(LA VOZ E S L O V E N A) PERIODIOO QUINCE2VAL DK LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YU«0»8LAVA) PAKA TODA SUD AMERICA jgenm REG ISTRO NACtONAl, DB LA PtttirifcDA* INtBLRTTVAl No. 297218 O a 02" FHANQUEO PAGADO CoocMi&a N* SIM g CJ I TARIFA REDUODA CoHNite N* 1MI LETO (ARO) IV. BUENOS AIRES, 24 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1949 Nunr. (Štev.) 39 ŽIVEL 29. NOVEMBER praznik naše zmagoslavne ljudske revolucije Narodi Jugoslavije, kakor tudi vsi Jugoslovani širom sveta, že šestič praznujejo svoj veliki dan — dan svoje zmagoslavne ljudske revolucije. 2£. november 1843, dan zasedanja Antifašističnega; Viječa Ljudskega jOsvobojenja Jugoslavije (AVNOJ), je datum, ki je zabeležen na granitnem 'kamnu in datum od katerega pričenja socialistično razdobje zgodovine narodov Jugoslavije. Vsem našim jugoslovanskim izseljencem so v živem spominu oni slavni dnevi — dnevi, ko so naši bratje v domovini s svojo krvjo in neštetimi žrtvami najboljših sinov, zmagoslavno vodili svojo ljudsko borbo za obstanek proti sovražnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Vsem nam je tudi v živem spomi-ttiu oni slavni dan, ko so se pred šestimi leti v Jajcu v Bosni, globoko v ozadju Hitlerjeve “trdnjave” in ko so se po zasedeni Evropi ni slišal še glas odpora, sestali narodni * predstavniki vseli narodov Jugoslavije in tam v tem majhnem mestecu še domovine, prišli do velikih zgodovinskih sklepov ter postavili temelje naše ljudske države. Iz vseh krajev Jugoslavije, Istre in Macedonije, Dalmacije in Slovenije, Hrvatske in Srbije, Kosmeta in Vojvodine, Slavonije in Bosne, Her °egovine in Črne gore, plazeč preko osvobojenega in zasedenega ozemlja, so dospeli zastopniki naših narodov. Ga prisostvujejo zgodovinskemu dru gemu Zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, kjer so se postavljali temelji nove dobe za našo državo. Njih pot je bila težka in nevarna, kajti morali so pre ko morja, rek in planin, črez gole planine in skozi zarastle gozdove, v deževju, snegu in blatu, skoraj nagi, bosi* lačni in ženi, toda trdno uverjeni v končno zmago, so premagali vse tež-koče, in se tako sestali v svobodnem Jajcu, da pričnejo nove strani njihove zgodovine. Na večer 29. Novembra 1943. leta je v mestu Jajcu povsod vladala tema. I*o ulicah je bila nenavadna, tišina, Medtem ko je v obnovljenem Domu kulture, ki stoji na obrežju POive, pri zagrnjenih oknih, a razsvetljeni dvo-rani, pričelo drugo zasedanje AVNO-J a, na katerem se je rodila iz poteka ljudske revolucije naša nova država. “Zadostovalo je pogledati po dvorani — pisal je dopisnik “Vjesnika”. glasila Ludske Fronte Hrvatske — pa ®e je videlo kako so v naši borbi zdru- maršal .torip *eni vsi narodi Jugoslavije. Tu so sedeli Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci J* Makedonci; delavci, študenti, ribiči, književniki, umetniki, zdravniki in duhovniki; starci, žene in mladeniči. Vse te ljudi je skupno povezala rdeča zvezda na čelu — simbol ene misli in ene volje: OSVOBODITI SVOJ NA-*0D IZ SUŽENSTVA IN PRIPRAVITI ZDRAVE TEMELJE NOVE JUOOSLAVIJE Izjava drugega zasedanja AVNOJ-a in sklepi izvršeni na podlagi te na l8tem zasedanju, so bili temelji nove državne ureditve, novega ustavnega Pokreta, temelji na katerih je dve leti pozneje — 1945 — ustavodajna skupina uradno proglasila FEDERATIVNO LJUDSKO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO. Na tem temelju tudi sloni Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, proglašena januarja 1946. Irta, kakor tudi ustave naših šestih l judskih republik, proglašenih tekom leta 1946 in 1947 in končno tudi pravila autonomičnih področij Narodne Republike Srbije: Vojvodine in Kosmeta, katere predstavljajo dokončane zidove pri sestavni zgradnji Jugoslavije, na principih samoodločbe in enakopravnosti i:aroda in poroštvo za svobodno razvijanje narodnih manjšin. Na, podlagi tega so bili temelji Nove Jugoslavije na drugem zasedanju AVNOJ-a modno utrjeni. AVNOJ, oziroma njegovo predsedniltvo je pričelo z delom, da pripravi novo zakonodajstvo in Narodni osvobodilni komitet Jugoslavije, postavljen kot začasna vlada, je od tedaj vodil vse državne posle. Sklepi na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, kateri niso za vlado neobhodno P°; trebni. Med te pridejo v poštev mnog1 časnikarji in učitelji tujih jezikom Mnogi so Angleži in Severoamerika®' ci, ki so verjetno delali zraven svojega posla, tudi kaj takega, kar ni “4°! voljeno” in zato bodo morali zapustit' Čehoslovaško. INDIJA. Ubijalec indijskega vodje' Makatma Gandhija, kakor tudi njc' gov poimagač, sta bila za ta uboj obsO' jena na smrt. Obsodba se je izvršil® 15. novembra z obešenjem. ITAIJA. Dočim se vlada v Ri111'! pripravlja predložiti zakonodaji skupščini načrt za razdelitev velel>°‘ sestev v Kalabriji, katera imajo 5$ tisoč hektarjev zemlje, ki se ne obdeluje, so se sicilijanski kmetje organizirali v “OBDELOVALNE ZADRlj' GE” in tako organizirani zasedli blizu Palerma 20.000 hektarjev zeniljfr ki se do sedaj ni obdelovala. S seboj so pripeljali tudi svoje družine i” orodje, da bodo takoj začeli z obdelovanjem. Vseh skupaj je prišlo kakol' 10.000 oseb, katerim niso oblasti delale nikakih zaprek. Minister poljedeljstva Segni je Pf vedal, da imajo v Calabriji, kjer ie najboljša zemlja isto -v rokah samo 26-posestnikov, dočim so ostali le kolonisti. Ta zemlja, katera se obdeluje lc deloma, ko bo razdeljena, bo dala veliko več pridelka. Če se to uresniči, 1)0 marsikateri Italijan lahko ostal dom® in jedel domač kruh. Ampak vprašanje je, če se bodo dale izravnati ra^' like med delavnim ljudstvom in vele' posestniki, kateri so do sedaj vedn° zmagali in držali italijansko ljudstvo v svojih krempljih. Britanska vlada je obvestila gfšk0, vlado, da bo v bližni bodočnosti odp°! klicala svoje čete iz Grčije. V GrčiJ1 bosta ostali še britanska vojaška in P°' licijska misija. 21 holandskih vojakov se je upr'° vkrcanju na ladje, ki bi jih morala 1 drugimi vojaki vred odpeljati v Ind°’ nezijo \ borbo proti indonezijski111 partizanom. Dogodek je iraiel na landskem velik odmev. Henry Wallace je izjavil, da moraj0 ZDA priznati novo kitajsko vlado, ker to pomeni pridobiti si prijatelstvo P?e' bivalstva, ki šteje preko 300 milij0’ nov ljudi. Zaključena je tudi zadnja scen® monstruozne provokacije v BudimPe' šti. Bivši madžarski šef generalne#® (Sledi na 3. strani) vw enjti ■lav- rža- jeti. po- veži č.r lav- tev, iflj- mn. ate. nj« vet' idr- ■ije ajo ki 'g* ter ka da IZJAVE BIVŠEGA POROČNIKA JUGOSLOVANSKE ARMIJE PRIMORSKE VESTI Bivanje med "Zdravimi elementi" mu je //. Kongres komunistične partije odprlo oči in spoznal je, kje je resnica tržaško ozemlje Brankov, ki je na budimpešt anskem procesu imel vlogo ‘OBTOŽENCA”, SE JE TIK PRED PROCESOM VRNIL S ŠTUDIJA IZ MOSKVE Beograd, 14. okt. Današnji listi objavljajo izjavo bivšega poročnika Jugoslovanske vojske »Jure Zibrega, ki Je 2. oktobra lanskega leta zbežal na Madžarsko pod vplivom resolucije In 'Ormbiroja iti ki je bil poslan v .Jugo-^alvijo z nalogo, da vrši vohunstvo, a Se je 24. septembra t. 1. javil jngoslo-vttiiskim oblastem. Govoril je, kaj ga je dovedlo do' !ega, da je prekinil z iiilormbirojcm j jtt z njegovo vohunsko službo, ter jel rjavil, da so je za časa svojega eno-' letnega bivanja na Madžarskem lahko Prepričal, da se okrog Informbiroja hirajo pokvarjeni elementi in da voditelji kominformističnih držav ter njihovi funkcionarji organizirajo najbolj temne diverzantske in teroristio-118 akcije proti Jugoslaviji. Vse, kar sem vi dol med svojim bivanjem na Madžarskem med “zdravimi elementi”, je izjavil Zibreg, mi je odprlo oči, da sem lahko videl, kje je resnica. Nisem mogel več prenašati, da oi so skrunili in da- bi se dvigala roka llad tovariši, s katerimi sem do včeraj Prelival kri v borbi proti fašizmu in s katerimi sem delal za zgraditev socializma. Zibreg je izjavil, da je po svojem begu na Madžarsko preživel nekaj časa v madžarskih zaporih, ker so “Oteli preizkusiti njegovo zvestobo In-formbiroju in kjer so ga spraševali o Namestitvi jugoslovanskih čet. in so ga "ato sprejeli v madžarsko vohunsko službo pod grožnjo, da ga bodo podali v koncentracijsko taborišče. V ®Bdimpešti so ga spravili v stik z jugoslovanskimi navadnimi zločinci in kolaboracionisti. Tam je spoznal Lazarja Brankova, svetnika na jugoslovanskem poslaništvu v Budimpešti in provokatorja v službi Informbiroja, ki je imel vlogo “obtoženca” pri zadnjem procesu,1* ki so ga uprizorili v Budimpešti. Na nekem sestanku, pri katerem je bil Zibreg navzoč, je Brankov dejal, da je potrebno ustanoviti centralni komite nove jugoslovanske komunistične partije, v katerem bi morali biti jugoslovanski izseljenci bivajoči v vseh državah Informbiroja. Brankov je izjavil, da bi morala biti naloga tega centralnega komiteja politična izgradnja ubežnikov, da bi bili pripravljeni za prevzem oblasti v Jugoslaviji. Zibreg je zvedel, da je Brankov šel v Moskvo na študij in se je vrnil v Budimpešto tik pred procesom. V Izoli (Koper) je bil JI. kongres.! Komunistične partije za Tržaškoj ozemlje. Kongres je pozdravil predstavnik Komunistične partije »Jugoslavije Ivan Regent. Obširno politično poročilo je podal tov. Branko Babič, ki je podčrtal delavnost Komunistične partijo od ustanovnega kongresa do resolucija Informbiroja. Opozoril je na rušilno, likidatorsko delovanje Vi. dalijevih kominformistov. katerih glavni cilj je, priti po ovinku do priključitve k Italiji. Izrekel se je proti barantanju s Tržaškim ozemljem, proti politični liniji Informbiroja ter za avantgardno revoluciomrno partijo, za obnavljanje ter utrjevanje iskrene borbene enotnosti in bratstva italijan-sko-slovanskih ljudskih množic. Organizacijsko poročilo je podal tov. Giordano Sorta. Poročilo verifikacijske komisije kaže, da je 296 delegatov sodelovalo v narodno osvobodilni borbi, 93 deilegatov pa je šlo iskozi zapore. Madžarske oblasti so prve dni t. \n. izselili; dve slovenski rodbini iz njenih domov v obmejnem kraju Hit karo vei. Njihove hiše so zasedli madžarski graničarji. Praznovali so 30-letnico slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Ob tej priliki so odkrili kipe bivšim, že umrlim članom Borti Bukšeg-Ber-gantovi, Viktorju Parmi, Andru Mitroviču in Jožetu Koviču. Po vseh krajih Jugoslavije so 1. novembra počastili padle borce. Ob tej priliki so, se tudi odkrile številne spominske plošče. žene iz vseh krajev Jugoslavije so protestirale zaradi tega, ker ne mo- (Nadaljevanje z 2. strani) štaba, general George Palfy je bil obojen na smrt z obešen jem, na odvzem Čina in na zaplembo premoženja. Na °aako kazen so bili obsojeni' še trije vpjaški častniki. Višje sodišče je odbilo priziv omenjenih 4 častnikov. Sod-"a je bila izvršena. Italijanska trgovska delegacija je Prispela v Moskvo. Kot je znano, se bo tata pogajala za nakup 3 milijonov stotov žita. Po trgovinski pogodbi, ki •le sedaj še vedno v veljavi med obe-^ državama, je ZSSR dosedaj dobama Italiji že 2.5 milijonov stotov žita. fSSR prodajo žito Italiji ceneje kot ZDa. Protiromunske demonstracije so bi-le v Tel Avivu zaradi tega, ker je romunska policija ustavila neke romunske žide. ki se so hoteli vkrcati v Con-^atici na ladjo. Demonstranti so kri-°ali: “Dol z Ano Panker”. Odposlan-^ Ce demonstrantov je Sprejel romunski * Poslanik. Kakor poročajo se nadaljuje čistka >«ed vodilnimi ljudmi poljske zunanje :'’{?ovine. Aretirali so Lvehovskega, ki zastopal Poljsko v gospodarskem ^etu OZN v Ženevi. Iste vesti se sirijo o ravnatelju odseka za trgovinske Zgodbe Horovitzu ter o Adamu Ro-Nei'U, ki je sodeloval pri sklepanju po-R°db s skandinavskimi državami. Bivšega madžarskega poslanika v arizu Mihaela Karolyja je madžar-stfa vlada proglasila za omahljivca, ker jo dal izjavo, da je dal Rajk na budimpeštanskeum procesu lažna priznanja. Karoly je izjavil: “Obtožujejo me, da sem postal sovražnik madžarske demokracije. Mojih 35 let neprestane borbe za integralni socializem, dokazuje nasprotno. Bodočnost bo po-kazlala, da bom ostal v teh nekaj letih, ki mi še ostanejo, enako odločen in zvest svojemu prepričanju, kot sem bil v preteklosti. Očitajo mi. da sem omahljivec. Doslej so mi vedno očitali nasprotno, da sem prekrut, preveč doktrinaren.” Karoly, ki -živi v Parizu jo še enkrat obsodil budimpeštan-ski proces in izrazil dvom o resničnosti izjav na razpravi. Španski fašistični diktator Franco jo bil. z vsemi častmi sprejet v portugalski prestolnici Lisboni. Splošno immenje je, da se je Franco v Lisboni pogajal za vstop Španije v Atlantski pakt. To bi se zgodilo preko vojaške zveze s Portugalsko. Kakor poročajo, so v Budimpešti aretirali vdovo bivšega zunanjega ministra Rajka, ki je bil pred kratkim obešen. Skupno z njenim 6 mesečnim otrokom so jo baje odpeljali v ZSSR. Moskvi se je 1. t. m. pričelo plenarno zasedanje Mednarodne zveze demokratičnih žena. Zastopnice 40 držav prisostvujejo temu plenumu in med temi se nahajajo zastopnice ZDA, Velike Britanije in Francije. Zastopnicam FLRJ seveda ni bilo dovoljeno, da bi prisostvovale temu plenumu. rejo njih predstavnice na plenarno zasedanje v Moskvo. Žene iz kraja Stolee so zapisale v svoji protestni brzojavki: “Me vemo, da celoten propagandističen aparat informbirojevskih držav poi,skuša prikriti pred svojimi ljudstvi resnico o naši državi in da je stališče sekretarjata Mednarodne zveze demokratičnih žena samo del teh naporov. Zato odločno zahtevamo, da se naši delegaciji dovoli, da prisostvuje plenmnu v Moskvi.” Lani je bilo na počitnicah v obmorskih in planinskih krajih 34.000 otrok iz vse FLRJ. Letos jih je bilo pa štirikrat toliko. V Pračinu so počela izdelovati v velikih količinah steklo za naočnike in posode iz ognjevzdržnega stekla, ki so ga morali preje kupovati v inozemstvu kot. specijalni izdelek. Bolgarska slikarka Maša Živkova* | ki razstavlja v Ljubljani, je izjavila: | “Naša vlada je prekinila, narod pa ni j vprašali, kaj misli o prekinitvi pri-! prekinil.” Tako je odgovorila, ko so jo | jatcljske pogodbe Bolgarije s FLRJ. j Maršal Tito si je ogledal novo jugoslovansko reprezentativno ladjo “Krajina”, na kateri so te dni končali zadnja dela v ladjedelnici na Čukarici. V osješki tovarni krtač je Valentin Čok sestavil stroj za pranje in ravnanje ščetin. Ta mali stroj bo prihranil 4.5 milijona din na leto. Predsednik vlade LR Slovenije je v teh dneh obiskal Trbovlje. Ob obisku je izjavil, da je “trdnost in pravilnost partijske linije in našega vodstva razkrinkala vse obrekovalce in klevetnike iz vrst Informbiroja”. In “s trdnostjo in enotnostjo našega ljudstva bomo uresničili našo borbo za socializem, kljub vsem oviram.” Tov. Marinko je obiskal v rudniku tudi mladinsko brigado, ki nosi njegovo ime in ki je dosegla vdikc uspehe v borbi za večjo delovno storilnost. V okviru ministrstva za industrijo so v Sloveniji tekmovale vse industrijske panoge. Med njimi se je najbolj izkazala tekstilna industrija. Zvezni minister za trgovino in preslabo je izdal pravilnik za izdajo enotnih živilskih kart za celo državo. Tov. E. Lavrenti je govoril v imenu Slovansko italijanske antifašistični unije, tov. Petrordo pa o sindikatih, Kongres je sprejel s pritrjevan jem vsa poročila in govore. Manifestiral je borbeno voljo in enotnost zavednih delovnih množic v področju Tržaškega ozemlja, hkrati pa je sprejel pomembne sklepei, ki jih bo Komunistična partija za Tržaško ozemlje vztrajno izvajala pod novo izvoljenim vodstvom za novo. lepše življenje tržaškega delovnega ljudstva. MARSHALLOV NAČRT NAS JE GLOUO-KO RAZOČARAL Marshallov nažrt j« tržaške delovne množice razočaral. Napovedali no blagostanje in povečano proizvodnjo, doživljamo pa dan na dan odpuščanje delavcev, naraščanje pomanjkanja in krčenje proizvodnje. Kje «o ostale lepo zveneče oblju-l>e? Posebno hudo so prizadeti kovinarji, ki so pričeli stavkati zaradi neznosnih življenjskih, delovnih in mezdnih pogojev. Delodajalci so reagirali na ta način, da so itevilne delavce vrgli na cesto, ostalim pa so dopovedovali, da bo njihov položaj sedaj bolJii.Toda tudi po odpustu Je ostalo pri .starem. Delavstvo spoznava zmerom bolj, kako varljive so obljube kapitalističnih delodajalcev. 