Poitalna plačam v goto v tol. k gr'’ OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine »OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno Din 40'— polletno Din 20-— posamezna številka . Din 2•— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA 10. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIX. LETNIK. V LJUBLJANI, DNE 8. AVGUSTA 1936. ŠTEV. 15. Naše delo — naš ponos! Po vseh večjih krajih naše ožje domovine se teden za tednom vrste otvoritve obrtnih razstav. Na prvi pogled so mogoče skromne te gospodarske prireditve naših podjetnih obrtnikov in se zde le lokalnega pomena, vendar dejansko daleko presegajo ta ozek značaj. Ni so to samo gole razstave, ki smotreno prikazujejo odlične izdelke pridnih in spretnih rok, ampak prave revije domače delavnosti in sposobnosti, ki imajo namen opozoriti široke kroge interesentov in konzu-raentov na prvovrstno kakovost in solidno ceno domačih izdelkov ter na vsestransko popolnost vseh panog domače obrti. Zato zaslužijo ta prizadevanja domačih obrtnikov vso pozornost spoštovanje in podporo oblasti in širokih slojev ljudstva. Nikjer. pri nobenem delu. pri nobeni večji ali manjši gradnji ali pri kakršnemkoli nakupu naj se nepremišljeno ne zapostavlja domačega človeka in domačih izdelkov. Posebno je važno danes v dobi vsesplošnih gospodarskih težav, da upoštevamo samo domačo obrt, od katere žive tisoči mojstrov in pomočnikov. Naša obrt je mnogo sproščenejše zadihala v svobodni državi. Opažati je njen ogromen razvoj in napredek. To pa samo zato: ker je našla večje možnosti pokazali in uveljaviti svoje kakovostno delo, ker slovenski obrtnik ni bil več odrivan in ker so se ljudje počasi le znebili predsodkov, da so prvovrstni le tisti izdelki in tisto blago, ki nosijo tujo značko ali pa so naplavljeni vsaj od tuje govorečega človeka. Treba pa bo še mnogo vzgoje kupoval-eem in naročnikom za pravilno presojanje vseh prednosti domačih izdelkov pred tujimi; na drugi strani pa morajo tudi obrtniki stalno slediti zahtevam in okusu kon-zumentov, ki jih tako naglo spreminja današnje življenje. In prav to nalogo imajo naše obrtno-gospodarske razstave. Čim bolj skušajo zbližati in seznaniti izdelovalca s kupoval-cem. Ti neposredni stiki enega z drugim, so velikega pomena in neobhodno potrebni v korist obeh. — Pomenijo pa še mnogo več. jasno kažejo napore vsega obrtniškega stanu za razjasnitev mračnih gospodarskih prilik. Vžigajo nam iskrice nad v zboljšanje razmer in povratek v normalne čase. Najboljši in najbolj zdrav znak zboljšanja vsakih še tako težkih razmer pa je hotenje in prizadevanje širokih slojev in močnih stanov, kajti le v njih se izraža prava narodna volja in moč. Jubilej obrtniškega organizatorja Pred nekaj dnevi (23. julija) je slavil 60 letnico rojstva obrtno-zadružni nadzornik v Mariboru g. I g n ac i j Založnik. Rojen je bil 1. 1876 v Breznu pri Vitanju. Leta 1897 je maturiral na celjski gimnaziji, študiral nekaj čusa pravo, nato pa kmalu stopil v službo v odvetniško pisarno v Slovenski Bistrici. Kasneje se je preselil v Celje k dr. Kukovcu, pri katerem je ostal z izjemo vojnih let do leta 1920. Že kot mladenič je agilno deloval v narodnih društvih, zlasti v slovenjebistriški »Čitalnici«, in bil vedno med prvimi borci proti nemškutarskim zagrizencem. Leta 1920 je bil imenovan za obrtno-zadru žnega nadzornika in za vodjo podružnice »Urada za pospeševanje obrti« v Celju, kjer začne njegovo plodno delo v prospeh slovenskega obrtništva na Štajerskem. Pozneje 1. 1925 je bil premeščen v istem svoj-stvu, vendar z veliko večjim delokrogom v Maribor, kjer je opravljal to funkcijo za vso bivšo mariborsko oblast. Tudi danes vrši posle obrtno-zadružnega nadzornika za to območje, obenem pa mu je bilo poverjeno tudi tajništvo »Urada za pospeševanje obrti«, ki ga je 1. 