vseh naših bojev sc pa razvidi, kaiko zelo potrebujemo dobre politične organizacije. Ako bi imeli mi delavci na odgovornih meatih »voje delavske zastopnike, bi bilo v marsičem boljše za nas vse. Skozi desetletja in desetletja smo delavci delali to velikansko napako, da se nismo brigali za politiko In zanemarjaH volilno pravico in dopustili drugim, da so vodili pofflitiko mesto nas. In ravno vsled tega smo danes na tem staliiču, kot smo, namreč, da imamo takotekoč najzagrizenejše na-sprotnftke v vseh javnih uradih. Iz zadnjega lmja se lahko razvidi, da se samo s strokovno organizacijo ne da doseči vsega, česar smo upravičeni. Treba nam je še dobre politične organizacije, nominirati pri vsakih volitvah dohre^in zve-ate delavske (kandidate in iste tudi izvoliti, Le na ta način bomo lahko dosegli to, za kar se bojujemo, namreč izboljšanje naših <1p-lavftkth razmer. Dokler homo pa zanemarjali te najpomembnejše dolžnosti, katere ima vtŠk državljan, bomo pa Tedno na enakem staliiču in mogoče je tudi. <im pri demo še na slabše Ae tmtav« ZJr. dHEav AmerMkih govori, da se mora vsak dober in zvem driav-Ijan zanimati za ustavne praviee fn dolžnosti in ne jndclefevatf vaa-kih volitev In voliti tako, kot mu veleva doHtanat napram samemu •eHi, avnji dmžini in napredku dežele. In kaj nam delaveem vel«»-
Witmqpx County, Mont. —
rfogbče si bo že kak rojak midil, da smo vsi farmarji v sever, Mon-tani zmrznili. Toda živi smo še vsi in tudi' prezebamo ne, ker smo ne dobro založili s premogom Vreme imamo pa tudi še lepo in nobenega snega. Upam, da bo tako ostalo do »pomftuli.
Zadnje leto je bilo bolj slabo, kar nam je suša uničfln veliko pridelkov. Sedaj v zim»kem čaan nimamo veliko dela ; krmimo živino, sedimo pri gorki peči in čHe-mo čaaopise ter politikujemo. Farmarji smo pričeli gledati bolj bistro in se zavedati, da imamo farmarji in delavci skupnega nasprotnika, ki nas vse guli. Pričeli smo študirati, koliko dobimo farmarji za svoje pridelke in kako jih plačujejo delavci v me stih. Prišli smo do prepričanja, da je najboljše, da se farmar in delavce združita in pri volitvah naatopita akupno in izvolita za stopnika, ki bi v resnici zastopa ljudstvo, t. j. delavce in farmarje, ker je od teh dveh odvisno v»e. V tukajšnjem okraju ali "county" so se vsi združili in se organizirali v nestrankarski ligi in če bo le mogoče, bomo izvolili ob prihodnjih volitvah može, lii bodo boljši, kot so pa sedanji. Se daj imamo v zbornici .T25 advo katov, 14 bankirjev, 44 trgovcev in 17 tovarnarjev. In ti sklepajo postave za farmarje in delavce ki imajo v obeh poklicih toliko vpogleda kot jaz na življenje na luni. In vsled tega imamo taike "krasne Čase" vsi, delavci in far marji.
Koliko dobimo farmarji za uaše pridelke naj navedem samo nekaj stvari: Za 39 koko& sem dobila $6.72 reci in beri "iet dolarjev is dvainaedemsedeset centov a-meriške veljavo za devetintride-«et kokoši. Koliko pa ti plačaš za eno kokoš, delavka????. V Chica-gu so po 35—40c funt. Op. ured.) Za en ducat jajc dobim 50c; za en funt surovega masla 45c; za sto funtov krompirja sem dobila zadnjo spomlad 90c, sedaj ga pa moram plačati po $2.25 hunelj. (V Chieagu je po $4.75 sto funtov. Op. ured) za en hušelj jalboFk sem dolbila 03.25, za tono mrve moramo plačati $30.—, 48 funtov moke $8.50; prašiče plačujejo po deset centov funt žive; govejo živino po pet do deset centov fuiit. Talke cene so nam dali in mi. . .
'Poleti se trudimo in delamo za žive in mrtve in ko prodajamo, nam plačujejo tako beraško, da bi človek rekel, da ni vredno delati. Ko pa kaj kupimo, pa moramo vse tako drago plačati. In kaj pa ako zadene farmerja kaka nesreča, ali da nni suša, toča ali rja ali sploh kaka vremenska nezgoda uniči vse pridelke?
Ako bi šel farmar na'stavko in bi ne hotel več obdelavati polja, kot samo toliko, kolikor sam potrebuje za svoje potrebe, bi takoj izprevideli vsi ljudski izkoriftčc valci, kaj je farmar in hi bili takoj pripravljeni plačati primerno ceno za vse pridelke in bi tudi ne gulili iatih na tako nesramen način, kot »o dosedaj. Ako bi am<* riški farmarji za časa vojne ne bi delali, tako kot so, bi xe presneto malo časa tepli na bojiščih, ker se prazen želodec kmalo naveliča pretepati. In kako drago pa prodajajo ameriški poljski pridelek v Kvropo, pa ne vem. toda mislim, da "je precej slan. ker ga še tifkaj oddajajo po tako oderuških cenah. Mi pa dobimo komaj obresti od naloženega denarja.
iz vsega tega je razvidno, da se morata delavec in farmar združiti ter skupno nastopiti prtfti vsem veleprofitarjent in ljudskim iako-' riščevalcem.- In potem ne bomo eni tako pod ceno prodajali naših pridelkov in drugi ne p!»Pevali t a'ko oderuške cene za vse Živi jen-ske potrebščine. — Parmariea iz Montanc
NOVA.	____
NILNIH ZNAMK IN ZADOLŽNI0.
Washington, 9. C. — Skladni.
hki department poroča, da so bi-izdaite s prvini januarjem t. L novi vojnohramlni cortifikaii m 1920. Na frg vo bili post avl j*, ni prvega januara t. 1. in nt do-bije pri poštnih uradih in teli po-drnžnfc kakor tudi na bankaii in drugih denarnih zavodih. Za-kJadnwki department je izdal vojnohfanilne /namke po pet dolarjev in certifikate po »to in ti-koč dolarjev, t'ena je ista kot ju bila prej in sk*er stane vojnohra-nflna znamka za pet dolarjev janoarja meseca $4.l|, certifikat za sto dolarjev $82.40 in ,u tisoč' dolarjev $824. fn potem zviša cena pri vojnohranilui
znam ki vsak mesec za en celit, certifikat za eto dolarjev za 2U centov in certifikat za t koč dolarjev /a dva dolarja vsaki me. sec.
V kolikor se tiče izmenjave certifikatov po sto hi tisoč dolar-jev je zakladniški department iz. dal odredbo, da se jih mora izmenjati šele po dveh mesecih o<l dneva naikupa in sicer samo pri zakladniškem departmentu. Voj. no hranilne znamke kakor tudi certifikati ae ne morejo izmenjati ua poštnih uradih, izjemno ako se naznani deset dni j prej.