'Medtem ko za tržaške delavce ni kruha in zaposlitve, pa spreje. ma goriika prefektura celo vrsto policijskih podkomisarjev. Za polteno delo ni prostih mest, pač pa za umazane policijske posle. Ta dejstva utrjujejo v delovnih množicah prepričevanje, da ne smejo niti za las popustiti v neodjenljivl borbi za novo, srečnejše življenje, ki Je daleč stran od temnih namer Marshallovega načrta. PRISTRANSKO RAVNANJE Doslej Je bilo potrebno za vstop na svobodno tržaško ozemlje (cona A) posebno dovoljenj« anglo-ameriške vojaške uprave. Sedaj pa so anglo-ameriškl oblastniki kar na lepem odpravili ta dovoljenja za vse državljane pomarshalljenih držav. V svojem poročilu skušajo zakriti to svoje pristransko po&etje s sklicevanjem na potrebo okrepitve gospodarskih stikov med an-glo ameriško cono svobodnega tržaškega ozemlja In državami, ki so povezane v okviru Marshallovega načrta. Tržaške de-lovne množice dobro čutijo pristranost te-Ka ravnanja in se vprašujejo, zakaj bo neki potrebno posebno odvoljenje še nadalje za državljane Jugoslavije, ki je ca Trst ln vprašanje njegovega nadaljnjega razvoja prvenstvene važnosti. KAJ PRAVIJO &TEVEKJANCI IN KAJ OSTALI RRICI V Steverjanu, ki se ponosno dviga nad Gorico na drugi strani Soče, imajo prebivalci težave zaradi pitne vode. Odposlanci Steverjancev bo šli h gorlškemu prefektu ln mu obrazložili svoje potrebe, tlasti glede preskrbe ljudi z zdravo pitno vodo. Goriški prefekt Je odposlancem sporočil neke obljube, ki pa eo ostale neizpolnjen«. Stvar Je prišla v roke tudi gorlškemu županu, ki pa je dejal, da bo treba potrebno vsoto 50 milijonov lir šele zbrati z davki. Tako bomo morali torej denar šele znositi v občinsko blagajno, kar pa bo lahko trajalo precej časa. Dotlej pa se bodo porajale bogve kakšne potrebe, ki bi utegnile Ste-verjance razočarati. Povsem' drugačna slika pa se kaže v Bricih, ki vdihujejo svo. bodni zrak nove JugoslaviJe. Tudi tukaj so težav« zaradi pitne vode. Fašistični (Nadaljuje na 4. strani, 3. stolpec) V nedeljo 27.t.m. ob, 9 uri VSI na proslavo našega narodnega praznika, ki se vrši v dvorani "Rossini" - Cangallo 2535 SmcHSKt Glas LEANDRRO L. ALEM 14 — T. E. 34 -1322 HORARIO tle 10—12 horas Director: LADISLAO ŠKOF — Administr&dor: ZASTOPNIKI: Im. Cordobo in okolico: Frane Kurinčič — Pinzon 1839. La. Rosano in okolico: Stefan Žigon — Avenida Lagos y HorqueWi . L* Lomu Ncgro in okolico: Golobič Marko. /j» Vilia Calzada in Temperley ter okolico: Lui> Furlan V10ENTE SUBAN Cncl. Flor«*, V. Cal>ad» £a Montevideo; Vera ji Milka Ogrizek — Rectilicacibn Laranaga 2235. Buenos Aires, 24 de Noviembre de 1949 N? 39 29 de Noviembre En el dia 29 de Noviembre festejan los pueblos de Yugoslavia su fecha magna, el cuarto aniversario de la proclamacion de la Republica Pederal Popular de Yugoslavia. por la Asamblea Constituyente. Dos anos antes, el 29 de Noviembre de 1943, en la historica ciudad de Jajce, durante el fragor de la guerra, a traves de las decisiones de A.V.N.O.J., se eliminaba el sistema monarquioo de gobierno y se implantaba la Republica Popular sobre los pilares de plena igualdad nacional. Con Vate acto se establecian los fundamentos del nuevo Estado Yugoslavo. En la conquista de su liberacion del dominio nazi-fasoista, y de la monarquia corrompida, los pueblos de Yugoslavia obtenian a su vez la conquista de una vida mejor, fuera de las privaciones y las penurias del pasado. • En el transcurso de la guerra Patria nuestros pueblos no solo lu-bharon —desde el primer momento— por su liberacion sino por la libe racion de toda la humanidad de la peste pardo-fascista. Nuestros pueblos, en la Europa sojuzgada, infundian confianza y senalaban ejemplos de heroismo, de como debe lucharse contra el dominio y la prepotencia de los tiranos. La sangre de 1.700.000 hombres de nuestra Madre Patria es la garantia če que los fines por los que nuestros hermanos dieron sus vidas, han de ser asegurados y defendidos con firmeza por čada. hijo-de la Nueva Yugoslavia. La soberania, la independencia y las libertades conquistadas por nuestros pucbios seran DEFENDIDAS y RESPETARAN las de los ctros pueblos, procurando vivir en armonia con todos aquellos quc amen la democracia, las libertades y el progreso de la humanidad. Los hijos de la Yugoslavia de Tito defenderaji con sus vidas la ■pB.z. y combatiran firmemente a los incendiarios de la gnerra, a los que quieren sumir al rnundo en una nueva hoguera, al imperialismo rapaz • y a toda provocacion belicista. Lucharan por el r e speto a la AUTCDETERMINACION de los pueblos como exponente de la defensa de la Paz y del progreso. Nuestro3 pueblos atraviesan por la etapa de su reconstruccion en procura del cumplimiento del Plan Quinquenal, en procura de la edifi-cacion del socialismo, hacia una mayor cnltura y bienestar. Esta etapa es dificil, llena de esoollos, tan dificil como la propia liberacion en la guerra. Pero loš pueblos de Yugoslavia, unidos en la Guerra Patria, expulsaron al invasor y de la mišma manera unidos ccmo nunca, saibran sortear a todos los escollos que puedan interpo-nerse en el camino de la construccion de una vida mejor y mas digna. Las calumnias, las mentiras del Cominform estau siendo combati-das, en los hechos, por los pueblos de Yugoslavia a traves de la indus-trializacidn, de la eJectrificacičn del pais, a traves de la economia co-munal, a traves de miles de nuevas cooperativas, en la elevacion de la cultura, a trav6s de im mejor standard de vida, a pesar del boycott economico por los paises del Cominform. Hoy como ayer nuestros pueblos estan en la vanguardia por el progreso humano, a pcsar que se los quiere hacer: ‘ ‘ agentes imperialista« ” o “brigadas de choque fascistas”. E3ts5 “expreisones” dirigidas a un pueblo de heroes, con preten-siones de borrar su brillante historia, encontraran la debida respuesta por todas las consciencias Tibres del mundo. En una epoca, ccmo la que se atraviesa, cuando con la guerra se quiere dar'la sallda a un sistema agonizante, los hombres de la democracia, del progreso y de la Paz deben estar UNIDOS, estrechamente, m&3 que nunca. Este frente de la avanzada de la humanidad, se ve res-quebrajado por culpa de los hombres del Cominform. Frente a este estado de cosas los hombres que han dado este “mal paso” —frente a 2a opini6n libre del mundo— deben corregir los errores y retomar el Cfiminp de la. union de la familia socialista, de todos los hombres libres amantes del progreso y de la Paz. Que la colonia yugoslava en la Rep. Argentina, Patria. de San Martm, se UNA y de impulso a su vida cultural, societaria y de SOLI-DARIDAD hacia nuestros hermanos de la Nueva Yugoslavia, que edi-fičan su destino bajo la guia de su hijo miš preclaro: Mariscal Tito. /iva el 20. de Noviembre! jMva la Rep. Federativa Popular de Yugoslavia! U0T>W k Rep.,ArgentinaI oblastniki niso varčevali s praznimi obljubami, ki jih pa niso nikdar skušali uresničiti. Morala je priti ljudska oblast svobodne jugoslovanske domovne, da je takoj poiskala sredstva za ureditev vodovoda. Brici pa so dali na razpolago svojo delovno silo. Pravijo, da ne bodo več dolgo, ko bodo imeli svoj vodovod, ki ga jim ni dala niti starikava Avstrija, niti fašistična Italija. In števerjanci? Z žalostjo, brez upa zro tJa čez k briškim bratom, ki spoznavajo ob vsakodnevnih razlikah glede na razmere pod tujimi oblastniki pravo, visoko vrednost svobodne domovine ter njenega čutečega razumevanja za ljudske potrebe. « BARBARSKA SVOJAT JE NAPADLA SLOVENSKEGA OBČINSKEGA SVETOVALCA V goriški mestni posvetovalnici na uradu je zopet nastal hrup. šovinistični elementi so se topot razburili zaradi treh interpelacij občinskih svetovalcev Demokratične fronte Slovencev, ki terjajo imenovanje uradnega tolmača za slovenščino pri občinskem svetu, uvedbo dvojezičnosti v vseh občinskih listinah In obsodbo nedav. merjanju vsestranskega mrtvila lil zastoj* v ang;loaiueri$kl ter naraščajočega gosi1*1' .darskega In kulturnega razmaha v Ju#"' slovanski coni Svobodnega tržaškega (> zemlja. V luči letošnje koprske razsi*11’ stopa ta stvarnost še jasneje in krepki v ospredje. MED NAŠIM LJIDSTVOM let- nega terlrističnega napada na Korenovo j Pavlov,č) 39 letnl Ivan Jerlhi 59 letna trgovino. Občinski možje se niso upali razpravljati o tej stvari lu so jo preložili na naslednji dan. Takoj smo vedeli zakaj. Naslednjega dne so se namreč nagnetli v tistem delu posvetovalnice, ki je namenjen občinstvu, razni sumljivi tipi. Znano je o njih, da ne morejo preboleti dejstva, tla sedijo v goriškem občinskem svetu tudi zavedni slovenski možje, pripadniki borbenega programa Demokratične fronte Slovencev. Bill pa so razočarani v svojih temnih namerah, župan je namreč prenesel razpravo o navedenih interpelacijah na prihodnjo sejo občinskega sveta. Neučakana barbarska svojat p re nape teže v, ki je prežala na galeriji na trenutek, ko bo lahko nastopila s hruščem in truščem, pa se ni mogla sprijazniti z mislijo, da ne bo imela prilike, Izkričati iz sebe ploho običajnih šovinističnih psovk na slovenske svetovalce. Zato je stekla na grajsko dvorišče in navalila na tov. Pavlina. Podivjani ženščetl, ki sta bili med napaadlcl, sta ga opljuvali. Pri tem nezaslišanem opravilu je priletelo ]>ar pljunkov tudi na župana Bernardisa, ki je stal v bližini. Ta dogodek na goriškem gradu nam predo-čuje nepoboljšljlvost brezsramnih fanatikov in njihove nizkotne, ustrahovalne metode, ki pa ne bodo dosegle svojega namena, hkrati pa lažno baharijo o "demokraciji” reakcionarnega degasperijevega režima. V Trstu so umrli 23 letni Simčač, na Amalija Lojk, 68 letna Jožefa Mar10 čič, 69 letni Karol Besednjak, Nives 38 letna Alojzija Delak por. Škerl, 69 'el ni Rudolf Jaklič, 54 letni Karel Slavik.7 letna Antonija Vatovec, Zofija Jogan, M* rija Komar iz Ricmanja, 86 letna Marii* na Humar vd. Šinigoj. 64 letni Jožef ^ pan, >55 letni Robert Cosulič, 90 letna S* lena Pegan vd. Pertot in 61 1’etni Stef*0 Padovan, 67 letna Marija Bekar, 71 letD* Ana Komar, 6 9 letna. Mercedes Pahor, letna Marjeta Iskra, 27 letna Marija jak, 62 letni Marij žužek, 67 letna bara Gerčič, 56 letna Bruna Bubnič 1 letna Ivanka živec por. Cigoj, 73 letI19 Antonija Kovačič, 85 letna Frančiška^ jal vd. Marušič, Marija Romi vd. 61 letni Karel Kolančič, 63 letna Al»1# o»f itll»1' gela Jurčič, 78 letna Anavčič, 4 4 le 'Ivan Jevšček, 55 letni Alfonz Dod^i letna Alojzija ščuka in 72 letna Tter«1 Perko. . V Gorici so umrli 57 letna Lucijai Pr8 57 letna Veronika Cigoj, 72 letna S1 dinja Lojzka Danevščič, 64 letn^ gos1 ^ čarka Natalija, Molar, 63 letni slikar I'® Hinek, 60 letni kmet Štefan Tomšič letni kmet Jožef Pirh, 81 letni upokoji Franc Delkin, 62 letna gospodinja An* ni Ja Kustel, 68 letna gospodinja Ge-nia kopič, 81 letna upokojenka Marija P0*1 in 68 letni kamnosek Valantič Peter. PriSv. Soboti (Trst) so odprli novo liko šolo s 24 učilnicami za 1000 učen# To šolo pa bi radi zagotovili le ital:IJ* skim učencem, medtem ko bi radi slovenske otroke v staro, vlažno 3° poslopje. , j, Nai tržaški lojak dr. Lavo Cerm*>i praznoval 60 letnico rojstva. Slavljenj znan po svojem javnem, prosvetne®^ znanstvenem delu v prid tržaškim in '9 primorskim Slovencem. ^ Tržaška Glasbena matica proslavlja letnico, kar je bila ustanovljena. Usta®® jo Je 19. oktobra 1909 takratni učlteU Ciril Metodovi šoli tov. Karol Mahkot*-Prosvetno življenje v štandrežu J« %ej razgibano. Ni davno tega, ko smo pod® | pred množicami goriškili Slovencev klov.o Zalo”. Sedaj se pripravljamo »» Veronike AR Tr Pekli PfOlK )» tu ^.ju? stitiv 'iam< 'zdel Ce No ''sem J»B ‘'ja Aire V,>. °gro j»lo ilub) V: *»dr •Mre je b fil, *ate tfeti Hiio Pila 'Iti 1 .te 1 tebo * , like , P Žat, ^«1 ,l'0\ J l>ev l>o« 'V Hej je, 1 'Ihi Jati lic, vt •na PO FAŠIZMU ZATIRANI ISTRSKI ČLOVEK JE NAŠEL SAMEGA SEBE Gospodarska razstava v Kopru, sredi-dišču cone B Svobodnega tržaškega ozenu Ija, ki Je pod jugoslovansko vojaško upravo, je za istrsko ljudsvo tega področja pomemben dogodek. Letošnja razstava je presenetila številne obiskovalce glede na obsežnost in posreieno »reditev razstavnih prostorov ter razstavljenih predmetov. Razstava je živ odraz razgibane gospodarske delavnosti, pa tudi važnih uspehov delovnega ljudstva na navedenem področju. Na vseh toriščih gos)w>darstva je izkazan nedvomni napredek. Razstava dokazuje, da je po italijanski buržoazljl in fašizmu zatirani istrski človek našel samega sebe, kljub vpitju italijanske reakcije in obre-kovalnl nemoči vldalijevcev. Razstava pa tudi kaže istrskemu ljudstvu pot, i»o kateri mora naprej, če hoče dvigniti svoje gospodarsko in kulturno življenje, ki kaže že sedaj orjaški napredek v primeri s prejšnjim stanjem, saj imamo danes v jugoslovanski coni STO-ja 02 prosvetnih društev, 13 pevskih zborov,, 3H gledaliških družin ter 11 godb in je bilo lani organiziranih' 53 splošno izobraževalnih tečajev, 180 predavanj in 312 kulturnih prireditev. Vsa ta neizčrpna delavnost je omogočena istrskemu delovnemu ljudstvu v novih pogojih jugoslovanske uprave. Osvetljuje nam presenetljivo razliko. Til Jo dojemamo ob prl- prlzoritev niške”. Župančičeve r*1’ V Pevml smo pokopali znanega P%. zamskega borca 38 letnega Ludvika 1 ^ goja. Podlegel je za vojnimi posledi«9 Do zloma Italije je bil italijanski voi&^ Afriki, od koder se je prebil k PartlzaDn()ti številno spremstvo na njegovi priča o pokojnikovi priljubljenosti, njegovemu spominu. zadnji egU> V Gorici narašča brezposelnost. V >u Je sedaj že naid 4000 brezposelnih. V Kovodnjali so aretirali 40 Tomšiča Antona, 60 letnega delavca Ciljanal in 53 letnega sedlarja But«0'^ K. . arla, češ da so 1. 194 5 pomagali " ^ pet italijanskih vojakov. Ljudstvo ie radi nasilnih airetacij silno ogorčen0^^ V goriškem sanatoriju je preminil« fi na gostilničarka Iz štandi^ža Lina ^ Pokojnica je bilaj zavedna Slovenka vneto i>odpirala partizanske borce. ^ dreški pevci so JI zapeli za slovo ®ln?uiii žalostlnke. Množica pogrebcev j« njen grob z venci in šopki. j- Prosvetno društvo v Podgori je °r_i1,je ziralo dvodnevno potovanje na °ze»> Slovenske Koroške, kjer naj bi pevci s svojo pesmijo razveselili lt0J0iel> brate. Pristojna oblast ni odobrila ^ tivnega potnega lista. Vse bolj mo, da smo državljani druge vrste, k jo samo dolžnosti, pravic pa nobeD % !>a i !;iii Je "ji Kr, ARGENTINSKE vesti Trije italijanski učenjaki, ki jih je oklicala argentinska vlada, tla naj bi Nufiiij bolezen “bvucelosis”, katera apnila govejo živino in se lahko pre-v**«* tudi na ljudi, so že pričeli s svo-?{,nalogo. Ko bodo poizvedovanja za-JJjufena, bodo imeli predavanja v In-*htnto Pecteriologico Argentino. Njih ^men j,> najti potrebna sredstva z« J^elovvaanje sirupa, kateri je potre-ei1 za cepljenje proti tej bolezni. , ®eHe voznim listkom na železnicah °tio s prvim decembrom podražile na 'S(!|n omrežju argentinskih železnic. ‘Argentina”, tu je šolska ladja, se j® Po štirih mesecih šolskega potova-,)a Po raznih morjih, vrnila v Buenos .'•‘fis dne 15. novembra Ladjo je po-*S’ sorodnikov kadetov, pričakovala fonmu množica ljudstva, katero je 'am novim mornarskim častnikom °Wdošlico. Ji. kongres argentinskih kmečkih ^rug se je pred kratkim vršil v 15s. • ®Sli in zaključil v Pergaminu. Kot j® Mio predvidevano, je Kongres skle-J1* ozko sodelovati s Federalno vlado, imi je obljubila pomagati za-izkoriščevalce delavnih kmečkih jioži^ A' ta namen bo IA Pl odsto-™a zadrugam del svojega poslovanja. ,0(lo zadruge same vnovčevale sv'o-Pridelke, kar bo gotovo posledica “°ljšanja za pridelovalce, kakor tudi PO NASELBINI Potrošače. Predvidene so tudi ve-"Kf' kupčije z inozemskimi zadrugami, petrolej je danes največje bogastvo. 'ut<) je značilno, da so argentinski Iretai dali v enem dnevu 7,871.000 li-vt0v surovega petroleja, kar je rekord ,tej industriji, katera se je začela v 'kutini pred 30 leti. Jose Mojica. znani filmski igralec in Ve°- kateri je pustil film, da se je 1 1 meniškemu poklicu, je imel 11‘ I ' Priti obiskati Buenos Aires, n radi •e,lfldne bolezni mu ni bilo mogoče ter '8°bisk odgodil. (, **a Capital najstarejši argentinski ,nfV'nik, ki izhaja v Rosariju, je te i111 Praznoval svojo 82 letnico izlia-J*nja. Ij^rich Ot6n Guttsche je javil na po-v da so mu med tem, ko je on učil (1 "H^i Recouquista 439 telovadbo, iž-*aknili iz omare zlato zapestno uro z diamanti in briljantom, kar smatra, da je bilo vredno 10.000 pesov. Federalna policija je obsodila 207 oseb na 15 do 30 dni zapora, ker jih je našla zbrane, dne 29. septembra v ulicu Maipu 749 v sedežu Institut o Argentino RusO. Policija zatrjuje, da se je tam vršila konferenca brez tozadevnega policijskega dovoljenja. 