1933 ustanovila Zbornica za TOI. Neutrudljiv je naš slavljenec pri svojem obširnem delu. Leto za letom prireja za mojstre in pomočnike po več strokovnih tečajev s številnimi predavanji. Marljivo vrši pri tem funkcijo predsednika komisije za mojstrske izpite. Povsod so vidni lepi sadovi njegovega dela v korist obrtnikov, katerim je iskren prijatelj in svetovalec. Kljub ogromnemu službenemu in poklicnemu delu pa najde dovolj časa tudi za vsa kulturna, gospodarska in politična vprašanja ter kot odkritosrčen nacijonalist pomaga povsod, kjer le more. Vzgleden je tudi kot mož in oče; enaka harmonija vlada v njegovem rodbinskem krogu kot pri vsem njegovem službenem in javnem delovanju. Skromnemu in dobrosrčnemu slavljencu — svojemu zvestemu prijatelju — želimo tudi mi obrtniki še mnogo zdravih let, polnih sreče in zadovoljstva. Naj ga vodi življenjska pol tudi v bodoče od uspeha do uspeha v njegov in naš ponos! Čitajte in širite Obrtni Vestniki Obrtniki, dopisujte v svoj listi Ivanu kersniču v spomin Minuli petek nas je za vedno zapustil dragi tovariš marljivi in tihi obrt. organizator Ivan Kersnič. Polnih 19 let je predsedoval Združenju krojačev, krojačicin sorodnih strok. Z vnemo in idealizmom je deloval v dobrobit svojih poklicnih tovarišev in tovarišic. Vedno jim je stal ob strani in pomagal rad vsakomur z dejanjem ali pa vsaj z dobro besedo. Povsod na odločilnih mestih je opozarjal na težaven položaj oblačilne stroke, ki jo je tako hudo prizadela današnja doba, in povedal svoje misli in predloge za zboljšanje. Stalno se je posvetoval s svojimi prijatelji in tovariši ter ugibal, kaj naj ukrenejo, da se bo vsem godilo boljše. Pa tildi v drugih stanovskih organiza- j cijah je bil agilen delavec. Ustanovil je | starostni podporni sklad in se sploh mnogo j brigal za vse socijalne akcije v korist obrt- j nikov. Bil je sodoben mož tako v svoji stro-■ki kot pri delu v organizacijah. Oditi je moral od nas sredi dela, poln J načrtov in nad, ne da bi dočakal lepših dni. ! Zapustil nas je v času, ko bi ga najbolj ra- ! bili v skupni borbi za svoje prečesto tep- j tane pravice. Zelo Te bomo pogrešali, dragi tovariš. j Hvaležni Ti bomo ostali za Tvoje delo tudi ' sedaj, ko Te ni več med nami. Preselil si se • tja, kjer ni mračnih dni in trpljenja. V na- ■ ših srcih pa si globoko zapisan in svetal i ostane spomin na Te, dragi prijatelj. Občni zbor Zveze obrtnih društev drav. banovine v Ljubljani je preložen Vršil se bo v nedeljo 23. avgusta 1936 v Mariboru ob 1/210. uri dop. v Narod* nem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav delegatov; 2. splošno (H)rotilo predsednika o vseli važnih vprašanjih in o današnjem položaju obrtništva; 3. delovno poročilo tajništva Zveze: 4. poročilo blagajnika za preteklo leto in sklepanje o proračunu za bodoče poslovno leto; 5. samostojni predlogi; 6. Slučajnosti. V soboto 22. avgusta t. 1. bo ob 1/2^9 uri predkonferenca delegatov v Narodnem domu, ob 20. uri pa družabni sestanek. Odbor Zveze OD dravske banovine v Ljubljani. Novomeško čevljarstvo in Bat’a Širši javnosti je sicer znano, da se bije med čevljarstvom na splošno in pa tvrdko Bat a hud boj, toda dejanskega in resničnega stanja in razmerja med obema producentoma marsikdo ne ve. Malokdo ve, da se med obema bije najhujša borba, borba za obstanek na eni in borba za nadvlado na drugi strani. Boj na življenje in smrt! Zato se ljudje čudom čudijo in morda celo obsojajo čevljarje, ko čitajo, da je v prehudi borbi tu in tam prišlo do incidentov. Pa ni treba biti baš drobnogledec, da človek zapazi v kakšni zadregi in stiski se danes nahaja čevljarski stan; le malo bistreje je treba pogledati, da se opazi prepad, v katerega vedno hitreje drsi čevljarstvo. Ni to samo fraza, pač pa kruta resnica! In če bo lepega dne čevljarski stan zginil s površja zemlje, kakor že mnogo, mnogo obrti, bo nosila krivdo za to vsa naša javnost! Nič bolje kot tovarišem po drugih krajih, se ne godi tudi čevljarjem v Novem mestu. V lepem gnezdecu, v tej tako ponosno zvani dolenjski metropoli, ki šteje nekaj nad 4500 prebivalcev, je deset! čevljarjev, torej dovolj majhno število, da bi mogli vsaj prilično dobro izhajati. Poleg teh desetih mojstrov, od katerih je vsak v prejšnjih, boljših časih imel enega ali tudi več vajencev in pomočnikov, je še eno čevljarsko podjetje, katero edino zaposluje več delovnih moči, in pa seveda neizogibna podružnica Bat e, ki 'preplavlja s svojimi izdelki ves čevljarski trg. Dokler te podružnice ni bilo, je še nekako šlo in so čevljarji tudi dobivali več 'naročil za novo delo; čim pa je začela poslovati, kljub vsem protestom čevljarjev, tudi v našem malem mestecu imenovana podružnica, je bilo še tega konec. Čevljarjem so ostala kot v posmeh le še popravila imenovanih izdelkov, katerih dostikrat ni niti popraviti mogoče. Ljudje so kupovali in še kupujejo te izdelke, čeravno sami uvidevajo, tla njihovi uporabi prav za prav ne odgovarjajo. Toda cena je tako omamljiva, da jih premoti. In kako ne? Že itak smešno nizke cene, ki jih Bat’a nastavlja svojim izdelkom, ob vsaki priliki še znižuje. Pravkar krožijo po mestu reklamni lepaki Bat’e s starimi, črtanimi in novimi, znižanimi cenami. Pri paru je cena znižana za Din 4—_ do 6.