Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir-Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVII - N. 10 (347) Udine, 31. maja 1966 Izhaja vsakih 15 dni Praznik bratske povezanosti ob Kablatniškem jezeru Zgodovinsko srečanje Slovencev iz dežele Furlanij e - Julij ske Benečije in avstrij ske Koroške Nastopilo nad 450 pevk in pevcev — Predstavnika slovenske manjšine obeh dežel sta poudarila nujnost rešitve še odprtih vprašanj Manjšine naj bodo most zbližanja med narodi, je bilo poudarjeno na veličastnem srečanju - Govor predsednika SKGZ Borisa Raceta V Zablatniškem jezeru v Podjuni na Koroškem se je zbralo 15. t.m. popoldne okoli 2000 Slovencev iz Avstrije in Italije, da na skupni kulturni prireditvi manifestirajo tesno medsebojno povezanost in zvestobo narodu in materinemu jeziku. Bratskega srečanja so se udeležili tudi številni častni gostje, med katerimi je predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwiter posebej pozdravil deželnega poslanca in župana Josefa Lubasa, kot osebnega glavarja, nadalje jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Franca Pirkoviča in konzula Željka Jegliča, posebnega zastopnika italijanskega generalnega konzulata v Celovcu Ottavia Vidonia, predsednika Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Brank? Babiča ter predstavnike slovenskih organizacij iz Koroške, Trsta in Gorice. Deželni poslanec Lubas je zbra- j stransko enakopravnost, kajti — kakor nim Slovencem sporočil osebne pozdrave koroškega deželnega glavarja Hansa Sime in poudaril, da je na ozemlju, kjer živita dva naroda, potrebno sodelovanje ob medsebojnem spoštovanju. « Vsa dejanja morajo biti prežeta z duhom strpnosti. To je važen pogoj za miren razvoj v deželi, kakor tudi v odnosih med narodi, v odkriti politiki sosedstva, kakor se odraža v živahni kulturni izmenjavi z našimi sosedi. Zato želimo, da bi se ta prizadevanja še bolj poglobila, saj uspešno prispevajo k utrditvi in ohranitvi trajnega miru »>. Predstavniki slovenskih organizacij iz Av&trije in Italije so v svojih govorih opozorili na podobnost razmer, v katerih živi slovenska narodna manjšina v obeh državah. Tako predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dr. Franci Zwiter kakor tudi predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu Boris Race in predsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu prof. Robert Hlavaty so poudarili, da Slovence v Avstriji in Italiji povezuje ista usoda narodne manjšine v boju za obstoj in vsestranski razvoj. Veže jih ista ljubezen do jezika in visokih kulturnih stvaritev slovenskega naroda, katerega živ del so in hočejo ostati. Povezuje pa jih ista težnja po iskrenem sožitju in sodelovanju z večinskim narodom ter želja po miru in prijateljstvu med sosednimi deželami, kjer pripada narodnim manjšinam še posebno važna in plemenita naloga mostu. Za uspešno izpolnjevanje te naloge pa je potrebno, da prizna država svoji manjšini vse- je poudaril predstavnik koroških Slovencev — meje so najbolj mirne in zaščitene takrat, če ob njih živi zadovoljno ljudstvo, ki brez strahu za svoj obstoj in v posesti svojih pravic lahko v svobodnem in mirnem sožitju z narodom sosedom tekmuje za čim bujnejši kulturni in gospodarski razvoj. V pestrem kulturnem sporedu so nastopili moški in mešani pevski zbori iz Koroške, Trsta in Gorice, ki so posamič in združeno izvajali bogat program slovenskih narodnih in umetnih pesmi. — Ubrano petje okoli 400 pevk in pevcev je navdušilo številne poslušalce, ki so se zbrali iz vseh krajev južne Koroške, Primorske pa tudi iz Slovenije. Slovenska pesem, ki je bodrila in tolažila slovenske ljudi v zamejstvu v najtežjih časih njihove zgodovine, je tudi tokrat združevala Slovence iz krajev ob morju do vasi v Podjuni. S slovensko pesmijo, s katero so zamejski Slovenci dajali izraz svojim čustvom žalosti, pa tudi veselja in ponosa v dneh zmage nad tistimi, ki so jih po krivici sodili in obsojali, so tokrat izpovedali svojo zvestobo slovenskemu narodu in materinemu Jeziku. Lepa izpopolnitev kulturnega sporeda je bil nastop godbe ravenskih železarjev, veliko zanimanja pa je zbudila tudi umetniška razstava ravenskega slikarja Franceta Boštjana, ki je zbranim zamejskim Slovencem s svojimi slikami in risbami predstavil ožjo domovino velikega koroškega umetnika slovenske besede, pisatelja