705 oseb, med temi tudi ženske in otroci, je bilo aretiranih dne 5. novembra v sedežu Komunistične Partije Argentine v ylici Bahia Blanca 2240. Zbrali so se tam, da bi praznovali obletnico oktobrske revolucije. Policija je izdala za to potrebno dovoljenje, a občinska policija je v zadnjem trenutku prepovedala proslavo, češ tla so prostori v slabem stanu. Sodnik Ma-labran je aretirane obsodil na 4 dni zapora in nekatere voditelje kakor je V. Codovila pa na 30 dni zapora. Avtomobilske dirke “Gran premio de Ja Argentina 1949” so povzročile veliko zanimanje med vsemi prebivalci, ki z vso pozornostjo sledijo razvoju. Boj za prvenstvo se« vedno bolj zaostruje med dirkačem Juan G al vez ter J. M. Fangio. Brez sodavice smo v Buenos Airesu že skoraj en teden, kajti delavci v tovarnah sodavice stavkajo in zahtevajo zboljšanje svojih mezd. Cena vožnje na vseh kolektivih s? je zelo podražila. Za potovanje, ki se je plačalo samo z 10 cent. je treba seda.i plačati celo 30 cent. Cene so razpre-deljene po oddelkih in plačati je treba včasih vožnjo 20 cent., samo za 500 metrov razdalje. Seveda je ta povišek zelo velik udarec za bornega delavca. Delavci sladkorne industrije v Tu-cumanu še vedno stavkajo in ni nobenega sledu, da bi prišlo do sporazuma. Vprašujemo se, po kakšnih cenah bomo plačevali sladkor, ko pride do končnega sporazuma med delavci in in-dustrijalci. Dr. Hinko Halpern Specijalist notranjih bolezni Ordlnira vsak dan od lfi do 20 ure SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 Velikanski uspeh jugoslovanskih strelcev S A MEDNARODNEM TEKMOVANJU V I UK.NOS AIRESl' KO SI PRIBORILI DRUGO MESTO V STRELJANJU Z VOJ NIMI PUŠKAMI Kakor smo že poročali v zadnji številki SOVENSKEGA GALSA, je dospela z "I>u-brovnikom” skupina Jugoslovanskih strel- Ko smo ob prihodu pozdravili skupino našiti jugoslovanskih strelcev, so nam ria vprašanja zelo skromno odgovarjali. Zago- cev, da se udeleži velikega mednarodnega tovlll pa so nam. da bodo na tekmovanju tekmovanja /.a svetovno prvenstvo, ki se Je vršilo v Buenos Airesu od 4. do 13. novembra. Kkljio, ki je predstavljala našo domovino so tvorili: vodja ekipe tov. Milan Stefanovič, in člani Mi mor Markovič, Stevo 1’rauhart, Tihomir Kertič, Dragan Tosnič, častno zastopali našo domovino, niso nam pa izjavili do katerega mesta se nameravajo povzpeti. Upanje smo sicer iineli, da nekoliko zboljšajo svoj položaj v svetovnem prvenstvu, nisino pa pričakovali?' da si bodo priborili drugo mesto in nismo tega pričakovali radi tega, ker tekmovati Ijjiihiša Petrovič* Milovan Mihorko, Franc so morali z najboljšimi svetovnimi strelci, Planinc in Peter Cestnik. Tovariša Marko- | kakor so Švicarji, Finci, Norvežani In dr. vič in Slovenec Cestnik spadata med »tare In dobro izvežbane strelce In tov. Petrovič in Kertič spadata med najboljše strelce Veliko zaupanje smo imeli v naše strelce, kajti prepričani smo bili, da nas oni naše jugoslovanske mladine. Tov. Stevo Prauiiart jo prvak v streljanju FLRJ. Mednarodnega tekmovanja v Buenos Airesu se Je udeležilo 10 evropskih in ameri-rlškili držav. Med temi so se nahajali najboljši in večletni svetovni prvaki, ki so tudi na sedanjem tekmovanju v Buenos Airesu pokazali njihove veliko zmožnosti. ne bodo varali. Kakor je naša navada, da obiščemo vedno naše tovariše, ki dospejo I/ naše domovine, tako smo tudi večkrat obiskali skupino naših strelcev. Vedno so nam v pogovorih izražali ono veliko ljubezen, katero čutijo do uaše domovine, ono ljubezen, katero čuti vsak zvest sin naše socialistične države. Prepričali smo se, da so naši strelci zvesti naroda, katerega Toda tudi naši jugoslovanski strelci so ; J>r krenil je peš po samotni in,Nebo se je bilo ujasnilo, le posa-^ oblaki so kot samotni otočiei še H’........ ■ *' Ha modrini. Jesenska priroda se ol/^ala v svetlobi, bregovi so bili ko Vili i -- Po gozdovih, ki so bolj in bolj «Ut)K,.i: i- . . i-m......i — :r.Yi z zlatom. Čedermac se je raz- )i0",j;3ali listje, po poljih s strnišči, HjjP^Nikih, po katerih so se leno predle rjave lise pasoče se živine. 'ilj J1* je čepela na položnem pobočju W •* .obrnjena proti soncu. Slive, s Mto* ^r^'e hiše, stisnjene v široko ko-V°d daleč so delale vtis utrjenega eca. Obkrožali so jo sadovnjaki in brez grmovja in trave, [je visoko nad skalami, ki so visele, kakor da se bodo zdaj pa zdaj zrušile v dolino, so se raztezale senožeti in gozdovi. Prednja stena župnišča, ki je stalo poleg cerkve sredi va.si, je bila do vrha prepletena z divjo trto. Jesen jo je čudovito pobarvala; rdeče, ki se je rahlo prelivalo na zeleno. Čedermac .je pozvonil, z dvorišča se je oglasil pasji lajež in drobne stopinje. Skozi špranjo vrat je pogledal obraz živahnega dekletca, ki sc je v trenutku ves ra/.žarel in nasmehnil. Ali so gospod doma? Da., prečastiti. Naj vstopijo. Marš! Kastor! Zakaj tako lajaš? Pes .je obvohal novodo-šleca in mahal z repom. Župnik je hodil ob zidu sem pa tja iu bral revir. Ustavil se je, porinil naočnike na čelo in zastrmel nekaj trenutkov. Nato mu je z veselim obrazom in razprostrtimi rokami stopil naproti. Prijatelja sta so objela. ' Kaj vidim! Saj vidim' Pa nič nisi Dr. Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 20 lis. Coronel R. I.ista 500« T. A. 50 - 5782 sporočil. Nič nisi pisal!” “Kaj bi! V glavo mi ne kane, pa pridem. Ali je kaj narobe.” “Nič nič,” je hitel Sever zadovoljen in dobre volje. “Prav nasprotno. Ša sem te čakal. Saj bi bil jaz'prišel k tebi, a sem se bal.” “Tako hudi pa nismo. Ljudi ’»<* ne zremo.” “Malo manj, malo manj.” ", Čedermaca je ganil prisrčni sprejem. Sladko mu je stopilo v srce; počutil se je krepkejšega in mlajšega. Z nasmehom je gledal svojega prijatelja. Koliko let se že nista videla? Hostaral se je nekoliko, rahlo osivel, vid mu je malce opešal, a je še vedno svež. Z Moradinijem sta si bila prijatelja, res, a sta se ujemala bolj z razumom kot s srcem. Don Jeremia je samo mislil kot on, Sever je tudi čutil isto. Izobražen in preudaren, izkušen; imel jo poseben dar, da je gledal v človeško dušo. Vzbujal trnu je zaupanje, nihče tako; prav to ga je zdaj prignalo k nemu. “Kaj lo stojiva?” se je spomnil Sever. “Tu je prepih. Stopiva v izbo! Ali si žejen?” “Počakaj!” ga je zadržal Čedermac. “Pojdiva najprej v cerkev! V cerkev bi rad pogledal.” “Saj je še čas. Nekaj dni ostaneš pri meni, ne ? ” “Kako? Nocoj to noč, nič več. Ali stavljAli naš jugoslovanski narod. Ko snu* dospeli na strelišče v .\'uRez, smo takoj opazili, tla med raznimi za.sla-vami pla|K>Ia tudi naša Jugoslovanska s peterokrako zvezdo. Videl j smo tudi, kako se naši strelci na strelišču vežbajo. Imeli so tam svojo kabino, kakor so to imeli, vsi strelci drugih narodnosti, kjer so nam-leč hranili orožje. Moramo pa tudi pri- , pomniti, da jo bila naša reprezentanca zadnja, ki je dospela v Buenos Aires. Vs« druge reprezentance ho dospele več časa pred tekmovanjem In razjtolagali so tudi s potrebnim časom za vežbanje. Naši strel- »r. .4. Klrttchbttum lira. Maria Klrnehbamm ZOBOZDRAVNIKA ' w l/OPE DK VKGA 8371 T. A. 50-78*7 ne veš, da je žc petek? Nekaj bi rad na samem govoril s teboj... čisto na sa m em...” Sever se ni več ustavljal; odšel je po ključ, stopila sta na vas iti v cerkev,. Ta je ibila med vojno porušena, zdaj je stala na videz čisto nova. Prežive barve svetnikov, cvetice, vt.is snažnosti in prazničnosti... Čedermacu je bila domača cerkev v Vrsniku ljubša, bolj je dvigala duha in silila na kolena, k molitvi. “Še mnogo manjka," je Sever gostobesedni. “Predvsem bi jo rad poslikal. Pa ni denarja. Še tako smo veliko žrtvovali. Saj so se mi že ponujali parkafo, za majhen denar. Pa bi iz tega ne bilo nič spodobnega. No-.' črm, da bi mi jo poslikali^ z zajčki kot kako purgersko kuhinjo,” se je tiho zasmejal. Čedermac je ostal resen, njegove misli so bile drugje. Nenadoma se je ustavil in se zazrl v prijatelja. “Ivan.” je spregovoril za'mo'klo. ‘ ‘Ilotel bi, da me spoveš. ’ ’ “Ali se tako mudi?” se je Sever začudil. “Da. Čimprej bi rad opravil.” Sever se mu je za trenutek zagledal v oči, nato sc je naglo okreui.1 in odšel v zakristijo... Potem sta se vračala v župnišče, bila sta molčeča in zamiffljeaa, kakor da ci no prt dospeli le par dni pred nastopom in niso torej razpolagali a potrebnim časom za veibanje. Izpovedali so nam tudi, da Jirti zaprto strelišče v Nunezu ovim vid, kajti vajeni so bili v domovini streljat na odprtih in svetlih streliščih. V kratkem časti vei banja. Jih tudi te teikoče niso več ovirale. Tekmovanje je priželo 4. novembra. Naša reprezentanca ni nastopala pri tekmovanju z raznovrstnim orožjem, kajti upoštevati moramo, da šport v streljanju v domovini ni še dobro razvit in da naši strelci niso še imeli prliko, da bi se vež-bali z različnim orožjem. Najvažneje je Mio, da je naša ekipa nastopila pri najvaž* nejšem tekmovanju, ki je nastop z voja-tkimi puškami. Ker je nastop z vojaškimi puškami najvažnejši, se Je tudi to vršilo ob zaključku svetovnega tekmovanja. Naši strelci so pri posameznih nastopih dosegli velike uspehe, Že prvi dan, ko so nastopili, so dobili nekoliko medalj in to: Prauhart in Kratovll, Cestnik in Mihorko. Drugi dan je Česnik dosegel srebrno medaljo in Prauhart je dosegel rekord in dobil s lato medaljo. Tretji dan so naši strelci dobili pet srebrnih in dve bronasti medalji. Dan ob zaključku tekmovanja je pa naša jugoslovanska reprezentanca dosegla največji uspeh. Ta dan so nastopile na strelišča najboljše svetovne ekipe, med temi Argentina, Norveška, Finska, Švica in švedska. V naporni veliki borbi, kjer so tekmovali najboljši med najboljšimi, kjer je bil izid odvisen od vsakega strela, je naša petorica hladnokrvno in častno izpolnjevala svoje dolžnosti. Odmeval je strel M strelom In v oko središča so se zadajale krogle. Najboljši svetovni strelci so tekmovali z našimi za prvo mesto in za ponos svoje države. Ko se je polegel glas strelov, javili so, da smo na četrtem mestu. Toda naši strelci so pri nadaljevanju vedno boljše in boljše boljšali svoj položaj. Naš Slovenec Cestnik Je vse iznenadil, ko je ležeč in sigurno spuščal kroglo za kroglo v samo središče. Hladnokrvni Prauhart, prvak naše države, Je z vsakim strelom vzbujal večje in večje Kaniraanjr in tako postajal najzanimivejša osebnost tekmovanja. Ko je bilo tekmovanje zaključeno, javili so nam, da smo na tretjem mestu. Komi. sija je šla na delo, da pripravi končni iz-rld. V tem času smo pozdravljali in čestitali našim strelcem, ki so najčast.nejše predstavljali naš strelski šport. Končni izid pa je bil še boljši, kakor so javili prej. Naši strelci so sl priborili drugo mesto na svetu. Prva je bila švedska in za nami je Švica, Argentina, Finska In Norveška. Posamezno je tov. Prauhart v klečečem položaju dosegel drugo mesto na svetu, a naš Slovenec Cestnik je v ležečem položaju dosegel prvo mesto. Naši strelci so torej pokazali svetu, da lahko tekmujejo z največjimi in najboljšimi prvaki. Jugoslovanska ekipa je dosegla zelo velik us|>eh. kajti iz sedmega mesta je prešla na drugo mesto. Pred nami je samo še švedska, ki je na tem tekmovanju pokazala res veliko sposobnost v tem športu. Nastop naših strelcev na strelišču je vzbudil veliko zanimanje med našo Jugoslovansko naselbino. Vse dneve smo opazili na strelišču naše rojake, ki so res z zanimanjem sledili tekmovanju. Vsak u-speli naših strelcev je bil pozdravljen s stiskanjem rok. Opazili smo med drugim, da je bil vse dneve prisoten na strellščn naš tovariš Božič iz Saavedre. Naši strelci so morali še isto noč po nastopu takoj odpotovati z “Hudnikom". Povrniti so se morali takoj radi njihovih |:os!ov, kajti oni ne živijo od tega š|M>rta. Ites škoda, da niso ostali še med nami, da bi jim lahko izkazali naše priznanje za njihove uspehe, ki so jih dosegli na tem mednarodnem svetovnem tekmovanju in ki so res častno zastopali našo domovino pr,R.T. Ob zaključku šolskega leta si Stavbeni kovač FRANC ČOHA OaMerfa »77» T. E. so-oess ovo Kakor je v posebnem dopisu omenjeno, je Boris Ličen odpotoval z ‘‘Radnikoin” v domovino. Imeli snvo priliko videti, da ga je v pristanišč« prišlo spremiti res lepo Število sorodnikov in prijateljev. (Posebno smo opazili tudi mnogo mladine, katera se, je poslovila od tovariša, s katerim so skupno sodelovali v naših bivših organizacijah. Ob odhodu smo ga naiprosili, naj nam piše kaj o Jugoslaviji in za kar se je Boris tudi obvezal. Tipamo, da bo to tudi izpolnil In veselilo nas bo, saj vemo, da mladinec kot je Boris, ne bo povedal drugega kot samo resnico. želimo mu srečno pot in največjih uspehov! Koliko različnih sanj ima mladina, ko se bliža konec šolskega leta, ko bo enkrat zapustila učilnice in se podala v življenje samostojnosti, odgovornosti, napredka itd, Prevzeli bodo posle, in jim bodo nudili novih obzorij, no. vih zadoščenj... Drugi pa, ki bodo v prihodnjem šolskem letu še nadaljevali započete šole, se bodo z veseljem spominjali na preteklo šolsko leto. ki jim je prineslo toliko lepih ia grenkih trenutkov. Mnogi bodo morali še dokončati leto z dopolnilnim izpitom. Pa tudi oni imajo tipanje, da se vse lepo izteče in tako slede brez zalmude bodoče šolsko leto skupno z ostalimi šoučenci. Bliža se h koncu šolsko leto in vsi učenci in dijaki, bodo veselo preživeli počitnice z zavestjo, da je za njimi leto učenja, ‘ki je rodilo lepe uspehe, leto učenja, v katerem so se marljivo učili in pridobili 'mnogo znanja in zato tudi dobre ocene. Vf-ndar pa ne sme tudi počitnic nih-' knjig pa bodo naši dobri in pridni tj; čenči posegli tudi po slovenski besed' in uporabili vsaj nekaj trenutkov te se posvetili vaji v čitanju in pisanju 2 ker nam v slovenskih tečajih ni 111(1 goče nadaljevati tega tako koristne?11 poučevanja. _ , Saj lahko rečetmo, da ni slovens* hiše, kjer bi se ne dobilo eno ali dt*11?0 našo knjigo in iz nje se vaditi čitaiij8 in pravilnega izrekanja, ako pa bi vfl’11 kaj ne bilo znano, pa se zatečite k sta -rišem in oni vam bodo rade volje pi'aV vse lepo po naše raztolmačili. Stariši imajo prav gotovo mnogo <1(’’ la in kako bodo veseli vas, ako va»l lahko kaj raztolmačijo in povedo ® naši domovini, o naši zgodovini, saj oni to najbolje poznajo, ker so tal# živeli in preživeli svojo mladost; P‘1 kako bodo veseli, če jim boste v po&*‘ nicah tudi pomagali pri različnih dc" lih. In pa taborenje, izleti v naravo. morje in reke. Tudi tja bo šla na*1 mladina. V čistem zraku in lepem s°n’ eu, ki bo krepilo njihovo zdravje, bod° naši otroci pri delu, učenju in zal* vi preživljali zaželjene počitnice. A v mladih srcih naj vzklije zavest; da brez učenja in dela ni radosti in 1,1 življenja, kajti učenje in delo ustva'" jata lenše življem- in pa zadovoljstv° v mladih srcih. ________________Učitelj^ CIRIL PODGORl«* Buenos Al*®* KROJAČNICA Tinogasta 520« NAZNANILO Vscim znancem in prijateljem sporočamo, da je dne 11. oktobra t. 1. za vedno zatisnila oči naša preljuba mama IVANKA LUKAČ roj. ŠKERJANC doma na Orehku št. G, občina Materija. Štela ,i< 78 let. Ivan in Anton, sinova; Pavla. por. Mlakar, hči Buenos Aires, novembra 1949. ju je minila vsa vedrost. Odšla sta v izbo, ki se je zaradi obilice knjig ob vseh stenah zdela razkošna in bogata. Govorila sta o vsakdanjostih, po kapljicah se jima ,je vračala prejšnja dobra volja. Medtem s« je zvečerilo. Odzvonilo je Zdravo Marijo, pisan« barve neba, so se raztopile v črnino, svetilka je razsipala svetlobne trakove po stenah. Pod oknom je stopical pes in zdaj pa zdaj srdito zarenčal v glasove vasi, ki ne je zmeraj bolj zagrinala v molk. 6ddaljen šum reke, ki je padala čez jez. Na nebu ‘so med oblaki aagorele mehke zvezde. Po večerji sta obsedela pri črni kavi. Sever je kadil cigaro, Čedermac pa prekladal tobačnico iz roke v roko. Nenadoma jima je zmanjkalo besed, gledala sta se in nasmihala. Čakal ju je razgovor, ki sta ga odlašala kukor da se bojita dotikati se boleče rane “Sam Bog ve, koliko smo prestali!” je Čedermac vzdihnil iz misli, ki ga ves čias ni zapustila. In je pripovedoval gladko, brez odmora, kakor da se je prej pripravil in je težko čakal toga trenutka. Vse česar mn ni povedal že med spoved česaar mu ni povedal že 'mied spoved jo, nanje dogodke, besede, pod rob uoati; z vročim glasom in v plastičnim barvah, z vso silo svojega duha, učin kovito kakor iz navdiha. In ga ni razburalo, četudi se mu je kdaj pa kdaj zatresel glas, olajševalo ga je. Sever ga je zresnjen poslušal, se zdaj pa zdaj zdrznil, ali pa je zastrmel v dim, ki se je dvigal od cigare in izginjal v mraku pod stropom, kakor