Izdane so bile tudi posebne določbe glede vojn oh ranil nih certifikatov leta 1918, katere se nje more oddati kot certifikat««. Zakladnwki department bo izdal nove certifikate, za katere bo lahko zamenjal vsakdo, kdor ima certifikate od 1. 1918. Za to novo izdajo vojnobranihiih certifikatom za 1. 1926 in se jih latoko h-menja po določbah zakladnižke-ga departmenta. Iiavno tako bo /.nkladniški department izdal nove certifikate za dotičr.e, ki imajo vojnohranilne znamke iz 1, 1919 in bi iste rad! izmenjali za certifikata.
Vsakdo lahko izmenja vojnohranilne znairfke za vojnohranilne certifikate sto in tisoč dolarjev na poštnih uradih prvega in drugega razreda. Certifikati m' lahko izmenjajo v gotov denar ha vseh federalnih rezervnih bankah. Ne more ee jih pa izme-njati^a-idrugih bančnih zavodih.
toditeljem »o takorekoč naatavilt va UaMnaat napram nam Kamini nni ua vrat, greaMI »o a zaporom napram našim družinam? \ uliti
ipram našim druiinaoiT dela vtke zatfopnikc.
BHATSKJ5 OEGANIZACUE ZA BAZPBČAVAJTJE VOJ-W HEANILNIH ZNAMK IN OWWDTKATOV.
. USTNICA UEKDNIiTVA F. P. Butte, Mont — Za ime
mi ne vemo; ako kočete piaati,
piamo naalovite: NotaHJat, ti- owaiee /.nr. ^ »- -imica, Slavonija, Jugoslavija, to .laljc talko varihrje kot je « ^
Washington, D. 0. — Zaklad-
niški department je izdal nekatera navodila za razne braUke organizacije in podobne, na »kak način jc mogoče razpet'a ti vojnohranilne znamke in certifikat«, katere izdaja zaikladniški department. Najprvo priporoča, da naj s« ustanovi pri vsakem društvu posebni odbor, ki bo del vladnega varčevalnega komiteja, ki naj of-ikrbujc vse delo in razpeta vanje vojnoh ranil nih znanrk in certifikatov. Vaalk tak odbor naj i*; voli svojega predsednik, ki naj stopi v zvezo z zakladniškim depart mentom irt bo od tam ^ dobi vsa potrebna pejaenila in listine.
Temu pozivu se je že odzvala organizacija "Elks" v New Yorkti. ki se je aavezala. da ls» rti/pečala med evojimi člani $500,000 vrednosti vojnahraniln* znamk in certifikatov, kakor je poročal predsednik varčevalnega odbora te organizacije, so društva te organizacije od septembra meseca raapečalc med svojimi člani za $260,000 vojnohranil-nih znamk in certifikatov. Kakor je nadalje poročal bo ta organizacija prekoračila vsoto, za ka- ; tero ne je zavezala* da bo razpe-čala vojnohranHne znamke m certifikaQQ
Ravno tako se je odzvala organizacija "Modern Woodmen «[ America" ki je že naložila mi štiri in pol miljonov v ob vernicah svobode. Sploh se nekat«f organizacije, ki zmorejo, že veliko svojega denarja v žavne zadelžniee in obveinjjj Pri tem delu so pripomoči veli-, ko razni listi in revije, kakor * je izrazil W. M. Lewi*, ravnat«j varčevalnega oddelka zaklad"* škega departmenta, izrazil * P, tudi, da je ljudstvo za časa vojm
.-liko bolj varčevalo, kot pa
I____*__t__f-.1 Z_ J«	;i I! ne-
končani vojni irt da so postali kateri takefrekoč naravnat r* sipni s svojim denarjem * jem govoru jc poživljal f** hivalee 1*r. &nrt da "»i * Sd
je vae, kar potrebujete.
vojno.
HVO—ZiAME
^MSI.OttpiMf.rteralli^
AU M POBtJdVJKANJ
OLA ZA SNOPE?
WU.shingtoiL D. C.
PROSV ETA

(Nada) jevanj* s 1. atraafc)
vrf tednov vodi pogejnnj« ■ An glijo, Je liit^M včeraj, d« ruako IjndM v<» paadrsvlja sklep /a<v*x-,likov na otvorkev trgovin«. Hn sija ima prijavljene velike tile lana, fcenopelj, kontsr. lena kož iu koŽuhovine in platine za izvoz.
IjOMfbn. J*nr. — Ofieijeluo položilo h Rfoa ae glasi, da ko iboljieviki poslali večje število ki tajskih-#et na letoimko fronto, ki izvršujejo srdite protiuapade.
Hem, lfl. jan. — Tukajftiijf n krajinski biro je prejel pafroWo, ,1a se ruake sovjetulte Me pojavile Ukrsjfeto m pW*Hrajo proti »psdn. 9fropad a Potjnki je neizogiben, aktu* bo pfrej kakšni korakov za premirje. Gospodarski položaj v Ukrajini je ugoden; kljub dolgotrajnemu vojskovanju ho tam velike zaloge žita, sladkorja in drugih živil.
:J Pariz. 19, jan. —* (Poroča Lloyd Gibbons). Kolfak je u-jet, D&iikin je prenmgan in Jii-drnii pognan v ISstonijo. O veliki zmagi sovjetske Rusije ni ve? vprašanja. Zmaga je popohia in odločilna na vseh. frontah po iiveh mesecih rdeč« ofenzite — in zavezniki so pr&eli kolketirati z l>oljšev»ko Rusijo sta mir.
Zavezniki »o »javili v Parizu, da obnove ismenjavalije blaga z
Kuni)6 "iz ozirov na stradajoče ljudstvo." To bi pomenilo, kakor da se hočejo približati Rusiji iz človeČanskih ozirov, ampak kdor jo opazoval politiko zaveznikov zadnje dve leti, posebno pa zadnja dva, meseca, se inora smejati. Zavezniki so otedfi blokado ravno zato, da bo ljudstvo stradalo in da bo*Rusija Se bolj disorgani-zirana, medtem ko 80 nameravali s podpiranjem carističnih generalov uničit) sovjetsko tlado; zavezniki so hoteli s kontrarevolu-cionarnimi Rusi premagati revolucionarne Ruse, toda danes nimajo nobenega Rusa več, ki M se bojeval proti ruski sovjetski republiki. Zato so odpravili bloka-d O/ Zavezniki so uvideli, da je in-lervencija več nemogoča. Medtem ko so cele dve leti razglašali po svetu, da j« sovjetska Klada na trhlih nogah in da "pade vsak čas, so neprenehoma vozili od štirih strani v Rusijo strelivo, o-rožje, obleko in Amerika je dajala miljone dolarjev za protisov-jetske kampanje; strelivo, orožje in obleka je pa končno prišla v roke boljievikov io denar je bil vržen v vodo. Poslanih je bilo tudi nekaj zavezni&kih Čet, ki so se pa že umaknile kolikor se jih ni uprlo. Anglija je imela vojaško rovolto doma in Francija je imela mornariško revolto v Odesi.
