AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 270 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1937 LETO XL — VOL. XL, Ste že izpolnili karto o brezposelnosti? ^SŽ^' Upravitelj vsenarodnega šte^da se omogoči delo vsem onim, tja brezposelnih (National Un-,ki so voljni delati," je izjavil employment Census), John D. Biggers, je od tujerodnih dru- štev in skupin v vseh poglavitnih mestih Združenih držav dobil zagotovila, da jamčijo njih sodelovanje. V mestih, Chicago, New York, Pittsburgh in v drugih središčih so se obdržali sestanki zastopnikov raznih tuje-jezičnih skupin v svrho, da razložijo pomen in način tega štetja. Razdelili so se prevodi prijavnih listkov za štetje v 20 raznih jezikih in lepaki v desetih jezikih so bili odposlani poštnim uradom, da se tujerodcem pomaga razumeti vprašanja, navedena v prijavnih kartah. Včeraj so pismonoše poštnega urada prinesli v vsako stanovanje širom Združenih držav prijavne karte, ki služijo za prijavo brezposelnosti. Vsakdo, ki je brez dela oziroma je le deloma zaposlen, bi rad delal in je zmožen za ctelo, je naprošen, da iz-polne karito. To karto naj vrne pošti ne kasneje kot ob polnoči, v soboto 20. novembra. Nobene poštnine ni treba plačati za to. Karto lahko vržete v najbližji poštni nabiralnik, ali pa jo izročite vašemu pismonoši. "Amerika mora najti način, Cleveland. — V City Hallu se trdovratno vzdržujejo vesti, da upravitelj Biggers, ko je govoril i namerava župan Burton vsem potom radia vsej deželi. "Toda j mestnim uslužbencem vtrgati 10 predno se more narod lotiti ka- i odstotkov na njih plačah, in si-kega splošnega popravljalnega j cer zaenkrat do konca tega leta. načrta, ki naj ozdravi brezposel- j nost, je potrebno, da vemo za de- janske pcdatke." "Mi moramo vedeti, v katerih pokrajinah živi največ brezposelnih, moramo vedeti, kakšne starosti so brezposelni, in mora se dognati, kakšne vrste delo znajo brezposelni delati in dognati se mora, katere so one in-dustrije, katerih oživljenje bi največ prispevalo k zopetni za-poselnosti." V posebnem pozivu na vse tuje-jezične časopise v deželi je upravitelj Biggers naprosil vse urednike časopisov, naj posebno opozorijo svoje čitatelje na dejstvo, da se osebe tujega rojstva nimajo ničesar bati, ako popolnoma in točno odgovorijo na vprašanja v prijavni karti. Mr". Biggers je izjavil, da vsa tabulacija teh kart bo v rokah zveznega statističnega urada in da bo stvar enako zaupna kot ob vseh drugih ljudskih štetjih. Podane informacije se bodo rabile le za svrhe štetja in se ne bodo rabila za«vrhe davka, državljanstva ali v sploh kak drugi namen. župan Burton je pred svojim odhodom v Washington odločno zanikal take govorice. Izjavil je, da bo administracija prihodnji četrtek podala celotno poročilo glede mestnih ekonomskih odredb. Medtem je pa že zgubilo delo nad en tisoč navadnih mestnih delavcev, ki pobirajo smeti in odpadke ali so pa zaposleni v parkih. Odpustitev od dela je začasna, kot trdijo v mestni hiši. Drugim se je delo znižalo za tri dni v tednu. Mestni finančni direktor Gesell je slišal trpke besede od councilma-nov radi tega. Da dobi mesto relifni denar, odpušča mestne delavce od dela, toda ti odpuščeni delavci takoj zopet prosijo za relif. Komu je torej pomagano? Za nocoj večer Nocoj večer se vrši Kulturni večer v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Prireditev se vrši v korist Kulturnega vrta. Ob 7:30 se začnejo kazati slike. Kot prva na vrsti bo eden najboljših Charlie Chaplinovih filmov, ko prihaja Chaplin kot naseljenec v Ameriko, že samo ta slika je vredna udeležbe. Pc slikovnem programu se vrši petje kvarteta in govor, katerega bo imel Mr. John Tomažič, poznani izvrstni govornik. Kvartet fantov pa bo prepeval domače pesmi. Za domače polke bo pa skrbel Mr. Blaž Hace, iz Norwood Rd., ki je mojster zato. Po tem programu pa bo domača zabava za vse. Vas vabi — predsednik. -o- Balkanska antanta London, 16. novembra. Načelniki generalnih štabov Turčije, Grške, Jugoslavije in Romunske so podpisali danes pogodbo, v kateri se omenjene države zavežejo, da bodo njih armade skupno nastopile v vsakem slučaju, ako bi bila ena ali druga država napadena. To se tiče armade na suhem, bcjne mornarice in zrakoplovov. Omenjene države tvorijo takozvano "Balkansko an-tanto." Države so tudi izjavile, da bodo dosledno delovale za mir v Evropi. V sedmi vartli Danes začne volivni odbor ponovne šteti glasove oddane za councilmanska kandidata v 7. vardi. Eden , Washko, je republikanec, drugi, Betley, je demokrat. Washko je baje zmagal z dvema glasovoma večine. Od rezultata tega štetja bo odvisen Ustroj prihodnje mestne vlade. Ako Betley zmaga imajo demokrati večino, ako Washko zmaga bo v mestni zbornici enako število demokratov kot republikancev. Na operaciji Mr. Joe Urbas, sin znane Ur-basove družine v Lorain, Ohio, J® bil v nedeljo operiran na slepiču v St. Luke's bolnišnici. Ob-lski niso še dovoljeni. Community fond V dveh dnevih so nabrali v Clevelandu $875,000 za Community fond. Preostaja torej še $2,575,000. Kampanja bo zaključena prihodnji torek. Ely na sodniji Včeraj se je začela obravna-^ proti županu Euclida Gharles *Jyu glede pritožbe skupine Pavijanov v Euclidu, ki zahte-da se Ely odstrani iz urada Novo štetje Pri zadnjih volitvah v šolski odbor V Clevelandu je bil poražen kandidat delavske stranke Frank Jamieson za 102 glasova. Kampanjski odbor, ki se je potegoval za njegovo izvolitev je sedaj zahteval ponovno štetje glasov v 97 volivnih okrajih. Kdor zahteva ponovno štetje mora plačati $10.00 za vsak okraj. Mr. Jamieson je založil pri volivnem Bingo v zbornici Nevarni problem bingo igre je pretekli pondeljek večer zašel tudi v mestno zbornico in skoro bi se moral councilmani izjaviti ali so za bingo ali so proti. Councilman George Travnikar je stavil predlog, da se od gover-nerja Daveya zahteva, da vključi v svojo poslanico izrednemu zasedanju državne postavodaje načrt, glasom katerega postanejo bingo igre postavne, toda vlada bi pobirala od njih davek in ta denar bi Se uporabil za relif. Travnikarjev predlog je dobil prednosti in so councilmani takoj glasovali. Dobil je veliko večino, tedaj se je pa oglasilo nekaj councilmanov, ki so zahtevali poimensko glasovanje. Ko je bil vprašan councilman Kujawski, kako glasuje, je pa stavil nujen predlog, da gre Travnikarjev načrt v poseben odsek. Nujni predlogi imajo prednost in Travnikarjev načrt glede bingo iger počiva sedaj v miru v odseku, iz katerega ga najbrž ne bo več na dan. -o- Zadeva cestne železnice Zadeva cestne železnice, ki muči Clevelandčane že celo leto, še ne bo tako kmalu rešena. Pri pondeljkovi seji je zbornica sklenila, da prestavi vso stvar do 1. aprila (značilen dan!), in da se bo šele po tem dnevu začelo pogajanje med mestno zbornico in kompanijo glede pravic, ki Župan Burton dobil pod nos v Washingtonu Washington, 16. nov. — Načelnik vladnega delavskega odbora Warren Madden je govoril danes na konferenci ameriških žifpanov, ki so zbrani tu iz 150 različnih mest. Navzočim županom je povedal, da jih je med njimi precej, ki dosledno kršijo narodno delavsko postavo, ker s svojim nastopom dovoljujejo, da se delavce