da se je zazrl v privide svojega bodočega trpljenja. Čedermac j>e povedal do konca in umolknil, bilo je neka časa vse tiho, le izza vasi sc je oglasil jasen vrisk, kakor da se je nenadoma vžgala svetla luč in v hipu ugasnila. Ves naš odpor je bil zaman,” je dostavil Čedermac. “Saji ni bit,” se je Sever zganil kot zdramljen in otrnil cigaro. “Ni bil zaman. Če bi bili mirno sprejeli, bi se upali dalje, tako pa si bodo prej dobro premislili.” “In vendar ste zdaj vi na vrsti. Vse besede, vsi znaki kažejo na to.” “Ne verjamem,” j'e Sever stresnil z fjlavo. “Vsaj ne tako kmalu. Menda dobro vedo, da bodo pri nas naleteli na trši oreh.” “Misliš, da ga ne bi strli?” “Že. Ne rečem, da ne. Sili bi se morali končno vdati. Kdo bo v tem boju imel večo škodo, je drugo vprašanje. Mi nimamo vaše vzgoje in zato tudi ne nekaterih vaših predsodkov, ne da bi s tem hoteli žaliti. Naš odpor bo trdovratnejši; državi bo škodoval iia. ugledu, ker bo ostreje odjeknil v svetu. Pa ni samo to. O škodi, ki bi zadela Cerkev, niti ne govorim. Že dam«, dragi moj, že danes! Verni ljudje, pa se z besedo in srcem obračajo od Rima.” Čedermac je zavzet razširil oči. “Kaj praviš?” “Govorim, kar vem. Hudo je, priznam, a. čemu bi se slepili? Vaša zadeva je na pravila pustošenja nič koliko. Tu, pri nas, so verniki zagre-i njeni in razočarani, zunaj pa naši ljudje prestopajo v drugo vero. “Zaradi nas?” je dahnil. “Zaradi vas.” “Ali to vedo? Ali to vedo?” “Vedo, seveda vedo. Kako bi ne vedeli, saj jo javno! Morda jih je osupnila. Pa kakor vidiš.K” Sever je umolknil in se zazrl v konec cigare, na katerem je nastajala siva kapica pepela. “Ne vem, kaj je to!” je vzkliknil Čedermac, ki ga je znova prevzemala bridkost. “Jaz se več ne znadem. Stokrat že sem se izprašal do dna. Kdo je v zmoti? Mi ali oni?” “Župnik se je dvignil, stopil h knjižni omari in nekaj časa strmel v črne hrbte debelih zvezkov, nato je znova sedel, “Neko knjigo sem iskal,” je rekel. “Ne vem, ke jo imam. Pokazati sem ti hotel neko mesto. Pridejo dobe, ko se v Cerkvi sami pojavijo zmote... I Tako nekako, natančno se ne spo- Vas je bila 'mirna; tihoto je za t,c, nutek pretrgal le pasji lajež, nato; •minjam. Nočem trditi, da je da'*1' taka doba,” se je nasmehnil. “Vd* naj sam presodi.” Bereda je sprožila besedo, zag0'1' rila sta se dolgo v noč. iU šd; r#1' bilo slišati glasu razen daljnega m a vode. Po sobi so gledali tc* ^ hrbti knjig s pozlačenimi napis'/ šijah omar se je igrala luč. V uri na steni tje zdrknilo, odbil*! j! dvanajsto. Gospoda sta se dvig*11' / Sever je tovariša pospremil v »I’11 nico. ' .V “Ljudem se nisem upal povedat*’v je vzdihnil Čedermac, ko sta stopi*,1) sobo. “Nisem mogel. Dejal sem J'1^ da bo v nedeljo vse po starem. nisem hotel lagati, nehote sem v škripce. Kaj naj storim?” “Pridigaj slovenski!” Čedermac ga je zavzet pogledal, ^ “Ali ti je prepovedal nadškof ’ ‘ j'e Sever režal. “Saj ti ni. Torej! - ^ se ne bojiš posledic, jo od si'e ( stavno. ’ ’ ‘Ti sc lahko smeješ.” v “Saj so ne. Iz žolča se smeje«1' to ni nikak simeh. Lahko noč!” 0\ Čedermac je legel in dolgo ni nl0^-,i, zaspati. Prisluškoval je glasovom Bil je navrhan občutkov, p°b\ sov, a vendar se jei počutil lab* (Nadaljevanje.) Odhod radnika Prvotno je bilo javljeno, da bo naš Parnik “Radnik” odplul v soboto 12. m. ob 15. uri. Pregledovanje prtlja-povratnikov je šlo zelo počasi in radi tega ni “Radnik” odpotoval ob določeni uri. In ker so se tudi naši strelci vrnili s to ladjo, je bilo treba ';akati njihov prilvod, saj so vendar svojo misijo dokončali komaj ob 20. 'll'i. Radi vsega tega se je odhod “Ratluka” zakasnil do 22. ure. Velika množica naših ljudi se je zbrala ta dan v pristanišču, ker poslo- vi so se hoteli od odhajajočih prijateljev. Dolge so bile ure čakanja za °jlhod in zabavali so se medtem, da so si ogledovali naš parnik ter na njem brhke naše mornarje, ki go se spretno Popravljali za odhod. Po toliko urah čakanja smo vendar ^čakali vesel in ganljiv trenutek, ki j« bil, ko so naši strelci dospeli v pristanišče. Zbrano ljudstvo je že izvedelo, da je naša ekipa dosegla drugo ,n<*8to v streljanju z vojaškimi puškami. Zbrana množica je strelce sprejela '• burnimi aplavzi in klici, kakor “ži-veH naši sl reki. ponosni smo na vaše 'jspehe”. Strelci so na pozdrave pritožno odgovarjali in stiskali roke v slovo. Mornarji so na krovu še zapeli ne-«aj partizanskih pesmi in tudi potom Ročnikov smo slišali nekaj naših lepih pesmi. Komandant parnika tov. ^ezič se je še vsem zahvalil za vljudnost, katero so naši izseljenci izkazali Posadki za časa bivanja med ‘nami, Poslovil se je od nas in dal znamenje Zft odhod. Ob 22. uri jo torej “Rad-'lik’ ’ odplul proti naši domovini, ka-"lor bo prispel približno 8. decembra. Odpotoval, je da izpolni šolanje v novi Jugoslaviji Ker danes nafie ljudstvo še precej razmišlja o naši domovini in se najde tudi §e nekoliko neodločnežev, ki dvomijo v resnico in to vsled tega, ker nasedajo sku. pinici, ki si je nadela nalogo blatiti našo domovino, naiš narod in njega voditelje. Vsled tega moramo ravno zadnji dogodek nekoliko obširneje opisati, da dokažemo lažnjivost in janičarstvo tistih, ki so po; zabili, katere domovine so sinovi. Dokai-zano pa ie tudi, da ima naša domovina dovolj zvestih sinov, ki gredo preko laži in zavijanj ter spoštujejo voditelje naiže domovine. Imajo veliko zaupanje v boljšo bodočnost naših narodov, ker znajo, da si isti gradijo boljši dobrobit in to kljub oviram, katere so jim bile vržene od tistih, kateri so vedno na vse grlo kričalj, da so najzveqtejši prijatelji naših narodov. Z “Radnikom” je namreč odpotoval Boris Ličen, sin znanega rojaka Stamkota Ličen, ki je leta 19 47 odpotoval v Jugoslavijo na obisk. Njegov namen je bil tedaj poklicati domov ženo in edinega sinai Borisa, ker je pa njegove namene preprečila bolezen se je moral leta 194 8 vrniti v Ar-gntino. 01) vrnitvi je SLOVENSKI GLAS prinesel tudi njegovo izjavo in danes vidimo, da je bila resnica, kar je sam pisal. Rekel je namreč: ‘‘Ne bo dolgo, pa bom spet zalival rožice na Tvojem grobu, draga mati!" Tov. Učen si je tedaj ogledal razne kraje Jugoslavije in videl, kako se Um dela Vsi nazoči so s ploskanjem in mahanjem belih robcev pozdravljali znance in prijatelje, kar je bilo znak, da .jih nikoli ne pozabijo. Se zadnji pisk sirene in “Radnik” se je izgubil v temno noč. in gradi, posebno pa. je opazil, kakšno paž-njo posvečajo oblasti naši mladini. Zato je tudi dovolil svojemu edinemu sinu Borisu, da odpotuje v domovino, kjer naj bi izpopolnil visoke šole zemljemercev in tehnično rudarsko šo!o. Sedaj pa lahko vpra.šamo naše čitatelje to: ali ima prav Ličen, ki je pustil edinega sina v Jugoslavijo ali kominformisti, kateri so skušali nai vse načine ta odhod preprečiti, saj so preprečili, da ni odpotoval z Borisom tisti, ki je bil določen, da ga seveda spremlja. Brez dvoma ima prav tov. Ličen. Pri frem pa moramo še kaj več povedati. 1’osebno za kominformiste je bila Jugoslavija, pred resolucijo Kominforme, najboljša, najlepša in najnaprednejša država na svetu, kjer je bilo ‘‘svobode” na vagone. Po zloglasni resoluciji, pa je za te ljudi v enam samem dnevu vse potemnelo in godi se od tedaj v Jugoslaviji vse narobe, kar so prej na ves glas kričali, da je dobro. Sicer so bili v začetku nekoliko bolj krotki, kajti sramovali so se kar čez noč blaititi ono, kar so še včeraj postavljali za deveta nebesa. Izmišljajo pa se več časa že take stvari o Jugoslaviji, njenih voditeljih in sploh o vsem, kar je jugoslovanskega in človeku se prav gabi ko sliši te ostudne laži. posebno pa še, da jih izgovarjajo oni, ki so bili do včeraj naši tovariši in katere smo vedno spoštovali kot dobre in poštene tovariše. Prišli pa smo tudi že davno do zaključka, da vršijo to gonjo proti lastni volji in namreč samo zato, ker je tak “diktat”. Ponižuje jih, ker danes naše ljudstvo zna, da sprejemajo navodila od tujcev in zato blatijo svojo domovino. Zavedajo se slabih dejanj, a pri tem rečejo: ‘‘disciplina nas prisili; da moramo delati tako". Vsaj tako se je lz; javil eden teh janičarjev, kateri so, pri-l® pravljeni prodati lastnega očetaj ln mater,!!? ugonobiti svojo ženo in otroke samo zato, da bo zmagala njih mednarodna; mržnja proti naši državi. Vse laži, sovraštvo In blatenje naše domovine, ne zadobi odmeva n.ed našimi zavednimi rojaki, kateri so ponosni na našo domovino in na naše narode ter njihove voditelje. Naj vedo prodan-ci, da je na svetu samo ena Jugoslavija in ta je naša domovina, katero smo dolžni ljubiti, jo spoštovati ih graniti. Odhod Borisa Ličen je zelo važnega pomena, kajti on je argentinski državljan fn (o je velikega pomena. * želimo mu vgi v domovini veliko uspehov in srečno bivanje med na&imi brati. v Z*v?den mladenič TUŽNA VEST IZ DOMOVINE Sporočajo^ nam žalostno novico, da jn umrla dne 11. okt. t. '1. y Orehku, občina Materija v gornji Istri Ivanka Lukač roj. Škerjanc. Stela je 78 let. Pokojnica je bila mati 14 otrok in,prestala je z mladoletnimi otroci mnogo gor ja v prvi svetovni vojij^' Posebno mnogo trpljenja pa je .prešteli!'v*! drugi svetovni vojni, saj ja vsem znano, da ljudstvo v Ism je res mnogo pretrpelo. 4JB Kot zavedna Slovenka je pokojnica zelo dobro vzgojila njene otroke. Sinovi Franc, Josip in Ivan, so služili že v prvi svetovni vojni. Josip je kmalu t>o ffaboru umrl. Da je bila pokojnica zelo priljubljena-tena je to dokaza) jijen pogreb, katerega;,so se ud-eležill vsi vaščani in znanci iz okolice. V Argentini. Be nahajata sina Ivan n Anton ter hčerka Pavla por. Mlakar, hči Marija se pa nahaja v Afriki. Ostali sinovi in hčere, kakor tudi soprog, se hahajajo do-rr.a in vsi bili poleg pokojnice, ko j« za-tisnila oči. Vsem ostalim naše iskreno sožalje! Resnica o škofu Rožmanu Rožman, kakor so ga pokazali njegovi fašistično - naci STIČNI PRIJATELJI IN SODELOVALOI (Konec) "Z verskimi sredstvi” se je boril tudi be*ogardIstični obveščevalni center “Odbo-** vaških straž”, ki je bil pozneje kot “In-formativnl urad”, pod vodstvom Rožma-ft0vega zaupnika Kregarja. V okvirju tega k bila s sodelovanjem kaplana Glavača °suovana posebna tajna obveščevalna služ-a "TOS”, ki je na podlagi mreže špijonov v°hunila med prebivalstvom. Tako zbrane ^datke, kot najzaupnejša poročila je Izdaja v biltenu ‘‘Vesti” v petih Izvodih in *)i*a dostavljena v uporabo Hacinovi poli-Ropenerjevemu štabu, domobrancem, Ažmanu in Gestapu. Omenjeni kaplan Glavač je obenem z /^čkom danes med onimi Rožmanovimi ^nllci v Argentini, kateri bi v stolpcih duhovnega življenja” radi Izbrisali zlo-nad slovenskim narodom. In pri vsem "Duhovno življenje” trdi, da so bili e^kl Rožmana z okupatorjevimi predstavni samo "vljudnostnega značaja”, v ko-^or niso bile “prošnje za internirance”, 'kajti vedno in vedno je bilo treba internirati za obsojene komuniste, kar je Skof 'eat OoetavlU tm “ 41.tje*an t.«. allada* č« ntjritiji ro6taJne*% 0 povodu pranjaitaja n ir*c, kaasal ja poCeo pravitt aproltaj- poejate ® — '---------- Jne po«jate -lubljanl. Značajna ea riaSl kola a« pala kod oproi* tod ecn.Rupnika, ravnatelja redaretva dr.Haolna, ta kBaM>bia)mpa dr.Robana. Bilo ja otvorenog prlananja brvat- akoj dr&avl 1 hrvatskoj vladi na poaoč o brlel za veliki broJ Slcrvanaoa kojl llve u Hrvatakoj. - Toko lato od ono ja pohvalno priznanje radu i auBretljivoetl ovog predstavništvo. Bro Haro-Bito Je knea-bla up dr.Rožpon upu tip brvatakoj državi, 1 .. ■inletre, da ga z izraza oog dubokog po S to vanj a, Izvolita pri-alti oo znanja. u rooiAmi* i do* spoami /trdt.t.BaliU/ 1 SJ Dokaz kako je bil škof Rožman povezan 9 lirvaškimi ustaši. V' s.,' 4 '■< v- 1 •'•.•<" ■ . ■-• :*1 .... ,■ mm V^' Po novi JUGOSLAVII11 Ljubljana, glavno mesto LR Slovenije Za vzgojo novegalsociali-' sličnega človeka je na sedemletkah ali gimnazijah. Višja pedagoška šola im n redne in izredne .slušatelje. Za redne .slušatelje traja šolanje dve. za izredne pa tri leta. Slovensko učiteljstvo jo dobro razumelo pomen in namen te nove šole, ker zgovorno dokazujejo številne prijavo v redno šolo in v tečaje za izredne slušatelje. Predvsem je nova šola zajela tisto generacijo učiteljev, ki si v prejšnji .Jugoslaviji niso mogli izpolnili svoje znanje, čeprav so 1o želeli. Plan vzgoje mladine predvideva, da mora imeti Slovenija, ob koncu petletke š;* 400 novih profesorjev, ki bodo znali srednješolski mladini posredovali znane, kj bo temeljilo na znanstvenih osnovah marksizma-leniniznui. Poleg 20J) rednih slušateljev višje pedagoške šole, ki so letos prejeli kot najboljši učni kolektiv prehodno zastavico slovenske univerze, bodo k izpolnitvi te planske naloge mnogo pripomogli tudi izredni slušatelji, ki so v juliju dovršili enomesečni tečaj ter bodo v jesenskem terminu polagali izpito. Tečaje izrednih slušateljev, ki se vsako leto julija meseca, posečajo učitelji iz vseh krajev Slovenije, l^etos j1' posečalo tečaj 328 učiteljev in učiteljic. Precejšnjo število izmed njih je šele po osvoboditvi nastopilo učiteljski poklic, mnogi med njimi pa so si pridobili že dragocene izkušnje v dvajsetih in več letih svojega poklicnega udejstvovanja. Tečaj, ki je v enem kratkem mesecu zajel ogromno snov celotnega Jota, terja od slušateljev velikega napor?!» Dostikrat so predavanja trajala cul jutra do večera. Ker večina izmed njih sodeluje v svojem kraju tudi pri političnem življenju, vodi razne večerne izobraževalne in strokovne tečaje, pevske zbore, sodelujejo v množičnih organizacijah itd. je poleg vseh teh dolžnosti posečanje višje pedagoške šoV dokaz velike požrtvovalnosti ter predanosti svojemu poklicu. Tako se tudi učitelji uspešno in zasluženo uvrščajo med prvoboree-gra-ditelje socializma kol: vzgojitelji novega socialisličnega človeka. Narodno osvobodilna borba je v Ju goslaviji sprostila mogočne ustvarjal no sile ljudskih množic ter jim široke odprla pot, do izobrazbe. Tudi kulturni delavec se je med prvimi vključi’ v to . borbo ter se najtesneje povezal z ljudstvom. Temelje nove demokra tičn*; šole, ki jo ena največjih pridobitev priborjene svobode, je v LR Slo veni ji posvetilo z žrtvijo svojega živ Ijeuja 1504 učiteljev, ki so padli kol borci, bili ubili od okupatorja in nje go vi h pomagačev ali pa so u nrli v internaciji. Okupator je na slovenskih tleh popolnoma uničil 218 šol. nadaljnih 300 šol pa jo .težko poškodoval. A' 464 šolah so bile! popolnoma uničene zbirke učil, deloma uničene pa na 259 šotah. Škoda je bila ocenjena na 25 milijonov dinarjev, kar znaša 85' 1 celotno vrednosti učil. To^la zavedni slovenski učil el ji vključeni v Osvobodilno fronto, ldti v najtežjih prilikah niso klonili. Na zasedenem ozemlju na Primorskem, na Krasu, v Trstu, na Dolenjskem, v Roli Krajini, na Štajerskem in na Koroškem so organizirali številne tečaje, ki so m-ed okupacijo slovenski mladini, ki ni hotela posečati okupatorjevih šol, nadomeščali slovensko šolo. Sredi okupatorjevih gnezd, mimo naperjenih strojnic, po tleh, na katerih se š«1 ni posušila kri talcev, so hodili otroci v te svoje improvizirane šole, ki so bile skrite v bunkerjih, v samotnih kmečkih bajtah in neredko celo v hlevih. Na ozemljih, ki so jih osvobodile partizanske čete, pa So takoj ustanovili šole. Preproste kmečke hiše so bile učilnice. Na mesta ubitih učiteljev so stopili novi ljudje, pogumni in borbeni. V začetku šolskega leta 1944-45 je bilo omrežje šol na osvobojenem ozemlju razdeljeno na 10 šolskih' okrožij, ki so skupno štele 529 šol. Že do konca 1. 1947 so bile obnovljene vse porušene in poškodovane šole, na novo pa je bilo ustanovlenih ‘49 šol. Razen redkih strokovnjakov so vsa gradbena dela izvršili delovni prostovoljci. Dočim so bile v stari kapitalistični Jugoslaviji gimnazije in visoki šole nekakšen privilegij meščanske mladine, so danes nove demokratične šole od najnižje do najvišje odprte mla- | dini vseh slojev prebivalstva. Tudi j prehod iz one vrste šole v drugo je vsestransko odprt. S šolskim letom 1947-48 so kot vse šole v KLIM stopile tudi slovenske šole v novo pomembno obdobje, obdobje pef'etnega plana. Ena največjih nalog petletnega plana j LRS je nadaljni dvig splošno izoliraz-be vsega ljudsiva na višjo stopnjo ■ tem. da zajamejo do konca prvo pel letke, sedemletno osnovne šolo 75% šolske mladine. V scdemlelko. se po stopno uvaja učni načrt in osnov za nižje gimnazije, ki ih bodo sedomlolko polagoma popolnoma nadomestile. V letu 1948 je imela LR Slovenija ž;> 128 j sedemletk, ki so zajele 18.161 otrok. Kor je naloga šole, da upravi bistveni del kulturne revolucije, je veli koga pomena tudi vzgoja učiteljskega kad p. V bivši Jugoslaviji je bil učiteljski poklic izmed najbolj zapostavljenih in jo bil v naj večji meri odvisen od strankarske politike raznih vladajočih režimov, zato ni čudo, da je bil majhen pritok novega kadra v učitel-sko vrste. Danes se absolventom učiteljišč, ni treba bati, da bodo morali dolga leta čakati na zaposlitev, da bodo potem vsakega pol leta premeščeni itd. Službo dobe takoj po opravljenem izpitu, ministrstvo prosvete upošteva njihove osebne želje glede služ-1 bene namestitve, iičiteljiščiiiki imajo na razpolago internat, socialno šibki prejemajo štipendije itd. Ti pogoji so pripomogli, da se stalno veča pritok dijakov. 