190. številka. Ljubljana, v torek 20. avgusta XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kv. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Oprav ni Stvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Češko državno pravo in zjedinjena Slovenija. (Časopisu „Politik" v odgovor.) III. Kakor smo že omenjali ui hotel gospod poslanec iz politične preračunljivosti izreči se naravnost proti zjedinjenej Sloveniji. On ve dobro, da je ta točka našega programa najpopularnejša in da se bodo nahajali vedno „radikalci", ki bodo skrbeli, da zastopniki našega naroda ne odstopijo od nje in naj bi vladni krogi še tako prizadevali se pod pretvezo inoportunsfva spraviti nas od te kardinalne zahteve. Nečerao zanikovati, da se zjedinjena Slovenija ne da doseči kar čez noč; tudi „radikalni fantasti" vedo dobro, da je zato treba truda in ntipora. Pred vsem pa — in to naj bi si zapomnil gospod poslanec — treba je odločne volje. In te odločne volje ne bodemo našli pri onih, katerim so zgodovinske individualitete dežel nedotakljive in vredne še daljšega razvoja. Mi smo dejali, da se v našej drŽavi ne dajo vse narodnosti vladati po jednem kopitu. To kar velja za državo, velja pa tudi za dežele. V prejšujem času, ko ideja narodnosti ni bila še oživljeni«, neso posebnosti narodov pojavljale se tako eklatantno na površje, kakor dandanes. Takrat mislilo se je, da je za ''vo v deželi bivajoče narodnosti sama po sebi umljiva jednotna, birokratski prikrojena uprava. Takrat bi se bili pač smejali, ko bi bil prišel kdo s predlogom, naj se glede na narodnost njenih prebivalcev razkroji kaka dežela, kakor je bila nastala v teku dobe. Danes pa ne bode nikdo, ki vo kakošna tvo-rilna moč je lastna ideja narodnosti, trdovratno za-nikaval vsako pravico po takej zahtevi. Sicer pa je naravnost smešno trditi, da so oblike kraljestev in dežel nekaj zgodovinski tako ustaljenega, da bi bilo drzno početje hoteti jih prenarejati. Skoro vsaka kronovina, iz katere je dandanes sestavljena naša država, spreminjala se je tekom let in imela je, predno je prišla do sedanje svoje oblike, razne granice. Da ne posezamo predalječ, omenjamo samo Kranjske, katera je nekdaj obsegala razne okraje Istre in Primorskega. Ako so se torej svoje dni mogli prestavljati granice deželam, zakaj bi so ne smelo zahtevati kaj tacega dandanes, posebno, ako je to v jasno korist državi. Mi torej trdimo, da zjedinjena Slovenija nikakor ni nedosegljiva; samo biti mora vsakemu zastopniku slovenskega naroda v vsakej priliki njegov »ceterum censeo". Važni politični dogodki pripravljajo se v Evropi; dogodki, ki bodo zadeli brezdvojbeuo tudi našo državo. Utegne torej priti čas, ko bode presvetla krona in ko bodo državniki avstrijski spoznali, da si napravijo na jugu države najmočnejšo trdnjavo, ako ustvarijo upravno celoto, v katerej bode združen ves slovenski narod Na to pa je potreba merodajne kroge vedno spominjati, o vsakej priliki dokazovati, kako eminentne važnosti za celokupno državo bi bila taka rešitev slovenskega vprašanja. „Gutta cavat lapidera non vi, sed saepe cadendo". Seveda, ako bodo usodo našega naroda o odločilnem trenotku vodili možje, ki prisezajo na politični evangelij, kakor ga je razložil v „Politiki" gospod državni poslanec, potem pač ni pričakovati, da bi si upali gojiti želje, katere bi presegale granice posameznih kronovin. Terjajmo torej zjedinj eno Slovenijo vztrajno in odločno na odličnih mestih, tako kakor zastopniki hrvatskega naroda v dalmatinskem deželnem zboru vedno povzdigajo slovesno svoj glas za združenje Dalmacije s trojedno kraljevino. Ali pa utegne zahteva naša po zjedinjenej Slovenjji res biti na kvar našim bratom in političnim zaveznikom Čehom? Mi to odločno zanikavarno. Res, da utegne razmahati na novo in silneje agitacije za razdelitev češkega kraljestva; a iz tega ne more za Čehe iziti nikakih zlih posledic O naših in o nemškočeških terjatvah odločeval bode pred vsem prospeh države. In kakor je za državo važno in neprecenljive koristi, ako združi na jugu državi vedno zvesto udane Slovence, ki nimajo in ne morejo imeti gravitacije preko granic naše države, tako bi bilo nevarno UBtvariti na severu upravno telo, katero bi bih. — kakor kažejo pojavi zadnjih let — - gnezdo nemškega irre dentizma. Bratje Čehi torej ne morejo biti protiv-niki našega gibanja. Pač pa je v interesu njihovem, da