Prežihovega Voranca. S prijetno družabnostjo, med katero so bile utrjene stare in navezane nove prijateljske vezi med koroškimi in primorskimi Slovenci, se je zaključilo bratsko srečanje Slovencev iz Avstrije in Italije. Govor predsednika SKGZ Borisa Raeeta II Ml mil S posbenim veseljem smo se odzvali vabilu vaše Slovenske prosvetne zveze na to bratsko srečanje, da bi spoznali lepoto Korotana, zibelko slovenske zgodovine in žlahten vir slovenske kulture Z veseljem smo prišli, da bi spoznali vas, naše brate koroške Slovence, ki živite podobno kot mi Slovenci v Italiji življenje narodne manjšine. Prav podobna usoda nas bolj približuje in vzbuja medsebojno zanimanje ža razmere, v katerih naši narodnostni skupnosti živita, se bojujeta za -voj obstoj, za svoje pravice in si prizadevata, da bi postali enakopravni z večinskim narodom. Grenka je usoda narodne manjšine: njenim pripadnikom je naloženo dvojno breme. Poleg boja za vsakdanji ruh in za splošne demokratične pravice, ki ga bijejo skupaj z drugimi državljani države, v kateri živijo, morajo na vsakem koraku terjati pravice za svojo narodnost, Za svoj jezik, za svojo šolo in morajo biti vedno na straži, da ne bo okrnjeno tisto, kar so si pridobili s tolikimi napori in težkočami. Slovenci v Italiji imamo še mnogo, še preveč nerešnih vprašanj. Letos Poteče sto let, odkar pripada Beneška Slovenija Italiji. Kljub temu, dia so Prešli v meje Italije s plebiscitom in da je uradno priznana njihova lojalnost, jim v teh sto letih ni bila dana niti najmanjša narodnostna p ra vicu; nasprot- Gornja slika nam prikazuje pevski združeni zbor iz Koroške in Trsta, ki je nastopil ob Zablatniškem jezeru v Pojunski dolini na Koroškem, kjer se je vršilo zgodovinsko srečanje Slovencev iz Furlanije-Julijske Benečije in Koroške illuminili ....... m......................... iiiiiiii............ umi.n.... Oc»rc!fi ii«| nudzomvula in uhwniln Problemi Terske doline so slični problemom drugih Povsod, tako v Beneški Sloveniji kot v karniji, Kanalski dolini in dolini Rezije, skušajo ustvariti baze za dejansko ekonomsko in socialno obnovo - Turizem mora predstavljati bistveno plat z ozirom na splošno sanacijo no, z občudovanja vredno vztrajnostjo in sistematičnostjo se odpriavlja še tisto, kar je kljub temu ostalo slovenskega. Vedno manj slovenske besede je v cerkvah, ker je število slovenskih duhovnikov med beneškimi Slovenci načrtno vedno manjše; otroke v najbolj zakotni vasi vabijo v otroške vrtce, kjer ne smejo spregovoriti v materinem jeziku — podobno kot v vseh tamkajšnjih šolah — ifato da bodo prej pozabili besede, ki jih sprejemajo iz materinih ust. Imamo državno ustavo iz leta 1948, ki je napredna in ki zagotovlja enakopravnost vseh državljanov ter ziaščito narodnostnih manjšin. Ta ustava pa se — nasprotno kot na Južnem Tirolskem in v Aosti — v odnosu do beneških Slovencev ne izvaja in se ne izvaja v celoti niti na Goriškem. Goriški Slovenci imajo sicer šole v svojem jeziku, todti v javnosti nima slovenski ezik nobene pravice; še vedno je v veljavi zakon, ki prepoveduje slovenska osebna imena. Tržaški Slovenci so s formalne strani najbolj zaščiteni del slovenske manjšine. Londonski sporazum iz leta 1954 vsebuje tudi Posebni statut, kjer so nadrobno naštete pravice, ki jih morajo uživati Slovenci na Tržaškem. Sadovi tega sporazuma so na raznih področjih nesporni in se kažejo predvsem v pomirjenju, v vzpostavitvi do-(nadaljeeanje na 3, strani) Moramo priznati, da ustanove in oblasti raznih instanc včasih le napravijo ali skušajo napraviti nekaj tu in tam na ozemlju Beneške Slovenije. Seveda ni velikih reči kot bi hoteli in kot bi bilo potrebno, a so vsekakor koristne, čeprav so skromne. Med te reči, ki jih moremo smatrati za redno administracijo, seveda nikakor ne spadata zaščita in obramba jezikovnih pravic, katerih na žalost ne uživa 40.000 slovensko govorečih ljudi videmske pokrajine. Pa pojdimo naprej. Tokrat bomo razpravljali o občini Brdo v Terski dolini, ker skušajo povsod v hribovskih predelih Furlanije ustvariti bazo za dejansko ekonomsko in socialno obnovo. Zaradi potreb modernega življenja bi bilo prav, da bi se povsod gledalo na turistični sektor in pomagalo, da se ta kar najbolj razvije, kajti turistična dejavnost, posebno če obstojajo tudi prilič-ne športne naprave in je razvito gostinstvo, more mnogo prispevati, da