1 'o anketni tabeli kam bo šel dijak, ki je letos dokončal III. razred gimnazije ali IV. razred sedemletke, se je izredno veliko dijakov odločilo za učiteljski poklic tako, da jo bil plan vpiva presežen nad 20'». Visok vpis bo omogočil, da bodo za ta odgovorni poklic izbrani res kvalitetni kandidati, ostali pa bodo usmerjeni v druge stroko. Široka mreža sedemletk pa nujno zahteva povečan kader predmetnih učiteljev. Zato je bila I. 1947 v Ljubljani ustanovljena Višja pedagoška šola z namenom, da usposobi osnovnošolske učitelje za predmetne profesor- Delavci na počitniškem odmoru v Rovinju Lirična koračnica Svobodna zemlja v brstju in razcvetu, kot še nikdar srce se te oklepa. . T oniževaiiu in vsak dan bolj lepa. kot, glas vesti utripaš v hrupnem svetli! • Z ledine plodne, z novega poseva umikajo vode se skoz prekope; v porodnih krili jutrišnjega dneva ljudje in stroji — vse zateglo sope. Vznesene, tople kot ljubavna pisma vsak dan nas nove vzradoste novice in često solza radosti na lice privre v zanosu 1/. oči nam vlažnih: že, bratje, sinjo reke s šumno jezo iif.iu naše lastne ženejo turbine, iz novih plavžev se cedi železo in v vetru niha prvi cvet bombažni. /ganile so se vse globino ljudstva, — ki s polnimi zadihalo je pljuči. . . Povsod skoz ozkosrčja trhle spone prebijajo na dan se svetla čustva, —— ker v dnu srca vse ista l>ol nas muči in ista volja giblje milijone... IM mar pohod, ki niso streti mogle, ga krogle, tanki in nc- mine, zavrle naj dogmatske pajčevine? Naj mar kleče in hlapčevsko pokorno slavimo njih pohlep in laž prozorno? Petletka naša jim zapahne sapo, s sramote strga zadnji figov listi V predhodnici pred nami, rdeči prapor, še više vzplovi, nezlomljiv in čist! Kot nikdar pojte, lirične vrstice, svobodni zemlji v jutrišnjem razcvetu, glasnici bratskega sožitja v svetu, —-ki v snu ga zrl je poet '‘Zdravljice’.”! Zrla,j v sebi čutim silo vseobsežno, d i bi prestavljal gore in planet ', zdaj v meni vse tako je čudno nežno, da l>i v zanosu zaihtel ko (lete. . . Pred tvojim silnim vzponom, zemlja rodu*' zaman zlohotno staro se repenči. Ne mrak zapada in ne senca vzhodna nam vzhajajoče zarje ne zasenči • • • PETER lev£c kovačnici socializma [ene zmagovalke ,u*oslavlje niso poznale in je še danes ienain kapitalističnih dežel. V ti-s,ih časih žena 111 Imela nobenih političnih I"nvir ter je bila pred zakonom držav-druge vrste. Delavke, ki so večinoma '"‘"'ftjalf z dežele, siromašnih drnžin, so ^ Zaposlene v mestih kot nestrokovna lovila moč, kot perice, pomožne delavke ' klavnicah ali tovarnah (večinoma v ^tihil ali tobačni industriji) največ iki Ji|' je bilo zaposlenih kot gospodinjske potnice ter so bile za borih mesečnih 10« 15(1 dinarjev izročene na milost in ne. '“''ost mnogim dostikrat naravnost sadi-*t|4,‘iui kapricam raznih starejših in mlaj-1,1 ‘‘milostljiv". Od skupnega števila ta-^ v Jugoslaviji zaposlenih žena, Jih je ’l|(» 7«% starih manj kot .‘10 let. kar domuje, da je bila takrat zlasti izkoriščana "•kisu delovna moč. na polju dela duje njenemu zdravju in materinstvu. Doslej popolnoma brezpravne kmečke ženo smejo odločati ne le o lastnem življenju, temveč tudi o življenju družine, vasi, zadruge in svoje države. V veliki, herojski borbi narodov Jugoslavije za preobrazbo zaostale in izkoriščane dežele v industrijsko razvito in na socialističnih osnovah temelječo državo, ki prav zdaj terja izrednih naporov, ker so narodi Jugoslavije odvisni samo od svojih lastnih sil, se v prvih vrstah bore tudi žene. Kakor v vseli republikah FLRJ je tudi v LR Sloveniji dotok žen in mladine v produkcijo za vsakim letom večji. Leta 1!)4« je bilo v industriji zaposlenih 35% žen, leta U>47 že 28%, leta 11)18 pa nad ;«>%. V poklicih, ki so šc do nedavna ve- marca, praznika napredkih žen vsega sveta. Ta dan je prejela najvišje odlikovanje v praznično okrašeni dvorani v prisotnosti vsega kolektiva je bila Grileva Ljudmila, katere stroj v tovarnj še že 1. uiaja J 94« stalno ponaša s prehodno zastavico, sedmič pioglašeiui za udarnico. Horvatova Maika in Križaničeva Tilka pa sta ta častni naziv prejeli šestič. Vse tri so bile tudi odlikovane z Redom dela III. stopnje ter so bile v znak posebnega priznanja sprejete v kandidate Partije. Ali naj šc naštevam imena? Ali naj pripovedujem o Oblakovi Sonji udarnici Litostroja, o Iti letni mladinki Olgi Crnolovi v Združenih tovarnah svile v Mariboru, ki je že dvakratna udarnica in uspešno vodi proizvodnjo brigade, ki je najboljša brigada te tovarne ker dnevno pre.sega. normo za 50 do 52% ter je tudi po kvaliteti izdelkov za zgled vsem ostalim tovarnam. Ali naj vam govorim o mladinkah, ki so vključene v proizvodne brigade Mariborske tekstilne tovarne, o njihovih tekmovanjih in uspehih? Ali naj vam pripovedujem o brigadi “Pohorski bataljon", v kateri je še do nedavna delala Zavetnikova mamica “htigadna mamica", ki dela v tovarni že ■>•> let. Zdaj so jo premestili k drugemu stroju, ki ne dela avtomatično in zahteva izkušenih rok. Toda Zavernikovi mamici se še vedno toži po brigadi. “Tako smo sc razumele, vse sem jiin pokazala, vse razložila, bile smo kakor ena družina,” V 22 letih so ji čisto opešale oči, zato mora nositi očala, kljub temu pa presega normo. “Preprosta ženska sem,” pravi, “in ne znam lepo govoriti. Vendar eno lahko rečem, še nikoli nisem delala s takšnim veseljem kakor sedaj. Tam zunaj v svetu govore o nas čudne reči. Tako smešno in debelo se lažejo, da sem se morala na glas zasmejati, ko smo se na sestanku pomenkovali o tem. Neki tovariš se j«- pa res razburil. To pa presega vse meje,— je razburjeno kričal, — jaz bi jim že pokazal. Kar |>okaži. — je mirno rekel predsednik, — pokaži jim s svojini delom, Da, res delo je najboljši, najpametnejši odgovor. Jaz delani na stroju klot. \orina Je dnevno 54 votkov, jaz pa jih vsak dan napravim 01). Tudi to je malo odgovora tistim. Stara delavka sem in dobro vem, kako smo živeli delavci v prejšnjih časih. Dostikrat je bilo življenje slabše od pasjega. Posebno delavke smo bile manj vredne od starih, obrabljenih strojev. Sele zdaj res čutim, da ima moje delo tudi neko vrednost, liani so me celo poslali na počitnice v Opatijo in vse so mi plačali. V hotelu so mi stregli kakor tovarnarju. Letos pojdem pa za mesec dni v Dubrovnik, v najboljši hotel in s parnikom se bom peljala po vsej obali. Res nikdar nisem mislila, da bom jaz preprosta delavka, kaj takšnega odživela.” Polletni plan Je Izpolnjen. Delovni kolektivi so kljub težavam, ki jih je jKmekod ^povzročilo pomanjkanj*, surovin, prema gali vse ter zlasti v zadnjem mesecu visoko pregazili svoje planske obveze, Do-bojevana je nova. velika zmaga pri kateri tudi delež žena ni majhen. Ta delež pa je tembolj iKimeinben tudi zato, ker so ga žene doprinesle z resničnim veseljem, navdušenju! in ljubeznijo do domovine. Naša delavka v tovarni pri stroju Tudi položaj državnih naineščenk ni bil 'U"«eo ugodnejši. Mnogo mest v državni , *l>i žene niso smele zasesti, čeprav Hel So loi, ki ne bi imel učiteljskega poklica, ''"‘cčka žena je bila popolnoma brez- ov 1«. Delo od jutra do mraka, je bilo ( ! n<> vodilo njenega življenja. Niti malo , "loku utegnila pomisliti nase. Dostikrat ( •i« celo rojstvo prehitelo na njivi ali v ( *'*>• rodila je brez vsake nege ter je 1110-takoj po porodu zopet trdno delati. . zmagi ljudske revolucije se je polo-l(J tene v Jugoslaviji temeljito izprenmil. ^•'cs žena-delavka prejema za svoje delo plačilo, še bolj pomembno pa je, da 'N dane vse možnosti za strokovno iz-'I^Jbijevanje in da zavzema tista delovna ®sta kakor moški, v kolikor to no 5ko- Ijali za izključno moške, danes žene uspešno nadomeščajo moško delovno silo. V mnogih poklicih dosegajo celo večje delovne uspehe kakor moški, kar je postalo zlasti očitno z uvedbo norm. I Leta 11)48. ie v LR Sloveniji povečalo | armado junake dela 800 žen-udamic. V tej armadi je med drugim Marija Hafnar-jeva, ki je bila leta l»4S že tretjič proglašena za udarnico ter je za svoje vestno delo prejela tudi odlikovanje Reda dela 111. stopnic. .Marija Hafnarjeva z Jesenic je bila delavka že v prejšnji Jugoslaviji, kjer je dodobra spoznala vse izkoriščanje kapitalističnega režima. Toda ona ni nikoli upognila tilnika, Uprla se je, borila se je. Z ramo ob rami z delavci je sodelovala v neštetih štrajkih in demonstracijah. Danes, čeprav že na pragu petdesetega leta, je pridna in urna kakor 20letno dekli'. če prav delo v železarni ni lahko, dela z veliko vnemo In zanosom, “če delaš z ve. sel,jem,'tl ni nobeno delo pretežko," pravi. Tudi Heravseva Gizela, varilka v tovarni verig in plugov v Lescah je trikratna udarnica. Pa Križaničeva Tilka, Grileva Ljudmila in Horvatova Malka Mariborske tekstilne tovarno. Nikoli ae bodo pozabile 8. Naša delavka na zasluženih počitnicah Jeseniška bolnica je ena izmed naj modernejših v srednji Evropi Jesenice. . . že pred sto leti so tn goreli plavži, v katerih je slovenski delavec talil rudo, ki jo je nakopal v Karavankah. I>ragoceno jeklo je nato tujec z velikim dobičkom prodajal dalje, slovenskem :i l-udarju in fužlnarju pa je ostala revščina in trpljenje, 'h leti se je tu razvila železarska industrija, ki jo je upravljala Kranjska industrijska družba, ki je iz krvavih žuljev jeseniških kovinarjev koval.i ogromne dobičke. V Mari Jugoslaviji je delalo v jeseniški železarni do 5000 delavcev, ki so životarili v težkih življenjskih pogojih. Njihova stanovanja so bila v kričečem nasprotju z najosnovnejšimi pravili o hlgl-jeni, kakor tudi stara bolnišnica, ki je. Imela vsega skupaj 50 postelj namešenih v prostorih, ki so bili bolj podobni hlevu kakor pa človeškemu prebivališču. KI ub temu, da je bil vsestransko isko- nem razmahu. Kljub temu, da .je bilo potrebnih polnih 0 mesecev, da so se odstranili sledovi okupatorjeve ‘višje graditeljske umetnosti”, so dela naglo napredovala. 11. aprila 1048 je bila bolnišnica slovesno izročena svojemu namenu. Bolnišnica je zgrajena na Plavžu pri Jesenicah, nedaleč od velikih delavskih stanovanjskih zgradi), ki so bile tudi zgrajene |k> osvoboditvi. Bolnišnica ima sončno lego ter je daleč odmaknjena od tovarniškega hrupa. Obsega trinadstropne zgradbe, ki so med seboj vezani z mogočnimi vesti-bull, ložami za sončenje. Poleg je zgrajeno stanovanjsko poslopje uslužbencev, ki je s iM>sehnim hodnikom vezano z bolnišnico. Itolnišnica je vzorno urejena in naravnost razkošno opremljena tako, da je bolj podobna odličnemu sanatoriju kakor pa bolnišnici. Sobe imajo največ po dve do ' V ^ mm ' • : h. ' m 'jaT “Nase delo in uspehi dokazujejo da je resnica na nasi strani Poslopje jeseniške bolnišnice riščan, jeseniški kovinar ni klouil. Sam sl je gradil strokovno, politično in kulturno. Sindikalno gibanje v jeseniškem kotu se je začelo že pred 50 leti. Daleč naokrog je segal vpliv kulturnega življenja na Jesenicah. Tudi ideja za gradnjo nove bolnišnice je prišla iz delavskih vrst. Že v stari Jugoslaviji ji je dala zanjo pobudo in sredstva bivša krajevna Brat vska skladnica. 56 gradnjo so pričeli v maju 1040. čemo bolnišnico, ki bo vredna človeka!” so naročili arhitektoma inž. Kosu in iui. Platnerju, ki sta delala načrte in arhitekta sta njihovo željo polno izpolnila. De;:enibra 1. 1040 je bila stavba v grobem pod streho. Naslednje leto pa je prišel okup tor. Nadut in oblasten se je lotil nadaljevanja gradnje. Dve leti je stalno ne. kaj spreminjal, podiral in gradil, naredil pa je več škode kakor pa koristi. Hotel jo je izpremeniti v vojno bolnišnico. Leta 1048 pa se ie nenadoma premislil In z deli popolnoma prenehal. Jeseničani so gledali njegovo početje s posmehom. Naj šari, so sl mislili, — saj ne bo dolgo. Kar je bilo notranje opreme nabavljeno za bolnišnico že pred vojno, so skrbno poskrili, da bi je okupator ne raznesel. , Pomlad 1045 je prinesla jugoslovanskim narodom svobodo in novo Jugoslavijo. Jeseniški kovinar je odložil puško in se vrnil v tovarno. Zavihal je rokave in začel delati. Gospodarski položaj Jesenic se je temeljito Izpremenil. Industrija in črna metalurgija sta se močno razvili, postali sta temelj socialistične graditve, železarna na Jesericah se je povečala ln izpopolnila, obenem se Je povečal tudi delovni kolektiv. L.j;:dska oblast je dala delavcu drugačne Življenjske pogoje, že v juniju 1045 so bila dela na dograditvi nove bolnišnice v pol- št.Irf postelje. Vsaka etaža vsakega trakta Ima lastno čajno kuhinjo, ki jih vežejo posebna dvigala za hrano. Vsako nadstropje ima svoje operacijske prostore. Bolnikom je na razpolago 80 kopalnic, osebno dvigalo ln dvigalo za ležeče bolnike. V veži glavnega poslopja so stene od vrha do tal obložene s svetlozelenhnl pečnlcaml, da so 11 oko nehote zbistri in razveseli, čeprav sl morda še tako resno bolan, tl vzbudi vesela barva sten nehote v srcu vedro upanje, da boš tu prav gotovo ozdravel. Na svetlih hodnikih vlada tišina. Ves promet se vrši neslišno, signalizacija je avtomatična. V bolnišnici je pi-ostora za 160 bolnikov. V slučaju potrebe pa se lahko v prostore namesti še nadaljnjih 00 postelj, ne da bi bili zato prenatrpani. Operacijski prostori so zgrajeni in opremljeni tako, da bodo zadostovali tudi, če bi se dozidal nov trakt, za nadaljnjih 100 bolnikov. Zaposleno osebje se stalno strokovno Izpopolnjuje* s predavanji ln tečaji. Nova jeseniška bolnišnica, ltl je izmed najmodernejših v Srednji Evropi, je odprta -vsemu delovnemu ljudstvu jeseniškega okraja, kakor tudi bolnikom iz severne Primorske, ki Jim je po krivični raz inejitvl zaprta pot do goriške bolnišnice. SIRITE SumSKt fflAS ^uaa <5opclc c fuj.o Hormigon armado Onel. Domlnguez 244 T. E. 652-0244 Villa Madero “Dragi tovariši in vsi čitatelji “Slovenskega glasa”! Po dolgem času se Vam zopet oglašam- Mogoče bodo za Vas moje novice že stare, ker upam, da ste si že na jasnem glede spora, ki je nastal med našo vlado in Informbirojem, oziroma Sovjetsko zvezo. Nekateri moji sorodniki in prijatelji mi pišejo, da naj bi se vrnil zopet v Argentino. Toda na ves glas in javno odgovorim vsem: NIKOLI! Jaz nisem prišel v domovino na izpreliod’ ali na kake počitnice, ampak vinil sem se vendar, da pomagam pri obnovi naše 'noVe Jugoslavije. Ni 'mi žal, ampak ponošeni sem, da se nahajam danes tukaj. Zavedam se, da je vendar moja dolžnost delati v svoji domovini in delati skupno z brati, kateri so si krvavo in pošteno priborili svobodo. Treba je res mnogo žrtvovati, a zavedamo se vsi. da brez naporov se ničesar ne doseže. Sicer pa ne razumem, kaj si sploh mislijo vsi oni, ki se zopet tja vračajo-Vsak bi moral vendar razumeti, da si moramo najprej ustvarjali, da bodemo potem dobro živeli. Nikakor pa ne mislite, da meni gre vse najboljše ali pa mogoče, da živim v izobilju. Ne! Jaz imam tudi težkoče, a za mene so navečje one, ko imam opravka z nekaterimi reakcionarnimi elementi, s škodljivci razvoja socializ-lizma, ki zelo na zvito in prikrito delujejo med nami. K sreči pa, da je teh prav malo. Sicer pa Vam bom o tem že ob prvi priliki več pisal. Da bom naletel tu na kake težkoče, to sem že pred povratkom računal. Zagotovim pa Vam, da je bilo v Argentini za časa vlade TTribura. mnogo slabše kakor je danes tukaj- V tistem času sem imel priliko videti tam omedleti ubogega delavca od gladu, kar v naši domovini se to še ni pripetilo. Res je, da tu preskrba gre zelo trdo, toda lačni nismo. Prepričani pa smo, da bomo dobro živeli in zato gradimo socializem. Tovariši! Gotovo Vam je še v spominu, kako smo včasih imeli diskusije in z gotovostjo zatrjevali, da je temelj socializma v Jugoslaviji že postavljen. Potrdim Vam, da smo govorili resnico. Ko sem se vračal v domovino, sem mislil, tla je vendar prišel dan. ko si lahko stisnem roko brat