Danes je prišlo nekaj na dan, o čiinu* javnost prej še ni znala. Angleški imperialist! so pred dvema tednoma skušali pridobiti Nemčijo za ofenzivo proti sovjetski Rusiji pod pogojem, da se Nemčiji pusti gornja Slezija in da se sme z njo aJružiti Nemška Avstrija. Francoska vlada je ps odgovorila« da ne bo trpela pove-nine Nemčije in da naj Angleii žrtvujejo nemške kolonije, ki so jilt osvojili, ako hočejo dobiti NrmČijo za svoj projekt. Sporazuma torej ni bilo in končno je Anglija uvidela, da se iznebl rde ee ofenzive v Aziji le na ta rtačin, uko ponudi oftifofna sprejme mir. V Parizu se govori, da brtdo zavezniški kapitalisti radi pftzalrftt na vse tiste miljone, ki so jili po sodili Mvfcmu earjtf, samo ako l>odo mogli dobit! blage, ki ga nudi Rusija.
Mladenič, at ar & let, teti m* *e-
/namit i h Slovenko v starosti od
Dan, da bo pomanjkanje vezila
ah vrvice, »katero potrebuje jo farmarji ob ietvi za vauivo snopov. Val od nekaterih narav-'»tli ueprilik ne vspeva v zadnjih letih tako dobro ona rastiiua, iz katere so pride/ali snovi «a to vrvico in pomanjkanje te vrvice se je precej občutilo v zadnjih le tih. In to pomanjkanje bo vedno v«-je. Vsled tega je (poljedelski department pričel preizkušnje, da bi dobil te snovi iz drugih rastlin, ki dobro vspeva jo. Imel je že nekaj vsjpcha iz gotovih rastlin, ki ]m.srtbno dobro vspevajo v nekaterih skrajno južnih krajih Pcmkuaal je tudi presaditi rastlino, iz katere so sedaj pridelovali to vrvk-o na otoke, ki spadajo k Zdr. državam. Dosedaj je imel <fo bre vapehe tudi v tem iu upanje je, da se odipomore pomanjkanju.
CIKALA ŽENSKO VOULVO
PRAVICO Salem, Ore. — Ratifikacija ženske volilne pravice je dovršena. Predsednik legislattfrne zbornice iu predsednik legialaturnega senata sta podpisala ratifikacijo resolucijo.
Torej če katera reant mkli na ženitev, naj mi piše in zraveu naj priloži tudi svojo sliko, na njeno zahtevo vrnem sli* ko ali pošljem tudi jaz mojo sliko nji Tajnost pri dopisovanju jaui-i;«na strogo. Moj naStov je: Frank Golob, P. O. Box 854, Chisholui, Minn.
PO*OV¥IH IZREDNIH VOLI TEV V MILWAUKXSJU VI BO.
SU)VGXVKA HONZVMNA
prodajalka
V SO. BVRdGTTSTOWtiU, PA..
teče Slovenca, ki je. aniožcn in si rvfuriie prt mesariji in v gro-cfcrijfc Plača po dogovoru. Katerega veseli t cr delo in ima /možnosti, na[i ae oglusi pismeno ali pa oJebno na naslov: Anton taurtcli,, P. O. Box 263, Burgetstown, Pa.
POTBMUJMO DELAVCA
Stalno delo. Oglasite se prt:
8TMK-^AXL atyq. OO.
2841 S. Ashland Avo., Chtosfo, lil.
RAD BI IZVEDEL /a mola dva brata Alojz iti Mike MarjctiČ Mike se nahaj« menda nekje v državi Illinois Imam jima pofotyti zelo v0*tt«f uri iz starega kraja. Woj naslov je: Frank Marjeti*. P. O. Hox 4, Pitoto, Pa. - , ,r> •-i——
IA0 ft ifVCDlL
*a mojega polubrats; sporoflti mu imam zelo valne stvsri iz sta "t domovine in sieer zaradi d<d. Wine oziroma avote, katero ima on dobiti. Iskal sem ga še vsj-krst v časopisih, pa niaem doltll M	i P*je»e
Madison, Wis. — Governor Philips je na zahtevo socialistih ne Rtranke v MHwaukeejn ponov no izjavil zadnji petek, da ne bo raapisal novih izrednih volitev v 5. kongresnem okrožju, ki je zopet brez kongresnika odkar je bil Berger drugih izključen iz zvezne zbornice. Governor pravi, da je škoda stroškov, kajti' Berger bi >11 zopet izvoljen in zopet izključen. »Peti kongresni distrikt v Wweonsinu bo torej brez poslanca do prihodnje jeseni, ko se vr-še redne kongresne volitve. Berger je naznanil, da bo v jeseni kandidiral za goveruerja in Philips je dejal, da socialisti sami ga ne bodo izvolili, toda nevarnost je, ako se socialistom pridruži farma roka Nestrankarska liga, ki je v Wisconsinu že zelo mp&ia.
BRUTALNOST KAPITANA ftAZOALJE*A OD NEPRISTRANSKE PRIČI.
| POTREBUJEMO UU0ENE MntABJl.
Stalno- delo, dobit plača in dobro delovno stanje.
Oglasite se prt
PULLMAN OAR WORKS,
110th Cottage Grove An., Chicago, 111. ■ ' ' .......iff, i..........'i i i.
Pllfl^UIEMU
dekleta z* lahko delo, za pakirt-nje suhega sadja in kave. Dekleta I sli ko dobro zaslužijo in prilika za napredek. Oglasite se pri;
fit and musdook,
Randolph Street Bridge, Chicago, nr.
Slovenska Narodna
DEKLETA IN ŽENE
za učenje pri izdelovanju komov. Iiahko tovaruiftko delo, dobra pla-<a. Dobre delavke zaaluiijo ml do $22.50 na tmkui po dnsvni pladl. One pa, ki dejalo «1 kosa, zattl ulijo «• veliko v«mV Oglasile ne od 11. ur« dop. In do 4. ure pop., ali pa vprašajte po telefonu Lincoln 500, vprašajte po Mr. Haauuian.
ILLINOIS MALE ABLE IKON COMPANY
1809 Diversey Tarkway, Chicago.
POYRBttfftt* MLADA DEKLETA
ZA UČHHJK, DA POSTANEJO BOLNIŠKE STRKŽNICK. OemU delati v kuhinji za $15.00 teden sko, ko lahko zaslullte od $30 do $40 na teden pri postreibi bolni kom po nekaj tednih učenja f M vam preskrbimo delo kadar ae prkrfite.
DOUQLAR PARK HOSPITAL, 1900 Bo. Kedzie Ave., Chicago, III.
POTREBUJEMO
Dekleta aa leplenjc listkov. Dobra plača, STKIN-IIALL MANUKACTUE
ING COMPANY. 3JW1 So. Ashland Ave. Chicugo
POTREBUJEMO MLADENIČE
pri itroju sa zavijanje in rasvija nje paketov na roko, Oglasite i« pri:
EOOEEE * HALL 00. . Polk and La Salle Sli.