se izboljša splošno ekonomsko stanje. Tudi v Brdu oziroma v Terski dolini je stanje resno in zaskrb-ljajoče. V prvi vrsti nam to dokazuje emigracija, ki je prav tu posebno velika. Prav zato je absolutno potrebno takoj vzeti vse primerne ukrepe, da se prepreči, da se ekonomska kriza, ki muči vso dolino, še bolj ne poslabša. Končno je to vprašanje ne samo življenja samega tu živečega slovenskega prebivalstva, ampak celo njihovega preživetja. Zakaj se torej ne poskrbi, da bi prenehalo takšno stanje, ki vzpodbuia in celo primora dela-zmožne ljudi, da odhajajo od doma daleč v neznani svet? In kdor odide, ponižan in žalosten, prav gotovo ne more odnesti s seboj lepih spominov in še manj gojiti čustva hvaležnosti do tistih, ki so se malo ali sploh nič zanimali zanj. O nujnih problemih Terske doline so začeli pred nedavnim razpravljati na nekem sestanku v prostorih konzumne zadruge v Brdu, katerega so se udeležili izvoljeni občinski predstavniki in podpredsednik deželne vlade dr. Giansilverio Giacometti, ki ga je spremljal deželni poslanec dr. Carlo Volpe iz Cente. Predsednik konzumne zadruge in občinski svetovalec v Brdu, učitelj Viljem černo je orisal podpredsedniku deželne vlade in njegovemu spremljevalcu pravo paroramo Terske doline in mu tudi svetoval ukrepe, ki bi jih bilo potrebno zveti, da bi se zadalo tej panorami bolj miren in veder izraz iz vsakega vidika. Deželni poslanec dr. Volpe je nato povedal, potem ko je omenil posebne zasluge ljudi iz hribovskih krajev, da se Dežela že trudi, da bi se življenjski pogoji Terske doline dvignili do zadovoljive ravni. Podpredsednik deželne vlade je nato pripomnil, da je težko življenjsko stanje ljudi Terske doline vsem dobro znano in da je dejanska volja, da se rešijo čim- prej najnujnejši problemi. Poleg tega je sporočil, da je prisedni-štvo za turizem že nakazalo primeren prispevek za valorizacijo Završkih jam in da je v načrtu ustvaritev novih infrastruktur, da se pomaga ojačiti turizem, in za postavitev industrijskih objektov, da se zaustavi emigracija. Ko je pregledal neposredne perspektive rokodelstva, je dr. Giacometti pohvalil dobro iniciativo domačega župnika Domeni-ka Zannierja, ker se je zanimal, da se je odprla v Brdu šivalnica za izdelovanje dežnih plaščev, kjer je zaposlenih več domačih deklet. Sledila je dolga diskusija, v katero so posegli med drugim tudi župan občine Brdo Sergij Sinicco, občinski odbornik Sgar-ban, občinski svetovalec Corrado Stefanutti, bivši brdski župan Primo Marchiol, ki je prikazal potrebe Učje in ovire, ki nastaja-po zaradi vojaških uslužnosti, župnik Zannier, Remo Ker in drugi. Nazadnje sta govorila še enkrat dr. Giacometti in dr. Volpe, ki sta zagotavljala, da se bosta zanimala, da se rešijo vsi problemi, o katerih so razpravljali. Na tem mestu nam ne preostaja drugega kot da zaželimo, da bi končno napočila tudi za Tersko dolino ura, da se ekonomsko prerodi. Želeli bi pa tudi, da bi se zgodilo enako tudi v drugih dolinah, kjer žive Slovenci. SO - letnica Slovenskega dijaškega doma v (noric! Prijetno srečanje bivših in sedanjih gojencev Izredno velika udeležba - Prišli so iz najrazličnejših krajev, celo iz inozemstva Pozdravna pisma - Pomemben govor ravnatelja doma dr. Petra Sancina Preteklo nedeljo se je vršilo v Gorici ob priliki proslave 20-letnice obstoja Slovenskega dijaškega doma nadvse prijetno in prisrčno srečanje bivših in sedanjih gojencev te ustanove. V dom so prihiteli iz vseh krajev, tudi tisti, ki jih je zivljenska pot pagnala daleč v svet, in kdor se ni mogel osebno odzvati, je poslal pozdravno pismo. Vsi so koteli tako ali drugače biti prisotni v domu in izkazati svojo hvaležnost do tistih, ki so jim omogočili študije. Tako so se ponovno srečali zreli ljudje, ki so v otroških in mladeniških letih bili gojenci tega doma. Za to priliko so pripravili v mo- V OKOLI GLOBUSA SPORAZUM O KMETIJSKI POLITIKI EGS Na sestanku v Bruslju so zunanji ministri šestih evropskih držav, članic Evropske gospodarske skupnosti, po dolgih in napetih razpravah končno dosegli sporazum in uskladili svoje kmetijske interese. Zaenkrat bodo znižali carine za 5 odstotkov, od 1. junija 1968 dalje pa bodo kmetijski pridelki in proizvodi svobodno krožili po vseh državah EGS. To so Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. VIETNAMSKO VPRAŠANJE VEDNO BOLJ ZAPLETENO Zaradi