j*-':;.? 59. številka. V Trstu, v sredo 26. julija 1893. Tećaj XVW. „E D I H O S T" ih«]» dvakrat iir teden. vnnko irado in lobotn oh 8. ari zjutraj „Edinost" stane: -.a vie leto gl. 6--; iiTen A»«t. jI. ca polu leta „ ».—: » „ 4.S0 . ta četrt leta „ t.50; „ , 2."Jo , Z „Novinarjem" vred: za v«e I to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ .1.75 i'onaini('nc fite»ilkci «e dobivajo T pro-Ujalnioah tobak* t Trito po fc no*.. t Gorici in t Ajdovščini po « dot. — „Novižar" pa po 2 nov. Oglasi in oinaalla »e račune po S nov. vrnti<-a v petita ; t« n&tlov* i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ya obsedlo nnradrlh vrstic. Poslana, javno sahvals, Mmrtnio« M- «e račune po pogodbi. Vsi dopisi h* po&iljajo uredništvu Fiazza Caaerma št. 2. Viako ptnmo mora biti frankoTai.0 ker nefrankovana »e no t*pre-jemajo. Rokopisi te ne vračajo. Naročnino, rchlanidcije in inierate pro-lenia uppavnitive P iazza Caserma it S Odprt« reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, »V .diooat uril Neskladnost v našej notranji politiki. Državo našo nazivljajo radi državo neverojetnosti. S tem hočejo reči ljudje, da se pri nas prepogosto kaj prigodi, kar bi bil človek najmanje pričakoval. In res ima ta karakteristika države naše trdno podlago: pri nas je res mnogo neverojetnosti, neskladnosti in protislovij, ne le v razmerju mej vnanjo in notranjo politiko države, ampak tudi v notranji politiki sami. Toda potrebno je, da se izrazimo točneje, kajti mogoče je — in to trdč mnogi bistri in razumni politiki, — da se smčri notranje io vnanje politike v svojem bistvu in v svojih ciljih pokrivati popolnoma, da imati jedni in isti namen in da sta jima le pota različna, ki vodita do cilja. Vse to je mogoče in zelo' verojetno. Ali če državnike naše ne sodimo po tem, kar žele in v resnici mislijo, ampak po tem kar govore, ako jih vzamemo kot take, kakoršne se nam kažejo in ne kot take, kakoršni v resnici s o, ako motrinđD videz in ne resnico: potem seveda je popolnoma opravičen izrek o „ državi neverjetnosti". O navidezni neskladnosti mej vnanjo in notranjo politiko nočemo govoriti, pač pa Be nam je baviti nekoliko sfe notranjo politiko našo, katere pota so zares nepreračtmljiva, nejasna in nam navadnim ljudem naravnost neumljiva. To resnico je imel izvestno pred očmi tudi neki naš dopisnik Ljubljanski. Mož nam je doposlal članek — pisan očevidno v sveti jezi, radi česar ga tudi priobčiti ne moremo in ne smemo — v katerem se zopet bavi z osebo dež. predsednika za Kranjsko, gosp. barona Heina. G. dopisnik pravi, da noče preiskovati namer vlade Taaffejeve, niti gosp. grofa osebne nazore Slovanom avstrijskim nasproti, pač pa hoče naglasiti, da imenovanje g. barona Heina ni bilo po volji naroda slovenskega na Kranjskem — a da narod sestavlja 95 odstotkov prebivalstva — PODLISTEK. Dve pesmi brez imena. ii. V pozni noči hodil sem b prijateljem ^po polji. Bila je topla noč ; vročina dneva spajala ae je prijetno z nočnim hladom in majala vzduh. Žito je čudovito duhtelo, ■dišalo je, dejal bi, — po kruhu in kla-sovje je skoro nestrpno izražalo klanjajo Bvojo radost — vse je svedočilo kipečo moč prirode in s prirodo kipelo je človeško srce. Mnogo sva se pogovarjala s prijateljem — o usidi narodov, o socijalnem vprašanji, ugibajoč konečni in poslednji •unpeh naporov človeškega duha. Tudi o Slovanstvu sva govorila — a zamolklo, boječ se, da no čujejo najinih besed duhovi, ki bo morda v tajni raportni zvezi s sovražniki Slovanstva — morda zahteva smoter političnega mučeništva taj-nejšo besedo, kakor i muČeništvo sploh .. . Dospeva na mali holmič, kipeč na srudi polja, podoben je pozabljenemu valu v širnem, a mirnem oceanu. Ondi pak omami prijatelja moč prigode in zaspi. da utegne imeti zle posledice za narod in deželo ter da smo prišli po tem imenovanji do žalostnega iu tudi nenaravnega razmerja: da se je klika ljubljanskih nemškutarjev — ti generali brez armade — jela domišljati, da je prišel oni od nje toli zaželjeni trenotek, ko bodo kar narekovala svoje ukaze. D6: nemšku-tarski paraziti na javtem življenju Kranjske postali so preobjestni, tak6, da bi hoteli tero-rizovati in strahovati kompaktno maso prebivalstva v deželi. In to je kričeča neskladnost v naši notranji politiki. Zistem grofa Taaffeja predstavil se nam je ob svojem nastopu kot apostelj miru in sprave, in to z izrekom, da ni smeti nikogar pritiskati na steno. Nikogar ! V tej besedi bil je izražen in proglašen velepomemben in dalekosežen program v obrambo zatiranih. Kaj čuda, da so! slovanska plemena avstrijska tolikim navduše- j njem pozdravila to blagovestje miru in sprave?! Saj se nam je odprl diven razgled v bodoč- j nost; tam v vidni daljavi čitati se je jel pred našimi očmi prizor zmage pravice nad krivico. Se svojim programom, „da ni smeti nikogar pritiskati na steno", prevzel je zistem grofa Taaffeja v prvi vrsti nalogo, braniti slabe in zatirane — to je manjšine, prevzel je nalogo energično poseči vmes povsod tam, kjer se na brezsrčen način izvaja načelo v e-č i n e, kjer večine brezobzirno izkoriščajo svojo moč, kjer železna pest parlamentarnega absolutizma tišči ob tla — manjšine. In tako so se uprav oddahnili Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, začuvši blagovestje grofa Taaffeja. Toda vrnimo se na Kranjsko. Oni in isti zistem, ki je prevzel na slovesen način nalogo braniti manjšine ter čuvati njih pravice, ne le ni ganil z mazincem, da bi v resnici dovršil to svojo plemenito nalogo, ampak ubral je