POTREBUJEMO DEKLETA
veibo knjig. Dekleta, ki rez* umejo to delo pri strojih in tudi učenje. Oglasite se pri: ROGERS ft HALL 00. Polk and La Stile St s.
y.a
/a
New York, N. Y. — Leonard D. Mahan, ki je služil pod kapitanom Karl W. Detzerjem kot lajtnant, je potrdil, da je kapitan trpinčil ameriške vojake v taborišču LeMansu na Francoskem. Mali an je izpovedal, da je videl stati vojake obrnjene z obrazi proti gotovemu znamenju na steni, da razmišljajo o tem, kar se je pripetilo drugim. Dalje p prt-5al, da mu je kapitan sam izpove-drj, da je proBtaka Yatesa pro-kleto dobro pretepel.
TATOVI SO IZPRAZNILI HIŠO.
Brasll, Ind. — Neznani tatovi ho obiskali dom George Headley-ja in naložili na tovorni avtomo-bil vse pohištvo. Pobrali so tudf obleko, puške In orodje. Policija nima sledi o zlikovcih.
ŽALOSTNO, PA Btturunro.
Mason City, lad. — Hkozi uredi mesta je korakalo do štiri sto srednješolskih dijakov, ki so nd-aili štandarte z napM, da naj se poviša plača učiteljem na srednji
40Ail ni žalostno, če imajo dljskl toliko spoznsnjs, da učitelji ue morejo izhsjsti v času neznosne draginje s sedanjimi pisVami, njih očetje, ki sede v mestnem in šolskem svetu, pa nimsjo teg* spoznsnjs.
RAD BI IZVEDEL
za mojega prijstelja ^avel Kraa-ps, ki je svoj čss bivsl v Mt OH-ve. Ill v Hording Howe Na. L Nadalje bi rad izvedel za našlo* od Matevž Vehsrjs. ajegov za4aj» naalov je bil na Santhvietr, Pa. f\o% 100, pittal sem mu že parkrat, pa ni nič odgovora. Mer ma je dobra znano za kaj se gre, naj ss oglasi. Cenjene rojake pa uljodaa prosim, *e kdn ve za gori »menje-
aieljesega odgovora
rojake uljudno prowim. če kdo ve r.,---
njegov našim-, naj mi to sporo-, ns naslove, nsj mi jih sporni. »M či, ska bo pm asm to čltal. nsj s* pa bosta asms to čitala. naj se asi «oi nemudoma prijavi na moj na !,'im prej Pojavita Kaj Mtoty "lov: Frank Prepsdnik, V. O. Tony Jerman, P. O. Ik.z M4, Wo-IW>t H54, Chisholm. Minn.	|van, Ps. (Wanh. Ca.)
POTREBUJEMO
pomočnike in navadne delavee pri barvanju rasnega bombaža.-« Dobra plača, atalno delo, izkuše nost ni potrebna. »Oglasite se pri:
niOlMX^TI WORKS
1963 Bouthport Ave. Chicago, III.
dekeleta za zavi/asje
In pikftranje toaletnega milu.— Lahko čist« in stalno delo, sa« mo pol dneva v soboto. Dobra plača in yrilika aa napredek.
JAMES & KIRK & CO., 1232 W. Nortle Ave. at North AV. BRIIKii:
1/iuVna dekleta za knjfgoverfbo. fudl mlada dekleta U učenje.
Dobra piti*._
0. 0. OWENS ft 00.
1050 W. Van Buren St., Chicago.
DflLAVO*.
Stalno dele; Mr* plača In de-lovno itartjf. Oglasite se pri:
PULLMAX CAB WOMS, ' 110th Cettags rave Ave., Pullman, til.
SESTRE!
. All ate zdrava, krasna, vasal« vam js namenjsn dsr narava? Ako ne tedaj pilita po naša pojasnila^
Dormont Branch 111, Pittsburgh, Ps.
XDOft EOCE, DA «E
ohrani tdravje In dobro volio naj poskusi nal "Hmelj in Malt". Samo enkrat, pa ae bo* •te preprftell, da Je doma ku* UmU najboljši. Jamamo vsako potftyatev v ne kraje, 10 ga-Ion sa H.29. Tvrdks
FRANK OQLAR, 040! Superior Ave., Cleveland, Ohio.
Priporočamo sale podružnice, Math Petrovich, Candy •tore, 15617 Waterloo Hd. Coliinwood, Ohio. A Vidricb, 034 Main Street, Johnstown, Pa. in Kriitof Grocery, 1700 E 81si Street Letala, Okie.
1
Podporna Jcdnota.
Uk.rp I?, junij* I»07 v drtevl HIM*
GLAVNI STANi HIT4S SO. LAWNDALE AVI., CHICAGO, ILUNOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1»1»-1922. Izvriavalni odbor.
' ^ •	UCRAVNI ODSEK.	*
rMMONni. VIMM« C«M«r, KITH u. UMUI A V*., OIHM IK roneanoseoNiai a.i*.	»m mo. c«nMMiM»rS r«.
tajnik. JOHNI vsau» aaAR. iraa	ckk-t^ in.
If2l?.^OLN,4,tECA »»»»^A, r-i a.,,., »«ar aa s. Am.
BLACAJNia« *Mm I. TwWvn, »m, |, Ckw* lil.
urSAVITKLJ OLASlLAi KIHp 0««M. MCT-aa U UnM« A»»..
- ^	roaoTNi OOSKK.
Avta«iM. ^iitfnt, a« asi. CwMibwi, Pi. Ua^rwwa. 4as IU, S»., S^rU.IUlA in. a UM.tktf, IM tva. imwh oato.
■ - ». IM 4.1«, StaltfcM, Ptu
•k. WW rrwMT A v«.. CWv«Im4. OSto. ^ - * ••	aoLNiAKi ooatK.
Stl.iSIHf	INrwr'	A Lmai« ClikM«. »a.
V/HODNO OKaOtJKl R«MI Mt(«rMl. SM 4M. BrMvvUU. F..
_________ ______ A«*« a«SU*. Iw 73. Wick H.vn H.
XArAONO OWaOtJKi AmHm Awtar. IM 104, Orm«, KM*., M
U* Kukar, |w «4«, QHtort. MU., M »«.^4
Nadzorni odbor. m*n p«tr*vM, prrt^wa, tsstt	aa
>B>lWII. 41« rim« at., tvaltOi, Min. Jm. IUIm. ISSV a. T4U tU CUvcUmL OkU.
Martin
Jto. Fruk
Tiskovni odbor.
VtoMM Catekar, J* AmUmiU t. MM« P«tr«vM.
SLOVENSKE GOSPODINJE!
Afce als aopar draginja, kupt.Ji« pri sa«f
V aaJofl imamo r^erljrto blago v M* vfd, do made ia lmporl»rano. VHIka saloga kav«, »ladborja, ■adja, srknlav« la vt#h dragih potrabMis Is |edll. Hov« aaibofffs vrals. Male deac ao ca 20 pror. sil)«.
Oglasil« •« pd aaa4o prHtrtpiti
MATT PICHONI,
till Fini Hrtrt,
umni*, m.
SDMutrrvKNi oosoa. eaaoaeDNiKi frmk AM. hm s* Cr*«f«rS Av.., Cki«««^ m. j«k» Tr4«lj, Um Iti. UtmtH, P«. J«flt» OVM, Ml K«fl*WM< D.lratt, MW4.
hm sirak, lisi B. sa. at.. ci««*i..hi. oku.