ga podpirajo, kajti čim bolje se utrdijo naše postojanke, tem večjo vrednost bodemo zanje imeli kot politični zavezniki tudi potem, ako oni dosežejo neodvisnost češke kraljevine. Zato obžalujemo, da H- je zjedinjena Slovenija v poslednjih letih, odkar so čehi zopet zastopani v državnem zboru, čisto izpustila iz našega narodnega programa in da zaradi tega naši poslanci niso imeli prilike menjavati o tej zadevi svojih nazorov s češko delegacijo. Slovenski gospod državni poslanec, ki je za sedaj iz oportunstva proti zjedinjenej Sloveniji, hoče mesto nje ustvariti narodne kurije in proglaša, da bi to za najbližnjo bodocnoet morala biti poglavitna točka poslovnega programa /jedinjene desnice. Tidi nam bi narodne kurije ugajale kolikor toliko; a opozoriti moramo, da se razširjenje avtonomije de žel in naprava narodnih kurij nikakor ne ujema. Gospod poslance sicer ni povedal, kako si misli to uredbo; vender nas pa že bitstvo stvari poučuje, da bi uredba narodne samouprave po kurijah morala dosledno imeti za nasledek skrčenje deželne avtonomije. Ako bi namreč večina deželnoupravnih teles imela izvajati zakon — kajti kaj tacega gotovo misli gospod poslanec — o narodnih kurijah potem bi oni narodi, kateri imajo manjino v tej ali onej deželi bili prav krvavo malo na boljem ko sedaj, ko imajo, o vršitvi ravnopravnosti v zmislu članka XIX. državne osnovne ustave čuvati državni organi. Če se pa imajo narodue kurije urediti tako, da bodo samoupravna telesa, tedaj je stvar ista, kakor z zjedinjeuo Slovenijo, kajti „v zgodovini utemeljene individualitete kraljestev in dežel" dobile bi s tem jako hud udarec. V jednem oziru pa bi taka uravnava bila še težji izpeljati: mesto jednega novega upravnega telesa prišlo bi jih šest. Sicer pa, kakor rečeno, bodemo tudi mi vedeli hvalo gospodu državnemu poslancu in njegovim tovarišem z desnice, ako nam izposlujejo za sedaj vsaj narodne kurije; dvomimo pa po vsej pravici, da se bodo stv ri lotili z gorečnostjo, kakeršno za to zadevo kaže v „Politiki" naš gospod poslanec. Zjedinjeno Slovenijo so iz oportunstva opustili zahtevati ; za narodne kurije pa se doslej niso oglašali nikdar. Iz preteklosti da se sklepati na bodočnost. S članki „ad captandum benevolentiain" vo-lilcev sedaj, ko bode kmalu potekla šestletna doba sedanjega zasedanja državnega zbora, ni še opravljeno vse. Končuje ta članek nam je pa v posebno za- dovoljnost, da Inoremo konštatovati, da je slovenski gospod državni poslanec zašel v konfuznost, katero je očital „radikalnim fantastom". On se namreč samega naudušenja za „zgodovinsko utemeljene individualitete kraljestev in dežel" kar topi; potem pa z vzpostavljenjem terjatve po narodnih korijah sam prehaja mahoma v tabor narodnih avtonomi-stov. Po tem takem smemo upati, da ga vender najdemo še mej zagovorniki zjedinjene Slovenije, katera je in ostane kardinalna točka slovenskega narodnegu programa. In na podlagi tega programa bil je izvoljen tudi oni gospod državni poslanec slovenski, ki osrečuje „Politiko" s svojim sodelovanjem. Levstikova slavnost v Velikih Laščah. (Dalje.) Krško. — Slava odličnemu pesniku iu jezikoslovcu. Pedagogiško društvo. Črnomelj. — Zbranim Levstikovim častilcem bratski pozdrav! Dičnemu pesniku in učenjaku nesmrtna Blava. Požarna bramba. Črnomelj. — Pesniku, jezikoslovcu, kritiku Levstiku vekovit spomin in slava. Pozdrav srčen iz bele Krajine vsem udeležencem. Za mesto Črnomelj: Fran Šušteršič, župan. Črnomelj. — Levstik, večen Ti spomin, Ki budiš plamen duba, Da se v glasno pesem zliva Skrita misel iz srca. Tebi slava se spodobi, Tebi venci zelene. Slovansko ljubavjo in bratskim pozdravom vsem častilcem. Narodna čitalnica: Šetina, predsednik, Novo Mesto. — Bog živi vrlo prebivalstvo Velikolaškega okraja, iz katerega so se rodili kri-stalnoči8ti poštenjaki, prvoboritelji v duševnem boji za narodovo prosveto: Trubar, Levstik, Stritar! Novak, dr. Slane, Rohrmau. ViŠnjagora. — Zbranim slaviteljem neumrljivega Levstika: Srčen pozdrav! Šentvidska požarna bramba Dolenjska Ribnica. — Levstiku, njega slaviteljem: Slava, živio! — Gasilci Dolenjevaški. Kostanjevica. — Tebe, ki pel si slavo domovini, Kazal svetu kras domače govorice, Naj posnemali Te naroda bi sini! Tebe moža pravice in resnice. Zbranim pa okoli Tvojega spomenika bodi vsekdar vzor naroda, Ti dika ! Bralno društvo. Kočevje. — Slava Levstiku, pozdrav