tekom štrajka pretepa od kom panijskih pre te pač e v. Madden je tudi obdolžil župane, da vabijo v mesto neorganizirane delavce, ki do biva jo malenkostno plačo, rekoč, da s tem privabljajo nove industrije v mesto. Ti župani se ne brigajo, da s tem kradejo delavcem, ki se borijo za boljši zaslužek, denar iz žepov. Napad načelnika vladnega delavskega odbora je letel pySd vsem na elevelandskega župana Bur-tona, ki je letos tekom jeklarskega štrajka pozval vojaštvo v mesto, pretepal u-nijske delavce in končno razbil C.I.O. štrajk. ("Mi priporočamo Burtoiw za župana," pišejo pri ^Enakopravnosti.". Raje bi šli v šolo k načelniku vladnega delavskega odbora.) Revoita glede davkov na-: Brazilija zanika, da bi bila fašistična. rasca v kongresu Washington, 16. novembra. Kraljeva družina ubita v zrakoplovni nesreči Ostend, Belgija, 16. novembra. Na potu iz Belgije v London je v megli treščil veliki potniški zrakoplov v neki dimnik in začel goreti. Na krovu je bilo 11 oseb, ki so bile vse ubite, med njimi 5 članov nemške kraljeve rodbine Hesse. Ubiti so veliki ( vojvoda Hesse, njegova žena, kot berači njegova mati Itn dva. sina, stara po 4 in 6 let. Med ubitimi so trije strežniki in trije uslužbenci zrakoplova. Veliki vojvoda Hesse se je z družino peljal v London, kjer bi morala biti v soboto poroka njegovega sina, ki je edini v družini ostal pri življenju. --o--- odboru $970.00, da se glasovi še jih ima kompanija v mestu. Do va, pred novim letom. Obravnava Se bo danes nadaljevala. enkrat štejejo. Jamieson je gotov končne zmage. S štetjem se bo začelo v petek. Raketirji v Clevelandu Direktor javne varnosti v Clevelandu je včeraj izjavil, da se nahaja v delavskih unijah Clevelanda mnogo sto raketirjev, ki so v sramoto Clevelanda in v silno škodo trgovinam in industrijam. Direktor Ness je dobil pričevanja od kakih 60 trgovcev, ki so pod prisego izjavili, kako so jih "delavski raketirji" mučili. Ness je izročil vse dokaze državnemu pravdniku, da slednji odredi potrebne korake. Dr. Dafoe v Ohio Dr. Allan Dafoe, ki pazi na zdravje slavnih kanadskih pe-tork že od njih rojstva sem, je bil včeraj v Ohio kot gost ohij-ske zdravniške zveze. Ob tej priliki mu je bilo podano tudi častno članstvo organizacije. omenjenega časa pa ostane vse kot je sedaj. Električna past Patentni urad vlade Zed. držav je pravkar izdal patent nekemu Elbertu Rousseau iz Nashville, Tenn., ki je iznašel električno past za lovitev podgan in miši. Kakor hitro se podganji gobec dotakne sira ali slanine v mišnici, je podgana ali miš že mrtva radi hudega električnega toka, ki je napeljan v past 50c v štirih letih Mrs. Mamie Sell je dobila včeraj razporoko, ko je pričala na sodniji, da ji je njen mož tekom štirih let zakonskega življenja dal samo 50c za hišne potrebščine. Smrtna kosa Včeraj popoldne je umrl Geo. Polovič, star 49 let, stanujoč na 1056 E. 62nd St. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zaved. Podrobnosti jutri. Pozor, Madison! Rev. Ludwig Virant, župnik slovenske župnije v Madisonu, Ohio, nam sporoča, da bo njegova fara priredila v četrtek, 18. novembra, domačo zabavo s plesom v I. O. O. dvorani v Madisonu, O. Pripravljene je pa tudi mnogo perutnine, zlasti puranov, katerih bodo deležni oni, ki se udeležijo Slovenci in Hrvatje iz Madisona in okolice so prijazno vabljeni, da posetijo to lepo prireditev v četrtek. __—-o-- Španija mora ostati repu- blika, pravi Azana Madrid, 16. novembra. Sem je dospel Manuel Azana, predsednik španske republike, ki se nahaja prvič v mestu, odkar je Madrid oblegan. Zvečer je imel potom radia govor, v katerem je apeliral na Špance, da pridejo republiki na pomoč. Španija mora ostati republika, .le dejal Azana. Azana je tudi napadel radi-kalce, socialiste in anarhiste, ki kopljejo tla mladi republiki. _.—o-- Obiski dovoljeni Mrs. Mary Lazar-Strojin iz Geneva Ohio, se še vedno nahaja v St.. Alexis bolnišnici. Ob- Isti blokkongresmanov, ki je razbil načrte predsednika Roose-velta glede reforme najvišje sod-nije, skuša sedaj razbiti kongresno poslovanje, ako administracija ne pristane na predlog puntarjev, da se odpišejo visoki davki na business in industrijo, Skoro je gotovo, da ne bo prišlo delavsko vprašanje naj-prvo na vrsto kot je želel predsednik, pač pa bo nastala ostra borba glede znižanja davkov, kar se tiče poslovanja v poslanski zbornici, dočim je senatna zbornica začela z debato o postavi proti linčanju, kar bo ustvarilo silno mnogo hrupa. Jutri se bo pokazalo, če ima predsednik Roosevelt še moč nad kongresom, ko bodo tozadevni odseki priporočili kongresu v pretres razne predloge, katere želi Roosevelt, da se uresničijo. Ako jih kongres zavrže, tedaj si predsednik lahko umije roke in stopi pred narod z izjavo, da mu kongres ovira poslovanje. -o- Ameriški župani zahtevajo relif od vlade Washington, 16. novembra. Na zborovanju županov iz 150 ameriških mest, ki zastopajo eno tretino ameriškega prebivalstva, se je poudarjalo, da mesta zahtevajo od kongresa več denarja za relif, ako se sedanje slabe razmere hitro rie izboljšajo. Vsi župani so izjavili, da lokalne oblasti v mestih ne morejo vzdržati nadaljnih bremen in da mora pomoč priti od kongresa. V imenu vseh županov je^ govoril newyorški župan LaGuardia, ki je dejal: "Nam se očita, da neprestano hodimo v Washington in prosimo za relif. Toda ali nam preostaja kaj dru-zega, ko so mestne blagajne prazne in dela in zaslužka ni?" LaG.uardia je tudi ostro obsodil one, 'ki izkoriščajo sedanji ekonomski položaj v to, da hujskajo narod proti administraciji. Konferenca županov bo trajala tri dni. -—o- Sledila bo demokraciji Zedinjenih držav Rio de, Janeiro, 16. novembra. ( zma. Predvsem bo Brazilija po- Predsednik brazilske republike Vargas je imel napram tujezem-skim časnikarjev v Braziliji včeraj svoj prvi govor, tekom katerega je odločno zanikal, da bi Brazilija postala fašistična. Izjavil je, da se Brazilija ne bo pobratila z nobeno fašistovsko državo, da ne bo delala nobenih pogodb z Evropo, da bo Brazilija ostalo stoprocentno lojalna ameriškim idealom po načinu, kakor ga propagira predsednik Roosevelt. Vargas je tudi rekel, da stoji svet pred resnimi dogodki in da se bo Brazilija znala pripraviti na nje in da se bo z vsemi silami borila proti širjenju radikali- bila komunizem. Zlasti bo nova brazilska vlada skušala obdržati najbolj prijateljske stike z Zedinjenimi državami in slediti načrtom največjega državnika današnjih dni — idealom predsednika Roosevelta. Vargas je tudi omenil, da Brazilija zaenkrat ne bo plačevala svojih dolgov Evropi, toda se bo v prvi vrsti ozirala, da plača ameriške dolgove, zlasti pa dolgove Zedinjenim državam. Brazilijo so danes najbolj du-šile komunistične zarote in izdajstva. Prva naloga novega režima bo iztrebiti komunizem in ustvariti narodno edinstvo in kooperacijo. o--- Kitajci divje belijo pred Japonci. Glavno mesto Kitajske pred padcem. Kitajske utrdbe razrušene po japonskih topovih šangaj, 16. novembra. Iz glavnega mesta Kitajske so se prebivalci v tisočih začeli seliti. Japonske legije med Šangajem in Nankingom vedno bolj pritiskajo na kitajske postojanke, ki so postale nevzdržne. Kitajska vlada je že