v novejši dobi ravno nasprotna pota. A ne le to, ampak storil je še jeden korak, ki je od vrha do tal prekopicnil ves prvotni program sedanjega zistema ; ne le, da je opustil ple- Bil sem toraj sam — malo groza me jo bilo ; a ideje, mogočne, v nebo rastoče ideje, kipele so is duha mi in trle strah. „Gori" na zvezdišči bo tajnostno gorela božja čuda in uprav čul sem bobnenje in vršenje v brezkonečni praznoti dir-jajočih svetov, — dd, dejal bi, čul sem ropot življenja po skorji onih svetov, življenje ovih neznanih, morda sreČnejih bitij, njih smeh in radostno prepevanje — skozi tiho temno noč. — Tedaj pak se jame nebo čudom svet-liti doli ob zatonu — — svetlejši postaja obzorje in konečno spremeni se v jedni vesoljni kristalno bliščesvit, ki se razprostira daleč notri v brezkonečno praznoto, ki sega sem na temno zemljo — jedno jedino solnčno leskeče se morjo ! Notri v bliščeči daljavi pak bo porodi svet, orjaški krasen svet. Gledam čarobne planjave, cvetoče vrhove ia svitla, v zarji tujega solnca iskreča se mesta: zlato-biserno se dvigujejo »tolpi in palače v ono nebo in krasota, tuja zemskim očesu, razprostira se Čarovito po mogočnem svetu. Tedaj pak se začuje znano vršenje po zemlji okrog — ropot in šumenje, moj šumenjem pa govorjenje človeško — beseda slovanska. Skoro jame vehajati na horizontu mnogobrojna množica človeštva, odrašeni menito namero, čuvati in braniti pravice manjšin tam, kjer se poslednjim v res-nici gode krivice od strani brezvestnih večin, ampak izročiti bi hotel v roke neznatne manjšine oblast nad ogromno večino, nad ono večino, ki je bila prava bela vrana v javnem življenju našem: nad večino, ki je bila vsikdar vestna, obzirna in mnogokrat neodpustno popustljiva do manjšine. In ta slučaj imamo v resnici na Kranjskem. Krivične večine na Štajerskem, Koroškem, v Istri in v Trstu gospodarijo oblastno, kakor so gospodarili nekdaj; v teh deželah ni mignil nikdo z mazincem, da bi zavrnil oblastne hegemone v meje pravice in medsebojne ljubezni ; na Kranjskem pa, kjer je slovenska večina od nekdaj, in ne da bi bilo treba Še le siliti jo v to, postopala je najobzirneje nasproti manjšini, kjer se tej manjšini ni skrivil nijeden las, ampak je bila ne le v polni meri, ampak čez mero de ležna vseh svojih jezikovnih in politiških pravic; upav tam na Kranjskem hoteli bi izviti moč iz rok pravične večine in jo izročiti krivični manjšini. Tezanja sedanje sape so torej take-le: krivične večine naj ostanejo, pravične naj se zrušijo! Ali si je mogoče misliti bolj kričeče protislovje mej nastopnim programom Taaffejevega zistema in sedanjim postopanjem ? ? ? To bi bil torej kričeč pojav neskladnosti v naši notranji politiki. Idimo dalje! Hlinili bi se, ako bi rekli, da smo posebni prijatelji nemških konservativcev. Nesimpatični so nam, a to ne iz verskih, ampak iz politiških razlogov. Njih požrtvovalnost za sedanji zistem skoro ne pozna mej. Na vse zadnje bi se mi Slovenci ne razgrevali na tem, misleč na tisti znani pregovor : kakor si postelješ, tako bodeŠ ležal. Ali taktika nemških konservativcev ima za nas Slovence veliko važnost na drugo stran; oni ne korakajo sami po zgrešeni poti, ampak vabijo, prav kakor mameče sirene, tudi naše slovanske poslance na svojo stran. In uprav v odnošajih naših poslancev do nem- in otroci, radujoč se in prepevajoč ; zastave, trobojnice slovanske, plapolajo nad nebrojno množico in čolnič za čolničem pripluje čez krasno morsko Širino. Hipoma se napolnijo čolniči, okrašoni s pisanim zornim cvetjem in krasnimi venci, ter čoln za čolnem odpluje čez biserno morje tija na pobrežja novega sveta. Brezi konca in kraja vije se čarobni spre rod mej milim navdušenim petjem, pod plapoljenjem trobojnih zastav. Ondi na tujem, a rajskem svetu, pa se dviguje prestol, zlato-biserni prestol in na prestolu počivata blagovestnika slovanska, brata Ciril in Metod. Milo njihovo lice sije v nebeški radosti, njino oko žari v blagem bratskem vesolji in prostirajoč sveti roki kot v bratski sprejem nebrojnib čet od zemlje, gibljeti so jima ustni v prijazen smehljaj. Prosenečen o čudovitem prizoru, padem na koleni in hrepeneč tija vzdihujem: ,0j blagor ti, slovanski rod! Konečno dosegel si svoj cilj in smoter, a če tudi no na zemlji, na tej tužni, črni zemlji, dosegel si ga, ondi v zlatem raji, onkraj zemlje in moje Brco hrepeni s teboj tija v ono srečno zemsko odsočnost f" Za trenotje polasti se me skoro obup ; vidim, da odhaja rod slovanski raz to tužno zemeljsko skorjo, do poslednjega zvestega ških konservativcev iskati je vzroka nesrečnemu prepiru mej slovenskimi »konservativci" in „radikalci". A to le mimogredč. Gola resnica je torej, da so nemški konservativci doprinesli že velikih žrtev v prilog sedanjemu zistemu, da so njega zvesti in najzaneslivejši podpira-telji ter da jim je ta zistem veliko hvale dolžan. In kaj smo doživeli pred par leti ? V Ischlu na Gorenjem Avstrijskem, torej v deželi kjer je ogromna večina prebivalstva konservativnega mišljenja, razkrili so spomenik pokojnemu ministru Hasnerju, očetu sedanji novi šoli. Konservativna stranka tolmačila si je to kot nezaslišano provokacijo; in menda ljubeznjiv minister baron Gautsch sam se ni mogel odtegniti takemu utisu, radi česar se previdno in na veliko žalost liberalcev ni udeležil slavnosti razkritja. Zgodilo se je pa nekaj drugega: kar je previdno opustil minister, izvršil je v polni meri in demonstrativno neki podrejeni uradnik. Okrajni glavar Gmundenski baron Aichelburg došel je namreč k banketu, vršivšem