častilcem. Kette. Črnomelj. — Tisočeri slava našemu velikanu učenosti. Jerman, Malerič, Kolbesen, Sclnveiger, Fabjan, dijaki. Črnomelj. — Diki dolenjski, Levstiku in njegovim častilcem slava in večen spomin! Kupljen. Metlika. — Slava Levstiku, duh njegov oživljaj mladino našo. Čitalnica. Celovec. — Kot nekdanji učenec ondašnje šole, častni Vaš srenjčan in po materi na pol Laščan, raduje se z Vami nad svečanostjo, s katero danes slavite odličnega svojega sina domačina. Naj bode Levstikov spomenik, ki krasi prijazno vasico, in diči celo srenjo, ponoB starim in v spodbujo mladim. Živeli! Hren, drž. poslanec. Pragarsko. — Lepo da mrtve vi može slavite, Ki bili svetli so značajnosti nam vzgledi, Tudi živih mi ne pozabite, Da no poginjajo zaničevani v bedi, Po smrti malo mu koristi spomenik Kdor žive dni nestrpnosti bil je mučenik. (Podpis nejasen.) Mokronog. — Častilcem Levstika in njegovemu vekovitemu spominu kličejo podpisani: Velike Lašče po svojih rojakih v istini velike, živile bodo z Levstikovim spominom. Notar Fiscber, Grčar, Penca, Šašelj, Hodni, Bohinjec, Leveč, Dopler. Zagreb. — Neumrlomu Levstiku: Slava! a sakupljenim gostom izkreni živio od braće Hr-vatah. Hrvatsko Pjev. društvo „Kolo", Hrvatski Sokol Brno. — V duhu mej Vami kličem Vam iz posestrime Morave: Srčno na zdar ! Milica Hribarjeva. Idrija. — Dokler bo rod stal slovanski, živela bode slava Levstiku. Slovana pesnika slavi. Čitalnica Idrijska. Dunaj. Kamnit spominek moža naj slavi, Ki domu posvetil vse svoje moči, A duh njegov mej nami ostani, Vsak geslo njegovo si v srci ohrani, Za naroda pravo vse sile duha, Za naroda srečo vso ljubav srca. Potem ko že strt bo kamnit ta pominek, Ves narod mu bode še žsv spominek. Slovenija. Novomesto. Jezik čistil si peg, Opilil si gladko mu rujo! Učitelji v Kmetijskem kurzu na Grmu: Bajec, Črnagoj, Gale, Golmajer, GregoraČ, Kuhar, Likar Hinko, Likar Janko, Medic, Petkovšek, Pod-krajšek, Raktelj, Reich Rudolf, Vohinc. N o v o m es t o. — Dokler slovenska pesen doni, naj Levstikov spomin živi! — Slava zbranim častilcem. Za dolenjsko pevsko društvo: Virant. Mali Lošinj. — V duhu prisustovajoča slavnosti kličeva: Slava Levstiku! "VVimer, Hlača. Trst. — Slaviteljem duševnega našega velikana umrlega Levstika pridružuje se iskreno in kliče srčni: Slava! Za delavsko podporno društvo: Mandič. Trst. — Narodnomu miljeniku vječna slava, njegovim slaviteijem burni živeli! Uredništvo „Naše Sloge" in „Edinosti". V o lo s ca. Po voden j pokonča vse polja, Slovenec sovražnika 'raa dva! Slovenec. Ptuj. — Slava Levstiku, probuditelju slovenske literature. Živeli njegovi častilci! PtujBki Slovenci. Šmarje pri Jelšah: — Slava Levstiku in njegovim častilcem.. Šmarčani. (Konec prih.) Družba sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) II. Lep sad utegnejo obroditi mej slovensko mladežjo knjiga, ki jih je naša družba darovala in razdelila po vseh pokrajinah. Tajništvo je po zapisnikih preračunilo, da je bilo raznih molitvenih šolskih, poučnih, zabavnih knjig povprečno razdeljenih na Koroškem: čez 2500, na Štajerskem krog 1000, na Primorskem krog 700 in na Kranjskem 600, torej približno 5000 izvodov. Ako temu pridenemo še razna učila in šolske pomočke, smelo trdimo, da je družba i v tem oziru dosegla svoj namen. (Dobro, dobro!) III. Nadaljni uspeh družbin so pač podpore v novcih, ki jih je vodstvo podelilo raznim občinam za zgradbe šol pod pogojem, da so in bodo učilnice slovenske. O dotičnih svotah obvesti slavno skupščino itak vodstveni tovariš gospod dr. Vo&njak, kar spada v njegovo področje. Tajništvo naj sme le pristaviti: Vodstvo ima voljo VBem ustreči, vse take občine podpreti, — a dajte nam denarjev! IV. Na Koroškem — utegnil bi kdo pripomniti — niste še ničesar dosepli. A pomislimo ! Vsaka reč se ponatomo razvija. Res še nesmo privoj- 8 kovali slovenske šole, po kateri tako vzdihujejo naši bratje ; — mobilizovali smo — čast in hvala posameznim rodoljubom koroškim — narodno armado, ki ne bo mirovala prej, da zmaga slovenska in katoliška šola, — poudarjam, gospoda moja, — „in katoliška", — kajti ondu, žal, poje ml je verski duh, kjer je slovenska mladež izročena renegat-nemu ali celo nemškemu učiteljstvu, ki vidi svojo glavno nalogo v tem, da naši deci ubija nemščino v glavo. V sedanjih ondotnih razmerah pač ne trdim presmelo, če rečem: Zgubijo slovenstvo, zgu bijo i