odredila, da morajo vsi ranjenci iz Nan-kinga v notranjost Kitajske, kjer so postavili bolnišnice za silo. Normalno prebivalstvo Nan-kinga šteje 1,000,000 ljudi. Polovica teh je že pobegnila. Med Kitajci gre govorica, kako Japonci uničujejo vse, kjer se pokažejo. Strašen poraz so Japonci prizadeli Kitajcem pri Sučovu, kjer je padlo nad 20,-000 izbranih kitajskih vojakov. Mesto Sučov, ki šteje normalno 260,000 ljudi in eno najlepših kitajskih mest ter oporna točka kitajske obrambne črte, je padlo Japoncem v roke. Japonski zrakoplovci so v 30 urah zagnali nad mesto 700 bomb, tako da danes ni druzega kot ogromna razvalina. Sučov se nahaja 50 milj zapadno od šangaj a. Dcčim prebivalstvo beži iz Nankiriga, pa je vlada sklenila ostati v mestu do zadnjega. Ljudje se bojijo, da se bodo Japonci nad Nankingom enako kruto maščevali kot so se nad Sučo-vem. Tudi v severni Kitajski Japonci zmagujejo. Celo iz kitajskih poročil je razvidno, da se mesto Tsinanfu, glavno mesto province Aantung, ne bo moglo vzdržati. Neprestani japonski napadi so popolnoma oslabili ki- iski so sedaj dovoljeni in prijatelji jo lahko obiščejo v sobi št. 237. ■■■) Precinktni načelniki Kot se je izjavil te dni Dan Duffey, ki je osebni zastopnik governerja Daveya v Clevelandu, bo Duffy gledal, da dobijo vsi demokratski precinktni načelniki delo pri oddelku za javne ceste. To je prvi nastop governerja Daveya, da dobi precinkt-ne načelnike na svojo stran v boju, ki preti drugo leto in ki bo pokazal, če je Gongwer gospodar stranke ali ne. Za naseljevanje Te dni je imel v Clevelandu pomemben govor Arthur Meig-hen, bivši kanadski ministerski predsednik. Rekel je, da bi morale Zedinjene države in Kanada na široko odpeti vrata novim naseljencem, kajti obe deželi lahko prehraniti še najmanj 100,-000,000 nadaljnih ljudi. Kriza bi prenehala, novi viri dohodkov bi se odprli s številnim naseljevanjem. Naseljevanje bi tudi v obilni meri pospeševalo svetovni mir, je dejal Meighen. Ilirija ml. Zadnjo sredo 10. nov. bi se merala vršiti mesečna seja pevskega zbora Ilirija ml. Pripravljeni so bili računi, toda ker ni bilo udeležbe, se seja vrši nocoj 17. nov. Ne pozabite! * V Kanadi se je letos naselilo že 15,623 tujezemcev iz raznih dežel Evrope. Zaostali davki Okrajni komisarji so te dni naznanili, da ljudje zopet zaostajajo z davki. Stoteri lastniki hiš in posestev v Clevelandu niso plačali zadnjega obroka davkov. Položaj je tako resen, da je sklicano izredno zborovanje zastopnikov raznih organizacij, ki naj dožene, kako bi se zaostale dav-jco iztirjalo. Po našem mnenju ni potrebno tako zborovanje. Dajte ljudem zaslužek in plačo, pa bodo radi storili svojo dolžnost glede davkov. Smrtna kosa V mestni bolnišnici je preminul rojak Joseph Cermelj, star 49 let, ki je stanoval prej na 3062 Eggers Ave. Doma je bil iz Krilja pri Ajdovščini, odkoder je prišel v Ameriko pred 25 leti. V Pennsylvaniji zapušča eno sestro. Pogreb ranj-lcega se je vršil danes zjutraj ob 8. uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda. Bodi ranj-kemu mirna ameriška zemlja! Sestanek in zabava člani Progressive Merchants Ass'n vabijo vse ostale člane na sestanek in zabavni večer, kar 3e vrši nocoj večer ob 8. uri v Slov. domu na Holmes Ave. Koncert Adrije Društvo Adrija iz Euclida ima v nedeljo koncert ob 7:30 zvečer v S. društv. domu na Recher A vs. Po koncertu je ples. "Social Justice" Organizacija "Social Justice" ima v petek 19. nov. ples in card party v Allerton hotelu. glavna1 tajske postojanke. --o--- Mussolinijev sin se je vrnil iz Španije Rim, 16. novembra. Bruno Mussolini, drugi sin laškega diktatorja, se je vrnil v Rim, potem :< » V Cleveland Heights, predmestje Clevelanda, ki šteje 55,-000 prebivalcev, je že 23 let za župana Frank Cain. Pri zadnjih volitvah je bil ponovno izvoljen. Torej tukaj prav malo drži tisto, da ja kak župan predolgo v uradu. Najbrže tam ni dolga rešta za mestna dela. veliko protestantskih najemnikov v svojih vrstah. Ko smo zapuščali dvorano, se je stari Allgauer na vso moč znašal nad Lutrom, češ: "Luter je s svojim krivoverjem zadal nemškemu narodu rak rano, odtrgal jo je od Rima in razcepil v dva sovražna tabora. Namesto da bi bil ta krepki narod uporabljal svoje sile in moči v svoj lastni dobrobit, se je pa stoletja klal med seboj. In na tej razdvojenosti boleha še danes." Možu sem dal prav. Tako navadno sodijo vsi dobro misleči Nemci. Lep dan je zaključil lep večer. Luna je razlivala svoje žarke na sveže pomiti krov, ki se je svetil kakor da bi bil ravnokar prepleskan. Morje se' je gibalo na lahko. Nebo je bilo polno zvezd. Noč se mi je zdela fantastična, kajti padalo je vse polno meteorjev, ki so puščali svetlo cesto za seboj. Pravijo, da je treba v takih trenotkih hitro izreči kako skrivno željo, ki se potem precej uresniči. Dne 29. avgusta. Nedelja je tudi na ladji Gospodov dan. Že od ranega jutra je vse bolj resno in slovesno. Mornarji že prejšnji dan pomi-jejo krov, potniki so pa tudi bolj zgodaj pokonci in tudi bolj praznično oblečeni. Celo "ciganka" se je v nedeljo umirila in nekam zamišljeno hodila po krovu gor in dol. ma luči ladje, ki je vozila nedaleč od nas. Kaj napravimo? Skrbno preiščemo čoln in med staro šaro najdemo staro in obrabljeno svetilko s kratkim stenjem, toda noben potnikov ni imel žveplenke, čeravno smo pregledali vse žepe. Na moj predlog pregledamo še enkrat žepe in glej! Nekdo je iztaknil napol nalomljeno žveplenko. Od veselja jo je pokazal sosedu in ta zopet drugemu, da je končno prišla v moje roke. Potniki so se postavili tesno k meni in držali jopiče, da bi ubranili ve ter. Oči vseh so bile uprte v to edino žveplenko. Kljuboval sem že marsikateri nevarnosti, ali nikdar še nisem čutil take odgovornosti kot tedaj, ko je bilo treba prižgati tc edino žveplenko. Posrečilo se mi je. Zanetil sem svetilko in ko smo mahali sem ter tja, nas je ladja ugledala, inenjala sraei in nas vzela na krov. Rešeni sm bili. Kaj je dalo tej žveplenki tako vrednost? Bila je edina! In tako je tudi z našim življenjem, dragi sopotniki, in zato je tako dragoceno. Kako hočeš živeti? V močvirju sveta, čigar strupeni hlapovi zastrupljajo tvoje življenje od zunaj in tvojo dušo od znotraj ? Hočeš živeti v pol-temi nevere, ki nima ne soka ne moči in pri kateri se tvoja duša posuši? Hočeš živeti kot moderni idealist, ki tako lahko zgubi tla pod svojimi nogami in katerega življenje se vsled dvomov zdrobi v tisoče črepinj ? Pomisli dobro, dragi sopotnik, da živiš samo eno življenje! Svet potrebuje luči, ki izhaja od Boga. Svet blodi v temi in kljub svoji učenosti je nesrečen in brez moči v življenjskem viharju. Poglejte ljudi naših dni in videli boste, kako nestalni, nemirni in nezadovoljni so. Tema njihove duše potrebuje pomirjujočo, rešuj očo in pot ka-zočo luč, drugače propade v breznu strasti in se pogrezne v grehu in obupu. Zmagati more le potom te močne duševne luči. Na obrazih je bilo videti, da je gospod govornik ubral pravo struno, še popoldne so se na krovu razgovarjali o življenju in o življenjski odgovornosti. Stari Allgauer mi je parkrat ponovil : Das Leben ist doch kein Traum — življenje vendar niso sanje! Popoldne tistega dne je