bratu, čeprav različnih narodnosti. Mislil setm tudi, da se najmanj polovica nas povrne v domovino, da bomo skupaj gradili Novo Gorico, Novi Beograd, tovarne, lii-drocentrale, ceste in železnice. Sedaj pa taka sprememba- 'Mi smo majhen narod in rabimo pomoči, rabimo delavce, da bi se čim prej dvignili iz težkega ekonomskega stanja. Mesto pomoči nas pe že več časa Informbiro-jevci tolčejo s palico po glavi. Ko delajo to, pravijo: “Ne bodete se dvignili, majhen narod ste. da bi bili samostojni.” Torej to je dokaz, da tisti, ki blatijo nas delovno ljudstvo, so pozabili na Marksizem in Leninizem. Zabredli so v veliko močvirje ti klevetniki. Od vseh strani mečejo kakor bombe na nas psovke, klevete in naj-nesramnojše laži. Mi vse to znamo, saj pri nas se ničesar ne prikriva. Toda naš odgovor je: delati in graditi so-oJalizom- Vsi razumemo, da vse obtožbe so neupravičene in gluhi smo na vse nesramne laži. Prepričani pa smo, da krenemo po pravi poti in naš elan je zelo velik. Naše delo in naši uspehi dokazujejo, da je resnica na naši strani. In to je najboljši odgovor vsem kevetnikom. Trdno smo prepričani, da naša partija in naši voditelji s tov. Titom na čelu, nas vodijo h končni zmagi. Mogoče je kak mali pogrešek, a to ni nič čudnega, a ko se dogodi p1'1 tako velikem in napornem delu. Povem Vam odkrito, da ob prvih izbruhih napadov na našo oblast, m* je to vznemirjalo- To razmišljanje je tudi mnoge noči kradlo spanje. Na nobeden način and ni šlo v glavo, d* se je to v resnici zgodilo. Da je nastal spor med starejšim in mlajšim bratom, nisem mogel verjeti in še več, da ta zadeva ni mogla drugače popravit’-Kakšna nepopisna škoda je to. zločin je, da se je pričelo majati in rušiti tako močan blok svetovnega proletai'}' jata. Koristilo pa je to našemu n*J' večjemu sovražniku kapitalizmu in danes jasno razvidimo, da nastali spf,r izrablja v njegove lastne koristi. T®; variši, to je za nas zelo mučno in muč' nas več. kakor graditev socializma v naši deželi. Tu se ne gre samo za majhen delovni narod kakor s*mo mi, teo'; več je to velik udarec za ves svetovi'1 proletarjat- V začetku, kakor sem že prej biHc' nil, sem mnogo razmišljal jn nisem m0] gel priti do zaključka, kajti težko n" je bilo pri srcu opustiti ono ljubezeN; ki sem jo gojil do Sovjetske zveze, “J je vedno uživala tako velik ugled pi'e<* celim svetom. Nismo pozabili na sluge bratskih ruskih narodov. kaj1) zavedamo se, da brez njih hrabro^1 bi bilo gorje vsem Slovanom. Se jy' ljubimo, toda ljubimo tudi resnico 111 pravico. Hotel sem se tudi sam prepričati' kje je resnica. Da se prepričami. sel11 pričel razne diskusije z našimi hrabrimi borci, tajniki celic in celo z nas® tajno milico. Ne tajim, da to delo i11 nevarno, toda tvegal sem- In ka scn’ dognal? Povsod samo zdfftvo jedro-» Iz radia so odmevale bolj in bolj ostudne in nesramne laži, kakor n. Pr’ “Tito je zbežal — Titova grupa pr°' pada” itd. Toda Tito je med nami ij’ Titova grupa je bolj trdna kot nikol1; Kričali so, da se v hribih pri Postojuj vršijo boji. Ravno tisti dan som pa šfj jaz na Primorsko in stopil iz vlaka ' Postojni. Znane Postojnčane sem iz' praševal, kje se vršijo tisti boji. a odgovor so me gledali debelo in se n®' smehovali in nihče ni znal o tem nl' česar povedati- Tnformbirojevci so t'r di ropotali, da v naših knjigarnah ,1(j najdeš več knjig Marxa in Lenina, »v sem tudi pogledati po celjskih knj1' garnah, a prepričal som: se, da se take knjige prodajajo, kakor so se prod®' jafle pred resolucijo. Sam sem pi'e” štirinajstimi dnevi kupil knjigo “St#' lin v veliki oktobrski revoluciji” 1,1 pred pa.]1 dnevi sem kupil Marxo^° “Mezdno delo in kapital”. Pravijo nam tudi, da gremo v kapitalisti?"! tabor, torla pri nas ni človeka, da ^ verjel v to gorostasno laž. Rekli f° nam, da po vaseh vlada buržnazij1!' Poslani smo bili po vaseh, da organ1' ziramo kmetske zadruge in bil sej1.1 prisoten, ko so kmetje sami pripozna*1’ da zanjo ni več življenja, ako nad#' lju.iejo po starem kopitu. Ob koncu Vam potrdim, da zaUP®' nje v našo Partijo in naše vodstvo J' zelo veliko. Ljudstvo se danes več ,1(> sprašuje, je to ali ono resnica, pač P'1 smo vsi trdno uverjeni v našo in vsi smo prepričani, da bo naša Pe letka dokončana. Prepričan sem, da ste tudi Vi P širni Argentini ostali vsi trdno 0 strani naših narodov in prav tako »a kor smo bili vsi ob njih strani za Č"s osvobodilne borbe. Vse za'petletko! _ ,, Anton Klinc Celje, 5. novembra 1949. Trasa avtoceste vodi v malone idealni ravni črti od Beograda do Za-Bfeba in je samo 5 % daljša od zračne '■'"te, od sedanje eeste pa je za 70 km fctajSa Ot)\pa bo 390 kin. < Vstišče bo ‘'OjmscafiT maksimalno hitrost 156 kin **# uro, medtem ko jo bila 11:1 stari ce-?ti dosežena komaj polovična hitrost. in je trajal« vožnja 1 udi po 14 ur. Pri Projektiranju eeste je'upoštevano tudi VINKOVO N GtJAD'?>KA 1M90VI iAMAC fc Ji rop BRČKO BEOGRAD AUTOCESTA BRATSTVA IN EDINOSTI . NTa pobudo in zamisli Maršala Tita] •1° bila leta 1947 projektirana moderna/! Avtocesta Beograd- -Zagreb. Po svojem gospodarske;n in zemljepisnem Položaju bo Cesta glavna magistrala vzhod —zahod, ki drži skozi rodovitne ^'aje Srema in Slavonije in veže dve nu,jv.'»žucj.ši jugoslovanski mesti, kakor tudi mnogo drugih manjših in večjih '"Pst. Svoj polni pomen pa bo dobila tH cesta šel<\ ko bodo zgrajene ostale ®este v ceste v sklopu bodočega omrež-■la modernih cest. Trasa avtoceste vodi v malone idealni ravni črti od Beograda do Za- 1 itrost 14 ur. Pr Projektiranju ceste jeupoštevano tudi J* jen o estetsko lice in udobnost potnikov. Cesta bo 1ekla skozi gozdiče in Preko livad, ob cesti bodo drevesni na-radi in potniške postaje. ( Bokončno zgrajena cesta bo široka “5 metrov z dvema cestiščema. Za se-f*aj pa grade samo eno cestišče, kar je ^kladu z našimi prometnimi sredstvi. **ri gradnji cestišča so sc odločili za 'ako konstrukcijo, ki bo vzdržala tudi "ajtežji promet, ki se bo sčasoma raz-V*1 po tej cesti. V letu 1947 je bilo zgrajenih 40 km <;este. Opravljene pa so bile tudi priprave in organizacija za to gradnjo Mikega obsega. Naslednje leto je bilo zgrajene skoraj trikrat več avtoceste* kakor leta 1947., namreč 110 km, in sireč 85 km od Beograda proti Zagrebu in 25 km od Zagreba proti Beogradu. Tako obsežno delo je omogočila mladina iz vse Jugoslavije, ki je pri tej kakor pri prejšnjih delovnih akcijah dokazala, da je sposobna izpolniti tudi najtežavnejše in najvažnejše delovne naloge. Letošnja naloga je mnogo večja od kinjske, ker jo določeno, da bo zgrajena vsa ostala cesta od Beograda do Zagreba v dolžini 250 km. Poleg,dela na cesti pa je treba izvršiti tudi razna pomožna dela. Vzdolž trase bo zgrajen«. začasna normalnotirna železnica v dolžini 240 km kakor tudi na desetine krajših tirov do raznih izvorov gradbenih potrebščin, poleg tega pa še okrog 250 ozkotirnih železnic, okrog 150 km dolgo vodovodno omrežje, nad 1000 km telefonskih prog itd. Te številke jasno kažejo, kako orjaško bo to delo tako po količinah potrebnega materiala, kakor tudi po tehnični organizaciji, delo, kakršnega si v bivši Jugoslaviji niti misliti niso mogli. Od stare Jugoslavije nam je ostala samo žalostna zapuščina in obupno stanje cest. V takratnih časih niso upoštevali prednosti modernih cest in so zgradili samo 0,75'/ cest z modernimi cestišči. Zahodni imperialistični tisk, ki se mu je sedaj pridružil informbirojevski tisk, je trdil, da avtoceste Beograd— Zagreb ne bomo nikoli zgradili in da tako velikim tehničnim delom nismo Jugoslovanska filmska proizvodnja v letu 1949 Medtem ko so Jugoslaviji leta 1948 izdelali 4 umetniške filme “Nesmrtna mladost”, “Življenje je naše”, “Na svoji zemlji” in “Sofka”, 51 dokumentarnih filmov, 55 mesečnikov in. 52 tednikov, je bila za leto 1949 v načrtu izdelava naslednjih filmov: 12 umetniških filmov. 11 polnometražnih in 30 kratkometražnih dokumentarnih filmov, 72 mesečnikov, 52 tednikov in 25 poučnih filmov na ozki trak. Med prvimi letošnjimi filmi je film “Zastava”, ki ga je dokončal v svojih ateljejih “Jadranfilm”. Snov z.'i film je vzeta iz narodnoosvobodilne borbe. Scenarij je napisal Jože Horvat, režiral ga je pa Branko Marjanovič. Iz narodno osvobodilne borbe črpa svojo snov tudi drugi letošnji film “Jadrau-filma” “Poslednji odred”. Scenarij je delo Zvane Crnje, režiser je Ferdo Hanžekovič. Junaška borba grških partizanov je predmet filma “Do zmage” ali “Mati Katina”. Po scenariju Oskarja Paviča Mladinska brigada pri delu na avtocesti kos. Toda v minulih dveh letih je bila zgrajena dobra tretjina ceste, na kateri se že razvija živahen vozovni in avtomobilski promet, letos pa bo zgrajena vsa cesta. Mladina vseh narodnosti Jugoslavije, iz vasi, mest in šol se je zbrala v brigadah in se samozavestna lotila težke naloge. Samo iz Slovenije je že odšlo 6.300 mladincav na gradnjo avtoceste. V prvih mesecih se je najbolje izkazala “ptujska mladinska brigada”, ki je v tekmovanju presegla vse ostale in si priborila naslov zmagovalca na gradilišču. Bila je petkrat proglašena za udarno brigado. Poleg mladine pa grade cesto tudi borci Jugoslovanske armade, ki so v tako požrtvovalni ,kakor so bili njihovi starejši tovariši v narodnoosvobodilni borbi. Mladina in borci JA presegajo stare norme, uvajajo nove, na vseh področ-njih uvajajo nove načine dela. ki so učinkovitejši. Stari delovodje ne morejo verjeti svojim očem in skoraj ne morejo slediti mladim silam pri njihovem dolu. Prav te mlade sile pa z delom in požrt-ovalnostjo dokazujejo vso resnico o Jugoslaviji. Prav ti ljudje so tudi zagotovilo, da bo avtocesta Beograd—Zagreb res zgrajena. ga je režiral Nikola Popovič. Produkcija “Zvezda Avala filma”. Učenci filmske šole pa so sodelovali v filmu “Filmska šola”, kjer je prikazano njihovo šolanje in delo. Avala film je dokončal film “Pripovedka o tvornici”. Režiser V. Po-gačič je napisal za film tudi scenarij. Prva jugoslovanska filmska pravljica pa j« film “Čarobni meč”, za katerega je po narodni pravljici napisal scenarij Vojislav Nanovic, ki je tudi režiser filma, Jugoslovan Džordževič je napisal scenarij za film “Jezero”. Prtedmet filmla je gradnja hidrocen-trale. Življenje jugoslovanskih ujetnikov po nemških taboriščih prikazuje film “Ujetnik”. Scenarij za film je po svojem romanu “Na svidenje v oktobru” napisal Otto Bihalji. Pri pisanju scenarija je sodeloval tudi Sima Karaoglanovič. Film je režiral Gustav Giavrin. Trpljenje imesta Kragujevac in strašni pokolj leta 1941 prikazuje film “Veliko žrtve”. Pise*e scenarija je Ljubiš« Manojlovič. Poleg že zgoraj navedenih filmov dokončuje “Jadran-film” v Zagrebu še film po romanu Sime Matavulja “Bakonja fra Brine”. Scenarij je napisal Jakša Ravljič. Razen dosedaj naštetih pripravljata beograjski podjetji “Avala in Zvezda film” še umetniški film o življenju in delu Vuka Karadžiča, umetniška filma “ Husinski rudarji” in “Hrvatski upor” ter film po scenariju Oskarja Daviča “On ni več srečen” in film o življenju Nikola Tesle. “Triglav-film ” pripravlja umetniški film o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Scenarij je napisal in film tudi režiral Bratko Kreft Fra,nce Bevk je napisal scenarij za umetniški film, ki nosi začasni naslov “Trst”. Film režira France Štiglic. Pripravlja se tudi film, ki bo obravnaval problem zadružništva na vasi. Scenarij piše I. Potrč. V I. 1949 sta začeli izdelovati svoj prvi umetniški film tudi podjetji “Bosna film” in “Vardar film”. Največ dokumentarnih filmov imata v programu “Zvezda” in “Avala film”, ki bosta posnela 15 dokumentarnih filmov, kakor: “Prekop Dut nav—Tisa—Dunaiv”. “Gradbeniki v LR Srbiji”, “Ljudska fronta Srbije”, “Narodne manjšine”. Posnemajo tudi (Nadaljuje na naslednji strani) ☆ Otroško kraljestvo ŽIV ŽAV ☆ “Mama, ko bi li vedel«), knko čudovito bo tam,’’ to je bila vsak dan prva novica, ki jo jo mati zvedela, ko je prišla iz službe. Marjetki so sijale očke, ko je pripovedovala: “Veš, imeli bomo vrtiljake in gugalnice, žoge in različne igrače. IOna gugalnica je posebne vrste: na njej se lahko gugaš in vrtiš. Z Betko sva šli gledat v Mostovno delavnico, kj«r so jo delali. Dobrega arca so tisti tovariši tam. Veš, čisto zastonj nam bodo naredili tisto gugalnico. Samo da boste veseli in dobre volje, pravijo. Namesto, da bi šli po deludomov obdelovat, delajo za nas gugalnico. Mene so enkrat posadili nanjo. Pošteno sem sc pogugala. Potem pa naenkrdt, pomisli, se gugalnica zasuče kot pravi vrtiljak.■ Betka, se je kar bala, skoraj ji je šlo na jok. Jaz pa sem so zagugala in zavrtela, hu, to je šlo.. . ” Tudi Mirkotov oče, ki'dela pri Klek-trični cestni železnici jo tiste dni pozno prihajal domov, tako, da je mama dostikrat godrnjala. Nekoč pa je Mirko ves zasopel prihitel med svojo otroško druščino in povedal: “Moj očka je za igrišče naredil dva vrtiljaka.’’ Tonček, ki je pol leta starejši, ga je po- (JUGOSLOVANSKO FILMSKO . . .) dolgometražne filme o Beogradu in Železniku. Nadaljnji predmeti dokumentarnih filmov so: Avtostrada Beograd—Zagreb, reka Drina, žena v gospodarstvu na vasi, delo po rudnikih, avtonomna oblast Vojvodina itd. “Jadran-filin” bo letos dokončal 2 polnometA-ažna dokumentarna filma, 10 kratkometražnih dokumentarnih filmov in 10 mesečnih pregledov. Polnometražna dokumentarna filma sta: barvili film “Lepote Jugoslavijo” in črno-beli “ Pomorsto”. Kratkomo-tražni pa so: filial o nafti, o novih delih naših skladateljev, o gozdarstvu, o izsušitvi poplavljenih polj, o hidro-centralah itd. Oglejmo si še “Vardar-filin” in “Bosna-film”. Med osmimi dokumentarnimi filmi, ki jih letos snema “Var* dar-film” v Skoplju, so: “Vaška delovna zadruga Lazarpolje, Mavrovo, Fibn o reki Vardar in Vardarski kotlini, o Ohridskem jezeru, njegovih lepotah in gospodarskem pomenu itd. “Bosna-film” v Sarajevu pa bo poleg ostalih dokumentarnih filmov izdelal film Proga Bihač-Knin. pravil. “Saj jih ni tvoj očo sam naredil. Tudi moj stric je pomagal in drugi...” “Moja. mama in soseda Metka sta pa na igrišču kopali in steze nasuli s peskom,” ni hotela zaostati zgovorna Angelca. Takšni so bili tam v Zgornji šiški v Ljubljani otroški -pomenki v tistih dneh, ko se je porajalo otroško igrišče Živ Žav. Danes je igrišče urejeno. 