verstvo. Renegat zataji čestokrat i svojo vero. — O, da bi merodajni faktorji vender jedenkrat spregledali, da nevarnost ondotnemu ljudstvu ne preti od slovenstva, pač pa od nemštva! Naših jednajst podružnic na Koroškem je ume-silo kvas narodne zavesti, katere, upamo, več ne bodo pogasili mrzli curki nasprotne sile. Če opazujemo ondotne kmete, v katerih Še veje pravi verski duh, prirojena poštenost slovenska, kako so neustrašeni junaki v borbi za slovensko šolo, moramo jim izreči svoje občudovanje in globoko spoštovanje. Ker so njihove zahteve in prošnje uteme ljene v božjih in človeških pravicah, pa tudi v naših državnih zakonih, morale se bodo prej ali slej uslišati: škoda je za nas, ker se zgublja čas — in zgublja ter odtujuje naša slovenska deca. (Odobravanje.) V. A še jeden uspeh smemo zabeležiti. Obče priznana je potreba primernega berila za slovensko mladež. Večkrat se je že poskušalo dajati na svetlo takih spisov, a iz raznih uzrokov — osobito denarnih — so zaostala jednaka podjetja. Sosebno spe čavanje je imelo zmer svoje težkoče. Družba sv. Cirila in Metoda je neko sredotočje, krog katerega se zdaj še, hvala Bogu, zbira duhovska in svetna inteligencija, rodoljubno ženstvo in zavedno kmetstvo, torej zelo pripravna izvesti gornji namen. Zato je njeno vodstvo sklenilo izdati .Knjižnico sv. Cirilain Metoda". Povodom štiridesetletnice cesarjeve je prišel I. zvezek na svetlo, opisujoč bitje in ž fcje milega nam vladarja. 11. zvezek pa seznanja mladine s praočetom naše cesarske rodovi ne, z Rudolfom Habsburškim. III. zvezek jej kaže pre-poroditelja slovenskega šolstva, Valentina Vodnika. Kritika v naših listih se je izrekla pohvalno, da, celo laskavo. Prvima snopičema veljavo povzdigne še to, da so ji na spoštljivo vodstveno prošnjo vis. c. kr. deželni šolski sveti ua Kranjskem in Primor skem priporočili vsem podrejeeim oblastvom v na kuj) in razširjanje mej mladež; od vis. deželuih šolskih svetov na Štajerskem in Koroškem pa še ni odgovorov. (Klici ! Iu jih tudi ne bo.) — Izpeljivo pa je to podjetje, če pomislimo ua svojih čez osem deset podružnic Ako vsaka razproda samo pol stotine izvodov, spravimo v slovenski svet vsakega spisa čez 4000 izvodov. Zato se usojamo častitim akupščinarjem to zadevo jtrav toplo priporočiti. V kratkem vodstvo razpošlje dotično okrožnico vsem podružničnim načelništvora. Ako se nam to obnese, razširimo knjižnici delokrog za razne pedagogiške spise po vzglelu „Hrvatskega pedagogijskega sbora". (Dobro!) 5. Vodstvo ne sme molčati o napadu Dunajskega dnevnika „Neue Freie Presse" na našo družbo. Dne 23. januvarija t. 1. je objavila izviren dopis iz Gradca, v katerem je podtikala naši družbi, da je v zvezi s korifeji „slavjaiiBkega dobrotvoriteljnega občestva" v Peterburgu, da prejemlje od njega novčne podpore, zloglasnih „rubljev", da vodi propagando za slovansko liturgijo itd. — Kakor je bila napala „Ustfedni Matice školsko" ter as je spekla, ker je morala preklicati laž — tako jo jo staknila i pri miši družbi; vodstveni popravek, da so vse njene trditve neresnične, je objavila dne 19. febru-varija t. 1. Na poziv, naj pove dokaze za svoje pi-sarenje, naj naznani, kje so rublji ... je še do danes odgovora dolžna. Misli si menda: Calumniare audacter, seinper aliquid haeret. (Tako je!) Naše lojalnosti si ne damo črniti od nikogar. (Res je !) Mi smo in ostanemo pošteni Slovenci iu vsikdar zvesti Avstrijci, kar je izrazil naš pesnik z znanim rekom: „Hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane." (Splošno pritrjevanje.) 6. Nehvaležno bi bilo molčali danes o tistih rodoljubih, ki so uzorno pospeševali naše društvene svrhe, a jih je v teku leta pokosila nemila smrt. Ob sinji Adriji je prominol uzorni Slo-ven, stolni kanonik Mihael Debeljak, ki nam je še v tako blagem spominu od druge skupščine v Trstu, poseben prijatelj ondotnemu našemu zabavišču. Istemu otroškemu vrtcu pobrala je neizprosna smrt njegovega vrlega nadzornika Lovro Žvaba, ki je v Dutovljah sklenil svoje življenje. Za probujo našega naroda ob obalih jadranskih je bil neumorno delaven. Krška podružnica obžaluje zgubo Bvojega tajnika Ivana Jazbeca, uradnika v pok.; Nakeljska (na Gorenjskem) svojega prvomestnika Autoua Zamika, zlatomašuika; tukajšnja Blejska svojega podpredsednika, Štefana Gnjezdo, župnika v bližnji Bohinjski Beli, ki je umrl in počiva daleč od domovine v Karlovih Varih; Škofjeloška svojega tajnika, Blaža Sokliča, ondotnega mestnega župnika. V Varaždinu je zatisnil oči profesor Jernej Francelj, kateri je iskreno ljubil svoj rod slovenski, ki je nedavno daroval naši družbi akcijo v vrednosti 60 gld., ljubil bratski narod hrvatski, mej katerim je deloval. Tem in vsem drugim f članom naše družbe blag spomin in plačilo nebeško! (Skupščinarji se vzdignejo.