vzbujal našo pozornost plavolas deček, štiri do pet let star. Zgrešil je očeta irr mater, pa vendar ni kazal nikake bojazni in potrtosti, kakor jo navadno kažejo otroci njegovih let, Neustrašeno je stopal po krovu sem in tja in pasel svojo radovednost na vsem, kar je videl in slišal. Ko pride do vzpenjače, hoče nemoteno, kakor odrastli, vstopiti in se peljati navzdol. Toda previdni steward se brani, sprejeti ga brez spremstva staršev. Pa kaj stori mali junak? Moško se postavi predenj in mu reče : "Se mar jaz ne smem voziti z vzpenjačo?" "Že, že! Toda ne sam! Koliko si pa star?" "Jaz nisem star, jaz sem mlad!" "Kako ti je pd ime?" "Kakor mojemu očetu!" "Kako se pa piš^eš?" "Kakor oče in mati.!" In tedaj res pristopita oče in mati, ki vsa vesela objameta svojega izgubljenega sina. Noč je bila mehka in topla, ena najlepših, kar jih pomnim na Atlantiku. Ladjine luči so le medlo osvetljevale bližnjo morsko ravan. Ko pa je priplula na nebo luna, je morska panorama namah dobila novo sliko. Morje, ki je bilo prej v poltemi, je nenadoma zablestelo v pre-lesnih srebrnih refleksih, ki so se gibali kakor živo pisane kače na črnem prtu. Ladja se je zdela kakor zamolklo siva premikajoča se silhueta, ki meče na morje črnikasto senco. Tej so j se pridružili še dim in prapor i na jamboru. V morju so se kopale neštete električne luči, ali ' njih žarki niso bili tako močni, kot je bil lunin svit, ki se je razlival preko morske gladine. (Dalje sledi) ttm«to^tt«mmtmtotmtmm$mmmmmmm:mm«tmttmm«t«$mm$smm JOŽE GRDINA: i PO ŠIROKEM SVETU tmtwtwm PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE te verjamete al' pa ne Nekoč se je na Irskem pripetil ! sledeči slučaj. V javnem zave- I tišču je umrl neki potepuh. Površno so ga zabili v precej slabo krsto in nesli na pokopališče. Za pogrebom je šel samo policijski narednik, službeno; drugi, duhovnik in grobarji, pa so tudi morali biti zraven po dolžnosti. Drugih pogretcev pa ni bilo. Ko so grobarji spuščali krsto v zemljo, se je vrv utrgala, krsta se je razbila in ropot ter sunek je zbudil "mrtveca," ki je bil le na videz mrtev. Takoj, ko je epazil, kje je, je zlezel iz groba, kar kaže precej dobre živce. Ko je pa videl, da ga je pokopaval katoliški duhovnik, je v svoji verski zagrizenosti — bil je protestant — živce zgubil in je začel duhovnika obdelovati s pestmi. Policijski narednik je "mrtveca" takoj aretiral, sodišče pa mu je za pretep na posvečenem prostoru prisodilo 5 šterlingov globo ali 2 meseca zapora. Razni narodi so pričeli z zidanjem svetišč, posvečenih Srcu Jezusovemu. Kapele, cerkve, med njimi nekatere prav krasne katedrale. Stolica Slovenije, Ljubljana, je dobila krasno svetišče, cerkev Srca Jezusovega, ki je ena najlepših cerkva v Ljubljani in ki jasno izpričuje, da je tudi slovenski narod z veseljem sprejel blagovest iz Pa-ray le Moniala, da se razširi češčenje Srca Jebusovega. Umetniki, slikarji in kiparji so se pa kar kosali, kdo bo lepše naslikal ali izklesal podobo Srca Jebusovega. In danes je sploh težko dobiti katoliško svetišče, kjer ne bi bila podoba, predvsem pa kip Srca Jezusovega, ki se navadno oblikuje take* kot se je prikazal sv. Marjeti Alakok. Ves katoliški svet torej je navdušeno sprejel to po-božnost Srca Jezusovega. Nasprotniki katoliške Cerkve so pa tudi pokazali kako besno jo sovražijo. Na španskem so marksisti razstrelili ogromni kip Srca Jezusovega. S tem besnim sovraštvom do Srca Jezusovega in pa nad vsem kar je katoliškega, so tisti španski "lojalisti" kronali barbarizem prosvitljenega 20. stoletja s tem, da so prej na kip Srca Jezusovega streljali in ga potem razstrelili. Vse to, seve, pod krinko demokracije in "de-!lavstva." Sv. Marjeta je umrla 17. oktobra 1690. Vesela je bila, ko je videla, da se pobožnost Srca Jezusovega tako lepo širi in z veseljem je pričaliovala smrti. Njena zadnja beseda je bila: "Jezus!" Ko je to izgovorila, je izdihnila. Pred njeno smrtjo še so spoznale njene sosestre, ki so jo sodile napačno, da je Marjeta svetnica in to je bilo znano tudi meščanom. Ko so zvedeli, da je umrla, so dejali: svetnica je umrla,! Na njenem grobu so se godili številni čudeži, katere je priznala tudi zdravniška veda in potem, po strogi preiskavi, tudi Cerkev. Dne 19. avgusta 1864 je papež Pij IX. proglasil sestro Marjeto Marijo Alakok za blaženo. Papež Benedikt XV. pa jo je dne 13. maja 1920 proglasil za svetnico. Zdaj počiva njeno telo v kapeli prikazovanja in sicer na desni strani, nasproti glavnemu oltarju, pred katerim je ona klečala ter molila evharistične-ga Kristusa, ki se ji je prikazal v vidni podobi. Njen grob je krasen! V dragoceni stekleni krsti počiva svetnica. Truplo je napravljeno iz voska, v katerem so vdelane njene kosti, ter je oblečena v svoji obleki. Obraz svetnice je modeliran po istinosti njenih potez, obličje ji žari v nebeškem sijaju. Njene napol zaprte oči so obrnjene na Srce Jezusovo, katerega drži v svoji desnici, v levici pa drži lilijo, na glavi ima zlato krono, ki je posuta z dragimi kamni. Grob svetnice stražijo štirje angeli. Gori nad njenim grobom pa je od žarkov obdano Srce Jezusovo. Pred njenim grobom je oltarna miza, kjer se opravlja daritev sv. maše. Skozi steklo si je mogoče vse prav dobro ogledati in jaz sem precej časa se zamudil z ogledovanjem tega njenega groba. In moram reči to: krasen je dom sv. Marjete Marije Alakok! Odkar je bila povišana na oltar in se je pobožnost Srca Jezusovega tako mogočno razširila po vsej zemeljski obli, je postal Paray Te Monial velika božja pot, kamor romajo verniki iz raznih krajev sveta, da obiščejo velevažni kraj, kjer je Gospod Jezus Kristus razodel svoje Srce ter podal toliko zakladov za časnost in večnost in da obiščejo groF učenke Srca Jezusovega, sv. Marjeto Alakok. Mnogo hvaležnosti ji dolguje katoliški svet, dolguje evropska civilizacija in pa še nekatere države v Evropi prav izrecno. Leta 1683 so Turki oblegali in stiskali cesarski Dunaj. Baš tiste čase je ta svetnica molila tukaj v tej kapeli za odvrnitev turške nevarnosti. Papež Ino-cent XI. je takrat razglasil sveto leto in običajne odpustke, ter naj bi se po njegovem namenu molilo za odvrnitev turške nevarnosti. Kristus je dal Marjeti na znanje, da so si to stisko od strani poganov nakopali kristjani s svojo nezvestobo, zlasti tudi, da zadene Bogu posvečene osebe največja odgovornost, zato se božje usmiljenje umika pravični jezi božji. Marjeta je bila poklicana, da odvrne najhujše od kristjanov in Kristus jo je poučil, kako naj porabi čas svetega leta na najbolj koristen način. Tako je zadostilna pobožnost Srcu Jezusovemu, katero je opravljala sv. Marjeta, odločila rešitev Dunaja in za-eno velik del evropske civilizacije in da ni danes Dunaj to, kar je Carigrad. Pa poreče kdo: ja, Dunaj je rešil poljski kralj Jan Sobieski s svojo poljsko armado ! že res in zgodovinsko je pač to res, da je slovansko orožje odločilo zmago nad Turki. Pa je treba vedeti tudi to, da je bizantinski cesar Konštantin XI. leta 1453 tudi junaško branil s svojo armado krščanski Carigrad, katerega so Turki oblegali, ampak Turki so posekali njega in njegovo armado, ter preko njih trupel zavzeli Carigrad in ga spremenili v