—. Nič ni torej čudnega, če vse vre v Batino trgovino in kupuje te cenene izdelke, ki se — to lahko mirne duše pribijemo — nikakor ne morejo po kvaliteti in ne po izdelavi meriti z nobenim ročnim, čevljarskim izdelkom. Da je to res, smo se lahko prepričali na pravkar minuli obrtno-gospodarski razstavi, kjer so bili razstavljeni tudi izdelki novomeških čevljarjev. Tudi cena teh raztavjenih zdelkov n.i bila pretirana, če pomislimo, da nikakor še ni napravljen dober kup, ako kupiš čevlje prepoceni! Za malo denarja malo muzike, pra- vi star pregovor, in drugače tudi biti ne more. — V očigled taki konkurenci ne more čevljarski stan česar storiti. To se kaj jasno sprevidi iz celega kupa aktov v arhivu novomeške čevljarske zadruge. — Bat'i je taka konkurenca, ki ni seveda prav nič lojalna, mogoča, saj iz lastnih sirovin in v svojih lastnih tovarnah predeluje oziroma izdeluje vse najmanjše predmete in potrebščine za svoje izdelke. Le na tak način je tvrdki Bat’a mogoče vreči izdelke po tako nizkih cenah na trg, ker kljub temu vseeno dobro zasluži poleg zavesti, da dominira nad drugimi in mu nihče ne more konkurirati. Taka konkurenca seveda ni več konkurenca in protii takemu stvoru se ni mogoče uspešno boriti. Če pa tej »konkurenci« še javnost pomaga, ne moremo pričakovati drugega nego popolno propast čevljarskega stanu tudi v Novem mestu. — Z iskrico upanja so naši čevljarji pozdravili pred časom v časopisju priobčeni! članek, ki govori, da se v ministrstvu pripravlja uredba o ukinitvi Bat’inili podružnic v krajih pod 10.000 prebivalccev. Na podlagi take uredbe bi ves čevljarski stan zopet svobodneje zadihal. Čevljarji bi si poizkusili na razvalinah svojega stanu postaviti zopet trdnejšo oporo. Krik čevljarjev mora pretresti vso javnost in vse odločujoče faktorje, ki naj nikar več dolgo ne odlašajo z rešitvijo onih, ki so prav tako 1 j u d j e kot oni! Novomeški čevljarji. II. vsedržavni obrtniški kongres v Nemčiji Josip Rebek: Nemški obrtnik spoštuje stare cehovske običaje Sobotni večer 6. junija je bil izpopolnjen s svečanostjo v slavnostni palači. Slavnost je priredilo obrtništvo Frankfurtu na čast gostom in kongresistom. Poleg izredno uspelega koncerta pred (8.000 glavo množico udeležencev, na katerem so izvajali skladbe Beethovna in Wa-gnerja, so bili tudi razni govori in pozdravi, med kateremi je vodja nemške delavne fronte dr. Ley sporočil pozdrave državnega vodje Hit-tlerja. V imenu inozemskih zastopnikov je pozdravil prof. Buronzzo, podpredsednik mednar-negu zavoda za obrtništvo. Izredno svečano razpoloženje je v nedeljo povedlo številne rokodelske zastopnike v sturo-slavno cerkev sv. Pavla. Notranjščina cerkve je bila popolnoma spremenjena. Z visoke galerije so visele hitlerjevske zastave okusno pomešane z obrtniškimi emblemi na modrem ozadju. Na mestu oltarja je bil improviziran, velik oder ves v cvetju in zelenju. Pred govorniškim prostorom je bila postavljena velika cehovska skrinja-odprta in v njej hranjena krasna, v slonovo kost vezana ter z zlatom okovuna cehovska knjiga, v katero se redoma vpisujejo vsi novi mojstri, ki so po noveli obrtnega zakona iz I. 1934. napravili mojstrski izpit. Za ta dan je odrejeno, da se izvrši svečanu oprostitev pomočnikov in mojstrov. Iz vsakega okrožja Nemčije je določen po en zastopnik od novo oproščenih pomočnikov in novih mojstrov, da po svečanih starih običujih položi prisego rokodelske samozavesti, solidarnosti in časti. Davno pred začetkom svečanosti so zavzeli svoje prostore filmski operaterji s kamerami in velikimi reflektorji, da tudi na platnu pri- kažejo, kako časti in spoštuje še danes rokodelski stan sture običaje. Točno ob določenem času se je pričel cere-moniel. Zadonele so orgle in v cerkev so vstopili mladi pomočniki, za