Mmv USrrM. I «44 W RmIm A v«.. OiIM(«, IIL VRHOVNI ZOSAVNIKi Dr. ¥. J. Kmm. MM at. Cfclr Am, OMmi, OkU
OOOOVORNI UREDNIK "raosvsTS". uu /.»^t«ik.
POaOil — V» Smim MWI|«tv« I« •tv.rt, ki m U4.J« «L	___
mM, Ml m	m mImi i»k«i V*«mW, MIT« h. UtiAli
IS.
i M| M M*IU«J« r*ul Barfwrju, l«|«lku MUUka««
y «1. urMu.
Vm prtlMM *IMU nih»M|« tr «1 tevrMv.l««. MMm m m|	M. PttlMvM«,
• »Siri, ll|*r vuliv )t *a*r«|.
V.I pfMvl m fl. pmMM MMk m m| m*NJ«J« m Mtbvi Jato lafcrdll, Im Ml, CMMlbWI, P*.
Ulvu llMlU M Bkl M*>U«i«
VM
V.g	-AL. arA|j
•• r*ee^s piiii
V.I Mnut te diufi Mui. rmhIIii U.I..I, unliiM la aptok v... Mr h » nW i ttMSM MM, Ml M M«aj* m »Mtevi TrM«tta-, aMT-M U. U.iM Am. Cklcg«. III.
resnica d«	M« M aamegU bM mJ.
»Hasi.'K'S«
RESNICA Je. 4a m vm «• dMaia pri nalfMib arlaasal I* p^d drUvnl« bUhnItm m aakajaj««
EMIL KISS
kaUrs I« nad dvajaet lei polilja domovine la Ima v«ds« Mjailj«
nalim Ijadsa dsaar v ataro
PAZITE NA SKDANJB CKNBi
K. 1000.........• 11.90 K. 10.000.........•111.00
K. 28.000.........•270.00 K. 00.000.........$B4§.00
POTNIKOM 9E PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE f. BREZPLAČNO!
VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO!
Sfjš vsa potrebna pojasnila obrnite at na:
EMIL, KISS, BANKER,
133 Second Ave., COI1« 8th St,, New York, N. Y»
SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN PLAČA 4% OBRESTI!
VENDAR ENKRAT
PRVI DIREKTNI PAROBROD ZA / ji DALMACIJO!
Csnardov parobrod "PANNONIA" odpluja d1r«kfta« v Da*
brovnik dn«
S'pij , , ,
poti j h« p« «k«pr*aii aa sad naalov ia ml m poMgamd Staji, ftp^it« nam k«dai pHdal« v N.w York tak«) vas bod« po. likal m pMta/lae« dlovab.
DENAR V STARI KRAJ.
lil poJMIJam« «Unar v vm lirai« nal« mil« domovina; hitro. toiM In m no. Jtoenr v«m Jam/Im«, PatlU m pr»d U«M ki vam daifi« »t<* d«narJo kakor io v rMnkl vradas. F«dQiMM d«sar (odi brsojavno, troikl sa brao|svno poMljsUv m •8.10.
< Ako Si UUf k«kr*n#sakoll n««v«u «M« poAllJanja de-n«tla, puiovM/a v dom<.vi«o, dobiU ovojr« Mm is d«m«vls« v AmoHk«, m vmIo/ obrnilo do na« »a pojMnlla In ml vam d«bro, to#ae Is po Mjnltjl t«si antrotamo.
100 Kron za.............$1.10
> f ■ 1 f i 1 r——r
NEMETH STATE BANK
1997 Second Ava.,	10 E. 22md Straat,
Jork, N. Y.	New York, NVY.
PBOBTETX
Inozemstvo.
Sovjetska Bnsija sprsjme Izgnan oš isftosijs
Vlborg, Pinoka, 19. jan. — A meriški izgnanci ao prišli dan«-* na mejo aovjetake Riiaije v Teri-jok L Sovjetaka vlada j« odredil«, da preneha streljanj« n* meji >.a 24 ur dokler ne bodo deportirano! prekoračili meje.
Ameriški uradniki in vojaki, ki ■o sprem) jevsli izgnance, so ustali v Hangu in izgnanci m> potovali do meje v aprematvu finakih ktrai. Dva ameriška časnikamka poročevalca ata šla z izgnanci do Viborga, kjer ata ae poslovila od njih. Krna Goldman je pri alove-au poljubila poročevalca predno m je mogel zavesti, kaj ae godi.
Stavka r Ham«ji m razširja.
Berlin. — Žurnaliati v službi Wotfove časnikarske agent ure ao
zaštrajkali v Berlinu, Hamburgu* KoHnu, Ktettinu, Danadgu, Dues eeidorfu in v drugih ne mikih meat ih. <-'t
Simsova isjava ja raasrdila An
London. — "London Evening Telegram'' je r nedeljo komentiral Izjavo admirala Himaa pr^d senatnim odsekom v Wash iti gt o uu — ttims je dejal* da je bila ameriška mornarica v začetku vojne t Nemčijo pripravljena tudi ta vojno z Anglijo — ■ slede čhni beaedami; "Naš ponoa je rs njen. General Pershing, dober vojak, mm je dal prvi udarec, ko jt rekel, da j« Amerika odločila pri zmagi; zdsj je pa admiral Hima rackril. a kakšnim duhom ao šli Američani v vojno. Amerika naj zahvali Boga, da je bila v voj ni t Nemčijo, in naj ai dalje domi iljuje, da je ona izvojevala /mu go."
Italijanske teto v boju s štraj kar ji.
'Kim. — Vlsds je odradila, da vojaške čete potlačijo atavko te legra&kih, telefonskih in poštnih uslužbencev. Na dnevnem redu so mnogi spopadi.
Spopad med Ifemd in Poljaki
Berlin. — V nedeljo ao ae spo padle nemške in poljske čete bli ao Argenava na Posneti jakem iu i Poljaki ao ujeli večjidel nemških okupacijskih čet. Nemei dolše Po ljake, ds ao prej udrli v pok raji no predno ao nemške čete Izpraznile dotična mesta.
Bisnarjsv morilec ja ponosen m
Monakovo, Mavarsks. — Grof Areo Valley, mladi študent, ki je pred enim letom ustrelil na ulici Kurta K Umerja, aocial lat ič nega predsednika bavarske republike, in kateri je bil pred neksj dnevi obsojen na smrt, js bil v soboto potuilošeeii; nameato smrtne ksz ni gs sadene dosmrtna ječa.
Valley js po obsodbi iajavil: "Jas sovrsšim boljševizem. LJ liiin Bavaree In aovraiim tide. Jas aem svesti monarhiat in do lier katoličan. Živela monarhija. Kirel Huprechtl"
D Annunjdo ja povabljen, da M naj iaffubi i Bake.