izjav južnovietnamskega ministrskega predsednika gsnerala Kija, da se vsaj še leto dni ne misli umakniti s položaja in prepustiti vlado izvoljenim civilistom, je prišlo do novega nezadovoljstva in demonstracij, tako budistov kot katoličanov. Ki je demon-strancije in manifestacije zatrl in z vojsko zasedel najbolj uporno mesto Da Nang, kjer je prišlo do spopadov s političnimi nasprotniki. Boji med osvobodilnim gibanjem, Kijevo vojsko ter z njo povezanimi Američani, se medtem nadaljujejo. Američani tudi vedno huje bombardirajo Severni Vietnam in Kitajci so jih obtožili, da so prekršili njihov zračni prostor ter zbili neko njihovo letalo. Položaj postaja čedalje bolj nevaren. VZHODNI PAKISTAN ZA ODCEPITEV V Vzhodnem Pakistanu, ki ga loči od Zahodnega Pakistana Indija, se bolj in bolj krepi gibanje za odcepitev in ustanovitev samostojne Bengalije. Vzrok je očitek, da skupna vlada vzhodni del gospodarsko zapostavlja in izkorišča. Oba dela sta narodnostno povsem različna in ju druži le muslimanska vera. Vzhodni del je bengalske narodnosti, ki živi tudi onstran meje v Indiji, je pa hindujske vere. NEMŠKI NACISTI IN REVANŠISTI DVIGAJO GLAVO V Zahodni Nemčiji so izkoristili bivši nacisti zadnji čas več priložnosti, da so spet mogli manifestirati svoj obstoj. Preteklo soboto se jih je zbralo v Bonnu več deset tisoč. Zahtevali so vrnitev poljskega ozemlja onkraj Odre in Nise ter čeških Sudetov. Vlada je manifestacijo dovolila, kar dokazuje, da so njene besede o miroljubnosti kaj malo vredne. Pojavili pa so se naprednejši elementi, ki so proti nacistični manifestaciji protestirali in je prišlo celo do spopadov. NEPOSREDNA POGAJANJA O USODI CIPRA V zadnjem času so se okrepila prizadevanja za končno rešitev ciprskega vprašanja. Zdaj so na Cipru še vedno čete OZN. Predstavnik glavnega tajnika OZN U Tanta je predložil načrt, po katerem bi rešili spor med Grki in Turki začasno za pet let. Ciper bi bil popolnoma neodvisen in turška manjšina bi bila zaščitena z vsemi narodnimi pravicami. S predlogom nista povsem zadovoljni niti Grčija niti Turčija, zdi pa se, da bo prišlo kmalu do neposrednih pogovorov med vladama Turčije in Grčije. dernem in lepo urejenem domu več razstav. Najpomembnejša je prav gotovo tista, ki v sliki prikazuje razvoj zavoda v teh dveh desetletjih in slike gojencev, posnete v domu in na izletih. Razstavljeni so bili nadalje seznami dobrotnikov, športne trofeje, prispevki osnovnošolcev v besedi in sliki in pa razstava slik gojencev. Ob tej priliki je bila izdana tudi posebna brošcura, voj jo je uredil Slavko Rebec in obsega 32 strani ter vsebuje spise v prozi in poeziji in slike. Prireditev je otvoril ravnatelj doma dr. Peter Sancin, ki je med drugim dejal: « Ustanovitev dijaških domov so narekovali plemeniti nameni in objektivno stanje našega ljudstva po 25detnem zatiranju materine besede. Eni celi generaciji je bilo onemogočeno vsakršno izobraževanje v narodnem duhu. Po osvoboditvi, doseženi za ceno velikega krvnega davka v narodnoosvobodilni vojni, je v primorskem izobraženstvu zijala v vsej svoji tragiki velika vrzel. Zato je postala naloga obnovitve slovenskih šol in vzgoje mladega rodu bistvene važnosti. Dolga je bila pot — je nadaljeval govornik — našega zavoda do današnjega dne. Mnogi izmed nas, ki ste danes prisotni, se še spominjajo svojih šolskih let iz takratnega življenja v domu. Danes je drugače. Vidite novo stavbo, moderno, primerno, vidite dom, kakršnega ste si morda v mislih predstavljali in želeli. Zgradili in obnovili smo ga za svoje otroke in za troke svojih otrok, ker gledamo in hočemo gledati z zaupanjem v bodočnost, da se bo naš rod na svoji zemlji ohranil, razvijal in krepil. Veliko ponosa je v nas, veliko vere v naše poslanstvo. Potem je še povedal, da je šlo skozi domska vrata nad 800 mladih ljudi, ki so danes profesorji, inženirji, učitelji, uradniki, delavci, zdravniki in odvetniki, agronomi ali pa še študirajo na šolah in univerzah. Mnogi se udeležujejo na kulturnem, prosvetnem, športnem, političnem in na drugih področjih in vsi delujejo v blagor skupnosti. Dejal je tudi: « Radi se spominjamo gojencev iz Beneške Slovenije. 