njimi pa novi mojstri. Na čelu sprevodu so nosili stare cehovske zastave raznih združenj, ki so jih učinkovito grupirali okoli govorniškega odra. Dva v delavnih oblekah napravljena mojstra stu prižgala dve debeli voščenki na krasnih pozlačenih svečnikih. Državni rokodelski mojster je zavzel svoj prostor na govorniškem odru. Bogato okrašeno cehovsko zlato verižico, katere vsak člen je dar ene okrožne zveze združenj, je nosil na vratu. Operni zbor je zapel zaključni nagovor Hansa Sachsa iz Wagnerjeve opere: »Mojstri pevci no-rinberški«. Odkrito priznam, da je bilo to za me izredno doživetje in prepričan sem. da je slehernega udeleženca svečanost močno ganiia. Po nagovoru drž. rok. mojstra so mladi mojstri in pomočniki položili prisego: da bodo vse svoje življenje pošteni rokodelci, da bodo v složnosti in soglasju branili obrtniške pravice, da hočejo gojiti medsebojno spoštovanje ter se še nadalje izpopolnjevati v rokodelskem poklicu in da hočejo kot Nemci podpisati narodno socijalno na-ciranje ter svojega »Fiirerja«. Z vpisom v knjigo je bila svečanost zaključena. Slavnosti v cerkvi sv. Pavla je bil priključen sprejem v meščanski dvorani staroznanega rotovža po županu in predsedniku občine. Ob tej priliki so prejeli razni vidnejši voditelji nemškega obrtništva v znak priznanja za njihove velike zasluge za obrtništvo zlate častne prstane z graviranim obrtniškim znakom. Najboljši mojstri so pa prejeli častne diplome z darili za njih ros mojsterske izdelke, ki so bili izloženi na razstavi. Ogledali smo si nato staroduvne znamenitosti, ki jih hrani ta veličastni'd vorec, na kar je sledilo svečano kosilo v nekdanji cesarski dvorani. kjer so bili kronani bivši nemški cesarji. Ob bogati postrežbi in sladkem renskem vinu nam je kaj hitro potekel čas in že smo se morali posloviti ter so nas vodili na reprezentativno tribuno, mimo katere je bila določena slavnostna povorka obrtništva. Močan dež ni prav nič motil slavnostnega razpoloženja; široke in dolge ceste so bile kljub temu natrpane. Red so vzdrževale hitlerjevske čete. Točno ob napovedani uri se je jel pomikati impozanten sprevod, v katerem so bile številne godbe; posamezne obrtniške stroke v številnem zastopstvu samih mojstroj, pomočnikov in vajencev so pa korakale za svojimi simboliziranimi in bogato okrašenimi vozovi. Vse je bilo izvedeno brezhibno ob velikem navdušenju in toplem pozdravljanju občinstva. Na prostranem trgu pred državno opero je bil zbor vseh sodelujočih in ostalega obrtništva, ki je izzvenel ob ponovni manifestaciji obrtniške samozavesti in ob nav-duševalnih govorih v prekrasen zaključek mogočne svečanosti. Davek na pridobnlno in naši mesarji Ortniško društvo v Ljubljani je razpslalo te dni na vse člane obvestila, da je razgrnjen na mestnem magistratu v Ljubljani davčni razpored zavezancev davka na pridobnino, iz katerega je razviden osnovni predpis čistega dohodka, ki ga je utrdila davčna uprava. Opozarja pa tudi člane na dan, ki je določen zu reševanje te zadeve pred davčnim odborom in nasvetuje, naj se prizadeti člani poslužujejo pravice, ki jim jo nudi zakon o neposrednih davkih in naj osebno prisostvujejo določenega dne razpravi. Stojimo torej pred važnim — zu mursikoga naravnost usodnim vprašanjem. V mislih pa imam predvsem davkoplačevalce mesarske obrti. Mesarska obrt se nuhuju namreč že nekaj mesecev v naravnost obupnem položaju. V ne-spodbiten dokaz te trditve, da imajo mesarji danes v svojih podjetjih več zgube nego dobička. naj služi tole dejstvo: Letošnjo pomlad se je pričelo na deželi pod vodstvom kmetskih zuupuikov živahno gibanje, ki je težilo za tem, da se cene živini dvignejo. In res! Tu akcija ni ostala brez uspeha. Cene goveji živini so se na mali zu 30 do 60 "/o dvignile in prodajalci so gnali na semenj pripeljano živino raje domov, kakor da bi jo prodali izpod določeno ceno. Mesarju ni preostalo pod takimi okoliščinami drugega, kakor plačati zahtevano ceno, ali pa zapreti mesnico in odgnati odjemalce. Če hočemo biti odkritosrčni, moramo reči, da iz. srcu prvoščimo producentu, da svoje pridelke dobro vnovči. Toda sedaj nastane drugo vprašanje, kaj namreč pravi konzument? Ko smo pričeli tarnati, kako občutno zgubo imamo in da bomo morali prodajne cene dvigniti in jih spraviti v sklad z