Dctgrsd, 17. jan. — Pol uradno poročilo pravi: Is Bukara (pet milj vshodno od Reke) javljajo, da so sastopniki mesta Reke ime H včeraj aborovanja in zaključili, da obvsetijo d'Annunxija. da us j sapuati Reko čim prej mogoče, h Hpljeta poročajo, da ao oiulotnl arditi in pruatovoljci pripravlja, ui sašgatl Kader zadnjo minuto, ako bo mesto priaojeno Jugoala-viji. Pričakuje ae, da priplove pred mesto italijanaka bojna ladja in lutfe Čete bodo imele buj preduo saaedejo mesto.
iostallsttftns smags na Irskem.
Belfast, neverna Iraka. — V mestu rinterja (proteatantovakih Ircev) je bilo pri občinskih volitvah zadnji četrtek iavoljenih pet aiufajnoverv (repuitličanov). To je vsbudil« veliko presenečenje unijonlatov, ki ao amatrali. da j< proteatantovaki TUter do xaduje-oaebe proti revoluc^i in r.a vlad > pod Autfiijo V starem občiuakem evetu je bilo IS2 unionistov in o asm naeionalcev, v novem bo j»» 37 urtljnmutnnr, p<rt narionalcev, pet ainfajnoveev in 1 .'I NoeialiNtov.
V Hhankillu. ki je bil« drugo Močno uuijoniatičuo okrožje, imajo aociadUti večino. Pred mentno hišo v Belfastu je po volitvah pr-v|e v zgodovini m«*Mta godba igra la socialistično koračnico.
Dublin. Iraka — Popolni volilni reeultat v trm menili je al»-dečis 42 republičanov. 9 občin-■kftk reform leto v. 14 članov Do lavsks strsnke, 14 naHonalcrv in eden unijonUt V i 'orku ao r*pg l.ličanl ln transportni del a vri aku »tj Uvolili 30 kandidatov.
Nova franooska vlada.
Pariz, 19. jan. — Clemenceau z vsemi dvojimi minintri je padel in na njegovo meaV pride Alekaan d«r .M i lir r« ud, ki je bil do vdaj governor v Akaciji. Novi mini-at raki predsednik je še sestavil vlado v tfporazumu z novoizvoljenim predsednikom Deachsnelom. Milleraud je imenoval poaebnega ministra za socialno skrb in higi-jeno, katerega prej ni bilo,
H Clemenceau jem odide a ave-lovnega pozorišča druga figura, ki je igrala veliko vlogo v vojni in na mirovni konferenei. del je za Orlandom. Padel je v boju svojimi notranjimi političnimi nasprotniki, katerih ni imel malo. Clemenceau je bil na krmilu od 16. novembra 1917.
Vojna na indijski meji
, London. — Uradno poročajo, da ao britaki letalci na severni meji r Indiji tekom decembra Izvršili 245 zračnih napadov na re-bele v Mahauda-Waziriuu in ztne-tsli 46 ton bomb.
NOVICE U JUGOSLAVIJE.
Belgijski dslavd^skrbe m dunaj-
Brusel. — Belgijske strokovne unije ao izdale poziv na vse delavce v Belgiji, da naj priaperajo enourno mezdo r aklad za izstrs dane otroke na Dunaju.
francos!
dezer
lovijo ameriške farje.
Pariz. — Francoske oblssti so sklenila polo viti ameriške dezer terje, katerih je okrog tiaoč v Parfeu in okolici. Ker ao dezer ter ji v denarnih stiskah, si potna gajo s tatvinami in ropi.
AmsriAd parnik potopljen; 46 mrtvih.
fttoeldiolin. — Ameriški psrnHt " Murona" je pred nekaj dnevi u-daril aft) skalovje blizo Nidingena iu ae potopil. Na parniku je bilo 60 glav moštva in rasen drugega lajtnanta ao vai utonili
A vi j a tik padal na goro in ni se ttbilL
Ženeva, Švica. — Neki letalec je v nedeljo padel s svojih letalom iz viaočlne 7000 metrov na vrh gore Pilat. Letalo ae je zdrobilo, toda letalce se je k sreči le lshko pobil.
Bivši nemški kronpnnc bi bil rad prauk.
Berlin. — Bivši nemški kron prii* prerokuje v pismu, ki ga je pUal Čaanikarskemu poročevalcu Karlu Wiegandu, da ac ii laadelHve K v rope v novo nacionalne driave isehni kipalu nova avetovna vojna in potem savlada boljševizem po vaem svetu.
Move tobačne oene v Jugoslaviji Kakor doznavamo je uprava monopola valed povišanja dinarakega kurza izpremenila in pri tem deloma povišala tobačne cene. Cene najbolj znanih vrat in izdelkov ao aedaj naalednje: Fini purničan I kg 315 K, najfinejši turški 420 K, najfinejši hercegovaki 2M0 K, fini turški 175 K, hercegovski 140 K, arednjefini turški	K. najfi-
nejši ogrski M K. Domači tobak za pipo 21 K. Smotke sta ur jo po 100 komadov: trabuke 176 K, britani-ke 175 K. kuha portorike 140 K. portorike 104 K, viržinke 105 K, brazilke 87.50 K, uaniešane inozemske 52.50 K, kratke domače 35 K. Svalčice po 100 komadov stanejo; egiptovske 45.50 K, prin-ceze 38.50 K, dame 21 K, športne 177.50 K, ogrske 7 K.
Habsburška nevarnost. "Prav da "prinaša zanimiv dopis iz Dunaja, v katerem aliks opaanoat, ki grozi tudi naši državi od gotovih duhovniških krogov, llahsburžani Še vedno mislijo na povratek Av-stije in Madžihr^ke. Posebno v Madžarski ae širi ta habsburška pro paganda po vsem javno. V Budim pešti imenuje nek liat madšarako kraljevino. Po ulicah so nalepljeni lepaki, po katerih se zahteva, da naj Madžarzka varuje svojo integriteto. Te lepake je podpisal ad miral liorthy, ki se hvali, da bo kmalu uklonil vse svoje nasprotnike in vzpostavil zopet monarhijo V Budimpešti jc tudi znano, in sicer je to javna tajnoat, da se hra nijo razni dokumenti nanašajoči ae na povratek, Halmburžanov na avstrijaki prestol iu vzpostavitev svstrijake monarhije na verski podlagi. Vstvari n^j se nekak katoliški blok, kateri naj bi obscgsl poleg Avstriie in Madžarske tudi Poljako iu Češko, kar se tiče pa naše kraljevine, naj hi pripadala k temu katoliškemu bloku tudi Hrvatska in Slovenija. Na Dunaju je tudi znano, da izvcatui krogi iz na-še kraljevine to K>l»»'»jr podpiraj*). Računajo pri tem pred vsem tudi na zunanjo pomoč in sicer na podporo Italije, oaohito papeža in Wn munije. Javno ae govori tudi po Dunaju, da bi v alučaju zopet ne vzpoatavitve monarhije krščanski socijalci izmenjali vlado sedanje avstrijske republike. H koncu, poživlja članek vlado v Belgradu, da naj stori vae korake, da prepreči take mahinacije Hab8buržanovf ki merijo na odtrganje velikega kosa naše kraljevine in njenega sedanjega ustroja. List pripominja, da bi bilo dobro, da se opomni na te mahinacije našega novega poslanika na Dunaju, da prepreči vse slične korake nekaterih jugoslrt. vetmkih krogov na Dunaju.
Slovenska zemlja.