70 fantov in deklet nam je dalo roko v slovo, večina jih je morala po svetu, vendar vidimo, da jih je veliko navezanih na materin jezik, in da so tudi taki, ki doma in po svetu delujejo za narodni preporod svojih sorojakov ». In je zaključil svoj govor z željo, da naj bi bi| ta praznik eden izmed trdnih mejnikov v zgodovini slovenske skupnosti v Italiji v luči kulturnih tradicij, ki oblikujejo slovenski rod. Predsednica Dijaške Matice Tončka Čok iz Trsta je ravnatelju dr. Sancinu čestitala k pomembnemu jubileju ter želela zavodu nadaljnjih uspehov pri izvajanju njegovega poslanstva. Čestitke so izrekle tudi dijakinje gimnazije v Novi Gorici, gojenci dijaškega doma v Tolminu pa so izročili spominski album. Nazadnje je sledil pester ljudsko-prosvetni zabavni program, ki so ga izvajali bivši in sedanji gojenci. iiimiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimitiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiHimiiiiiiiiiiiinmiimm,,,,, NOV ZAKONSKI PREDLOG DEŽELNEGA ODBORA Dežela bo uvedla službo hitre cestne pomoči V zadnjih dneh se je začela ures-ničevati pobuda odborništva za higieno in zdravstvo za uvedbo hitre cestne zdravstvene pomoči. Na zadnji seji je deželni odbor na predlog odborništva Nardinija določil dokončno besedilo zakonskega osnutka, s katerim se ustanavlja ta služba v naši deželi. Gre za zelo važen ukrep, ki bo zanimal vse u-porabnike cest in želeti je, da bi ga uresničili še v tej turistični sezoni. Ta zakonski osnutek pooblašča deželo, da dà pobudo za razvoj hitre cestne službe za zdrav-stevno pomoč ponesrečencem ter da dà v ta namen tudi prispevke bolnišnicam RK in vsem ustanovam ki lahko opravljajo to službo. Za letos so določili 155 milijonov prispevka. Ustanove, ki bodo ta prispevek sprejele, se bodo morale obvezati, da bodo poskrbele za hitro cestno pomoč na vsem deželnem ozemlju, tako da bodo ponesrečencem čimprej pomagali. V zvezi s tem ukrepom, je dovolj da se spomnimo na veliko število nesreč na naših cestah. V mnogih primerih so bile nesreče smrtne. Zaradi teh nesreč pa je tudi mnogo invalidov in pohabljencev, kar pomeni tudi hudo gmotno izgubo za družbo. S tem ukrepom bo naša dežela prva, ki bo uvedla takšno službo, v deželnem obsegu. Na splošno namerava deželna uprava poveriti hitro cestno pomoč bolnišnicam, s čimer bo pridobila na svoji učinkovitosti, saj se bo s tem preprečila vsaka izguba dragocenega časa. Seveda pa bo dežela upoštevala tudi druge rešitve. Pri tem je treba pripomniti, da v Trstu in Tržiču že uspešno deluje na tem torišču RK. S pomočjo dežele bodo lahko nudili hitrejšo cestno zdravstveno pomoč kot doslej, saj je znano, da takojšnja pomoč in racionalnejša oskrba med prevozom v bolnišnico rešijo 20 odstotkov več življenj ponesrečencev. Hitra cestna pomoč bo v deželi delovala noč in dan z rešilnimi vozovi, opremljenimi z radiotelefoni; v vseh teh vozovih bodo poleg bolničarjev tudi zdravniki. Deželno ozemlje bo razdeljeno tako, da bo vsaka bolnišnica skrbela za svoje področje, na katerem bodo na razpolago telefoni, in cestni napisi z navodili kam naj se obrnejo tisti, ki priskočijo prvi na pomoč. Tako se ne bo več dogajalo, da marsikak ponesrečenec umre, ker pride pomoč prepozno. TRČMUN V SOVODENJSKI DOLINI, rojstna vas našega velikega pesnika in narodnega buditelja Ivana Trinka leži visoko v bregu na pobočju mogočnega Matajurja lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIHIimil Vedno tesnejši kulturni stiki med Furlanijo in Slovenijo V petek, dne 13. maja je gostoval v Vidmu pod vodstvom slavnega dirigenta Sama Hubada simfonični koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Pred polno dvorano v stari cerkvici sv. Frančiška na trgu Venerio je izvedel dela Ramovša, Verdija, Brahmsa in drugih skladateljev. Občinstvo je že v začetku toplo, prijazno in navdušeno pozdravilo goste iz Ljubljane in to navdušenje se je stopnjevalo vse do konca koncerta. Nastop simfoničnega koncerta v Vidmu sodi v okvir že dokaj utrjenega kulturnega sodelovanja med Furlanijo in Slovenijo. O želji po nadaljnji krepitvi splošnih kulturnih stikov pa je pričala vsebina sestanka med predstavniki obeh dežel pred koncertom. Z italijanske strani so se sestanka udeležili predsednik pokrajinskega odbora prof. Burtulo, videmski župan prof. Cadetto in številni drugi. Slovenijo so na sestanku zastopali namestnik republiškega sekretarja za kulturo Boris Lipužič, podpredsednik mestnega sveta Ljubljane inž. Ljubo Levstik, ravnatelj Slovenske filharmonije Ciril Cvetko, jugoslovanski kunzul v Trstu Jože Gačnik