nakupnimi cenami živine. je takoj završalo med odjemalci. In zopet je bil mesar tisti, ki je moral klonit. O padcu konzuma vsled pomanjkanju denarja, pa niti ne govorim. Če greš v šolski drevored in pogleduš v stojnice, boš mesto nekdaj veselih, razigranih obru zov, videl samo resne mesarje, ki ne morejo prikriti skrbi, ki jih tarejo ob mislih na svoje obveznosti in bodočnost, ker se njih premoženje od dne do dne bolj krči. Pribiti pa moram na tem mestu, da je tej inizeriji, ki ture mesarsko obrt. kriva deloma tudi nesloga, ki vladu med mesarji samimi. Vsaj v vprašanjih, v katerih gre za korist prav vseh, bi morali biti složni. Nujna potreba je, da Združenje mesarjev stori sedaj potrebne korake do onih gospodov, ki zastopajo naše člane v davčnem odboru in jih o obupnem položaju mesarske obrti vobče natančno informira. Želeti pa bi bilo tudi. du bi bila davčna uprava v okvirju zakonu uvidevna in prizanesljiva, kajti v interesu države ni, če obstoja njena delna davčna moč iz samih skrahiranih obrtni- kov. Mesar. Zatirajte šušmarstvo, ker škoduje državi in obrtniškemu ugledu! F. Iglič: Izlet Obrt.jJruštva iz Ljubljane v Škofjo Loko Obrtniško društvo iz Ljubljane je priredilo z avtobusom pod vodstvom predsednika tovariša Bebeka v torek 28. juliju t. 1. družabni in poučni izlet v Škofjo Loko. ki je bil namenjen v prvi vrsti ogledu obrtno-industrijske razstave. Izleta se je udeležilo 35 oseb. Ko smo dospeli v Škofjo Loko, so nas ljubeznivo sprejeli škofjeloški tovariši, odborniki tukajšnjega Obrtniškega društva, na čelu s predsednikom g. Planino in podpredsednikom g. Lotričem ter nam bili ves čas zvesti spremljevalci po obširni in lepo urejeni razstavi. Razstava je pregledno nameščana na hodnikih in v 22. sobah nove šole. Predolgo bi se zamudili, če bi hoteli obširneje opisovati o lepotah in dovršenosti razstavljenih predmetov ter o sposobnostih razstavljalcev. Že takoj v prvi in drugi sobi, kjer razstavljati Uršulinska dekliška meščanska šola in Državna meščanska šola, opaziš mnogo, prav umetniška dela mladih talentov, V posebni sobi razstavlja Obrtno-na-daljevanlna šola. Zelo zanimivi in precizni so izdelki vajencev za pomočniški izpit, zlasti za izpit iz strojne, odnosno ključavničarske stroke, (vajenci te stroke so izučeni po večini pri podjetju Schneiter). Posebno pa smo se obrtniki pomudili v sohi št. 4, kjer so razstavljeni cehi (starodavne listine, knjige, skrinjice in bandere) in kulturna zgodovina Škofje Loke. Tu so razstavljeni razni zelo stari izdelki, ki pričajo, da je bil rokodelec oddavnaj tisti element človeštva, ki je vedno ustvarjal, iskal predmetom novih oblik ter uvajal estetiko v stavbarske in oblačilne stroke. Razstava je prepričevalen dokaz, da je bil obrtnik vedno napreden v vsakem pogledu. Le tako se je strokovno lahko dvignil do današnjih sposobnosti in popolnosti. — Izredno lepe izdelke razstavlja čipkarska šola iz Železnikov in Žirov; naravnost odlični pa so izdelki žirskih čevljarjev. Ni čuda, da so dobro poznani po vsej državi. Tudi tujsko-prometna društva so pokazala na tej razstavi važnost in velik gospodarski značaj te panoge osobito v današnji dobi. Bogato je zastopana lesna stroku. S posebni-mi izdelki in patenti se zelo postavijo mizarji Lotrič Ivan, Okorn Pavel, Prevodnik Tomaž in kolarji Cemažar Ivan, Lotrič Ivan in Demšar Franc. — Enako se odlikujejo v Železni stroki tovariši Jože Kavčič, klepar in vodov, inštalater; Habjan Ludvik, pilar; kovači Hafner Franc, Krmelj Janez, Marinšek Ciril in drugi. Razveseljiv je paviljon Združenja krojačev in krojačic. Tudi oni se dobro zavedajo, da lahko le na takih prireditvah prepričajo javnost enuko o solidnosti in prednosti svojih izdelkov pred konfekcijo, kukor tudi o zmernih cenah. — Prav tako dokazuje v teh težkih časih tudi čevljurska stroka vse prednosti in veliko razliko v kakovosti ročno napravljene obutve pred strojno. , , Tudi vse ostale stroke in razstavijalci, ki jih tu prav vseh radi preobširnosti ne moremo omeniti imenoma, zaslužijo pohvalo in priznanje za svojo požrtvovalnost. Vsi udeleženci izleta so bili naravnost navdušeni nad razstavo in so se zelo laskavo izrazili o mojstrih, ki razstavljajo tako prvovrstne izdelke in izredno pohvalili vzorno organizacijo celotne prireditve. Po