KAMHlfiKB ALI CAVOTiBO ALFI, H JIH ZGRADBA
□r V JIH LICK.
Spisal Ferdinand SeidL
(Nadaljevanje.
Veščski računajo, da je ob vi-aku ledene dobe bila letna toplina le /a 3-4 atopinje C nižja nego je sedaj, in pa izpodnobna padavina je bila menda pomnožena. To je zadostovalo, da so se izcimile tolike posledice.
Ledena doba je čudim zagouet-ka v zgodovini zemeljskega raz voja. Njeno tajnostno bistvo je še povečano s tem, da ni i>ila enotna. Dognano dejstvo je namreč, da je v Alpah prodrl led s višav v doli ne ne le enkrat, nego vaaj dvakrat, menda celo štirikrat. Govo rimo torej lahko o štirih ledenih dobah, ki so si sledile po vrsti, vmes pa so bHa toplejša meddob-js. Ker ae vršijo izpremembe v pri rodi v obče le polagoma, je potekla gotovo dolga vrsta let, da ao ae uveljavile ponovno tolike pre-uredbo. To alutnjo nam potrjuje izborui poznavalec ledene dobe A. Penešc, ki aodi, da je trajala v celoti do pol miljona leti Nekateri drugi vešČaki ji priaojajo manjše število, pa vendarle 200,000 let.
V ledeni dobi je iivel v Evropi ~ seveda izven oledenelega o-/.emlja^— tudi še človek in si je v težki fcorbi za obatanefc utrjeval telo* ter krepil duha. Sledove diluvijalnega človeka je našel leta 1901. profesor zagrebškega vseučilišča, Gorjanovič, pri Kra-pini, torej ne daleč od Kamni-skvh Alp. Njegova najdba je zelo /.namenita in je zbudila vseob-čo pokornost strokovnjakov, ki proučujejo prazgodovino človeštva. Krapinski diluvijalni človek (Homo primigeniua) se je razlikoval od sedanjega človeka v marsičem. Čudni dojmi bi se v nas zibudili, ko bi ga srečali. Za orodje so mu služili surovo obde-lani kameni. Njegova kulturna stopnja apada torej v "staro ka-meneuo dobo," »ki je trajala po
Penekovi sodbi morda 200,000
let, torej precejšnji del diluvijal-ne ledene dobe.
Ledena doba je izpremenila vnanjost naših krajev in vae Evrope tako čudno, in naetale ao razmere, ki ao nam tako tuje, da bi jih resen človek smatral le za plod bujne domišljije — in vendar jih neizpodbitno izpričujejo obilni očitni sledovi, ki so w o-hranili iz te zagonetne dobe do današnjih dnij. Ti sledovi jasno govore vsakemu, ki ae potrudi in ae aoznani z njih govorico. Ključ za umevanje ledene dobe — kakor minolosti sploh — nam daje sedanjost.
V ledeni šli lednišld dobi so o-gromne prostore pokrivali ledni-ki. Od tod ima doba ime.
Lednikov je še dandanes v Al pah dovolj. Nižje stranske gore jih nimajo, orjsiki gorski dklopi pa, tako Montfrlane, Monte Bosa, Bernoke Alpe, Bernina, Ortler, Oerztalske, Zillertalake Allpe, Visoke Ture in nekatere druge aku pine so nad ločnico "večnega snega" (2700 m) pokrite z ne izmerno obsežnim, trajnim sneženim plaščem. Od njegovega roba se pa prostirsjo — kakor za nakit prišiti priveski — na vse strani večji in manjši ledniki. Na vsem oboegu Alp je okoli 2000 lednikov, med njimi je 2Č0 velikih. Najugromnejši se nahaja v Bera AUi Alpah in je 24 km dolg. Naj obširnejši lednik na avMtrijsk zemlji je na Velikem Kleku (3798 m) na Korotkem; od svojega po četka na vzhodni strani vitiko vtfkipevajočega vrha se raztvza ledena plast 10 km daleč Ob dnu viaoke doline navzdol do nadmorske vičine 1950 m. Znani pri imek mu je Paatirica nemdko Pasterze). Naš mogočni Triglav ni dovolj visok, da bi se na njem nastanil in vizdršal trajen led na večjem prostoru. Mal lednik pa vendar ima na severovshodm strani pod vrhom. Pravijo mu: zeleni xneg. Mnogi ledniki so nad 1 km široki, v največjih je lede na plast 200—300 m dftbeia. In vendar so sedanji ledniki le pri tlikavci nasproti svojim predui kom iz minole dobe.
višino 2700 -- 2800 m, kjer ,Jt pada nikoli dež, nego le gn-. Najvišji oddelek vino^orske^ sveta tvori tu krsljestvo "vern,.. ga snega." Ob njegovi meji * sneg preminja polagoma v led tWko da je dno kadunjaatih doliu med visokimi vrhovi vkovano v ! debelo plast leda. To so iedaiki
Lednik se da primerjati ziurzii redti, kajti pomika se polaK.„„a navzdol proti nišavi in predn-i v letu povprečno 100 m. Pri prihaja v gorkej&s podnebje i„ j njegov spoduji konec ae taja Tako pridni lednik daleč p(M| il(-nico trajnega snega (2760 m), v ' Aj|>ah pride povprečno do „a(i. morske višine 1700 — 1800 m la, ki pomika led naprej, je nje-gova ogromna teža, ki tišči i„ »tremi ob visečem dolinskem dnu navzdol.
Čeprav je lentk na videz le njP. tva, otrpla ploča, vendar vrsi znamenito vlogo v visokogorskem gospodarstvu prirode.
Toplo poletno solnee ra/.tali' sneg po strmih pobočjih ledniko-ve doline. Snežnica zaide v najdrobnejše razpoke skalovja. Ko pa toplina pade na noč pod nič. lo, voda zmrzne. Pri tem se raztegne z neverjetno silo in razganja kakor klin vsaikrano pečevje. Veliki in majhni rdbati kosi ne trgajo in rušijo z najstrmejših iu zatorej snega prostih sten. Pada-je na lednik se drdbijo na manjše kosove. Njih ropot pogostoma prekine smrtno tihoto, ki vlada v teh življenju sovražnih višavah.
Zmnzal ob meji trajnega snena nadomeščuje perenje, ki se vrši dosti nižje s ipomočjo tekoče vode. Zmrzal pa dosti hitrejše in teme-ljitejše izpreminja gorsko površje. Ledeno dleto je nenavadno 0-rodje in zatorej se porajajo izpod njega oiblike, ki imajo prav po sefben značaj.	_ i
V Območju tekoče vode se na-rejajo voljna pobočja, oboikani hitbti in zaokroženi vrhovi. To so ablike gričevja in srednjega gorovja. V
(Dalje sl^di.)
POTOP.	"f ............. j Zgodovinski ] roman svnw I
Spisal H. ftlMtktovlai Pasli KS=3KK WW ■■	--1
Dve stavki v Belgiji končani.
Brusel. — Stavki . popravljal cev cest in tiskarskih delavcev so poravnani.