in drugi. Župan prof. Cadetto je izrekel ljubljanskim gostom dobrodošlico in poudaril pomen pobud za kulturno sodelovanje med sosednimi območji obeh držav. Boris Lipužič je pozdravil videmske gostitelje v imenu slovenske vlade in izjavil, da je sodelovanje iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiii ITALIJANSKE DRAMSKE DRUŽINE GOSTOVALE PO ISTRI Italijanska dramska skupina « Giulio Bosetti » je bila več časa na turneji po Istri s komedijo Diega Fabria » Zapeljivec ». Predstave, ki so povsod žele obilo uspeha, so se vršile v Kopru, Piranu, Vod-njanu in Rovinju. S štirimi zgodbami znanega italijanskega pisatelja Edmonda de Amicisa, avtorja » Il Cuore » (Srce) pa je gostovalo v Kopru, Izoli in Piranu še mladinsko gledališče « Carro de Tespi » iz Rima. Upati je, da bodo v okviru kulturnih izmenjav med Italijo in Jugoslavijo prišle kmalu gostovat v Beneško Slovenijo dramske družine iz Slovenije, saj je to želja vseh naših ljudi. Oblasti naj bi seveda poskrbele za primerne dvorane, ki bi bile tako potrebne tudi za druge prireditve, ki jih pri nas na žalost pogrešamo. V vsej Beneški Sloveniji razpolagamo samo z eno kinodvorano v Šempetru in še ta je privatna. z vsemi narodi ena izmed temeljnih vodil Jugoslavije in da Slovenija s takim sodelovanjem s sosedi uresničuje taka določila. Tudi Boris Lipužič je izrazil željo po nadaljnji krepitvi medsebojnih kulturnih stikov. DA ROMA A MONTREAL DEŽELA ZA TURISTIČNE CESTE Deželni odbor je sprejel okvirni načrt o ureditvi cest turistične važnosti. Načrt, ki ga je predložil odbornik za prevoze in turizem Giacometti skupaj z odbornikom za javna dela Masuttom, predvideva dograditev in popravilo 81 km cest za 700 milijonov lir vrednosti, od katerih bo 500 milijonov prispevala deželna uprava. S tem skuša deželna vlada omogočiti or-ganično in koordinirano povečanje cestnega omrežja turistične važnosti z namenom, da se ustvarijo pogoji za večji zagon turizma. V načrt so vključili najprej ceste, ki služijo turistično že razvitim področjem ali takim, ki se šele razvijajo in ki bi se jim zmanjšale možnosti za razvoj, ako ne bi poskrbeli za zboljšanje cestne mreže. Nadalje pridejo v poštev ceste, ki povezujejo razna turistična področja in ki imajo lahko široko vlogo v deželnem merilu, kakor tudi tiste ceste, ki bodo lahko sprožile turistični razvoj na posameznih področjih. con coincidenze immediate per le maggiori città del voli diretti trisettimanali tariffe ridotte per emigranti VOLATE ■ I za nase pran (iz prve strani) brih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, v odprtju meje itd. Toda kakšna počasnost v izvajanju Posebnega statuta! Kolikim izgovorom, izmikanjem, zvijačnostim, omalovaževanjem in odkritim nasprotovanjem izvajanju vseh členov statuta s strani odgovornih ljudi smo bili priča v preteklih 12 letih. Gotovo, da taka počasnost in postopek ni nič novega tudi za vas koroške Slovence. Izražamo svoje nezadovoljstvo, da ne uživamo še vseh pravic in da nismo deležni vse zaščite, ki jih določata ustava in Londonski sporazum. Preteklo je že dosti let, da bi se vsa določila, tudi postopno, izvajala. Hkrati pa tudi nočemo mimo zelo važne ugotovitve: položaj pred nekaj leti je bil še bistveno slabši. Napori naprednih sil v Italiji so prav v tej dobi, v teh preteklih letih začeli kazati vidnejše uspehe. Vse se je premakmilo v naprednejšo smer, v vodstvo države so vstopile sveže sile, tako da je program današnje vlade neprimerno naprednejši kot prejšnji. Vse to se mora v večji ali manjši meri nujno odražati na vseh področjih političnega in družbenega življenja v državi. Ce je s tem v zvezi treba navesti kak primer, potem mortaio omeniti predvsem vključitev Slovenca-socialista v tržabki občinski odbor. Prej je bilo namreč za tržaške vladajoče kroge v veljavi nacionalistično stališče, da ne more in ne sme biti Slovenec v upravnem vodstvu mesta. Tudi v vodstvo goriške poks/ajine in občine sta bila po 40 letih pritegnjena Slovenca. Deželni svet dežele Furlanije-Julijske krajine je v zadnjem letu izglasoval o-membe vredne ukrepe. Ni treba omenjati, da so vsemu temu besno nasprotovale nacionalistične in fašistične skupine, ki pa so bile — in to je treba posebej in z velikim zadoščenjem pouda- riti — poražene in izolirane. To so vzpodbudna dejstva, ki bi nam morala obetati boljše čase, če bodo danes