14 žen, članic AFŽ 11. rajona je vložilo vanj 280 ur prostovoljnega dela. Nešteto prostovoljnih ur so prispevali tudi delovni kolektivi Električne cestne železnice, Mostovne delavnice, podjetja “Cement n ine’Industrije umetnega kamna, Kurilnice v Šiški, Signalne delavnice in mladinci zadruge “Usnjeni. izdelki”, ki so za igrišče izdelali gugalnice, vrtiljake, klopi, igrače itd. Tisti dan, ko je bila otvoritev, bodo mali šiškarji še dolgo pomnili, Žene so igrišče lepo okrasile. Iz pisanih trakov in cvetja so se smejali vrtiljaki in gugalnice ter veseli, šega vi napi« pri. vhodu: Otroško igrišče Živ Žav. Tudi mladinska godba je bila tam. Vse je bilo slovesno, lepo in ljubko, priprav Ijeno z veliko skrbnostjo in ljubeznijo, da. so očke malih gostov sprva zavzeto ostmele, nato pa zažarele v iskreni radosti. Ko so se prvič zavrteli vrtiljaki in zagu ga le gugalnice, se je začel na igrišču res pravi živ žav, ki se zdaj ponavlja iz dneva v dan. Ciiin, je privozil po Celovški cesti mimo igrišča tramvaj. Sprevodnici Ančki je za trenutek obstal pogled na igrišču. Spomnila se je Marjetkinili besed, ki so bilo prve, k} jih j,- slišala vsak dan, ko je prišla domov: “Mama, če bi ti vedela, kako bo na igrišču lepo...” Danes sc je Marjetkino hrepenenje izpolnilo, Morda se prav zdajle guga na gugalnici. Zdeti o sc ji ji', da sliši med radostnim otroškim vriščem njen glasek, Nasmehnila se je. Veselila se je otrokove sreče Pred leti, ko .je bila ona otrok, ni bilo tako, Samo enkrat, v življenju se je gugala, in še takrat je bila tepena, Gugalnica je bila v gosposkem vrtu in morala je zlesti preko ograje, da je prišla do nje. Toda tam je bil tudi hud pes, ki ji je raztrgal obleko. Tako jo bila doma hudo tepena. .. Gugalnica — vsa svoja otroška leta je hrepenela po njej, kot po nečem nedoseženem ... Otroška igrišča je dala ljudska oblast v FLRJ delovni materi, da jo razbremeni domačih skrbi in otrokom v veselje in radost. Leta 1947 je imela Slovenija dvoje otroških igrišč. Leta 3948 je to število naraslo na 44, letoe pa že na 60 igrišč. Otroška igrišča se danes ne ustanaljajo le v mestih, temveč tudi na podeželju, zlasti pri kmetijskih obdelovalnih zadrugah ter pomenijo veliko razbremenitev za ženo-zadružnico. Posebno veliko iniciativo so pri tem pokazale žene kočevskega okraja, kakor 'tudi žene ljutomerskega okraja, ki so se v tekmovanju za Teden otroka in matere, obvezale da ustanove otroška igrišča v vseh kmetijsko obdelovalnih zadrugah svojega okraja. _ _ _ I | Izmed doslej organiziranih otroških igrišč v Sloveniji je najlepše igrišče “Ciciban”, ki ga je pred letom ustanovil II. rajon za Bežigradom v Ljubljani. Igrišče ima mlečno kuhinjo, kjer postrežejo vsakemu otroku z velikim lončkom kakava iii kosom kruha. Velika, privlačnost tega igrišča je tudi 6 živih srnic, ki so tako domače, da jedo otrokom kruh kar iz rok. V kratkem bo tudi igrišče Živ Žav, ki ga j? prav tako ustanovil II. rajon, dobilo svojo mlečno kuhinjo. Isti rajon organizira že tretje igrišče za otroke iz novega bloka velikih stanovanjskih hiš v Zgornji šiški. letu 1950 se bo število otroških igrišč v LRS povečalo za 50 novih “živ žarov” v rajlost in razvedrile otrokom delovnih mater, ki s svojim delom pomagajo pri izgradnji socializma v svoji domovini. Mladinski domovi Rdečega križa Slovenije SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espeiia 558 - J. Ingenieros - T.E. 757-271 \ dneh, k« radijska postaja svobodne Grčijo in predstavniki začasne demokratične vlado Grčije, kakor tudi grški Ko-•nitet za zašit« otrok bruhajo v svet laži o tem, kaj je Jugoslavija storila za grške begunce, smo obiskali mladinske domove RKS, v katerih žive begunčki iz Egejske Makedonije in Grčije, ki so rešili gola življenja pred nasiljem monarhofašlstov. Besnica, ki smo jo videli, j,, v kričečem nasprotju s trditvami Zahariudesa in Nikoli,sa. Izven vsakega dvoma je, da tako Centralni Koniitet Kompartlje Grčije kot začasna vlada in vsi borci demokratične armade dobro poznajo resnico o življenju begunčkov v Jugoslaviji In da dobro poznajo ljubezen In požrtvovalnost jugoslovanskih narodov, toda slepa pokorščina jih je zavedla na podlo pot obrekovanja in očitnih laži, kakršnih zgodovina ne pomni. Otroci, ki so so pred približno enim letom na predlog Jugoslovanskega Rdečega križa umaknili pred nasiljem mo-narhofašistov iz Egejske Makedonije in Grčije v Jugoslavijo in države ljudske demokracije, žive, v kolikor jih je ostalo v Sloveniji v vzorno urejenih mladinskih domovih skupno s svojimi materami, v kolikor so pribežale skupno z njimi. IUle-či križ Slovenije je skupno z organi ljudske oblasti izbral za te domove lepe in ustrezne zgradbe, jih opremil s potrebnim pohištvom in vso ostalo opremo, otrokom in njihovim materam oskrbel potrebno obleko, obutev in perilo, v sodelovanju z Ministrstvom prosvete Iijudske republike Slovenije in Makedonije organiziral šolo za šoloobvezne in predšolsko ustvaril vse možnosti, da ti otroci pozabijo na strah, ki so ga preživeli in da odrastejo v delu in v učenju v zdrave mlade ljudi. če prideš kot gost v katerega izmed mladinskih domov Redčega križa Slovenije, te pozdravi st« veselih otroških obrazov in prvi trenutek te preseneti nerazumljiva govorica, tako da v zadregi stiskaš desetero rok, ki ti jih ponujajo in ne znaš odgovoriti na sto in sto vprašanj, ki jih dežuje iz gruče okoli tebe. V očeh in ua obrazih, ki jih gledaš okoli sebe, ni več videti izraza groze in strahu, kakršnega je bilo mogoče videti v prvih dneh po njihovem prihodu v Slovenijo. Ti teiunookl in temnolasi otroci danes prekipevajo v zdravju, veselju in življenjski energiji. Med njimi so vzgojiteljice Slo- EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri ANDREJ BOŽIC in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 T. E. 70-6112 velike, učitelji Makedonci in matere, vne v črnini; vdove so, mnoge so izgubile v»c svoje sorodnike, monarhofašistl so .lini požgali domove in jih zravnali s tli. —" l ra je 10 in čas je za dopoldansko malico. V vzornem redu odlilte otroci v kopalnico in si umijejo roke, nakar se zvrst e. k ekonomu, ki jim deli fige, slive in kruh. Po dnevnem razporedu so po malici na vrsti igre in fizkultura. fie vidijo v domu goste, otroci posebno radi plešejo grška iji makedonska kola. Po izdatnem kosilu sledi triurni počitek, nato igra in ! fizkultura do večerje. — V vseh doino-j vili je vzorno urejena zdravstvena služ- i ba. Rdeči križ skrbi tudi, da domove od časa do časa obišče potujoči kinematograf-Tako so vsem otrokom predvajali dokumentarni film “Zvezda filma” o njih sumih, to je o prihodu grških beguncev v Jugoslavijo in o sprejemu, ki so ga doživeli pri jugoslovanskih narodih. V idllinl vasici na Gorenjskem je uredil Rdeči križ okrevališče za vse tiste, ki le počasi ozdravljajo in na katere s° strahote, ki so jih preživeli v Grčiji pustile najtežje sledove. To okrevališče je brez dvoma najvzornejše in najlepše urejen mladinski dom v LRS: resničen doni zdravja in naravnost materinske ljubezni do teh brezdomčkov. Nazadnje smo obiskali mladinski doi*1 v lepi vasi na l>olenjskem. V zadnjem ko je nenadoma postalo vse tiho, otroški vrišč Je utihnil in vse mlade oči so obrnile proti nebu, odkoder je bilo slišati brnenje potniškega letala. Presenečen sem obstal, kaj to pomeni. Kmalu so ml pojasnili: otroci so doživeli v Grčiji toliko bombardiranj, da še po enem leto brezskrbnega življenja na te strahote niso pozabili. Toda njhov strah traja le *a hip. Zavedejo se, da so na varnem, 4 mmiifid umu rimi-«)!!« " - ?*.««**?<*« n*.*** {*#*» ****** **»>••; ; - fc.i*** weh * m w Sloveniji je že preko 290 obdelovalnih zadrug Koncem januarja je bilo v Beogradu II. zasedanje Plenuma Centralnega komiteja KP Jugoslavije, ki je spre-jela resolucijo o socialistični preobrazbi vasi in pospeševanju kmetijske proizvodnje. Resolucija ugotavlja, da je tempo kmetijske proizvodnje zaostal 2a tempom industrije in kaže pot iz te situacije. Borbo za pospeševanje kmetijstva je možno izvojevati samo z o-krepitvijo zadružnega in državnega sektorja v kmetijstvu. V cim. večji meri je treba moralno in materialno podpreti že obstoječe zadruge, ustariav-]jati nove, dajati jim dolgoročne kre dite in zagotoviti potrebno tehnično opremo. Resolucija pravi dalje, da vas ne more rešiti gospodarske in kulturne zaostalosti, če ne bo premagane drobno individualistično gospodarstvo. ki naj ga nadomesti veliko za- življenjn. Vzrok temu jc zlasti dejstvo, da je bila sprejeta v razdobju ko so že doseženi uspehi nekaterih obdelovalnih zadrug krepili med kmečkimi množicami razpoloženje za ustanavljanje obdelovalnih zadrug in ko so se ljudje prepričali, da so kmetje v vse te zadruge stopili popolnoma prostovoljni). Prav tako pa prihajajo vedno bolj do prepričanja da jih Komunistična partija vodi h gospodarskem izboljšanju in kulturnem napredku. Zaradi vsega tega je vodstvo KP Jugoslavije spoznalo nujnost določene smeri in organizacijske jasnosti v zadružništvu in kmetijstvu sploh, kar resolucija nedvomno je, s tem pa je zajamčen tudi njen uspeh. Januarja tega leta je bilo v Sloveniji 68 kmečkih obdelovalnih zadrug, julija, istega leta pa jih je že okrog Titovi zavodi LITOSTROJ v Sloveniji so svet zase — čudo novega časa in novih ljudi Vinogradniška zadruga v št. Juriju pri Mariboru družno kmetijsko gospodarstvo z mo- J derno tehniko. Dosedanja najuspešnejša oblika takega gospodarstva je kmečka obdelovalna zadruga, ki je v nekaj letih že dokazala svojo živi jensko sposobnost pred razdrobljenim gospodarstvom. Prav zato pa je treba 'usmeriti sile v organizacijo takih zadrug. Tako resolucija. Iz prakse vemo, da so različni važni in pomembni fc-riuni sprejeli že mnogo različnih resolucij, o človečanskih pravicah, o nacionalni enakopravnosti, o razni diskriminaciji itd., a večino njih je ostala na papirju kot zgodovinski dokument Poznim rodovom. Resolucija plenuma CK KPJ pa se je ob podpori najza-vednejših delovnih množic izvajala v 290. Zadruge se ustanavljajo vsak dan, tako da je statistika v zaostanku za stvarnostjo. Največ je zadrug na Štajerskem (okrog 128), najboljši pa je ljutomerski okraj, kjer je že 70 % zemlje zadružne. V vsej Sloveniji je preko 50.000 ha, zadružne ženile in na tej zemlji živi približno 5.000 družin. Kmečke obdelovalne zadruge obsegajo različne panoge kmetijstva. V Prekmurju se ustanavljajo poljedelske zadruge, v vinskih goricah vinagradni-ške, po vsej Štajerski sadjarske zadruge itd. Vse te zadruge se upravljajo na odgovarjajoč način, vsem pa je lastna ena skupna poteza: dosledna demokracija v vodstvu in ukrepanju. Vsi zadružniki odločajo na skupnih sestankih o obdelovalnih načrtih, o višini denarnih in 'materjalnih prejemkov, o nakupil obdelovalnega o-rodja, o melierracijah, o gradnji gospodarskih poslopij, skratka o vseh vprašanjih zadruge. Vsako leto se voli zadružni odbor in stari odbor mora položiti točne račune o sedanjem poslovanju zadruge. Tako je vsak škodljivec in špekulant hitro razkrinkan. Tudi po organizacijski strukturi se obdelovalne zadruge med seboj razlikujejo. Obstoje štirje tipi z ozirom na stopnjo socializacije. V nižjih tipih se dele prejemki tudi v razmerju z vloženo zemljo, medtem ko temelji četrti tip na socialističnem principu: od vsakogar po njegovih sposobnostih in vsakomur po njegovem dolu. to se pravi, prejemki se dele samo na podlagi vloženega dela. Prav štiri stopnje pa pomagajo kmetu, da se lažje odloči za vstop v zadrugo in se tako postopoma privadi kolektivnemu obdelovanju zemlje. Seveda ni nujno, da vsaka zadruga doživi vse štiri faze in so primeri, ko so se napredni kmetje takoj ob vstopu odločili za četrti tip. Danes je v Sloveniji že 52 obdelovalnih zadrug četrtega tipa. Zaradi lažjega premagovanja začetnih težav in uspešnega vodstva so se kmalu po osvoboditvi organizirali zadružni tečaji in šole, ki so vsak dan izpopolnjujejo in kjer se je dosedaj vzgojilo že preko 5000 zadružnikov. Obstoje posebni tečaji za knjigovodje, za funkcionarje, za poljedelce, gozdar- je, administracije, živinorejce, in še špecieilnejše panoge. Ta stalna vzgoja je prav gotovo tudi omogočila tak porast zadružništva. Ljudje žive v zadrugah bolje, kot so živeli prej kot privatni lastniki. Povprečen letni zaslužek zadružnika srednje bogate zadruge je 87.000 din. poleg tega pa še prejemki v naturi. Seveda prejemajo družine tudi dodatke za otroke, ki so za delo še nesposobni. No poznamo primera, da bi kmet, ki je dobronamerno stopil v zadrugo, iz nje izstopil. Ljudje se zavedajo, da prejmejo za svoje delo pravično plačilo in da niso odvisni od kapitalista, ki bi jim diktiral in zbijal cene na trgu. Zavedajo se. da je možna mehanizacija kmetijsta le na velikih kapitalističnih veleposestvih ali pa v zadružnem gospodarstvu; odločili sc se za drugo, ker nočejo biti več odvisni in hočejo postati gospodarji zemlje. Kaj hoče hrušč in trušč krog nas? Petletka naša teče. Ali kar pustimo času čast! Petletka naša teče. Ves naš odgovor, ves dokaz: Petletka naša teče. O. Župančič Tovarna usnja na Vrhniki Novi stanovanjski bloki v Idriji GLASBA Slovenci na področju opernega ustvarjanj a V Italiji so nastale konec 16. veka oblike, na katerih temelji skoraj vsa moderna glasba: enoglasja pesem z akordično instrumentalno spremljavo, oratorij in opera. Besedilo za prvi poizkus opere je napisal pesnik O. Rinu-ecini, glasbo pa Jakob Peri. Delce se je imenovalo Dafne in je bilo uprizorjeno z velikim uspehom 1594. Rinucci-ni in Peri sta se ponovno združila in ustvarila 1600. drugo odersko delo z imenom Euridice in le-to delo se smatra za prvo pravo opero. To je bilo v Florenci. Za Florenco je stopil v ospredje Rim s skladatelji D. Mazzochijem, M. A. Rossijem, L. Vittorijem in St. Lan-dijetm. Z glasbenim velikanom Klavdijem Monteverdijem (1567—1643), ki ga smemo v nekem pogledu primerjati s Šekspirjem, so pa prevzele vodstvo Benetke, kjer je opera že prenehala biti ozka zadeva plemenitašev in knezov. ampak je bila dostopna vsem, ki so zmogli sredstva za vstopnino. Benečana sta bila tudi operna komponista M. A. Cesti (1618—1669) in F. Cavalli (1599—1667), ki je napisal nič manj kot 42 oper. Italijanska opera si je utrla pot neverjetno hitro predvsem v Avstrijo in v Nemčijo ter v Rusijo in dala pobudo tudi Francozom in Angležem za ustvarjanje lastnih svojstvenih opernih del. Zahvaljujoč svoji zemljepisni legi ob prometni zvezi jug—sever, je imela Ljubljana svojo prvo operno predstavo ki so jo izvedli domači plemenitaši, ljubitelji glasbe za povabljence, že krog 1660. Kmalu nato so začele prihajati že večje ali manjše italijanske operske družbe. Od leta 1740. dalje so imeli dostop k opernim predstavam tudi različni sloji občinstva, kar je blagodejno vplivalo na glasbeni okus in na muzikalnost. ter dajalo pobudo za ustanavljanje glasbenih in pevskih združenj. Tako je bila ustanovljena 1701. Academia Philharmonicarum. članstvo te glasbene ustanove si je kmalu nato osnovalo tudi pevski zbor. 17. vek je dal Slovencem že nekoliko odličnih instrumentalistov in dirigentov, ki so pa delovali v nemških deželah. Razvijati se je začela tudi glasbilarska ■obrt (violine, orgle). Evropsko znan zdelo valeč orgel je še danes France Križman iz Rihetmberga, čigar instrumenti se še vedno izlagajo na razstavah kot vzor. Z dobo, ki jo imenujemo Preporod, se je od druge polovice 18. veka nadalje začel o meščanstvo vedno bolj baviti in vključevati v domačo prosveto in glasbo. 1765. je bilo v Ljubljani zgrajeno stanovsko gledališče in število opernih predstav se je povečalo; italijanskim družbam so se pridružile še nemške. Preporoditelj Žiga Zois je sam pisal italijanskim pevcem slovenska besedila za operne vložke. Dramatik Anton Linhart je napisal igri s petjem Županova Micka in Matiček se ženi. Učitelj J. Zupan (1734—1810) je pa napisal poizkus prve slovenske opere Beliti na besedilo o. T). Deva. Glasba te opere na žalost ni ohranjena. Filharmonična družba je bila proti koncu 17. veka vedno bolj delavna in Ljubljarta je postala" po zaslugi te družbe evropsko znano in priznano središče glasbene umetnosti. Imela je čast sprejemati in poslušati svetovno znane umetnike: K. Lipskega, F. Duška, Nikolaja Paganinija in druge. Med častne člane Pilh. družbe so šteli i med d'Ugir..i ludi K. Ktvntzer, .1. | Havdn in L. Beethoven, ki je posvetil družbi prepis svoje VI. simfonije. 