se po razkritju, v polni uradni uniformi ter je, predstavivši se v svoji uradni uniformi, v slovesnem trenotku izustil govor, proslavljajoč nemško-lib( ralno stranko in nje načela ter ono in isto šolo, kojo smatrajo konservativci izvirom vsega gorja sedanje dobe. Govor gosp. barona bil je tak, daje moral razburiti one in iste konservativce, ki so gospodarji v deželi in zajedno zvesti podporniki tistega ziBtema, kojemu služi g. baron sam. To bi bila druga k r i č e č a neskladnost v naši notranji politiki iz najnovejših dni. Ozrimo se na Primorsko. Tu ne treba mnogo besedij. V Trstu in njega okolici živi slovenski živelj, kojega lojalnost in zvestoba sta vzvišena nad vsakim dvomom. Poleg tega življa živi pa še drug živelj, ki stoji glede na lojalnost tako nizko kakor stoji visoko slovenski živelj. Tu pač no treba posebne državniške prebrisanosti, da odločilni krogi pogode, kaka politika je najumestnejša z ozirom na ta dva sina Slave, in jaz sam da bi moral ostati v tamni ti tujini sredi krvoločnih hijen ter zlobnih opie in leopardov P Toda glej ! Blagovestnika stopita raz prestol svoj, čolnič, okrašen z rajskim cvetjem, priziblje se k njima, vstopita in čez biserno morsko planjavo jadrata k zemlji k meni, presenečenemu po rajskem prizoru njinega prihoda. Uprav tik meno obstane čolnič in čuje bo iz njega velečasten, mili bratski glas : „Idi brate, OBtavi tužni zemski svet, svetemu slovanskemu rodu sovražen; — glej ! ondi v daljni, bresdajni večnosti sije njemu sreča, za katero bil je ustvarjen — ondi jo prava domovina njegova, ondi je raj, Slovanstva dom. Tu je tujina, pro-gnanstva krutega kraj! Ko so jo izselil od t« puste grude, rod slovanski, rod ljubezni bratske, rod človečanstva blagega, ostala bode zemlja sama se sovražnimi rodovi — a kaj bodo oni brez Slovanstva P Onemogla žival sred' puščave pusto ! Zrli bodemo njihovo bedo in propast !* . . Polunoči je ko se vračava s prijateljem proti domu. Luna stala je že vi«.-ko na nebu, — a Čutil som, da som zares otožen ; bilo mi je pri srci, kot bi bila zemlja osamljena, pusta iu boljše, da mi takoj izgine izpred oči ! Ivan Fajdiga. življa: dobrohotnost glede na jed-nega in neizprosna strogost glede na drugega. Tako se dogaja tudi, le žal, da se je urinila mala pomota: dobrohotuost je tam, kjer bi je ne smelo biti, a strogosti ni, kjer bi morala biti; šiba pada po tistih, ki je ne zaslužijo, a hrbet krivičnih je varen pred vsemi nezgodami. In čndno: iz odličnih in poštenih ust Čujemo mnogokrat zatrdilo, da osrednja vlada ve ceniti važnost slovenskega življa v mestu Tržaškem in da nikakor 11 e želi, da bi se ta živelj poitalijan-5 i 1. In vender piha pri nas neprestano sapa, ki odnaša našo deco, naš up, našo bodočnost, v naročej italijanizacije. Načelo varstva manjšin se pri nas ni izvrševalo š e n i k d a r. Z besedami bi nas pač hoteli varovati, z dejanji nas pa izročajo na milost in nemilost. Kje je torej soglasje mej besedami in dejanji ? ? ! Ni ga nikjer! Intojezopet kričeča neskladnost v notranji politiki iz novejših in — starejših dni. Obrtna enketa. Ob počitnicah državnega zbora zboruje na Dunaju poseben odsek — perma* nontni obrtni odsek, kateremu jo naloga nabirati gradiva za prenaredbo obrtnega zakona izza leta 1883. Ta odsek je zaslišal tekom zadnjih dveh mesecev odposlanco od raznih obrtnih zadrug t vsej državi. Dne 20. t. m. prišli so na vrsto odposlanci iz Kranjske, dne 21. t. m. pa delegati iz Primorsko. Iz Gorioe sta prišla Blaž Bi tež ni k, ki je zastopal .Bralno in podporno društvo v Gorici, in I. P errA-r i o za noko italijansko društvo tudi v Gorici. Iz Trsta je bil povabljen g. Just Piščanec, ki je zastopal „Rojansko posojilno in konsumno društvo*, .Gospodarsko društvo* v Skednju in »Obrtnijsko društvo* v Barkovljnh, in g. E. M o r i n, ki je zastopal „Pekovsko zadrugo" v Trstu. Poleg imenovanih so bili isti dan zaslišani g. D r. H r i b a r za „Slovensko obrtno društvo v "Celju, g. M. K a r b a za tri obrtne zadrugo v Ljutomeru in F. Habel iz Šlezke. Izostala sta o d po al a-nika tržaške krčmarske zadruge in zadruge umetnikov v Zadrn. Na razna vprašanja so izvedenci odgovarjali skoraj soglasno razun nekaterih rnanje važnih pra-šanj. Izrekli so se za uvedenje izpita za pomočnike in mojstre, pri čemur je g. Dr. Hribar želel, da so te skušnje toliko teoretične kolikor praktične ter se mora pri teoretiških izpitih gledati tudi na to, je-li dotični pomočnik so priučil tudi računstvu in jednostavnemu knjigovodstvu. Izvedenec Karba pa želi, da se Bkušnje pomočnikov vzdržujejo pri zadrugi, dočim se skušnja za mojstre iuia polagati na kaki obrtni Soli. Vsi odposlanci so se isrekli, da morajo te skušnje napraviti tudi tovarniški podjetniki. Za uastop gostilničarske obrti tirjati je tudi enaka skušnja, vender želi g. Piščanec, da se od tega določila morajo izv-zeti onivinorojci, ki svoj vin* skipridelok sami razproda j aj o, kakoršnih je v tržaški okolici mnogo. Obrtna oblast bodi vezana na zaslišanje in menenje dotične zadruge, predno da dovoljenje za izvrševanje kacega rokodelskega ali koncesijonovanega obrta. Na 8. prašanje, ali amo obrtnik izvršiti col izdelek, Čeprav je potrebno pri istem sodelovanje obrtnika kacega druzega obrta, odgovorili 00 izvedenoi večinoma, naj bi obrtnik smel svoj izdelek sam dovršiti. Soglasno so zanikali prašanje, naj bi ne smel jemati mere, kdor nima postavnega izpita za isdelovanje dotičnega izdelka. Pri naznanitvi trgovskega obrta bili po vsi zastopniki za to, da bi se