središče islama. Prav tako bi se moglo zgoditi z Dunajem in pa še s kakim drugim krajem. Stiska pred Dunajem je bila takrat velika. Ker sem nekoliko povedal iz življenja sv. Marjete in njenih videnjah, o katerih ni nobenega dvoma več, da so bile resnične, je nič več kot prav, da navedem na kratko, kaj da je Kristus obljubil častilcem svojega Srca in kakšne milosti je dal tej pobožnosti. V neki prikazni je rekel Kristus sv. Marjeti: Da izkuša s to pobožnostjo zadnjikrat Njegova ljubezen kristjane nagniti k ljubezni in sicer k pravi ljubezni! To je res resen, pa ljubezniv opomin kristjanom današnjega časa, ko se ljudje tako dvigajo proti Bogu. Zato ne bo odveč, ako omenim tuka.l o Njegovih obljubah, ki jih )e dal Kristus sv. Marjeti v Paray. le Monialu, ker le na ta način bo čitatelj prav razumel vso stvar. Sv. Marjeta je popisala videnja in popisala tudi obljube, katere je podal Kristus. Iz nJe' nih pisem so potem povzeli obljube in jih mnogi že poznajo, a še več jih pa morda nič ne ve o teh obljubah. Teh obljub je dvanajst in se glase v sledečem redu : (a,) Za tiste, ki prejmejo n» praznik Srca Jezusovega zado-stilno sv. obhajilo in opravijo javno spravno molitev. (Dalje sledi) Fine STERLING SUKNJE kakor tudi fine FUR COATS za žene in dekleta. f ekt-no iz tovarne, dob.te pri meni vedno po vehko zn'" Žanih cenali kot kje drugje. Za točno in pošteno po-, strežbo se lahko name za-nesete. Samo pokličite ali mi pošljite vaš naslov, da pridem P« vas in vas peljem naravnost v tovarno. Se vam iskreno priporočam # Benno B. Leustig 1034 ADDISON RD. (vogal St. Clair Ave.) ENdicott 3426 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 17, 1937 S DOPISI "čemu pa rabi vaš lekarnar listje kustovnice?" "Obliž dela iz listja, ki pomaga pri oteklinah. Listje tudi kuha in uporablja izvarek pri bolečinah v ušesih, pri gnitju zobovine, pri očesnih boleznih, tudi za razpokane ustnice je dober." "Hvala ti! Kupil bom pri njem listje." Poslovila se je in odšla. Izvarek iz listja kustovnice ne pomaga namreč samo pri različnih boleznih, ki jih je naštela Nebatja, ampak ima še neko drugo lastnost. In tisto sem nameraval izrabiti. Le da nisem vedel, če mi bo uspelo. Spotoma sta pripovedovala Ibarek in njegov svak o junaštvih, ki "bi jih bila izvršila," da so jim tatovi prišli pod roke. Nisem ju poslušal. Ibareka vsaj sem imel za poštenega, pametnega človeka pa ni bil nič boljši ko drugi* njegovi balkanski rojaki. Pozno je že bilo, šli smo domov. S Halefom sva imela skupno sobo. Zaspati pa nisva mogla. Dan je bil buren in poln doživljajev, pripovedovala sva si in izmenjala misli. Pa tudi o naših nadaljnih potih in načrtih sva se menila. "Gospod," me je vprašal, "kako dolgo ostanemo v Stru-ttiici?" "Prej ko slej bomo odšli. Ne ljubi se mi dalje ostati, nego je neobhodno, treba. Sit sem teh ljudi." "Tudi jaz, gospod! Kar gabijo se mi. Sami lopovi, lažnivci, hinavci, bahači! Najrajši bi kar jutri zarana odpotoval!" "Jutri zarana ? Menda misliš reči danes, kajti polnoč je že precej mimo. Zaspiva! Zarana obiščem Nebatjo in potem odjezdimo." "če nas ne hodo pridržali!" "Ne dam se držati." Za hip je pomolčal pa vprašal: "Gospod, je bilo prav, da sem dal kodža baši okusiti bič?" "Hm!" "Hm? Mar misliš, da bi naj bili njegove žalitve mirno vtaknili v žep?" "Hm,!" "Zaslužil si je bič!" "Zaslužil si ga pa je!" "In še tudi nekdo drug!" "Kdo?" "Tisti mufti. Lopov je kakor vsi tod. Kako bi me veselilo, če bi mi dovolil, da tudi njega na-miatim!" "Ljubi Halef,' čisto nor si na tisti tvoj bič! Včasi je dobro, da ga zavihtiš. Ampak ne pozabi, da je včasi tudi nevarno!" "Gospod, ali se naj midva nevarnosti bojiva?" "Hm,! Dosedaj sva vsako nevarnost še srečno prebredla!" "Pa jo bova tudi v bodoče." "Bova? Kaj pa, ko ne bova Več skupaj? Dosedaj se. mi je še vsakikt-at posrečilo, da sem te izvlekel iz zagate, če si se zamotal v njo s svojim bičem. Ka- STANOVANJA V NAJEM Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje i*na vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju. 1397 Addison Road, 6 sob, spodaj 5371 Stannard Ave., 5 sob, zgorej 887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj 548 E. 123 St., 8 sob 3839 St. Clair Ave., štiri sobe 2gorej, štiri sobe spodaj. Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063 j ko pa bo, če mene ne bo več poleg?" "Gospod, na to niti misliti nočem!" , "In vendar se bova morala ločiti!" "Gospod, če bi se moral ločiti od tebe, le naj kar pridejo in me do smrti bičajo! Niti črhnil ne bom." "In vendar se bova morala s to mislijo sprijazniti! Dan za dnem se vse bolj bližava ločitvi. Tebe kliče tvoja domovina, mene pa moja. In žal sta najini domovini tako daleč narazen, da se bova morala ločiti." "Zavedno?" "Skoraj gotovo, da za vedno." Molčal je. Načel je vprašanje, ki sem se z njim že tudi sam bavil. Mesece in mesece sva potovala skupaj, vzljubil sem ga, tudi Halef je mene vzljubil, ampak končno—vedno nisva mogla biti skupaj. Iti sva morala vsak svojo pot. A h bom še kedaj spet potoval po Orientu? Ali bom še kedaj spet zrl brezkončne ravnine Mezopotamije, sedanjo Halefo-vo domovino ?" Otožen je vprašal: "Ne misliš nikdar več priti v Arabijo?" "Kdo ve? Kakor bo Allaho-va volja, človeška volja je kakor dih v primeri z voljo Vsemogočnega." "Prosil bom Allaha, naj te spet pošlje v Arabijo, čemu bi naj sedel doma? Kaj imaš doma? Nič7prav nič! Nimaš puščave, nimaš kamel, nimaš da-teljnov,!" "Pa imam nekaj, česar ti nimaš. Starše imam in sestre." "O, jaz pa imam svojo Han-no, cvetlico vseh cvetlic in ženo vseh žen! In kje imaš ti svojo Hanno? Ali boš dobil dekle, ko te toliko mesecev ni bilo doma? Pri nas pa si lahko izbiraš in izbereš najlepšo, — samo moje Hanne ne. "In čemu siliš domov? Je morebiti lepo pri vas? Morebiti je, ampak puščave nimate! In svobode ni! Pomisli! če te kdo razžali, ga ne smeš z bičem oplaziti, ker bi sicer stekel h kadiju, pa bi te zaprli ali pa bi moral plačati petdeset piastrov kazni! Pa poglej, kako je pri nas! še samega kadija bi na-mlatil, če bi me hotel zapreti! Taka je pri vas svoboda in taka je pri nas! In kaj vse druge še počenjate! O Allah!" "Kaj ti veš, kako je pri nas!" "O, mnogo vem! Sam si mi pravil, kako je, in tudi v Stam-bulu sem mnogo zvedel o vaših deželah. Kaj vse na primer jeste ! Krompir, repo, gobe, ki so strupene, polže, žabe, rake, ki žro mrhovinq,! Strašno življenje ! Pp vlaku se vozite v kletkah, ki se v njih niti geniti ne morete! Kadar se srečate, se drug drugemu odkrijete ter razgalite čast in dostojanstvo moške glave. Če si pri kom na stanovanju, mu moraš za to plačati. In kdor po volji Allahovi pridno dela, mora za svoje delo plačati kazen, ki jo imenujete obrtni davek. Ako je pri vas mrzlo, nadenete psom nagobčnike, kadar je pretoplo, pa jih denete na vrv. Kakor da bi nagobčnik in vrv kaj pomagala proti mrazu in toploti! Ako pri vas ženski žepni robec pade na tla, morajo vsi moški planiti in ga pobrati, ako bi moški rad kadil svoj čibuk, pa mora prej ženske prositi dovoljenja. Vaše žene in vaša dekleta nosijo obleke, ki so zgoraj in spodaj prekratke, in vaši mladi ljudje si natikajo prstane kakor ženske in si češejo lase, kot da je ! glava preklana. (Dalje prihodnjič) ■ V znamenju krizantem Cleveland, O.