odločajoče politične sile hotele nadaljevati po poti, ki so jo izbrale po tolikih pomislekih in predsodkih. Seveda pamanjšina ne sme stati ob stra ni in samo opazovati, kaj se bo zgodilo. Odnos do manjšine se je spremenil predvsem zaradi bolj demokratične smeri celotne itlalijanske notranje politike. Ponovno je bilo potrjeno znano načelo, da se morajo uspehi boja za demokracijo nujno odražati tudi v odnosu do narodnostne manjšine, da je tcrej boj za demokracijo hkrati tudi boj za pravice rhrodnostne manjšine. Naravni zaključek za pripadnike manjšine je torej, da se že zaradi lastnih narodnostnih koristi ne izolirajo od splošnega dogajanjč v državi, ampak se vanj vključijo in pomagajo potiskati naprej voz napredka. Kot je res, da je boj narodnostne manjšine za svoje pravice napreden, tako bodo njegovi siado-vi pristnejši in trajnejši, če bodo dozorel; v vzdušju napredka, ker bodo njegov naraven plod in ne faktična poteza ali volilni računi. Zlato mora tudi manjšina v naporih za svoj obstanek in svojo rast izbrati pravo pot, ki bo najprej privedla do uspehov. Dragi koroški bratje, mnogo primerov s svojim položajem ste liahko napravili ob tem kratkem prikazu položaja Slovencev v Italiji. Z današnjim bratskim srečanvm pričenjamo na svečan in prazničen način tesnejše sode-lcvanje med našimi organizacijami, med vami Slovenci iz Avstrije in nami Slovenci iz Italije. Izmenjali si bomo izkušnje, ki bodo obojim koristne. V tesni povezanosti z matičnim narodom v Jugoslaviji, ki s tako pozornostjo sledi, kako živita njegova sestavna dela v obeh sosednih državah, ter z oporo, ki si jo bomo medsebojno nudili, bomo lažje premagovali naše težave. ■ miiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kborovanje slovenskih geografov v \ovi Gorici V veliki dvorani občinske skupščine v Novi Gorici se je vršilo VII. znanstveno zborovanje slovenskih geografov, ki se je zaključilo 23. maja z ekskurzijo v Furlanijo in Beneško Slovenijo. Zborovanja se je udeležilo okoli 200 članov Geografskega društva Slovenije ter precejšnje število gostov. Med njimi je bilo tudi več predstavnikov javnega življenja. Prvi del zborovanja je bil posvečen predvsem lokalnim problemom. Po uvodnem referatu predsednika Geografskega društva Slovenije dr. Avguština Laha o nekaterih problemih sodobne geografije so bila dopoldne na programu izvajanja še treh referentov. Politični sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov iz Nove Gorice Štefan Cigoj je govoril o aktualnih družbeno geografskih problemih Goriške. V avli upravne zgradbe so odprli v času zborovanja razstavo o šolanju goegrafov ter o njihovem strokovnem, znanstvenem in poljudno znanstvenem delu. Zvečer je priredil za udeležence zborovanja sprejem v Park hotelu predsednik občinske skupščine Jožko Štrukelj. Udeleženci zborovanja so si ogledali še Novo Gorico s Kostanjevico, nakar so bili na vrsti občni zbori geografskega društva. Goriško gledališče jim je pripravilo Gradnikov večer, s katerim jim je predstavilo briškega pesnika. Tržaškemu Slovenskemu gledališču priznali status « izredne dejavnosti » Ministrstvo za turizem in prireditve je v soglasju s posebno posvetovalno komisijo priznalo te dni Slovenskemu gledališču v Trstu status « izredne dejavnosti » in mu podelilo obenem pet milijonov lir za letošnjo gledališko sezono. Po obrazložitvi ministra Corone je tako SG Trst lahko deležno večje podpore, kot bi jo uživalo, če bi imelo status « compagnia primaria ». Čeprav pri tem priznanju ni razvidno, ali gre za enkratno ali stalno podporo Slovenskemu gledališču, je to vendarle pomembno priznanje vloge Slovenskega gledališča v Trstu. KRISTUS IN SV. PETER PO NADIŠKI DOLINI Kadar Kristus in sv. Petar sta hodila po Benečiji, sta paršla tudi v Gorenj Barnàs, trudna in lačna. Na pragu njeke hiše je se-deu adàn starčič in molu rožar. Sv. Petar je parsneu klabuk, se žegnu in parkloniu, Kristus pa je šu le naprej in ga njé še pogledu ne. Buj naprej sta srečala dnega puoba, ki je veselo žvižgu in pjeu. Sv. Petar je šu naprej in ga njé še pogledu ne, Kristus pa ga je prijazno pozdravu an se mu posmejau. « Kakuò je tuo », je vprašu sv. GORENJI BARNAS, precej velika vas v šempeterski občini. Tu so se do današnjega dne, več kot v katerikoli drugi vasi Beneške Slovenije, ohranila ustna izročila. škem dialektu) Petar Kristusa, «de starčiča, ki