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. avgusta. V IlONiii in Hercegovini število katoličanov narašča, ker se naseljujejo Nemci, število pravoslavnih se pa manjša, ker se mnogi izseljujejo. V Mostnin se je v prvej polovici število katolikov po-vekšalo za 420 duš, pravoslavnih pa pomanjšalo za 6 duš. Še bolj se pa naseljujejo tujci po kmetih, ker jim ni treba plačevati begom tretjine, kakor jo morajo domačini. Okupovani pokrajini postali sta pod avstrijsko vlado obljubljeni deželi za Nemce in Žide. V nanje države. Razni evropski listi bavijo se še vedno s shodom avtttri JMkcga iu nemškega cesarja. Ruski listi temu shodu ne pripisujejo velike važnosti, menijo, da je bil le akt uljudnosti. Sijajen vsprejem cesarja Frana Josi|)a v Berolinu pa utegne po mnenji ruskih listov imeti ta upliv, da ruski car še letos ne pohodi nemškega cesarja. Na nekaterih italijanskih učnih zavodih začneta se predavati poljščina in ruščina. Sofija Sčepanovskaja v Boloniji je spisala učne knjige in je predložila naučnemu ministerstvu v Rimu v potrjen je. Volitve za zbornico francosko bodo baje dne 29. septembra. Vse jih radovodno pričakuje, kajti tedaj se bode odločila osoda Boulangerjova. Obsodba bode generalu vsekako nekoliko škodovala Vlada ne bode pustila, da bi se zanj sklicevali volilni shodi, nabijali plakati in bo na vse načine ovirala voldno agitacijo. Vsaj general sedaj uiti v jednem okraji zakouito svoje kandidature na|)ovedati ne more. Mogoče je pa vzlic temu, da general in pristaši njegovi pridobe mnogo mandatov. Če le z monarhisti v zbornici dobe večino, bode prišla na krmilo vlada, ki mu bode omogočila povrat v domovino — Ministri so se pa zaradi Boulangerja že sprli Večina ministrov hoče, da so odstavijo vsi častniki, ki so pristaši Boulangerjevi. Vojni minister Frevcinet se je pa temu uprl in se že govori, da bode dal ostavko. Njegov naslednik bi bil general Campenon. Freiciuet odstopi, utegnejo baš jired volitvami nastati mej republičani razpori, ki bodo Boulangerju le koristili. Sfemci hočejo graditi novo železnico iz Kd-nigsberga čez Bischofsburg, Ščitno na rusko mejo. To železnico bodo gradili le iz vojaških ozirov, da bodo v vojni proti Rusiji ložje na mejo spravljali vojake, živež in strelivo. Razmere na Kreti se neso dosti spremenile. Sedaj je vse zavisno od tega, bode li mogel novi generalni guverner naj>raviti red, kar njegov prednik ni mogel. Sedaj je večiua evropskih velevlastij na strani Turčije, da še celo Rusija vzlic vst-m simpatijam za Grke, Še vedno ne mara javno jih pod-jiirati. Nekoliko jo ovira načelo legitimnosti, katerega se mora strogo držati že zaradi Bolgarije, Položaj bi se j)a takoj premenil, bi na Kreti Turki začeli mesariti kristijane v velikih množinah, kakor so jih leta 1876. v Bolgariji. Tedanji dogodki so Evropo moralično jnisilili, da se je morala ozirati na kristijane. Celo lord Salisburrv, ki je tedaj bil v ministerstvu Beaconsfieldovem je j>riganjal, da se je sklicala konferencija v Carigradu,. Ker ta konferenca ni bila usjiešna. je potem prišlo do vojne. Tako utegnejo tudi na Kreti stvari priti v tek, če novi guverner ne zabrani Turkom pobijati kristijanov. Dopisi. Iz okollee Ljubljanske 16. avgusta. (Klic iz uničenega barja.) Gospod otmi naB, j>oginjamo! Tako je klical na Genezarenskem jezeru neki ribič po imenu Simon pozneje Peter, ko je ljuti vihar žugal ladjico razdejati in ribičem luč življenja ugasniti. ;In gospod se je probudil, zapo-vedal in takoj storil mir. Tako podobni smo nekako tudi mi barjani zgoraj omenjenemu ribiču, a žalibog nesmo tako povoljno uslišani, dasiravno nas je mnogoštevilno, rekel bi, na tisoče. Tudi mi prosimo in moledovtmo svoje očete in predstojnike in čakamo, kakor Izrael odrešitelja svoiega. V duhu bi Bi lahko predstavljal in slikal barjanske naselbine kakor ženo propalega obraza z mnogimi razdrapanimi otroci klečečo pred gospodom in milo proseče, da bi ji naklonil to ali ono pomoč. Rtvno