—Ker ima vsak letni čas svoje posebne čare in zanimivosti, kar napravlja življenje raznolično in prijetno, so članice društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ sklenile, da priredijo plesno veselico prihodnjo sobote 20. novembra v avditoriju SND na St. Clair Ave. Da bo pa ta prireditev spojena tudi z let- premislite, da je mesto Euclid stara slovenska naselbina in več naseljencev je, ki niso več sposobni, da bi po tovarnah garali. Torej tukaj je naša sveta dolžnost skrbeti zanje ,ali gledati, da dobijo mestne službe. To pa moremo doseči samo, če smo združeni. En sam človek nima dosti vpliva pri mestni vladi, v združenju je pa moč. Slovenski demokratski klub ima sejo v četrtek 18. novembra ob osmih zvečer v Društvenem domu na Recher Ave. članarina mm časom, v katerem se naha jamo in ker so nam izmed nešte- je tako maJhna- jo lahko vsak vilnih krasot matere narave zm°re' 25 Cent°V na let°" VaS ostale v tem letnem času le še I vabim, da pristopite h klubu. ene izmed najlepših cvetlic — Želeti je en tisoč članov do mese" krizanteme, zato hočejo naše ca februarja. Drugi mesec so mlajše članice, lepe kot rožice, za!volitve za nov odbor za 1938" to prireditev iznenaditi vse po-! V petek 19' n°vembra ima setnike z krizantemami. I Coalltlon Party domačo zabavo Kako lepo je opazovati ta mla- j3 PIesom in lgran->em kart ~ 66' da dekleta, ko povijajo in delajo I Pinocle> marJaš itd - v počast rožice ter ugibljejo, kaj in kako I n,ašemu ncvemu žuPanu" Pridlte bi napravile, da bi bila priredi- 111 sPczna->te se z Simsorri. Za- tev bolj privlačna. Vmes pa za-pojejo kako - lepo narodno popevko in večer za večerom je pri kraju. Jaz si pa mislim: oj, ti lepa, brezskrbna mladost, zakaj si odšla? Da mi g. urednik ne vrže tega dopisa v koš, se moram omejiti le na važnosti, katerim je namenjen. Na isti večer bo nekdo dobil kot nagrado pristnega, lepega, živega purana v kletki in z kri-zantemo. Naj še omenim, da bomo imele poleg dobre večerje tudi pristne domače bobe ali krofe, kakor jih že kdo imenuje. Pri bari pa bodo stregle članice, ki se razumejo na te vrste postrežbo. Pridite vsi in vse. Ne bojte se radi godbe, bo prvovrstna, Fr. Jankovičeva. Upati je, da bo lepa in dobra družba, ker vse članice bodo storila vsaka svoj delež. Zato pridite vsi in vse. N. K., predsednica. --o- Slovenski Euclid! Euclid, O.—Volitve so za nami. Zmaga je bila na naši strani. Sedaj je pa naša dolžnost, dragi mi Slovenci in Hrvati, da se združimo v eno veliko skupino. želeti je, da se sleherni Slovan pridruži k slovenskemu demokratskemu klubu v Euclidu, s katerim hočemo pokazati, da bava se vrši v American Legion dvorani na Arbor Ave. od 200. ceste. Godba State Highway orkester. Cena vstopnicam 35c, začetek ob 8:30 zvečer. Servirale se bodo ribe in druge dobrote. Fijače bo tudi dovolj. Na žalost moram tudi poročati, da se naš slovenski koncil-man, Louis Wess, nahaja v bolnici in sicer Huron Rd., Eas't Cleveland. Operiran je bil na ušesu radi prehlada. Lojze, želim Ti skorajšnjega okrevanja, da se zopet povrneš domov med svoje drage, kateri Te pogrešajo. Za večji demokratski klub: Chas. Lamps. —-o—- V zamena za čestitko Cleveland (Newburg), O.—še nikoli nisem prijel za pero, da bi me za to kdo pohvalil, ali da bi iskal kake časti. Vendar si ne, morem kaj, da ne bi povedal moje ganutje, kot se mi ni še pri-1 merilo. Ko smo zadnjo nedeljo stali pred cerkvijo in čakali, da nas zvon pokliče v hram božji, pride mimo nas naš spoštovani in ljubljeni g. organist, ki nas pozdravi: "Dobro jutro, fantje!" Prav kot bi se' srečali pod vaško lipo v stari domovini. Odzdravimo mu na prijazno voščilo, nakar se g. pevovodja obrne k meni, rekoč: "Dobro si napisov, France!" Strašno dobro so mi dele te strani, pa Napredek Slovencev Cleveland, O.—če kdo reče, da pri Slovencih ni napredka, naj malo pogleda po St. Clairju in drugod v slovenski naselbini, pa bo videl, da se vedno kaj zida, prenavlja in popravlja. V nedeljo sem bil šel pogledat nov pogrebniški dom, ki ga je postavil Mr. Frank Za-krajšek na St. Clair Ave. pri 60. cesti. Ogledal sem si vse in priznati moram, da je vse lepo in mederno, da je poslopje lahko v ponos naši naselbini. Pa kako postrežljivi so Zakrajškovi. Sinova Frank i n Tony govorita slovensko kot mi, ki smo prišli iz starega kraja, čestitam star šem, Franku in Ani Zakrajšek ki imata tako vrle otroke, česti-tam vam tudi k napredku in novemu poslopju, na katero je naselbina lahke ponosna. Pozdrav Joe Vidmar sme tudi mi nekdo v našem me- stii. Upam tudi, da se bodo na-i besede od veščakove še Slovenke zavzele ter svoj de-'sem v svoji skromnosti postal mokratski klub ustanovile ter z' kar nekam zmeden in nisem venami skupno delovale. j del, kaj bi rekel. Hvaležen pa Gctovo ste čitali moje dopise sem bil za prijazne besede, ki jih pred volitvami, da nas je Sloven- sicer nisem pričakoval. Saj ve-cev in Hrvatov do 40% v tem , ste, kako dobro dene človeku, če mestu. Torej tu vam je dokaz, j dobi včasih kako nepričakovano koliko moramo biti upoštevani: pohvalo, ki človeka podžge, da še pri mestni vladi, — ne samo pri bolj vneto dela za dobro stvar, garbič departmentu! Samo malo1 France iz Doline. V pojasnilo radovednežem S elev. hriba.—Nekatere ljudi tako zelo skrbi moje življenje. Ne morem doumeti, zakaj jih tako skrbi, kako jaz živim. Naj jim bo torej povedano, da nič slabše kot drugi, čeprav ne delam, če sem komu kaj dolžan, naj se kar zglasi. Moji računi so bili do-zdaj vsi plačani. . Moja družina n^ še nikomur kaj žalega storila. Vsi pa udano prenašamo usodo brezdelja. Kogar torej prav posebno skrbi, kako France živi, naj mu služijo sledeče vrstice: Brezposelnih sem vseh glavar, naselje to me vse pozna, od Warner Rd. do Turner Rd. povsod sem jaz doma. Ne delam nič, ne žanjem nič, pa vendar še živim, zadosti mi je groš al dva, da en glažek ga dobim. Obrajtam vse, kar pit se da, a čez teran ga ni ; zameri se mi tudi ne pri kaki drugi kapljici. Rečem samo to, da kdor se iz brezposelnih norčuje, ga je lahko sram. Zapomniti si je treba, da ura vedno bije: danes meni, jutri tebi. Pa brez zamere. France s hriba. IZ PRIM0RJA —V Kanalu so imeli veliko demonstracijo, ki se je vršila radi propagande turizma v kanalskih hribih. Vršila se je seveda tudi povorka" z vozovi, dalje tekma v balinanju in imeli govore, kjer so pošiljali pozdrave duceju, kateremu se morajo že naprej zahvaliti ker bo prišlo v te kraje gotovo mnogo turistov. —Šturje. Marjo Valič, star 12 let, je našel projektil, ki je ostal iz svetovne vojne. Ta mu je eksplodiral in ga precej nevarno ranil. Takojšna zdravniška pomoč ga je spravila izven nevarnosti. —Volčane. Ciril Fon, star 29 let je tako nesrečno padel pred hišo, da si je pri padcu zlomil levo nogo. —Vrtojba. Kmet Josip Bukovec, star 37 let, je padel iz senika tako nevarno, da si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico v obupnem stanju. —Samostansko poslopje v Trnovem bodo restavrirali. — Notr-damski samostan v Trnovem bodo spomladi popravljali. Vse šolsko poslopje, ki je nižje od ostalega, bodo dvignili za eno nadstropje in