THINGS THAT NEVER HAPPEN
^--- ' ■.
vspjrngm, Mkmmmmmm^
nekaj, kar se nikdar ne zcodl
Zen« možu (ki ae mu j« utigal trak na čevljih): "Nikar m n« razburjaj! Spomnila «e ae ravnokar, da imam *e enega doma.".,	^ _____^
(Nadaljevanje.)
44Za Bo||a!•' zakriči Volodijevski. "Na kak način naj pride Radzivil semksj, če mu pa stoje na poti vojaki Žoltarenke in HovanskegaT Z nami je vse kaj druzega. Eden polk se še kako tako zmuzne, saj i mi smo si morsli v Pilvišksh S sabljami odpirati pot. lato tako je tudi s Kmiticem, ki je imel s seboj le peščico ljudij. Kako pa hoče prodreti knez z vso vojsko T K večjemu takrat, če one poprej pobije . .
Volodijevski še ni končal, kar se vrata odpro iu v sobo stopi slnŽa/bnik.
"Poslanec s pismom k gospodu polkovniku," reče in obstane pri vratih.
"Daj ga sem lM zapove Volodijcvaki.
Služabnik odide ter se čez kratko vgne s pismom. Volodijevski urno zlomi pečat ter jame či-tati:
"Česar včeraj niaem dopovedal najemniku iz Vnsoše, to vam danea sporočam v pismu. Hetman ima za vas sam dovolj vojakov, pa ualašč čakala švedsko pomoč, da odrine tako v imenu švedakega kralja nad vas. Ko bi se ga Žoltarenko in Hovan-pki lotila, morsla bi udariti tudi na Švede, in to bi pomenilo, toliko, kakor začeti vojno s švedskim kraljem. Tega pa ona ne smeta ukiniti, ker nimata ukazov ter se bojita Švedov in odgovornosti za za-početo vojno. Dobro je njima tudi znano, da po-tisks Radzivil nalašč Švede naprej in da bi ae takoj začela vojaka, ako bi ona dala ustreliti le enega Šveda. Višje imenovana poveljnika aedaj sama ne vesta, kaj naj učinita, ker ae je podala Litva Šve<k>m. Radi tega atojita na meatu ter čakata, kaj še pride. V vaakem alučaju se ne bosta ustavljala tudi Radziviln, ki pridrvi brez ovir naravnost na vas ter vas pobije po vrsti, ako se kmslu ne zdrnlite. Proaim vaa, učinite to ter povabite vojvodo vltcUkega. naj prevsame poveljništvo nsd vami, kajti tudi njemn bo aedaj lalje dospeti k vain, dokler "septentrljota" še ne vesta, kaj je njims početi. Hotel sem vaa opozoriti na to pod tnjim imenom, da bi mi raje verjeli: Ker pa že veste, od krtgs prihaja to pismo, podpišem torej avo-je pravo ime. Ako mi ne verjamete, poginete; jaz aedaj že ninem več to, kar am bil poprej, in Če Bog da. slišali »»odete kmalu še kaj drugega o meni.
Kmitie.*'
"Hotel ai vedeti, kako Radzivil pride k nam. evo, tn imaš odgovor!" reče Jan Stcretuaki.
"Da, resnica, dobro avetnje!M pritrdi Volodijevski.
"Ne samo dober, marveč d i ven je njegov svet!" zakliče Za globa. "T« ni nikakega dvoma več. Jaz aem prvi spoznal tega človeka, in d asi je ni kletve, ki bi ne bila padla na njegovo glavo.. ga bom vendar vedno blagoslavljal I Meni zadošča, da »amo pogledam človeka, in šs vem, koliko je
vreden. Ali se še spominjate, kako mi je prirasel k srcu v Kejdaneh t Pa on sam uas ljubi kot viteze, in ko je prvič zaslišal moje ime, nas bi kmalu zadušil in le radi mene nas je vse reail."
"Prav nič se niste izpremenili, gospod," omeni Redzijan. "Radi česa bi gojil Kmitie do vas ve<" spoštovanja nego do mojega gospodarja ali go-spoda Volodijevskegaf
"Bedak si!" odvrue Zaglofoa. "Tudi tebe j« takoj spoznal, in če te je imenoval atkrosto, ne pa bedaka, jc učinil to samo radi olike!"
"V takem slučaju nemara tudi k vam i^ji spoštovanje samo iz uljudnoeti," omeni Redzijan.
"To je vse prav," reče Volodijevski; "toda ako nam zares Želi dobro, čemu potem sam ne pride k nam, mesto tega, da bi se plazil liki volk okrog nas ter grmel naše ljudi."
"To ni tvoja stvar, gospod Mihael," odvrne Zagloba. "Ti nas samo ubogaj, pa koj uvidi«, da se ne zgodi nič n^pačnga. Ko bi bil tvoj um tako oster kakor je tvoja sablja, pa bi bil že davno vr-liki hetman nameato pokojnega Reverija Potočke* ga. Čemu naj bi prišel Kmitie sem?... Mar rmli tega, da bi tako odkimaval nad njegovimi besedami, kakor odkimavaš nad njegovim pismom, in da bi radi tega med vama nastal prepir?... Saj n je znano, kako je rahločuten. Ako pa celo dopustim; da bi mu ti verjel, kaj bi pa neki rekli k« drugi polkovniki, kakor: Kotovski, Žiromski ali LipniŠki? Naposled, kaj bf rekli na to tvoji Laf-danci; če ga mar ne bi poaekali, ko bi ti le nekoliko odnesel pete odtod?"
"Prsv imate, oče!" pritrdi Jan Skretuaki. "On ni mogel priti sem."
"Toda čemu potem gre k Svodom?" ponovi trdovratno Mihael.
"Vrag vedi, ali gre res k Švedom in kaj je utegnilo priti v njegovo znorelo glavo! To nam ni nič mar. Mi moramo samo okoristiti svarilo, ako hočemo odnesti zdrave svojo glave."
"Tu nimamo nič premišljevati," omeni Sta-lUftv Skretuski.
"Trebs je to čim najprej naznaniti Kotovske-mu, Ž i romskemu, Lipniškemu in onemu drugenm Kmitieu," reče Jan Skretuaki. "Pošlji jim. Mihael, koj te novice, toda ne piši jim, kdo jih svari, ker tega gotovo ne bi verjeli."
"Mi sami si hočemo zapomniti, komu nsj izkažemo hvalešnoat. kar tudi dejanski učininio o svojem čaau," zakriči Za globa. "Urne je, Mihael umeje!"	s ,
"A sami odrinemo medlem v Belostok," omeni Jan Hkretuaki, "katero mesto določimo za zbirališče. Bog pripelji najprej vojvodo vitcbskeK«
"Is Belostok a trefca poslati k njemn depntt eijo," omeni Zagloba. "Ako Bog da, se postavim« po robu hetmami litevskemu. Mi sami se ne moremo spoprijeti š njim j toda gospod vojvoda Vitebsk i, to je kaj drugega. On je odličen gospod, kateremu ne najdeš enakega v ljudovladi."
* Ali poznate goapoda Sapieho?" vpraša Sta-nialav Skretuski.
"Če ga poznam? Poznal sem ga, ko ie ni bil večji od moje sablje Pa ie tačaa je bil kakor an-