tako mi barjani željno pričakujemo pomoči, in ta pomoč je globlje-nje Ljubljanice in Grubarjevega kanala, jedino sredstvo za naš obstanek. To po pravici pričakujemo, kajti že več slabih letin smo imeli zavoljo povoduji tako da najbolj založeni gospodar ni mogel s svojim pridelkom svoje družine preživiti, injemoral kupovati. Letošnje povodnji pa bodo spravile barjanskega kmetovalca (osobito iz Ljubljanskega barja) tako po poinoma v revščino in bedo, da če ne bo kmalo pomoči, se bo izcimilo največje siromaštvo in nam ne bo ostalo druzega nego upanje. Pa bojimo se, da nam se še upanje ne bode obistinilo, kajti že toliko let se v tej zadevi piše, zboruje, meri, rešuje, uganjuje in tudi šteje denar, a vse basnilo je le drugim. Odmeva nam pa tudi v Ljubljani od nekega teškega zvonu zelo neugoden zvok, kateri nam poje pesem: „Barjani naj kopita pobero, in idejo, kamor jim drago. Ta pesem, ali bolje rečeno ne-milosrdnji izraz spojen z mrzločutstvom do bližnjega je za nas barjane dokaj pretresljiv, kajti dobro vemo, da so že minoii časi, ko sta se medved in volk v slovenskih gozdovih gospodarila in različna žival naše travnike in ravan posedavala, in kadar se je zemljaUu poljubilo, zapodil je te naselnike tebi nič meni nič naprej in tako postal pravi lastnik zemljišča. A to je zdaj drugače, ker ima že vsaka sinja skala svojega gospodarja in najbolj slabo-vzdušno močvirje svojega lastnika, torej se nam ni lahko preseljevati drugam, kakor v dalnjo tropično žgečo Brazilijo, in naročiti si vozni list do postaje Rio de Janeiro, kar bi pa že stalo svoto denarja, katere bi večina barjanov (in to posestnikov,) ne mogla plačati. Torej kaj ostaue nam druzega, nego životariti ondu, kamor nas je različna človeška osoda posadila, in udati se radi ali neradi temnji prihodujosti. Zato pouavljamo še jedenkrat bolestni klic: Gospod in gospodje otmite nas, poginjamo! Pisma iz Pariza. (Piše A. Bezenšek.) VI. 7. avgusta. (Srbski paviljon v rastavi.) (Konec.) Ker sem že pri tovaruah, naj še omenim pivovarne Vajfertove, ki dela dobro pivo in ga izvaža dosta ne samo po vsej Srbiji, nego tudi v Bolgarijo in Bosno. Jedna Vajfartova pivovarna je v Topčideru pri Belemgradu, a druga je v Pančevu. Tovarn za kože imajo jedno v Belemgradu, a drugo v Kragujevci; v Jagodini je steklarnica. Sedaj |>a nekaj o prirodnem bogatstvu, katero 86 nahaja po Srbiji v obilej meri. Imajo dobrega premoga, nahaja se tudi cinobor, svinec, mramor in celo litografski kamen, ki je tako dober kot oni z Nemškega. Iz mramora je izklesanih nekaj ploč za mize, o katerih bi Človek na prvi pogled mislil, da so iz Italije. Povsod so dobro znane srbske slive (češplje); isto tako volna in konoplja. V Parizu je razstavljeu izvanreden eksemplar konoplje, ki meri 4x/a metra visočine; zdolaj je debela kot palec močnega človeka. Sloveti začenjajo že nekaj let simo, kar so se odprle srbske železuice, tudi po zapadnoj Evropi, srbska vina; na Balkanu so že od davna stavna: Negotinsko, Sinederevsko, Župljansko itd. A slivo-vica je uekaj posebuega, ki dosega sriemsko slivo-vico, ali celo prekaša. Neso pozabili pokazati tudi srbske književnosti. Izloženih je precejijknjig, mej temi nekaj lepo vezanih. Vrlo dobrega zadržaja bo knjige, znane pod imenom „Glasnik učenog društva". Seveda so zastopani vsi važneji pisatelji srbski iu celo različne Šolske knjige. S tem je povedano o srbskej razstavi nekaj, a nikakor še ne vse. Naj zadostuje ta kratek očrt, ker mi niti prostor, niti moj čas, ki v Parizu tako hitro teče, ne zadostuje še več o njej pisati. Dostavljam še to: Srbija je jedina slovanska dežela, ki je oiicijalno in vsestranski odlično zastopana; kajti glede Rusije, akoravno je obilo izložila, se ne more reči ni jeduo ni drugo. Iz Rusije so razstavile nekatere velike firme svoje izdelke, a o kakej celoti in raznovrstnosti niti go- vora biti ne more. O njej bora govoril drugikrat. Druga plemena slovanska, čeravno bi imela mnogo-česa pred svetom izpostaviti, so pa porinjena v kot ne od Francozov, ampak od onih, kateri so jim bliže. Žalostno, a resnično! — (V Runčah) pri Ormoži udarila je dne 14. t. m. Btrela v tamošnji občinski zvon, ki nad križem prosto visi. Križ je močno poškodovan V iBtem času užgala je strela kmetu M. v Ključarev-cih kup slame. Domače stvari. Dr. Makso Samec, f i Smrtni zvon je včeraj milo zapel in prinesel uam iz Kamnika