temeljito popravili dosedanje prostore. Kot napovedujejo, bodo z delom pričeli spomladi. Šola trnovskega samostana je daleč naokrog znana kot dobra. Že od nekdaj je bila dobro obiskovana, ne samo od domačih in okoliških deklet, ampak so starši semkaj pošiljali svoje hčere iz vseh delov Julijske Krajine., posebno pa še iz Trsta. Med gojenkami trnovskega samostana je vsako' leto tudi lepo število Hrvatic iz Opatije in Voloske. Zadnja leta pa je opaziti tudi večje število Italijank. —Zagorje. Pod drevesom so našli mrtvega 27 letnega Josipa Milavca. Pri preiskavi so ugotovili, da ga je po nesrečnem slučaju usmrtila granata, ki jo je našel. Imenovani je namreč spadal med one ne-srežneže, ki si skušajo z iskanjem in prodajanjem starih kovinskih ostankov, olajšati življenje. —ŠkOcijan pri Divači. V letošnjem letu je bila Škocijan-ska jama 6 krat popolnoma in svečano razsvetljena. Ob takih prilikah so se navadno vršile tudi domače ljudske veselice, ki jih je vodil dopolavoro. Namen teh svečanosti je bil, da bi zopet pritegnili nekdaj številne in hvaležne obiskovalce te svetovno znane jame. —Cepovan. Henrik Bremec, star 28 let se je na žagi v Dol. Tribuši ponesrečil. Pri žaganju je namreč dobil nevarno rano na desni roki. —Nove zadolžitve naših občin. Goriški pokrajinski upravni odbor je v začetku oktobra odobril občinskima upravama v Crničah pri Gorici in Črnem vrhu nad Idrijo prošnji da smeta najeti posojilo. Posojilo črniške občine je namenjeno za nakup neke večje hiše in preureditev iste za občinski dom. V ta namen se bo črniška občina zadolžila za 75,000 lir najbrže pri goriški Posojilnici. Crnovrški občini pa je odobreno posojilo v znesku 42,000 lir in je namenjeno za dovršitev neke nujne vodne naprave, za katero ni v občinskem proračunu potrebnih postavk. —Misijonar Žužek Alojzij, rojen 10. maja 1865 na Planini pri Vipavi je te dneve obhajal zlato mašo. čenih. Hoare je živo slikal, kaj zrakoplovi danes lahko povzročijo. Srednje vrste zrakoplov z vžigalnimi bombami lahko povzroči 150 požar j ev. Tekom svetovne vojne je sovražnik zagnal nad 800 ton bomb nad Anglijo, danes je pa zrakoplovstvo toliko napredovalo, da se ista količina bomb lahko vsiplje nad Anglijo v 24 urah. DNEVNE VESTE Anglija se v naglici pripravlja za vojno London, 16. novembra. Minister za domačo obrambo Sir Samuel Hoare je včeraj stal pred parlamentom in nujno zahteval, da parlament pospeši oboroževanje Anglije z.% vsak slučaj. Anglija mora predvsem dobiti tako moč v zraku, da ne bo samo lahko odbila vsak napad, pač pa tudi preprečila, da zrakoplovni napadi na Anglijo postanejo nemogoči. Sir Samuel je izjavil, da ima vlada v svojih skladiščih že 19,000,000 plinskih mask, in da jc nadaljnih 25,000,000 naro- Nemški fašisti Preteklo soboto večer je dospel v Cleveland vodja nemških fašistov, Fritz Kuhn, ki je predsednik nemškega Volksbunda, ki predstavlja fašistovsko nemško organizacijo v Clevelandu. Fritz Kuhn je še v Clevelandu. Na zborovanju, ki so ga imeli nemški fašisti v laški dvorani na Euclid Ave., se je pojavilo nekaj piketov od CIO, toda do nemirov ni prišlo. Piketi so zmerjali Kuhna z "morilcem" in "svinjo." Napram časnikarjem se je vodja nemških fašistov izjavil: "Naš Volksbund želi organizirati Nemce v Ameriki v eno celoto v obrambo ameriških pravic. Naš boj pe naperjen proti marksističnim elementom v Ameriki, ne pa proti demokraciji. Kadar pride čas, da se vodi borba za obstoj ameriške demokracije, tedaj bodo stali nemški državljani v prvih vrstah. Naš boj ni naperjen proti delavskim unijam, pač pa proti raketirjem v delavskih vrstah. Delavci se zavedajo, da od sedanjega vodstva niso dobili ničesar. Kam naj se obrnejo? Ali naj sledijo "lažnjim prerokom" kot so John L. Lewis, ki se ves dan bori proti American Federation of Labor, zvečer pa premišljuje o novih načrtih, kako bi zapeljal ameriške delavce?" "Nemški narodni socializem ni za eksport, kot je ruski komunizem. Mi smo najboljši prijatelji prave demokracije." "V Ameriki ni bolj lojalnih ameriških državljanov kot so člani Volksbunda. Dokler bo stal kljukasti križ poleg zvezdnate zastave, toliko časa bo Amerika varna pred revolucijo. Toda kadar se pridruži zvezdam ameriške zastave kladivo in srp (znak komunistične stranke), tedaj je useda ameriške zastave zapečatena," Tako je govoril Fritz Kuhn, vodja nemških fašistov. In svet se ni porušil radi tega. Velik spor med angleškimi -ministri Londcn, 16. novembra. V Angliji je prišlo skoro do resnega spora med ministerskim predsednikom Neville Chamberlain in med tujezemskim ministrom Edenom. Vzrok spora je Nemčija. Eden želi skleniti prijateljsko pogodbo z Nemčijo, čemur se pa ministerski predsednik upira. Zadeva je že našla odmev v angleškem parlamentu. Ministerski predsednik je namreč poslal svojega osebnega zastopnika v Berlin, da govori s Hitlerjem, ne da bi minister za zunanje zadeve Eden o tem kaj vedel. Nemčija zna povzročiti spremembo v sedanji angleški vladi. MALI OGLASI Odda se V najem tri-sobno stanovanje s kopališčem in posebnim furne-2om. Garaža. Vse na novo dekorirano. Nizek rent. Vprašajte na 20303 Goller Ave., Euclid. __(271) POZOR! Sedaj dobite grozdje po $20.00. In izvrsten MOŠT $12.00 SOD Se vljudno priporočamo: MANDEL MOVERS 15803 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 3445 (273) Poceni rent Poceni dobite rent na 1449 E. 84th St., zadaj. Dve veliki sobi, kopališče, toilet in klet. (272) « yiAW^*^*' .HB GOBS DOCK HUNTING-.' AMC-GO STRAIGHT TO THE PRINCIPAL'S OFFICE. NO MA'AM f WHAT'S GOOD ^ ENOUGH FOR. VOU IS GOOD ENOUGH FOR. ME^ VOU AGAIN ! AREN'T VOU ASHAMED TO BE HERE SO MUCH? BoufaKiEn.- V Železna cesta ROMAN Drugi dan ni bilo sledov več videti. še nekaj dni je iskal, nato je izgubil upanje. Rekel je, da je gotovo že mrtva — češ, ona ni tistega kova dekle, da bi pri takih lqpovih učakala drugega jutra. Malo prida ljudstvo prihaja zdaj iz zlatih rudnikov in roji po deželi. Midva z Billom se nič ne ogrevava za to prekleto železnico. Vso deželo nam bo pokvarila; lovcu ni več obstanka v teh krajih." Nekaj tednov nato je prišepal v tabor North Plate mršav in raztrgan cowboy, vodeč s seboj iznemoglega konja, na čigar hrbtu je omahoval in nihal jezdec, ki je bil privezan k sedlu. Prizor ni bil tak, da bi bil zanimal kogarkoli razen postopa-čev in radovednežev, zakaj take stvari niso bile v tistih dneh nič Mrs. C. H. Sprague, žena gradnika pri oljni družbi v Šangaju in doma iz Cleveland, O. je bila ena, izmed 15 tujezemcev, katere so napadli japonski letalci s strojnimi puškami, ko so se vračali na konjih iz izprehoda, v mesto. Izletniki so odnesli zdravo kožo. nenavadnega. Kljuse je imelo na vratu brazgotine od svinčenk; jezdečeva košulja je bila krvava; mršavi pešec je nosil roko v obvezi. Neale je ležal in bolehal za globljo rano, nego je bila strelna uknja v njegovem boku. Noč in dan mu je Larry stregel ali pa je sedel ob njegovi postelji ali spal pri njem v baraki na kraju tabora. Pretresljaj, žalost, glad, iznemoglost, izguba krvi in ne-spanje - vse to je bilo spravilo Je udarilspestjopo telji, veščaki in inženjerji, ki so se bili pravkar zbrali k seji, nepopisno zmešnjavo s tem, da je vrgel na