razno blago razdelilo v skupine ter bi bilo zadosti naznaniti jedno skupino blaga; trgovina z mešanim blagom na deželi morala bi se tudi v prihodnje dopustiti. Na pra- šanje, ali je pri trgovini obrtuijskih izdelkov potreba, da se isti zaznamujejo, biii so skoraj vsi zastopniki za to, kajti, kdor napravi kako stvar, ne sme se je sramovati. Ker je pa nekatere male izdelke skoraj nemogoče zaznamovati, želi Piščanec, da bi moral trgovec na kak drug način n. pr, s kakim napisom nad blagom v pro-dajalnici ljudstvo obvestiti, kje je dotično blago kupil. Prašanja ali je vezana razprodaja obrtnijskih izdelkov na posebno dovoljenje in ali je ista dovoljena samo rokodelcem, se zanikata. Izvedenci se izrečejo proti razprodaji od kraja do kraja. Glede ustanovljenja filijalk kacega obrtnega podjetja izraža Piščanec željo, da se dovoli ena podružnica v vsakem političnem okraju. Istega menenja so skoraj vsi drugi zastopniki razun Ilabela. Na 14. prašanje izrekata Hribar in Karba željo, naj bi se postavno varstvo razširilo tudi na stalno nastavljane dninarje, posebno glede obiskovanja nadaljevalnih šol; Piščanec pravi, da enacih šol v tržaških okolici niti ni ter da bi bilo želeti, da ae postavno varstvo razširi tudi na dninarje tembolj, ker pravih obrtnikov, kakor po druzih deželah, v trž. okolici skoraj ni, temveč ao tu ponajveč delavci, kateri delajo nekoliko dni pri jednom gospodarju, potem pa pridejo k druzemu. Cas dnevnega dela naj bi se postavno določil na 10 ur, pri posebno težkih delih naj bi se pa isti znižul na 8 ur. Delavske knjižice naj bi ostale kakor doeedaj. Piščanec želi, naj bi se iste uvedle tudi *a dninarje. Ferrari in Piščanec trdita, da toliko v Gorici kolikor v tržaški okolici je teh knjižic malo videti. Glede določitve dnevnega dela tudi za trgovske pomočnike želi Hribar, da bi se postavno uvedel dnevni maksimalni delavni čas, kateremu menenju se pridružujejo tudi drugi zastopniki. Dalje se zastopniki izrečejo za obligatorično obiskovanje nadaljevanih iol in za versko vzgojo obrtnih učencev. Pri 20. prašanju priporočajo zastopniki pri trgovskih po-močnikih mejaebojno 6 tedensko odpoved službe. Pri 21. prašanju se zastopniki izrečejo, da bi se moral §. 115 o. z. pre-meniti tako, da bi za nakup motorjev in pomožnih strojev za povzdigo obrti zado* štovala dvetretjinska veČina zadružnikov. Hribar, Karba, Piščanec, Marin in Bitežnik se izrečejo za osnovanje okrajnih zadružnih zavez, dočim se protivijo deželnim zavezam in sicer iz razloga, ker bi v deželnih zavezah imeli večino samo naši narodni nasprotniki. Zadrugi bi se po menenju vseh zastopnikov moralo dati prizivno pravo proli odredbam obrtne oblasti. Izrečejo se pa zoper zavarovanje proti nezgodam pri malem obrtu. Karba izraža se proti zadružnim blagajnam v podporo bolnim in proti ustanovitvi enake blagajne za mojstre, dočim priporoča okrajne blagajne za bolne. Obrtni učenci naj bi se ne zavarovali. Izrekajo se zastopniki tudi za odpravo onih malih obrtnikov doma. Dovoljena bi morala biti le hišna obrt. Vsi izvedenci so se izrekli, da se morajo strogo izvrševati postave glede nedeljskega počitka. Za rokodelce naj bode nedelja ves dan prosta, za trgovce pa popoludne; istotako naj se popoludne zapirajo tudi tobakarne in loterije. Država bi morala drugim trgovcem prva dober zgled dati. Zastopniki Be izrečejo za ločitev trgovskih od obrtnih zbornic ter prenos oblasti iz zadnjih na okrajne zadružne zaveze. Istotako za uvedenje obrtnih svetovalcev. Bitežnik je pri ti priliki zajedno izrazil željo za razširjenje volilne pravice, da pridobe isto tudi mali obrtniki in davkoplačevalci. Karba se tudi izreka, da bi se moralo odtegniti izvrševanje obrta onim, koji ne plačujejo davkov ter ne odrajtu-jejo zadružnih doneskov. V obče so primorski odposlanci odgovarjali v soglasju s štajerskimi in kranjskimi zastopniki. Politični pregled. Notranja dežel«. N j. V e 1. cesar pretrgal je svoje bivanje v Ischlu ter odpotoval na Dunaj, da se je udeležil pogreba vojnega ministra Bauerja. — Pokojnikov aa-stopnik bodo bržkone gen. M e r k 1, sedanji namestnik ministrov. Avstro-ogerski vojni minister baron Bauer umrl je po kratkej bolezni dnč 22. t. m. na Dunaju v 65 letu svoje starosti. Pogreba vdeležili so ae poleg cesarja tudi vsi na Dunaju bivajoči nadvojvodi. Tudi admiral Sterneck in ministerski predsednik Tuafe, odsotna, sta takoj prihitela k pogrebu. — Od kar je ymrl Badetzky, jo Bauor prvi general, kateremu »kaže cesar zadnjo čast, udeležeč se osebno pogreba. Nemški nacijonalci i/delali so zopet nek novi program, v katerem se pa ponavljajo zgolj stare krivične zahteve. Prva točka je seve^ ta, da naj se Avstrija zasnuje kot nemško-avstrij-ska država, v kateri namen naj bi ae izključili Galicija in Bukovina. Ze v tej točki kaže se nam pregrešna lehkomišljenost in brezvestnost naših Nemcev, glede na pogoje za obstanek in vspešni razvoj države avstrijske. Kaj ao njim dve provincije? Oni bi je drage volje in že zjutraj zgodaj pred zajutrekom radi žrtvovali molohu pangenuanske nenasitosti, kakor so nam iz gole gospodstvaželjnosti ustvarili duvnlizem na veliko škodo razvoja države ; razkrojili so državo na dva dela le v ta namen, da morejo tostran Litve Nemoi delati krivico, onstran pa Madjari. In tako bi radi z isto lehkomišljenostjo vezali, krojili in slabili našo državo na dalje, dokler ne bi povsem oslabljena padla v naročaj matere Germanije. Nedavno smo poročali, kako se je rešilo na Dunaju vprašanje radi verskih vaj v šoli. Zadeva sama je rešena sicer, a dotični ukaz okrajnega šolskega sveta pustil je za seboj sledove na drugo stran: v disciplinarni preiskavi proti nekaterim učiteljicam, koje so zamovale agitacijo proti omenjenemu ukazu. Te novodobne učiteljice trde namreč, da naredba zadevajoča verske vaje v šoli nasprotuje §. 