ogledu razstave smo se vsi imenitno pokrepčali v pritlični dvorani, kjer je stalno vse pripravljeno za kaprice želodca. Tu prednjačijo posebno tovariši: žužek z lepim paviljonom peciva in osvežujočim sladoledom: nesar in pre-kajevalec Ogoreuc, ki samozavestno po zmernih cenah deli klobase, šnnko in druge dobrine ter skrbi, da se obiskovalci ne prerivajo praznih želodcev po razstavi in da ne zgubljajo preveč besed, ker ima sam vedno mnogo povedati; za olajšanje žeje in dobro razpoloženje pa se briga tovariš Kavčič. Izraziti moramo prav vsem priznanje za trud in složno delo. Obrtniškemu društvu pa iskreno čestitamo k velikemu uspehu vzorne razstave, ki služi lahko za vzgled tudi večjim mestom Posebno pohvalo in čestitke zasluži odbor pod predsedstvom dežnikarja. g. Planine, ki varuje ljudi pred sv. Florjanom, če jih preveč poliva z nebu. — Ta gospodarsko-kulturnu prireditev je lahko v velik ponos vsem škofjeločanom, najbolj pa seveda članom Obrtniškega društva, ki je znano v tako kratkem obstoju pripraviti veliko in prijetno presenečenje. Želimo, da deluje v tej smeri naprej v tovariški složnosti in stanovski zavesti v čast sebi in slovenskim obrtnikom. Obrtna razstava v Kamniku Minulo nedeljo 2. avgusta t. 1. je bila otvoritev druge obrtne razstave v Kamniku ob navzočnosti srezkega nušelnika g. Kosiju, zustop-nika vojaštvu, sokolstvu in duhovščine, dulje zastopnika Zbornice za TOI g. dr. Logarja, zastopnika trgovcev g. Strgarja, zastopnika ZOD in Okrožnega odbora obrt. združenj v Ljubljani g. Igliču in zastopnika Društva za tujski promet g. Skale. Predsednik razstavnega odbora g. Mejač je v jedrnutem pozdravnem nugovoru utemeljil velik pomen obrtnih ruzstuv zlasti v sedanjih časih. Nuto so izrekli čestitke srezki nučelnik gospod Kosi, g. dr. Logar, g. Strgar, g. Iglič in g. Mihelčič za DJO. Kot zadnji je govoril pokrovitelj razstave g. Janko Pollak, ki je na kratko orisal zgodovino obrtniške organizucije za kamniški okraj in naglasil pomen takih prireditev za gospodurski ruzvoj in gospodursko izboljšunje, kukor tudi za gmotno izboljšanje obrtništva. Prisotnemu občinstvu je izrekel željo, da s svojimi naročili podpira obrtniški stan in mu pomaga k nadaljnemu napredku. S to željo je otvoril razstavo ter povabil vse prisotne, da si jo ogledajo. Ta gospodarska prireditev je druga obsežna obrtniška prireditev v Kamniku. Na razstavi so zastopane skoraj vse stroke z zelo lepimi in strokovno dovršenimi izdelki. Razstava bi bila gotovo še popolnejša, če bi vsestransko težke prilike, ki tlačijo vedno bolj posebno obrtniki stan, marsikateremu obrtniku ne onemogočale razstavljati in sodelovati na tako važnih gospodarskih prireditvah. Obrtništvu kamniškega okraja iskreno čestitamo k drugi obrtni razstavi, ki je uspela nad vse častno le zato, ker vlada med obrtniki navzlic velikim oviram in težavam ponos, stanovska zavest in solidarnost. Želimo, da v slogi ustvarjajo tudi v bodoče in gotovo ne bodo izostali še lepši uspehi. Vestnik naSih organizacij Občni zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani smo na splošno željo in radi tehničnih ovir preložili za teden dni. Vršil se ho v Mariboru v nedeljo 23. avgustu t. 1. dopoldne ob pol 10. uri v Narodnem domu. Nu predvečer v soboto 22. avgusta ob pol 19. uri bo v Ntirodnein domu prekonferenca delegatov, ob 20. uri pa družabni sestanek. Prosimo vse včlanjene edinice, du vzamejo to v znanje; točnejša obvestila bomo pravočasno poslali. Odbor Zveze OD v Ljubljani. Obrtniško društvo v Ljubljani bo proslavilo v nedeljo 20. septembra t. 1. 30 letnico svojega obstoja Pri tej priliki bo razvilo svoj društveni prapor. Obrtniški pokojninski fond. Dnevno dobivamo mnogo vprašanj za podrobne informacije o obrtniškem pokojninskem zavarovanju. Na vsa vprušanja skušamo odgovoriti takoj. Omenimo pa naj, da nameruvamo po vseh večjih obrtniških centrih prirediti še tekom poletja ali v zgodnji jeseni večje sestanke, na katerih bo poročal po možnosti kak strokovnjak iz centrale. Na teh sestankih se bomo lahko točno pogovorili o bodoči organizaciji te koristne ustanove v Dravski banovini. Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Ljubljani. Razno Vojaštvo bo nabavljalo direktno od producenta potrebne množine ovsa, senu in slume lotom komisijskegu nakupa. Komisija posluje v -jubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Slov. Bistrici, Škofji Loki in Bohinjski Beli in sicer za nukup senu počenši z 20. julijem, zu oves in slamo počenši s 5. avgustom t. 1. Pri garnizijskem intendantskein skladišču v Mariboru se vrši 20. avgustu t 1. nabava pšenice za vojaštvo potom komisijskega nukupa direktno od producenta. Dne 12. avgusta t. I. se vrši pri direkciji pošte, talegrafa in telefona v Splitu ofertalnu licitacija zu nubavo večje množine raznih tiskovin. Dne 20. avgusta se vrši pri komandi žan-darmerijskega polka v Ljubljandi ofertalnu li-citucija zu dobavo 250 m* bukovih drv ter žaganje teh drv. Pri Upravi policije v Ljubljani se vrši dne 25. avgusta ofertalna licitacija za dobavo 22 zimskih plaščev, 49 zimskih bluz, 50 dolgih hlač, 20 zimskih kap, 20 prometnih znakov in 2 službeni vrvici inali srebrni. PREKLIC. Podpisani Prelog Alojz, posestnik in sedlar v Logarovcih p. Križevci pri Ljutomeru, preklicujem žalitve, ki sem jih izrekel proti Rajhu Antonu, sedlarju in tapet-niku v Ljutomeru, in se inu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. Ljutomer, 11. julija 1936. Martin Prelog. Seznam rokodelskih obrti po § 23., odst. t. ob. z. s popravki in dostavki »Uredbe o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov«. 1. Lončarji; 2. pečarji, keramiki; 3. steklurji (steklorezci), izvzemši delo oknar- jev po vaseh; 4. steklobrusci, graverji - steklarji, izdelovalci zrcal; 5. slikanje porcelana in kamenine (fajanse) in mozaična dela; 6. kovači, kovači za orodje; 7. podkovači; 8. puškarji in ostali izdelovalci strel, orožja; 9. nožarji in ostrobrusci, pilorezci; 10. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, po- hištveni ključavničurji, izdelovalci tehtnic (tehtničarji); 11. strojni ključavničarji; 12. izdelovalci proizvodov iz pletene žice; 13. kleparji; 14. kotlarji, kositrarji; 15. livarji kovin, zvonolivarji: 16. pasurji, kovinostružci, cizelerji, k o- vinobrusci, kovinski s u k a č i, izdelovulci kovinske gulunterije: 17. fini kovači, zlutarji, izdelovalci lišpa in pred- metov iz kitajskega srebra: 18. graverji, pečatarji, metalografi, emajlerji, gijošerji, notorezci, amalgame r j i; 19. inodelerji, kovinski kaluparji: 20. galvanizerji, galvanoplastiki; 21. mehaniki, automehaniki; 22. elektromelianiki; 22.a precizni mehaniki; 23. izdelovalci medicinskih in kirurških inštru- mentov, aparatov in orodja; 24. optiki; 25. urarji; 26. izdelovalci glasbenih inštrumentov; 27. košarji in pletači predmetov iz protja; 27.a sitarji, rešetarji; 28. kolarji, izdelovalci karoserij; 28.a izdelovalci čolnov in manjših _ plovnih ob- jektov iz lesa, ladijski tesarji; 29. sodarji (bednjarji); 30. mizarji: 30.a parketarji; 31. lesni strugarji, izrezovalci lesa in lesorezci, modelni mizarji, piparji, kopitarji; 32. glavničarji, izdelovalci predmetov iz roženi- ne in kosti ali galalita; 33. kiparji (rezbarji) v kamenu, lesu, sadri (gip- su) itd.; 34. strojarji (usnjarji); 35. jermenarji in sedlarji; 35.a izdelovalci tovornih sedel; 36. torbarji, izdelovalci kovčegov in usnjene ga- lanterije; 37. knjigovezi in izdelovalci kartonaže; 38. ščetarji. čopičarji; 39. vrvarji in podelovalci kozje volne: 40. pozamentniki, izdelovalci vrvic in trakov, iz- delovalci zlate in srebrne žice; zlatopred-ci in srebropredci, zlatovezci, srebrovezci in biserovezci; 41. barvarji (barvanje oblek, tkanin, preje) in kemijski čistilci teh predmetov; 42. vozni ličarji: 24.a vozni t a p e t n i k i: 43. tapetniki, dekoraterji: 44. izdelovalci prešitih odej, bombaževinarji; 45. pozlačevalci pohištva in okvirarji; 46. predci in tkalri: 46.a izdelovalci pletenega blaga iz preje; 47. krojači moških oblek: 48. krojači ženskih in otroških oblek: 48.u krojači perila: 49. krojači narodnih noš (abadžije, terzije); 50. čevljarji (cipelarji) in čižinarji; 51. papučarji; 52. opančarji; 53.a izdelovalci steznikov (životnikov); 53.1) izdelovalci ortopedskih predmetov, bandažisti: 54. solnčnikarji in dežnikarji; 55. klobučarji, kaparji, izdelovalci narodnih kap in fesov; 56. krznarji, barvarji krzna, usnja in perja; 56.a kožulmrji (vaški krznarji); 57. modisti (modistinje, izdelovalke nakita); 57.a izdelovalci umetnih cvetlic, izdelovalci