mizo številke nove meritve — številke, ki so bile do pičice enake njegovim prvotnim računom. "Gospoda, tistih pet milj, ki so jih razdrli in iznova zgradili, ima do palca natanko prejšnji vzpon!" je izjavil z glasnim ogorčenjem. Baxter je potrdil njegovo ugotovitev. Veščaki so zagnali krik, ravnatelji so zahtevali to-čnejših pojasnil. "Zakaj pa ne?" je viknil Neale. "Vsaka milja stane šest in štirideset tisoč dolarjev! Pet milj — dve sto trideset tisoč dolarjev! Ta denar je bil dvakrat porabljen! Ista gradbena družba ga je dvakrat spravila v žep!" Warburton, visok belolas mož v dolgi črni suknji, je vstal in mizi. "Kdo "Moje številke niso krive!" je odvrnil Neale in oči so se mu za-bliskale. Nato se je obrnil k Warburtonu, bled kakor smrt. "Vi, gospoda ravnatelji, veste vse to najbolje. Mr. Lee ni inže-njer. On ne more razlikovati klanca, ki ima črevelj vzpona, od klanca, ki ima pet in štirideset stopinj. Nihče teh mož ni bil ne upravičen ne zmožen, da bi presojal naše delo. Vse to je sama politika! Prekleta podlost je! Sleparija!" Drugi član komisije je skočil na noge, besno klateč z rokami. "Venkaj vas vržemo!" je zakričal. Neale ga je pogledal. Nato so mu zletele oči k Allisonu Lee j u in k Warburtonu. "Odrečem se službe!" je dejal z globokim zaničevanjem. "Vrag naj vzame vašo prekleto železnico!" V velikem štorou se je znova trenutku zlovešč kakor slutnja smrti. Nihče se ni ganil, tišina je postala kar nenaravna. Cowboy je stopil še dva koraka naprej. Njegove oči so se s čudno, vrtajočo ostroto uprle v Allisona Leeja, obenem pa se je zdelo,'da pazijo tudi na vse ostale može. Z enim revolverjem je nizko ob boku pomeril na Leeja, z drugim je udaril ob mizo. Okoli mize je zletel napol udavljen stok; videli so, da sta petelina na obeh samokresih napeta. Warrena Neala tik na rob groba. Nič mu ni bilo mar, ali umre ali ostane živ. Samo zvesti, potrpežljivi prijatelj se je boril z .vročico, z gorjem in pojemanjem življenske moči. Baxter in Henney sta poseti-la North Plate in sta se oglasila pri Nealu; kasneje je prišel tudi šef in je ukazal Larryju, naj spravi Neala v štabne šotore. Vsi so bili dobri do njega, polni skrbi in rešnobe. Pogrešali so ga člani njegovega štaba so poznali neobičajno zgodbo Warrena Neala; uganili so bili njen romantični razvoj in so obžalovali tragedijo. Storili so vse, kar so mogli, in ranocelnik si je prizadeval na moč; toda samo nega Larryja Kinga, njegova prisot nost in njegov bistri pogum so rešili Neala smrti. Ozdravel jc in vrnil se je na delo, spremljan po cowboyu, svojem zvestem pomočniku. V tem taboru z vsem njego vim marljivim trudom in zmedenim dirindajem so le redki po-edinci, s katerimi je bil Neale v tesnejših stikih, opazili čudno iz-premembo njegove notranjosti. Inženjerji pa so ugotovili, da ni več tako sposoben, tako odločen in tako natančen z delom, kakor je bil. Njegovo navdušenje je ponehavalo. Cowboy, ki se ni ganil od njega, je bil edina priča nenadnih napadov mrke raztre senosti, glodajoče, brezupne, ne-uspavne bolesti in večnega ke-sanja. In med tem, ko je posta j al Neale zanikaren v svojih dolžnostih, je naraščala železna zvestoba Larryja Kinga. Neale je začel piti in igrati Cowboy se je s prošnjami in do je ta mladi inženjer? Pogum Rr0zeče vzdignil hrup. "Mir!" je ima, da brani svoje delo, name-stu da bi zvitorepil za podkupnino. Resnico govori. Dvakrat gradimo in dvakrat razsipamo denar, ko bi bilo enkrat-dovolj!" Završalo je kakor v norišnici. Neale je bil vrgel bombo v posvet. Sleherni teh mož in vsi tisoči, ki so živeli v taboru, so vedeli, da stane vsak železniški prag več dolarjev; da so mezde neobičajno visoke, da jih pogosto zahtevajo naprej, časih kar po dvakrat; da hodita goreče navdušenje dela in zvita lakomnost sleparije isto pot. Warburton je bil lev te skupine in je prevpil ves krik in trušč. Nato je pograbil Neala za ramena in ga je porinil pred ostale. To je mož, ki ga potrebujemo za svoje delo!" je kriknil z zariplim obrazom, iztezaje brado naprej. "To je duh, gospoda moja, ki edini more zgraditi U. P. R. V Washington ga pošljemo z njegovimi številkami. Treba je izpodbiti ta prekleti idiotski zakon, da spuščajo na nas ve-ščake, ki ugonabljajo delo vrlih ljudi." Spet je trkala prilika na Nealova vrata. Allison Lee je vstal. Njegov mirni, hladni nastop, jekleno lesketanje sivih oči in nagel mahljaj njegove roke je zadoščal, da so vsi prisluhnili. "Mr. Warburton in vi, gospoda," je izpregovoril, "spominjam se tega mladega inženjerja M. Neala. Ko sem danes prišel, sem vprašal po njem, zakaj domislil sem se, daje bil izrekel težke pomisleke zoper mnenje veščakov, v kolikor gre za teh pet mi j. Zvedel sem, da je čudaški in je- kriknil nekdo z rezkim glasom. In res je mahoma vse utihnilo, a ne na poziv tega glasu. Od gruče radovednih gledalcev, se je bila odtrgala postava mršavega cowbcya, ki je stopil k posvetovalni mizi, držeč v vsaki roki nizko ob boku težak samokres. "Stoj!" je kriknil Neale. Bil je Larry, že pogled nanj je zadoščal, da je Neale preble-de"l. "Sedite pri miru in poslušajte," je rekel Larry s svojim za-tegnjenim, hladnim in malomarnim glasom, ki se je zdel v tem Helen Keller, priznana ameriška pisateljica, ki je slepa in gluha že od svojega d r u g e g a leta, je dobila Rocseveltovo medaljo za 1036. Medalja ji je bila podana v priznanje odličnih zmožnosti in dela za vzgojo ameriške mladine. UF£ i5 FursNvimr way OAD iS AFRAID OF GETTING-VteTZJNTIL YOU WANT "TO GO TO A FOOT&ALL IN "THIS RAIN"?? WHAT DO WANT——1 PNEUMONIA?* kazovanjem dolgo boril zoper ta znorit mlad" dečko, ki zanemarja Na avtomobilski razstavi v Clevelandu bo pokazaiia tudi najnovejša, ženska moda. Eno teh vidite na- sliki in sicer kožuh iz kože srebrne lisice. novi način življenja, in ko je videl, da ga ne more ne pregovoriti ne vplivati nanj, je tudi on začel piti in igrati. In tedaj so opazili, da Neale nikoli ne trpi pod vplivom alkohola in da pri kvartah ne izgublja znatnih vsot. Cowboy je zlival vsebino njegovega kozarca pod mizo in mu je spravljal dobre kvarte v roke. In oba sta se nehote plašila žensk, ki so bile v taboru. Pogled na žensko bitje ju je bolel v srce. V North Plate je nastalo novo razburjenje, ko so se približali tiri in vlaki in z njimi vojska, ki ji je bilo naloženo, da je čuvala delavce, ter truma kupčevalcev in zajedalcev, ki so živeli od njih. Gradbeni tabor kopačev, ki so zmerom šotorili v odmerjeni razdalji pred polagalci tračnic, se je pomaknil dalje na zapad Prvi vlak, ki je dospel v North Plate, je pripeljal ravnatelje U. P. R. — med njimi Warburtona, Rudda in Rogersa; nadalje člana komisije Leeja in Dunna z rojem spremljevalcev; treba je bilo ogledati novo progo. Tistih pet milj tira, ki jih je bil zmeril Neale pa jih je komisija proglasila za slabe, so bili razdrli, vnovič odmerili in vnovič zgradili. Neale je z Baxterjem objahal progo in je zmeril obnovljeni kos. Nato se je vrnil v North Plate in je napravil med ravna- svoje delo in se klati Bog si ga vedi kod — ter pijanec in kvar-topirec. Dokaj nezmiselno bi se mi zdelo, če bi resno obravnavali krive podatke, s katerimi je zmotil to zborovanje." «au*iuu« BOY«/ THI9 l