2. drž. šolskega zakona, kateri pravi, da so šolo kot javni zavodi pristopni vsakomur brez razločka vere, nadalje da nasprotuje omenjena naredba tudi §. 14 drž. temeljnega zakona, kateri jamči popolno svobodo v zadevah vere in vesti. Proti dotičnim učiteljicam uvel je okrajni šolski avet disciplinarno preiskavo na ukaz dež. šolskega aveta. Odvetniška zbornioa v Č e r-n o v i c i h izrekla se je za to, da sn uvede sopet numerno članstvo za odvetnike. V nedeljo so imeli ogrski Rumeni konferencijo v Sibinju. Predsednik Ratin ae je izjavil, da Rumeni ne opuste pasivitete, dokler ne dosežejo v tem boji, kar zahtevajo. Na konferenciji v letu 1891 sklenili so Rumuni vladarju predložiti spomenico o svojih pritožbah in željah, toda budimpeštanska vlada postavila se je mej Rumene in prestol, tako, da rumunska deputacija ni mogla do Najvišjega prestola. Od teda) označuje ogrsko časopisje boj Rumuncev za jezik in narodnost kot veleizdajo. Govornik je pozval navzoče, da so zložni v ljubezni do narodnosti. — Na to ae je prečitalo poročilo 25terih, kateri se postavlja po robu cerkveni politiki vlade ogrske. Vsa javnost postavila se je na stran Rumunov priznavajoč, da so njih zahteve opravičene. — Došla je tudi deputacija Slovakov, katera je bila navdušeno pozdravljena. Zvečer je bil kanket, pri katerem je vodja deputaoije Slovakov napil r u m u n s k o-s 1 o v a š k e m 11 združenju. — Večno pravični Bog daj, da se vender enkrat vzdramijo narodnosti na Ogrskem ter 1.0 združeno upro nasilnostim brezsrčnega plemena madjarskega! Vnanje države. Srbija. Članovi obtoženega rnini-sterstva Avakumovičevega stoje pod policijskim nadzorstvom. Srbska skupščina vsprejela je užitniriski zakon, tudi čl. 16., kateri obtožuje davkom kavo in sladkor v zalogah. Odobrila je zatem obračun monopola za duhan in sol ter začasno trgovinsko pogodbo z Francijo in Angleško. Skupščina pretrga se do 2. avgusta. N e m š k i cesar obišče prigodom velikih vojaških vaj Alzacijo in Loreno. Mestni zastop v Metzu dovolil je 30.000 mark za svečanosti, katere se bodo vršile za čaaa cesarjevega obiska. V mestni palači bode slavnostni obed za cesarja. Iz Karkova javljajo, da je bilo pozaprtih dn4 22. t. m. 12 oseb, katere so baje tajno delovale v to, da se Ukrajna odtelesi od Rusije ter združi z Avstrijo. Sijamska vlada odgovorila je povoljno na francoski ultimatum. Sijam odstopi Franciji zemljišča ob levem bregu reke Mekong ter plača zahtevano odškodnino, za katero se polože zahtevani 3 milijoni. Vsled tega nadejati se je rešitve francozko-sijamškega razpora mirnim p6tem. F r a n o i j a ni vsprejela sijameški odgovor na ultimatum, kajti zahteva odškodnino 2 miljonov in varčevino 3 miljonov iu tudi zemljišče bolj razsežno. — Danes jo ostavil Bangkok francoski stalni minister v Sijamu, vlada fianooska pa jo objavila velesilam početek obleganja sijame-ških obali. Nemška država cdposlala je v Bangkok topnjačo ,Wolf' v obrambo nemških državljanov, stanujočih v zapadnji Indiji. — Francozka vlada izročila je zaščitje svojih podanikov za dčbo odsotnosti lastnega zastopniku, poslancu nizozemskemu. Volitve v zakonodajna zastopstva na Francoskem vršile se bodo dne 20. avgusta. Tem volitvam pripisuje se velika važnost, kajti dale bodo narodu priliko, da izreče svojo sodbo o dogodkih poslednjega čaaa, posebno o panamski aferi. V Madrid u so zalotiti dne 23. t,-m. pet oseb v trenotku, ko so hoteli vreči dinamitno petardo, da bi se razpočila. In še druge štiri petarde je našla policija še pravočasno, da se niso razpočile. Uboga dežela španska, po njenih ud>h vro vedno tako, da 110 moro pr.ti do pokoju! Korintiški prekop imel se je slavnostno odpreti dnč 23. t. m.; ker ao pa nenadoma našli ob ustju prekopa pod pomorsko višino ogromno skalovje, katero treba razstreliti, odložila se je odprtev a« 2 ali 3 tedne, vkljub temu, da je 400 kraljevih gostov doslo v Atene. — Nu, povabljencem bode uiurda dolg čas, toliko čekati ! E g i p t s k i podkralj poroči afr akoroin z 17letuo hčerjo egiptskega kneza Osmaua paše. Deklč je podkralju v sorodu, kajti oče njen j« sin pokojnega Mustafe Fozola paše, brata pokojnega podkralja Jsmaila paše. Glede te poroke trdi .Standard", da se delajo Že priprave v turških diplomatskih krogih. Iz Brazilije javlja „Corr. Bureau* avst. Lloydu, da jo žolta mrzlica v Santosu povsem zamrla. Različne vesti. Pozdravljeni bodite, vi vsi slovenski rodoljubje, ki ste se zbrali danes na ska-tovitih tleh, na kršnein našem Krasu, v zavedni Sežani ! Zbrali ste se v ljubezni do svojega rodu; in ker dozore Vaši sklepi izvestno kot pristen sad to ljubezni do svojega rodu, smo trdno uverjeni, da imajo Vaše želje, Vaše skrbi in Vaše misli v tem trenotku le jeden cilj pred (•črni : bodočnost in vspešni razvoj mile-nam družbe sv. Cirila in Metoda, to blage in skrbne matere zapuščenih slovenskih otrok, bivajočih po obmejnih pokrajinah domovine naše. Instalacija župana tržaškega. Včeraj 0 polnilne zbral ae je naš občiuaki zastop v mestni dvorani, da prisustvuje oficijelni instalaciji no »»-starega župana dr. Pitte-rija. Prišlo je 42 svetovalcev. Predsedoval je zboru IT. podžupan Dompieri le toliko časa, dokler ni prišel ekscelenca Rinaldini z novopotrjenim