perjanic in na- kita; 58. brivci, frizerji; 59. kozmetiki za negovanje obraza in telesa; 60. izdelovalci lepotil in vonjav; 61. mlinarji; 62. peki, kruharji, kolačarji; 63. slaščičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov; 64. orijentalski slaščičarji (izdelovalci boze, alve in sladoleda); 65. mesarji; 66. klobasarji; 67. črevarji in prirejevalci črev; 68. svečarji, voskarji in raedičarji (lectarji); 69. milarji; 70. izdelovalci predmetov iz cementa in umet- nega kamena; 71. popločarji, tlakarji; 72. krovci z opeko, s škrilmi in pod. na visokih zgradbah, izvzemši krovce na vuških zgradbah; 73. napisni slikarji (črkoslikarji); 73.a pleskarji, sobni slikarji, obrt- ni slikarji industrijskih izdelkov; 74. štukaterji, sadrarji (gipsarji); 75. tiskarji, litografi; 76. črkolivci, cinkografi, k s i 1 o g r a f i ; 77. portretni fotografi, pokrajinski fotografi, iz- vzemši fotografe, ki delajo za znanstvene, zdravniške, novinske namene ali za filmska podjetja; 78. fotografi, ki delajo v obliki samostojnega obrta za znanstvene, zdravniške in novinske namene in za filmska podjetja; 79. izdelovalci streliva in raznesil, i z d e 1 o -predmetov za umetni in podobno (piroteh- v a 1 c i ogenj uiki); 60. inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav; 81. inšislaterji parne, vodne ali zračne kur- jave; 82. inštalaterji električnih inštalacij vsake vrste za razsvetljavo, trakcijo in pod., njih delov, inštalacija aparatov za merjenje električnega toka kakor tudi elektro- vodov; 83. graditelji (točka 2., odst. 1. § 36 ob. z.); 84. zidarji; 85. tesarji; 86. kumenoseki (klesarji); 87. vodnjakarji (studenčarji); 88. dimnikarji. Op omba : Debelo so tiskani obrti, ki so z »Uredbo o i/premembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrfov« postali rokodelski obrti. Razprto so tiskani oni obrti, ki so že bili rokodelski, pa jih je nova uredba iz dotične točke § 23., odstavek 1. ob. z., kjer so bili do-sedaj našteti, izločila in jih sedaj navaja pod posebno točko. Oglašujte v Obrtnem Vestniku! Krojač*! Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora. Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri; Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga ANTON HOBL D. D. Zagreb, Trenkova ulica itev. 7 m Zajamčeno enako trde bruse, skalce, kašarje, razpošilja najceneje kamnolom ROJS, ROGATEC. GARANTIRANA Gonilna jermena za vsakovrsten pogon. kakor tudi okrogla jermena šivalna jermenca lesene jermenice vosek „Prima“ za jermena itd. nudi BRCAR & Co., Ljubljana Kolodvorska ulica šlev. 35 HHBL3B8IHE lUGOSUliME 8. 3. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6. Centrala Beograd. Delniška 'davnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000 Glavna podružnica Zagreb Podružnica Sarajevo PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke. SPREJEMA na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. UPRAVLJA imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Zanatska« Ljubljana. — Telefon št. 30-20. — Račun Poštne hranilnice št. 14.003. Kreditno društvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuješ posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam »INDUS«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. Ljubljana Tovarna gonilnih jermen izdeluje v najboljši kakovosti: Vse vrste transmisijskih jermen znamke »Pantherc, »Kron«. Indus »Special-Citroutan«. Tehnične predmete za tekstilno industrijo kakor Pikerje, udarne kapice, udarna jermena, manšete, tesnila itd. Tovarna usnja izdeluje vse vrste usnja, krom in galunski stroj, telečji in goveji boks. kravine, dulboks, blankusnje, usnje za knjigoveze, svinjsko usnje za galanterijo in sedla. Tovarna galanterijskih izdelkov izdeluje kovčege, gamaše, opasače, žoge, aktovke itd. DOMAČI KAPITAL1 DOMAČI DELAVCI! » srna« jugoslovenska zavarovalna banka Zavarovanja poslopij, pohištva, avtomobilov, oken, blagajn, življenja, dote, pogrebnih stroškov itd. Glavno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Ekspozitura v Mariboru, Aleksandrova 6 Ekspozitura v Celju. Kolenčeva ulica 6 Podružnice: Beograd,Zagreb. Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Odgovorni urednik Ing. Jože Rus. — Z« konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.