je molit rožar njeste še pogledu ne, an puoba, ki je veselo žvižgu in pjeu, ste takuò prijazno pozdravu? ». - «Starčič», mu odgovori Kristus, «je vse zapiu in zapravu an sada, ki je star in ki njema ne ki pit’ ne ki jest’, moli rožar. Puob pa, kadar je čas molit, moli, kadar pa je čas pjet’ an žvižgat’, puoje in žvižga!». In Kristus an Petar sta hodila od hiše do hiše prosit kos pulente za kosilo. Doma so bile sa-mé ženč, vsi možjč so bli po oštarijah, žene njeso imjele moke za pulento an so pošijale ta dva popotnika v oštarijo. Kristus in Petar se njesta mogla previdat za kos pulente in sta muorala lačna zapustit Gorenj Barnàs. Od tistega časa oštarija je za gorenjega Barnašanja kii kalami-ta, de ne more mimo njé, an de če v nji dol sedne, se ne more vič odtrgati od klopi, dokjer ima še kajšno «palanko» v gajofi. An, magar takuò ne, ta boljezan se širi še po drugih vaseh! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHII,, Kakno pre Anton je djeln rabot Tuo, kar bom napisu sada ni pravca, ampak se je zrjes zgodilo u tistih časih, ko po naših dolinah so bili za kapolne vsemogočni čarnosrajčniki. U tistih lje-tih je bilo prepovedano še k Bogu molit u svojim domačem maternem jeziku. Je biu adàn kapo za vso dolino od Kobarida do Špjetra. Da bi ponižu naše duhovnike in jim nagàju, se je zmi-slu puno reči. Adàn dan pošje taz špjetra pre Antonu adàn cirko-lar, da se ima za zglasit u Pod-bonjéscu dol na ejest iz Kobarida u Čedad in za iti delat vič dni « na rabote ». Je mislu, da go-spuod bo ušafu kajšnega druze-ga in ga plačavu, da mu bo délu « raboto ». Ali pre Anton, brihtan in kura-žan, na tisti dan gre u Podbu-njesac na ejesto. Tam sleče svojo suknjo, jo objesi na drevo, vzame v roko lopato in začne delat « rabote ». Ljudje, ki so ga dobro poznal in radi imjel, so začel gledat, kaj nunac djéla. « Delam rabote je takšan ordin od kàpol-na ». An ’judjé so se začeli zbirat okuole njega, govorit, smejat an se jezit nad takšnim kapolnom. Adàn je imù aparat za fotografai, je šu an pritisnu gospuoda nunca glih, ko je imù karjolo u rokah. Potlè je pošlu tisto fotografijo u adàn velik žornal dol u Italiji, ki je napisu, kaj se dogaja gor na meji. An potle? Gospuod nunac je narédu «-rabote », tisti kapo je pa tud konču svoje strahovanje po naših dolinah, zak’ ti višji so ga preložili dol nekam daleč u Italijo, zak ljudstvo je bilo pre-vič jezno na takega človeka. Pre Anton je pa iz tiste fotografije dau naredit veliko foto- grafijo in jo je dau u kvader, in vsakemu je rad pokazu, kakuo je biu « na raboti » in kakuo je spravu proč tistega vsemogočnega človeka, ki ni mogu videti Slo-vénju. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimtmHiiiiiiiiiiiiitiimiiiiimiiiiiii 0 I ČERJESNJOVA U naši dažel je zlo razširjena če-rješnjova muha, ki napada čerješ-njove sade Ne djela škode samo zatuo, ker položi čarviča u sad, ampak tud zatuo, ker postanejo čerje-šnje mehké, slabega savorja an zatuo se jih ne muore prodat. Če prerježete adnò bouno čerješ-njo, buosta videli par koščici kakih pet milimetru dougega čarviča. Tuo je ličinka (larva) čerješnjove muhe. Muha je velika približno pou centimetra, je čarne farbe an ima kakšno rumeno piko. Glava je rumene farbe, krila so tenke an čarno pisane. Muha se parkaže maja ali junija mjesca an spoletava o gorkih urah okuol drevja an poklada jajca na čerješnje, ki potlé ta jajca gredo u sad, ne de bi se od zunaj kej poz- l|llllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||l||||||,|,„,||„„|,„|,||,„||||l||||||||„„|||||||||||||||||||||||||||| nalo. U malo dneh pride iz tistega jajčka mali čarvič an zljeze do čerješnjove koščice. U čerješnji čarvič pije narbuojši sok an raste. Kar so čerješnje zredele so čarviči že veliki an pridejo von iz sada na drevo an potlé padajo na zemljo. Skrijejo se kakih tri centimetre globoko u zemljo an se zabubijo an takuo drugo Ijeto iz te bube izleti čerješnjova muha. Čerješnjovo muho se uničuje narbuojše takuo, de se uničuje bube. Če rastejo čerješnje na obdje-lani zemlji je trjeba potlé, kar so čerješnje pobrane, pod drevesi globoko prekopat an takuo se podko-pa bube u globino, de ne muorejo več von prit. Kadar prekopavate zemljo pokličite kokoši, ki buodo rade jedle tistega škodljivca. u lunin im nun ......................................................... JURČIČ Q s 1 (H L o