županom. — Cesarski namestnik nagovori takoj župana službenim pozdravom, reksi, da je Nj. Veličanstvo potrdilo njega izvolitev z odlokom 19. t. m. — Vladni zastopnik baron Conrad prečita prisego, katerej se odzove župan z besedami : „Giuro, cosf Dio m' aiuti !" (Prisegam, v to uji Bog pomozi.) — Cesarjev namestnik čestita zatem P i t t e r i j u na njega novi izvolitvi, izreka svojo nadejo, da bodeta župan in ž njim mostni zastop kot tolmač pravega mišljenja prebivalstva tržaškega vršila svojo dolžnost proti vladi in občinstvu. — Omenja ogromnega dela, katero čeka občinski in tudi deželni zastop, finančno in šolske naredbo v prvi vrati. Zahvaljuje se županu na lepi slogi, katera je vladala tekom zadnjih treh let Pitterijevega župan o vanja med mestnim zastopom in vlado, ter izreka nadejo, da se bodo iste dobre razmere nadaljevale. — Župan se oslanja v svojem zahvalnim odgovoru na ta laskavi pozdrav, izrazajoč svojo nadejo, da bode vlada v bodočo izvestne še bolj kakor doslej branila mestno avtonomijo iu „a v i t o e o 11 u r o" pod kri-lom mestnega š t a t u in državne konstitucije. Cesarjev namestnik stisne roko županu ter ostavi dvorano. — Dr. Dompieri čestita potem v novič županu, povdarjajoč prav posebno neko kulturo, vsled koje je Trst postal „u n a 1 nvidia ta porla deli' A d r i a". Vošči konečno županu, da bi se pod njegovim vladanjem razmere še zboljšale. — Žup an obrne se zatem v daljšem govoru k svetovalcem, razvijajoč svoj program, katerega sklene z izražen jem srčne želje, „d a bi mogel mestni zastop brez vsak o ranega boja širiti „naio" narodno izobraženost ter da bodi njemu ohranjeno naj-Hvetejše pravo, najstarejši zaklad, naš jezik" Sedaj znamo še bolje pri čemur smo, nego smo to znali že v naprej. — Vendar pa hočemo znamenito to „instalacijo* pre-rešetavati nekoliko podrobnejše v prihodnji fctevilki našega lista. Županov razglas. Novo stari oče očetov tržaških dal je takoj po svoji potrditvi oglasiti že pripravljeno „objavo0 do svojih vernikov iu pristašev, v katerem se zahvaljuje na izkazanem mu novem po-verjenju ter se zakliuja, da se ne odmakne niti za las od svojega že toliko let znanega programa. — Qui habent auros audienti, audiant! — mi pa smo gluhi; kouatatujemo saiuo naše čvrsto, po tem oklicu še bolj okrepljeno uverjenje, — da ostanemo tržaški „izvržniki." — Živel g. Piiteri ! Občinski svet tržaški i mol je v ponedeljek javno sejo. Predsedoval jo II. podžupan Dompieri, navzočih bilo je 42 svetovalcev. — Po prečitanju in odobrenju zapisnika sadnje seje prijavi predsednik, da sta sprejela italijanska umetnika Ferrari in Monteverde poziv za razsodbo o načrtih sa spomenik Rossettijev. (Seveda treba je iskati umetnikov onkraj „velike lužo" v „regno vioino", kajti gospoda ne znajo, da imumo dovelj domaČih umetnikov, da se morejo ponašati celo z v Trstu živečim >a in odkritje spominske plošče. 4. Skupni obed. 5. Popoludne ob 4 uri odhod na Boh. Bistrico. 6. V ponedeljek izlet k Savici. Posebna vabila se ne bodo iadajala. Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Boh. Bistrici. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj pošlje g. Bevcu vsaj do 18. uvgusta 1 gld. 50 kr. Slavnost se bo vršila pri vsakem vremenu. — K obilni udeložbi uljudno vabi Odbor. Poskušeno samoubojstvo, 321etna go-stilničarka Marija Silvestri, stanujoča v hiši št. 6 ulice Molin a vento, zastrupila se je vsled nlabega zaslužka. Kor so naglo pozvali zdravuika, izpral ji je želodec ter odstrunii tako vsako pogibelj. Samoubojstvo. 711etni krojač Jurij Sohneider skočil je raz okno svojega v II. nadstropju hiše št 14 v novej ulioi ležečega stanovanj* na dvorišče ter obleial, strahovito razbit, na mah mrtev. — Bo-lehanje ga je baje tiralo v smrt. Zapustil je 2 sina in 3 hčeri, vsi odrestli. Dva goldinarja In petinsedemdesst novfi. stanu posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnega lampon»kega sirupi* (FrHmboa). Odpošilja franku proti poštnem povzetji G. Piccoli, L>'kar v Ljub« ijani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo. Narodnogospodarske zadeve. Jajca obraniti sveža je po leti težavno, a sledeče sredstvo je neki uspešno. Ako ti kokoši pridno valč, vzemi lončeno posodo in napolni jo z jajci; na to raztopi 2 funta v pet litrov vode, kuhaj kaoih 20 minut ter prideni tej tekočini dvo do tri žlico apna. Kedar se je tekočina ohladila, vlij jo na jajca. Zadnja se v tej tekočini ohranijo prav dobro ter imajo prav dober okus celo po 6 mesecih. Mravlje v stanovanjih. Poskušalo ae je že nebrojnih sredstev, da se odpravijo mravlje bodisi iz vrtov, bodisi iz stanova-lišč. Kakor znano, so te živali jako nadležne in Škodljive, kajti lotijo se vsake jestvine, sadja i. dr. ter je odnesejo ali ali onesnažijo. Glavno sredstvo za uniče-nenje mravelj je vrela voda, katera ptt gotovo pomaga, ako z njo poliješ mravljišče ali gnezdo. Tudi petrolej in terpen* tinovo olje sta dobra pokonćevalna sredstva. Ako ni mogoče zatreti gnezda, treba poseči po druzih sredstvih in pomočkib. Na obrežnih krajih, kjer mravlje često poplavijo vso hišo, jih lehko odpraviš, ako po več mestih nastaviš morsko rake, katerih se mravlje ogibajo, ker ne morejo trpeti njih duha, kakor jim smrde ribe in ribji ostanki sploh. Tudi tekočina od ko-Šooka potaše, pomešane z vodo, sladkorjem ali medom je prav dober pomoček. Ta tekočina mravlje vabi, a ko se je nasr-kajo, gotovo poginejo. Veljava tičjega gnezda. Neko društvo za varstvo živali izdalo je nastopen oklic: Dragi kmet! Tvoj deček