prežalostno vest, da se je v naj-krepkeji moški dobi ločil od nas uzoren rodoljub in marljiv pisatelj slovenski, ihkren nam prijatelj in soboritelj, mož visoko čislan in spoštovan od vseh, ki so ga poznali, da je umrl gos p. doktor Makso Samec, praktični zdravnik in hišni posestnik v Kamniku, bivši deželni poslanec in večletni župan, v kat^rej lastnosti si je stekel zasluge, ki bodo ostale kot trajen spomenik, dokler bode stalo mesto Kamniško. Pokojni dr. Samec bil je porojen 10. oktobra 1844 1. v Arclinu pri Vojniku. Šolal se je v Celji, od koder se je po končani gimnaziji podal na vseučilišče v Gradci, kjer je bil pol luta upisan na modroslovni fakulteti, potem pa prestopil k medicini. Po završenih medicinskih študijah dobil je mesto sekundarija na deželni bolnici v Ljubljani, kjer pa je ostal «amo kacih 8 mesecev. Leta 1871. nastanil se je kot praktični zdravnik v Kamniku, 1873. 1. prestopil kot zdravnik k železnici v Trst, od koder je bil 1874. 1. premeščen v Postojino. Tudi ondu ni dolgo ostal, I. 1877. dne 1. ja nuvarja se je stalno nastanil v Kamniku, v rojstve-nem kraji svoje gospe soproge. V Kamniku se je poleg zdravniške prakse jako živo zanimal za vse javne zadeve. Meščanje vedeli so ceniti njegovo sposobnost in delavnost in izvolili so ga 187(J. 1. županom mesta Kamniškega, 1880. I. predsednikom meščanske korporacije. Kot župan storil je jako veliko. Odpravil je z velikim naj>orom zloglasni „kla-njec", zgradil lepo šolsko poslopje, olepšal sploh mesto tako, da se sme prištevati najlepšim in naj-prijetnejšim L. 1883. bil je po hudem volilnem boji v mestni skupini Kamnik Tržič-Radovljica izvoljen deželnim poslancem in isto leto povodom 600 letnice in pohoda presvetlega cesarja odlikovan z vitežkim križem Fran Josipovega reda. Pri vsem tem svojem delovanji je pokojni dr. Samec vedno visoko držal narodni prapor, deloval na naroduem polji z besedo, peresom in dejanjem. Še kot velikošolec poslovenil je Turgenejev roman „DimB, pozneje „Pomladanske valove", kot deželni poslanec spisal jako jedernato in umestno razpravo proti „opojnim pijačam', sicer pa mnogo člankov in dopisov v razne slovenske liste, posebno pa v naš list, kateremu je bil vedno zvest sotrudnik in pod-pirateij. Čiun je bil muogim narodnim društvom, čitalnici v Kamniku pa dlje časa predsednik. Iz teh podatkov posnema lahko vsak, da je bil prerano umrši dr. Samec rodoljub prve vrste, Slovan z dušo in telesom. V najhujših časih bil je vedno kremenit značaj, odločen in dosleden. Vsled tega pridobil si je spoštovanje in veljavo tudi v protivnih krogih. Jednako izvrsten bil je kot soprog in oče. Prerana smrt njegova vzbudila bode v srcih vseh, ki so ga poznali, tožen odmev in dolgo bode živel njegov spomin. Lahka mu bodi zemljica! — (Imenovanje.) Finančni koncipist gosp. dr. Ivan Mrak imenovan je finančnim komisarjem v IX., koucej)tni praktikant g. Jurij Konschegg finančnim koncipistom v X. razredu. — (V Ormoži) umrl je tamošnji praktični zdravnik Josip Sevfried. — (S t r a j k v Trbovljah, Hrastniku in Zagorji) je končan, ker so se že skoro vsi delavci dela poprijeli. Vsled tega povrnili se se vojaki v Ljubljano. — (Pred okrožnim Bodiščem v Celji) bila je včeraj obravnava proti 46 Trboveljskim rudarjem. Šest bilo je oproščenih, drugi pa obsojeni in sicer 25 na tri dni zapora, osem jih je dobilo po 8 dnij, pet po jeduem tednu, dva po dva tedna. — (Strela) ubila je preteklo soboto v Pe-trijancih kmeta, ki je s svojim hlapcem pod kapom stal. Hlapca je le omamila in so ga sosedje komaj iz ognja rešili. Hram je do tal pogorel. — (Blizu Trebnjega) je dne 14. t. m strela ubila 13letno Mieiko Perovšek. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 19. avgusta. „National Zeitung" potrjuje, da se bode ruski prestolonaslednik udeleževal pri nemških cesarskih manevrih. Priprave se že delajo. Dunaj 20. avgusta. Cesar imenoval finančnega ministra Dunajevskega pokrovitelja namestnikom Krakovske akademije znanostij. Carigrad 20. avgusta. Parobrod z vojaki, kanoni in strelivom odplul na Kreto. Iz Sirije odpošljejo se nemudoma tjakaj še druge čete. Vsega vkupe se bode na Kreti zbralo 30 tisoč mož. Volilni shod. Podpirani vabim gospode voiilce na shod v Staritrg pri Loži v nedeljo dne 25. avgusta 1.1. ob 5. uri popoludne v gostilno gospoda Matevža Tomca. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1889. I>r. A. i•'«■!