trati dragi čas po gozdih ter jemlje z dreves tičja gnezda ene ali druge pasme tičev. Recimo, da je v enem samem gnezdu pet mladičev. Vsak mladić porabi vsak dan okolu 50 gosenic ali črvov, katere mu donašajo stari iz obližja, vsak dan za vse gnezdu okolu 200 črvov. Pitanje miadičev traje poprečno štiri do pet tednov; recimo da traje vkupe 30 dni; vseukupno tičje gnezdo pokonča torej v tem času 7500 raznih mrčesov. Vsak mrčes pa pokonča toliko perja in cvetja, kolikor sam tehta. Recimo, da rabi mrčes 30 dni vsak dan en cvet, kateri bi dal en sad, pojč v 30 dneh enak mrčes 30 sadov, vseh 7500 mrčesov pa snedo 225.000 sadov. Ako bi bil tvoj sin pustil v miru tičje gnezdo, imel bi ti iu tvoji sosedje 225.000 hrušk, jabolk, čeSpelj več nego si jih pridelal. (Jo pa en sam mrčes, kakor skušnja uči, pokonča vsak dan 10 do 30 cvetov in požre neštevilo zelenega perja, vsled česar sadno drevo omaga, sadje ovene t»r odpade, ker mu ne dohaja zadostne hrane, lahko sprevidiš, da je tvoja in škoda tvojih sosedov še večja. Sam toraj lehko preračunaš, koliko vrednost ima jedno samo tičjp gue/do. Književnost. „Slovanski Svet* v št. 14 prinaša nastopno vsebino: Obodska proslava — cirilica. — Kollarjeva stoletnica. — Ruska pesem. — Iz poezij M. J. Lermontova. (Pesem „II ckv'iho h rpycTHo" v originalu in slov. prevodu z latinico in cirilico). — Kita cvetja. (Pesem) — Soneta: u slavu Knezu Ivanu Franjinu Gundulidu in grofu Janku Draškoviću - Trakoščanskomu. — Opet onim ... (Pesem). — Gušter. (Proza). — Zlatna slova. — Biserje i alemovi. — Malo kritike. — Ples in plesovna glasba. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Zmes. — Književnost. — Oglasi na zavitku. Kvarna Lavrenčič il 5rffwHE3 priporočuje svoja izborna isterska vina funt i tim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila poti 28 litrov se ne sprejmejo. — Čustitim postom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterskn kapljica. Gostilna ilia dttifl Gna"Wš poleg kavarno „Universo" priporoča so Sloven-ornn v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem ci jakob kumar Mlekarna Frana Gržine S.J; na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mloko po 12 kr. liter no-dosredno iz St. Petra, sveža (frišna) smetana. Josip Kocjančič, v^£:^VteV'0* trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riiem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. B. Modic in Grebene, rtt in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krč mu rjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. l2nQtSln9 ^tnlr«!" staroinana pod ime-UUSUIIIđ „OlUltd , nom „Bolladoiiiia", poleg Vavurne ^Fftbris", priporoča se Slovencom v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vinu na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. UMSKO POSOJILNO IN K0NS0MN0 DRUŠTVO vpisana /minila z omejenim poroštvom v Kojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstva svojo bogato preskrbljeno pmdfijalnicD jas^ij] (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej fertotoro) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna domača vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Uoirl člani se So vedno sprejemajo ob uradnih- urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 104 — 7 Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Anton Počkaj, domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-alovenske poštne tiskanice. Cl Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cevne Piazza della Caserma žt. I (uhod Via Ghega). Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- HftQPfl' T u'ici *c a s e r m ak, glavni shaja- UOduU Ufiftj trikih Slovencev vseh stanov. N«» razpolago časopisi v raznih slnvariskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Gg. učiteljem, kateri pridejo v Trst 2—1 k vojaškim orožnim vajam, priporoča se (sklicevaje se na zalivalo izrečeno lansko leto v „Edinosti4' od gg. učiteljev) gostilna „Alla Vittoria" (via Torrente, uhod via Sorgente). Dobra jedila, dobre pijače in zelo ugodna prenočišča. Peter Mušete. Martin Krže, Piazza 8. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, želoznim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd. Cl. Službo išče spreten orgljavec, ki je zajedno tudi vešč cerkovnik. Nastopil bi takoj ali obe službi skupno, ali pa tudi posamično. 3-2 Več sejpolzve pri upravništvu „Edinosti". Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Vla Torrente št. 15. (poleg obokov Cinozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in do-. sortna vina, izborna kuhinja, Droliurjevo pivo po I nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo j ter so priporočam blagovoljnej naklonjenosti slavnega občinstva. ponižni 104=92 P. Havero. BI BI urar, Corao štv. 39. —104 Prodaja in popra v 1 Jn ure* Zaradi ničvrednih ponarejanj naj se zahteva vsikdar p^j Tinct. capsici comp. (PAINEXPELLER) „7, sidrom" in je odkloniti škat-ljice brez sidra kot nepristne. Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazebl zadavica, rora, zapala ustijuh Itd. inogu so u kratko vrieme izliečiti rnbljenjera NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIOL1E PRENDINI) 31 godina sjaj nega uspjeha sto jih gotovi Prendini, lučbar 1 Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd I'rebdjenih kasljnć noćili, navadno jutranje hreputavico i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih Bladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, d.i bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tili sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini'. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom- Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Fnrmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljnkarnah svieta. 41— 52 brivec v — _ 9 via Stadion St. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Papir za cigarete Štev. 12688 11. Razpis natečaja za poljedelske štipendije. Visoko c. kr. Ministarstvo poljedelstva dovolilo je odlokom z dne 5 julija 1893 št. 11.221 za zdaj za dve leti, počevši s Šolskim letom 1893/94 štiri štipendije za mladenče slovenske ali hrvaške narodnosti iz Istre, kateri hočejo obiskovati slovensko deželno kmetijsko Šolo v Gorici ali pa deželno vinarsko sadjarsko in poljedelsko Šolo na Grmu, pri Novem Mestu (na Kranjskem) in sicer dva štipendija po 100 gld. za obiskovanje šole v Gorici in dva štipendija po 120 gld. za 5olo na Grmu. Prosilci za te štipendije vložijo naj dotične svoje prošnje pri podpisanem c. kr. Na-mestništvu do 31. augusta 1893. Prošnjam, v katerih naj se izrečnopovć, ali se prosi samo za štipendij v Gorici ali samo za Štipendij na Grmu ali za katerega si bodi, je pridjati : 1.) krstni list; (za sprejem v šolo v Gorici treba ja dovršenih 15 let, za Šolo na Grmu pa dovršenih 16 izjemno v slučaju čvrstega telesa 15, iu ne prekoračenih 24 let). 2.) domovinski list ; 3.) zdravniško spričevalo o zdravju in fizični sposobnosti opravljati navadna kmetijska dela; 4.) spričevalo vsaj o dovršenju ljudske šole z dobrim vspehom ; 5.) spričevalo o cepljenju kožic ; 6.) Občinsko spričevalo dobrega ponašanja, podpisan tudi od župnika ; 7.) spričevalo o premoženskih razmerah prosilca. Šolsko leto 1893/94 se začne v Gorici dne 7. in na Grmu dne 6. novembra t. 1. Natančnija obvestila glede obiskovanja šole na Grmu zvediti se morejo pri c. kr. političnih okrajnih oblastih. Od c. kr. nantestništva ▼ Trstu, dne 21. julija 1893. Nič več kašlja! llalzamMki petoralMkt prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva so v odlikovani lekarni. 59—104 PRAXMARER „ Ai duo Mori" Trst, veliki trg Postne pošiljat vo izvršujejo so noutogoina. CLUB PATENT U 8. D. Modiano v Trstu. Perman Papir za cigarete^ i « \m CLUB patent »ntno razpeči S. D. Modiano v Trstu. »vanj e« Spričavalo analize. Podpisani profesor pri komičnem laboratoriju trgovinske in nautične akademije izjavlja s tein, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete rvrdke S. D. [{JSl Modiano ter je spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju [sjl so jo prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni motor tehta le 9'284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigareto tvi-dko S. D. Modiano jedon najboljših in da je inti popolnoma brez zdravlju Škodljivih tvarij. " 24—2 Trst, 19. aprila 1893. fVo/. Avg. Vierthttlev. jgj] Je na prodaj po vseli tabakarnah iu papirnicah. V & ^ & & & 6 © V & V & V & ^ m M Bjnarodna popotna agencija OAHLO PIlRSLaiLJ via đell'Arsenale št. 2 via del Lido št. 537 nasproti pomolu Adamich. Pt'rtrlaio Zl1 vsakovrstno popotovanje toliko po Buhom, kolikor L lUUctja VOZlllll lIolKU V po morju (listki Uf. razreda po jako znižanih ct-nah.) Oddaje listke, veljavne leto dnlj, za tja in nazaj z 20% odbitka po tarifu za katerikolo evropsko in amo- Arlflnif* lictlfO za A***®***'*0 : via Havre, via Anversa, via rikansko družbo. vJUllcIJ" Uol/KL- Bremon, via Hainbuiv, via Liverpo', via G'a^gnT, via Southampton. Za Afriko: via Genova, via Marsilja. via Lion, via London, via Dartmouth. Za Avatralljo: via Genova, via Bremen, ria Anvorsa in via Humburg. Za progo (itd.) via Genovn, Montevideo. via Hamburg po morski ožini Ma- gelhan ter Hamburg-Colon (Colon, Panama po železnici) iz Panama, Iquique itd. po morju po znižanih cenah. — Popotniki no trpć nikakorSno^a motenja v preskrbljenju navedenih listkov ter zagotoviti si dotično prostore. Tudi ni potreba predplače ali druzoga. Zadostuje priti v Trst ali na lteko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovem denarju) vožni listek ter ostati v tem mestu, od koder odpotujo parnik o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnovu odpotovanja v zvezi z vsemi krajevi in z vsemi društvi, nastojala bodo prihianiti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čekanje ter jih odpošlje v dotično kraje in mesta, od koder odpotuje prvi parnik, preporoČivši jih najboljšim družbam, kat uro dajo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovanjo istega dn6, kateri je označen na listku tor povrni) stroške, ako bi ga zamudili vsled krivnjo ngonc je, in to: ako ne hi dospeli o pravem času v določeno mesto vsled tega, ker je agencija slabo rnčunilu potrebni čas katerega se potrebuje za vožnjo po železnici, nli pn če lic bi našli več prostora na purniku. — Ker ima ista agencija tudi v Novem Jorku agencijo za pošiljatvo po vsej severni Ameriki, daje tudi listke za katerikoli kraj severne Amerike po jako znižanih cenah. Konečno izdaje navedena agencija tudi listku za katerikoli kraj. — Informacij" o eenali in dnevih odpotovanja daje brez- Grvrm'ftlT|Q All nnSl 115lt VP prtljažo a'i plačno omonjona agencija. Opit5jeilld U ti |JUol lJdlV L> t> 1 Cfc g a. zn katerikoli kraj toliko po morju, kolikor po suhem tor prevzima povzdignonjo ln poisknnjo slučajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljaže o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. On'P/V'l Agencija za popotovanja Ka*x»lab Pirelli ji ne bavi se z izseljenci, ^/|J