■ j * ii«'•§«'•. državni poslanec. Poslano. Cest. gospodi rodoljubom v Šmariji pri Jelšah. Krasni in presrčni „valete", ki ste mi ga bili priredili na večer di.e 11. t. m., neče mi iz spomina. V samoti mislim ua zadnje ure, prežite mej Vami; mislim na Vas Šinarčane in na Vas goste iz Šentjurja in s Slatine, ki ste me bili v tolikem številu počastili pri slovesu mojem. Srce mi ne da mirti, prodno se Vam vsem še tem potom iz daljnih Slovenskih Goric še jedenkrat prelej)o ne zahvalim za ljubeznivost Vašo. Živeli Šmarski narodnjaki ! Živeli Šmarski pevci in pevke! Živela sveta naudušenost za narod naš! — kliče Vam srčnim pozdravom udani Anton A.škerc. Juršinci, dne" 17. avgusta 1889. /it vnanjo porabo. Pri protinn in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „Francusko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tiiclilanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (66—10) ---- za vso leto gld. 4.60; *a pol lota yld. 2.30; za četrt let« g!d 1.15. JLoterijue Nret'ke 17. avgusta. Na Dunaj i: 35, 64, 48, 86, 78. V Gradci: 70, 65, 32, 25, 2. 19. avgusta. Pri .TI i» I H-i : Dubskv iz Prage. — Binncliiul, Terzig i/. Trsta. — Schinid, Golascnuiica, Hotze, Brodmani, Stobach, Appel, Groif z Dunaja. — Schnorrenberg iz Kolonije. — Pottlloh iz Berollna. — 1'uiik s Planino. — Gunther iz Honakovega. — Gotard i/. Puriza. — Picart iz Maribora. Pri Sionu: Skopinie iz Lošinja. — Lukschitz iz Gradca. — Biudcr, Schutz, llieber i Dunaja. — Ilirscbmaii iz Sisoka. Oberkirelier, Šoklič iz Gradca. — llladck, Rieiel iz Kočevja. Pri Južnem kolodvoru: Lockor, Riedol iz Gradca. Such} iz Kromeriža. — Sossulini iz Trsta. Pri AvHtrlJNkeiu ceiiarjl: llnlders iz Trsta. — Ausenek % Dunaja. — Thouias \u Golice. gJBsi't'Efi tf« v SnubilzAiti: 17. avgusta: Anton Gerear, deželne s dnijo predsednik v pokoji, 72 let, Dunajska o.esta St. 18, za oslab-Ijenjem. — Jakob Steindl, delavec, 00 let, Poljanski nasip Št. 50, za ftkrofeijni. Meteorologično poročilo. UM opazovanja Ntnujd barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > sa co T-t 7. zjutraj 2. popol. zvečer 39 V um. 738-7 mu 788-6 ni«. 13 9*0 26 4- C 190u G brozv. si. szh. al. szh. megla jan. jas. 000mm., (UD > cA 2 7. zjutraj /. ■•opol. f). zvečer 738 2 mm. 73« 2 umi. 734-*> mm. 154" 0 267 ' C 19-5° C 'd. szh. al. j z. hI. jz. megla j>i*. jas. 0'OObii. H^io-rs-SLJslsisL "borza dne 20 avgusta t. i. (Izvirno telegrafi fino poročilo.) »čerai — danei. Papirna renta . . . K'1uIimi in v iuicnu vseh sorodnikov, da ju njihov iskreno ljubljeni soprog, ozirom.t oče in svak, gospod DR MAKSO SAMEC praktični zdravnik, hišni posestnik, meščan in večletni župan v Kamniku, bivši deželni poslanec, vitez Fran Josipovega reda danes ob uri pnpoludne po daljši bolezni, previden s svetstvi za umirajoče, v 45. letu dobe svoje, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 21. t. m., ob 4. uri popoludne iz hiše št. (i in 7 ua Sutn i. Maše zadušnice bodo se darovale v raznih cerkvah. Nepozahni pokojnik priporoča se v blag spomin. V K a m n i k u , dne 19. avgusta 1?89. (6o0) 8 1 i 1 peaz|t v Gtradci (kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole. Preskusen! peiizijonat za 30 gojencev. Imejitelj in. -voditelj: Gradec Fran Scholz, (480-11) preskuse ni gimnazijski učitelj. Mestna občina Kamnik naznanja tužno vest, da je njen meščan in bivši večletni župan, gospod DR MAKSO SAMEC praktični zdravnik, hišni posestnik in vitez Fran Josipovega reda i. t. d. danes popoludne ob V*4\ uro po daljši bolezni umrl. Pogreb bode v sredo dne 21. t. na. popoludne ob 4. uri iz hiše št. 6 in 7 na Šutui. Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin! V Kamniku, 19. avgusta 1889. (649) nnnnununnnnxnnnnnnnnnnnnnnn Št. 14330 (639 -a) Razpis službe. Za I. mestno deško ljudsko šolo v Poljskih ulicah je s početkom prihodnjega šolskega leta oddati začasno službo šolskega sluge in hišnika z letno plačo 300 goldinarjev, naturalnim stanovanjem in prosto kurjavo. Prošnje za to službinsko mesto je do 31. dne t« m. vložiti pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 17. dan avgusta 1889. UXUUKKU**n**UX*HXXUMHH*nH*H mL mm* Najboljše in najcenejše v ploščevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218—60) izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti u Hrihar LnaCoiaa in iipjc „Narodne Tis.iarne* .T