3829. je povabilo stanovsko gledališče za svojega kapelnika Gašparja Mašeka (1794—1873) iz Prage, ki je prevzel tudi vodstvo filharmoničnih koncertov. G. Mašek je bil komponist in je zložil poleg drugega tudi dve Neznanci in Emina ter opereto Kaznivi. Močnejši od G. Mašeka je bil Slovenec Juvij Mih^uc USC3—1852). Napisal je za Dunaj 5 oper, 1 kantato in veliko druge glasbe. Maškovih in Mi-hevčevih oper ne moremo še smatrati za slovenskv, suj so napisan- na nemškem jeziku in so predstavljajo le do--mače posnemanje tujih glasbenih vzorov. Na področju glasbenega življenja in izživljanja je sledila doba, v kateri se je povečal stik ljudstva z meščansko kulturo. Ljudska (narodna) pesem je začela izžarevati svoj vpliv na krajše umetne glasbene oblike, to je na pesmi, plese in na salonsko glasbo. Prišla je znana doba Čitalnic. Dramske predstave so dajale pobudo za oderska dela z glasbo. Miroslav Vilhar (1818—1871) je napisal tako opereto Jamska Ivanka, a Benjamin Ipavec (1829—1908) opere-toTičnik in leta 1892. opero Teharski plemiči, koje “Molitev” je priobčena v Aljaževi Slovenski pesmarici. Davorin Jenko (1835—1914), skladatelj slovenske narodne himne se je posvetil Srbom; deloval je najprej v Pančevu, nato pa v Beogradu, kjer je napisal za Narodno gledališče uspelo opereto Vračara in glasbo za 33 veseloiger. Pomemben operni skladatelj Viktor Parma (1858—1924). znan po celi Evropi po svoji koračnici Mladi vo jaki. Zložil je opere: Urh grof celjski, Ksenija, Stara pesem, Zlatorog in Pavliha in tri operete: Caričine Amazonke, Nečak in Zaročnik v škripcih. Prav tako je pomemben na področju opernega ustvarjanja Risto Savin (Miroslav Širca), rojen 1859. v Žalcu pri Celju. Poleg drugega imamo od njega opere: Lepa Vida, Gosposvetski sen in Matija Gubec. Dr. Josip Ipavec (1873—1921) je napisal komično opero Princesa Vrtoglavka in pantomimo Možiček. Razna dramska dela za zagrebško gledališče je napisal Fran S. Vilhar (1852—1928), tako opere Ivaniska Kraljica, Smiljana iti Lopudska siro-tica. Franc Gerbic (1874—11917) je zložil med mnogim drugim operi Kres in Nabor, a Anton Foerster največkrat vprizorjeno slovensko opero Gorenjski slavček in opero Dom. Karel Jeraj (1871) je napisal melodramo z orkestrom Lepa Vida. Tudi Emil Adamič je mnogo in resno mislil na opero in bi nam jo bil prav verjetno dal, da mu ni prezgodnja smrt preprečila izvedbe zamisli. Od mlajših slovenskih skladateljev se udejstvujejo, ali so se udejstvovali na polju openskega ustvarjanja: Mirko Polič (1890), dirigent, je predela' A. Foersterje ve ga Gorenjskega slt>v' čka ter zložil samostojno opero Si^ majke Jugovičev na osnovi melodik* slovanskega juga. Slavko Osterc (1895—1941) je kom-ponisal operi Krst pri Savici in Kroj s kredo ter tri enodejanke: Medefc Maska rdeče smrti in Dandin v visah; Močan tvorec je bil Marij KogaJ (1895). ki je zložil Črne maske. Matija Bravničar (1897) se vnet® posvečuje operni umetnosti, Do daI,cS nam je dal dvoje markantnih del: operi Pohujšanje v dolini šentflorj#®' ski in Hlapec Jernej. Mihovil Logar (1900) dela v Be°' gradu v srbskem glasbenem območj11: Danilo Švara (1902) je zložil (;Pe,‘ Kleopatra in Veronika Deseniškat 8 Marjan Kozina (1907) opero Ekvi»°' cij. Z opereto se bavita Pavel (1908) in Bogomir Leskovic (1909) Prvi je uspel posebno s svojo Preš®*11' tano ljubeznijo, drugi pa z oper«*0 Helthel. Našteti mlajši slovenski skladatejJ1 temeljijo v glasbenem, ekspreciom2; mu dunajske in praške šole in so torfJ "modernisti. Iz tega kratkega pregleda je xf\ vidno, da imamo Slovenci že lepo š|f vilo opernih del in upati je, da dobiti prej ali slej tudi svojo Prodano ^ vesto. kakršno že imajo Hrvatje v G0' tovčevi operi Ero s onog svijeta 1,1 Srbi v Konjovičevi Koštani. LOUIS ADAMIČ piše knjigo o Titovi Jugoslaviji Znameniti ameriški književnik Louis Adamič, ki se je pred kratkim vrnil i* Jugoslavije, je dal na prošnjo nekega new-jorškega časopisa, naj opiše svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji, tole izjavo: “Prebil sem 8 mesecev v Evropi od tega 6 mesecev v Jugoslaviji. Prepotoval sein 11.000 milj po tej državi, imel sem dolgotrajne in številne intervjuje, sestanke in razgovore s Titom in z večino drugih voditeljev, imv tudi s pisatelji, umetniki in drugimi intelektualci. I$il sem navzoč na kongresih in neštetih krajevnih sestankih; kar je pa še važnejše, razgovarjal sem se in videl tisoče in tisoče mož, žena in mladincev v Srbiji, na Hrvatskein, v Sloveniji, v Crni gori, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Vojvodini in Istri. Proučeval sem novi državni sistem, nove institucije in novo demokracijo, ki j« rezultat revolucije, katera se je začela leta 1041 in še vedno traja. Nameravam napisati dve ali tri knjige o novi Jugoslaviji. Prva knjiga, ki jo bom objavil čimprej, in sicer leta 1050, bo Imela naslov “Tito". To knjigo že pišem in ni dvoma, da Jo bodo nekateri napadli še preti objavo. Le težko bi v kratkih besedah povedal to, kar sem zapazil med svojim šestmesečnim bivanjem v Jugoslaviji. Bojim se, da se bodo moje pripombe le površno dotaknile posameznih obdobij mojega bivanja v novi Jugoslaviji. Upam, da bodo vsi, ki bodo čltnll te vrstice, imeli to pred očmi: Nova Jugorabo strojev. Delo, s katerim grudijo te objekte, je zares herojsko. Naj večje bogastvo Jugoslavije je njeno ljudstvo, ki ima Izredne ljudi. Njihova revolucija je bleščeč podvig. Nacionalno vprašanje je rešeno z uporabo federativnega načela in vzajemnim Vselej sem bii ponosen na svoje jugoslovansko poreklo, toda nikdar bolj kot sedaj siioštovanjem vseh nacionalnih kultur. Nikjer ni opaziti sledov starega srbskohr-vatskega spora. Tito In ostali voditelji nove Jugoslavij so iskreni in resni ljudje, nenavadno hrabri in iznajdljivi. Povezanost Tita z jugoslovanskimi narodi Je prav tako zelo globoka kakor privrženost ljudstva do njega. Spopad med Kremljem in Titom je preveč zamotan, da bi mogel tu o njem govoriti. Rečem lahko samo to, da je bil to spopad neizbežen. Z moralnega in polaičnega vidika Je stališče Jugoslovanov x»ravi’no. Gre za velik zgodovinski dogodek, ki ga bomo mogli popolnoma oceniti šele v dobrih 10 letih. Važnost vloge, ki jo ima -Jugoslavija — Titova Jugoslavija v sedanji svetovni drami, se ne da preceniti. Za sedaj Je nepojmujejo dovolj. Važna je ne le za Jugoslavijo, marveč tudi za spložni napredek in za napredna gibanja po vsem svetu. Skoraj vse kar so pisali in poved*1 o novi Jugoslaviji v nedavnih govoril* ll( zahodu kakor na vzhodu, Je neresnli1^ Iti" površno, mimogrede rečeno ali doceln " mimo. Ne razumite me napak! Ju gosi*1' ja ni utopija ali piknik. Stvari še ni*0 (l' ko organizirane kakor bi morale biti, ^ do pa organizirane, ko bodo novi Uudjl"> | so na čelu Institucij in podvigov, prid0’’ izkušnje in samozaupanje. Revolucij1 ■* proces, ki sega zelo globoko. Je bolna V* ka za nekatere starejše ljudi. Zahtev* Tt**1 like napore in žrtve — skoraj od vi gar. Toda — a to je važno — samo * majhen odstotek ljudi upa in misli, <1® ,, IkhIo vrnili stari časi, to je tisto, k*r . bilo v Jugoslaviji pred vojno. Tako y vana opozicija je sedaj popolnoma ne” membna. Proimformbirojska skupina je ^ ko majhna, da je skoraj ni. Kolikor " staja, sodeluje s staro reakcijo. Veliki* čina državljanov ve za resnico ln z* f(f. kar se dogaja v Jugoslaviji, ter podpis , meljno politiko Titove vlade, podpiM *** sitem. Mladi ljudje so z redkimi mi s srcem in dušo za novi red. Pred mi se odpira takšna prihodnost, kai’*11'* j. nikoli ni odpirala mladim ljudem na V? kanu. Mladi ljudje se ničesar ne boje. & ^ nili so Izvojevati zmago. Odločili so s®’ jj bodo svobodni ljudje, ki bodo ra*v svojo državo svoje gospodahtvo, svojo Idi' turo In svoj lastni način, ki ustreza vim tradicijam in nacionalnim po***1 ^ stm. Kot država Je Jugoslavija v 4u‘,n | ln težkem položaju, ki Je preveč ten, da bl ga mogel tukaj definirati. dar sem prepričan, da bo JugoslftViJ* ^ nec koncev uspešno izšla Iz tega P°*° zaradi sile, ki jo ima njeno ljudstvo •” vods* radi izredne sposobnosti njenega Vselej sem bil ponosen na svoje j11^0^ vansko poreklo, toda nikdar bolj sedaj". Frane Ste k ar STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 64-3084 V. KRMAC Spoznavajmo našo domovino (Nadaljevanje) Ko so se v 19. stoletju prebujali evropski narodi, se je začelo svitati tu-jjl.pri nas. Prvi sta se osamosvojili Sr-DlJa in Črna gora. Konec prve svetovne vojne je iz Sr-Črne gore in iz ruševin habsbur-države nastala leta 1918 versajska ^Ijevina Jugoslavija, ki pa ni uprava nad ljudskih množic, niti držav-ni*1 mej. Državna oblast se je opirala lla maloštevilno domačo buržoazijo in belila vso podporo tujim kapitalistom, 80 izkoriščali naša naravna bogastva. . V drugi svetovni vojni leta 1941 sa ■te stara Jugoslavija že ob prvem za-^hu sovražnikov sesula. Po štiriletni 'jomovinski vojni proti okupatorju in a°*načim izdajalcem so ljudske množi-Ce v Osvobodilni fronti pod vodstvom ^aršala Tita, osvobodile domovino. Ta-. 0 je leta 1945 vzrastla nova Jugoslavi-na temelju narodne enakopravnosti v federativno ljudsko republiko. Število in sestava prebivalstva. . Naš krvni davek v 2. svetovni vojni ■j® bil strahovit, znašal je 1.7 milijona ^vih. Tako, da danes po tej velikanki izgubi naša država ne šteje več kot 8 miljonov prebivalstva. Razen jugoslovanskih narodov Slo-y®Ucev, Hrvatov, Srbov. Črnogorcev in Makedoncev žive na našem ozemlju na-p°dne manjšine, ki uživajo pravico in 2a**eito svojega kulturnega razvoja in Sv°bodne uprave svojega jezika. Madžari bivajo v Podonavju na desnem bregu reke Tise. Albanci, ob me-^ah Albanije. V Makedoniji bivajo po v®stih še Turki, a le v neznatnem šte-*‘U. Romuni žive v manjših skupinah v Banatu in v naših Krpatih. Obdani našega narodnega ozemlja bivajo Dijani pomešani z našim življem po testih južnozahodne Istre, na Reki in v Zadru. Najbolj mešano je prebivalstvo Vojvodine in Kosmeta, kjer sta .“e pokrajini dobili raditega v okviru J^dske republik© Srbije svojo samoupravo (avtonomijo). Kulturno stanje. ^ tem oziru so bile zadovoljive razbere le v Sloveniji in Ilrvatski, nepo-^°ljne pa v Bosni, Hercegovini, Južni ^fbiji, Kosmetu in Makedoniji, ki so “de gospodarsko najbolj zaostale. Omrežje ljudskih šol marsikje bo še »olj pogosto posejano, a v zadnjih le-je bilo občutiti radi vojne pomanj-,anje učiteljstva. Srednje šole so da-jMe še do pred časom le splošno izo-)razbo in so bile porazmeščene le v Ve«jih mestih med tem ko sedaj se leto *a letom ustvarjajo nove tudi po manj. J*'h mestih in trgih. Isto tako se grade tlldi strokovne, poljedelske, gozdarske, Rudarske, obrtne in industrijske šole ?lrom cele domovine, tako da bo narod Jliel na razpolago vse možnosti do izo-brazbe. ..Nova ljudska oblast skuša domovino ^mprej dvigniti iz kulturne in gospodarske zaostalosti. Domovina potrebu-jle delovne inteligence in zlasti gospodarskih strokovnjakov na vseh poljih. °sedanji napori, ki strme za tem, da ?e čhnprej zabrišejo posledice vojne ‘ll odpro nove možnosti vsestranskega Plovnega in gospodarskega pokreta, I bi rodili razveseljive uspehe. . . V kulturno zaostalih predelih domove so pismeni tečaji in bralni krožki; krati se tam prirejajo razstave knjig II vsakovrstna predavanja. V načrtu ievP°Polna odprava nepismenosti v dojenih rokih. Jadrnice ob obzrežju Jadranskega morja Queserf* y Flambrerla “LA IBEUICA” de Cuervo y Femandfiz Avda. Pco. lJeiW> 5899 T. E. 5( 8562 FOTO -ARTE M A O O S Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Quiroga 1825 T. E. 21. 8827 Gostota prebivalstva. V -Jugoslaviji znaša povprečna naseljenost 60 ljudi na 1 km2. To število ustreza povsem sestavi države, ki je še vedno pretežno kmetijska. Gostota naseljenosti je enakomerna. Večja je tam, kjer nudi zemlja poljedeljstvu najboljše pogoje in hkrati napreduje industrializacija. Zato so najbolj posejani predeli na severu in severozahodu, Črna gora in Makedonija pa sta najmanj obljudeni. Naselja. Da je naše prebivalstvo večinoma kmetsko, se izraža tudi v majhnem številu mestnih naselij. Od teh imajo nad 100.000 prebivalcev le glavno mesto Beograd, Zagreb, Ljubljana in Subotica. Po postanku so naša mesta različna. Na križišču potov so se razvila Ljubljana, Zagreb, Beograd, Skoplje in druga. Ob ugodnem prehodu čez reko stoje Maribor, Osjek, Novi Sad. Ob zalivih pa so se razvila morska pristanišča Reka, Šibenik, Split in Kotor. Tudi kar se tiče vnanje podobe, so mesta prav različna. Primorska mesta imajo visoke tesno pozidane hiše, med tem ko so hiše panonskih mest nizke in na široko razvrščene ob glavnih cestah. Mesta v zahodni Jugoslaviji so podobna onim v Srednji Evropi in so povsem drugačna od mest v centralnih in južnih pokrajinah, ki imajo osnovo v svoji grško-bizantinski ali turški preteklosti (na primer Sarajevo, Skoplje). Gospodarstvo. Pogled na Dubrovnik ostala kmetijska država brez pomembnejše industrije. Iz nje je odhajalo v svet glavno naravno bogastvo: živina, žito, les in rude v več ali manj surovem stanju, medtem ko je država v inozemstvu za drag denar kupovala tudi tiste industrijske izdelke, ld bi jih lahko proizvajala sama. Šele nova ljudska oblast uvaja pri nas smotrno načrtno gospodarstvo. Izvedla prepotrebno agrarno reformo, podržavila velika privatna gospodar- ska podjetja, zaščitila vsa naravna bogastva pred tujim izkoriščevanjcin in se tako lotila ne le gospodarske obnove, ampak tudi velikih javnih del, ki bodo Jugoslavijo gospodarsko okrepile in osamosvojile. Danes je v gradnji več velikih električnih central, postavljajo se nove tovarne, v poljedelstvu se uvajajo stroji, regulirajo se rečne struge, zboljšuje in spopolnuje «e cestno in železniško omrežje, odpirajo se novi rudniki itd. PETLETNI NAČRT Splošne osnove. Ugodno podnebje, dokaj velika površina rodovitne zemlje in obilica kopnih voda, rudno bogastvo, rastlinstvo in živalstvo ter prikladna geografska lega nudijo dobre pogoje, da more Jugoslavija proizvajati in izmenjavati raznovrstne materijalne dobrine. Panonsko niževje je zlasti prikladno za poljedelstvo, svinjerejo in perutninarstvo; osrčje države za gozdarstvo, živinorejo in rudarstvo; v gorskih predelih je obilo vodnih sil, ki se lahko nanje opre industrija; na skrajnem jugu in ob južni jadranski obali se morejo razviti radi posebnih podnebij, poljedelske pridelke, ki drugod ne morejo uspevati; primorje ima tudi najboljše pogoje za vinogradstvo, južno sadje in turizem, ker ji odpira pot v svet. Narava sama je torej razvojne možnosti porazdelila tako, da se jugoslovanske pokrajine dopolnjujejo. Teh gospodarskih možnosti stara Jugoslavija ni izkoristila. Ostala je za- Petletni načrt je plod temeljitega študija najboljših gospodarskih strokovnjakov. Naš petletni načrt hoče predvsem: 1. odpraviti gospodarsko in tehnično zaostalost v državi; 2. okrepiti gospodarsko in obrambno moč države; 3. pfjstopno socializirati narodno gospodarstvo; 4. dvigniti splošno blagostanje vsega delovnega ljudstva, Petletni načrt pošteva tesno povezanost vsega gospodarstva. Posebno pozornost posveča industrializaciji in elektrifikaciji države, kajti sicer bi bil nemogoč razmah ostalih strok gospodarstva. Da na primer izboljšamo kmetijstvo, je potrebna industrija umetnih gnojil in kmetijskih strojev za obdelovanje zemlje. Nastanek takšnih tovarn pa še le omogoča težka rudarska in kovinska industrija. Seveda je prvi pogoj za t. industrijo elektrifikacija in dvig proizvodnje premoga in raznih rud, ki spravljajo v pogon livarne in strojne tovarne in jih zalagajo s potrebnimi surovinami. Petletni načrt vsestransko podpira tudi šolstvo in razmah znanosti, kajti povsod primanjkuje izšolanih strokovnjakov. Petletni načrt, ki bo sprožil naglo naraščanje gospodarskih sil in vrednosti njihove proizvodnje, bo prinašal stalno dviganje narodnega dohodka, kateri bo v blagostanje vsega ljudstva. Mezde in dohodki delovnih ljudi bodo višji, ljudstvo bo zaživelo lepše življenje. Imelo bo boljšo hrano, obleko in stanovanje, več šol in kulturnih ustanov, boljše opremljene bolnišnice in zdravilišča. Enotni gospodarski načrt določa razvojno smer in temeljne naloge vsi j državi. Brez tega bi neizogibno prišlo do velikih nesorazmerij v poedinih pokrajinah in v državi kot celoti. Da se ta razlika med gospodarsko in kulturno bolj zaostalimi in bolj naprednimi pokrajinami postopno zabriše, določa gospodarski načrt najhitrejši razvoj proizvodnje v Makedoniji in Črni gori, ki sta bili doslej brez idustrije. Tako bo postopna odstranitev podedovanih razlik v stopnji gospodarskega in kulturnega razvoja še bolj okrepila enotnost naših narodov in njihovo ravnoprav-nost. Naš prvi petletni načrt odpira torej svetle poglede vsem narodom Jugoslavije in bo njegovo uresničenje docela spremenilo sedanjo strukturo naše domovine. (Sledi prihodnjič.) Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte ln preračune Bernaldez 1055 T. E. 67-1411 Anasco 2022 Electricidad y plomsria JOSE R^ JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Dobro poznana Heladeria “MARIO FILOMENA BENES de BILEK SLOVENSKA BABICA Lima 1217, Buenos Aires, T. E. 23-3389 Ferdinand Cotič TRGOVINA Z ŽELEZNINO prodaja sladoleda in likerjev ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK so priporočajo Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamiento del reumatlsmo y sala de Clrurgfa Atiened: Lunes - Mlžrcolea y Viernes Pedlr liora por telžfono Defensa 1158 T. E. 34-531» Lope de Vega 208» Merlo F.C.VD.F.8, Ituraingo 895 FABRICA DE MOSAICOK ALBERTO GREGORIČ Venta de materlalea de construccifo* Avda. Fco. Belr6 5071 T. E. 50-53 BAZAR “DANUBIO D. UGLESSICH Avda. San Martin 25)02 T. E. C Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estaeion Nueva del PCNGR. Za naše rojake najugodnejši1 cene. HOTEL DISO MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. 00X Avda. Klestra 115 T. E. fll-*1 Melianičjna delavnica JOSIP HLAČA Vlila Real 140 J. Ingenleros - T.E. 757-040 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogijanje JANKO POLIAK Ituzaing6 4207 J. D. PERON STAVBINŠKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida CALEFACCION CIRIL PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-61 Buenos Aires ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA !■ Lastnica naša rojakinja j! AMELIA VIDA KJUDER ,VVVSA/VWWVUVUVUV%AV^VVVVVUWVWJWJW.V/J'MJVWAVimW,V; TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča ALBERT BELTRAM I>oiiato Al vare* 228« Buenos Aires TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslo' vaco y dem&s idiomas eUropeoS' Extraceiones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Rosano (Sta.j^) HERRERIA I)E OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1008-14 T. E. 07-0250 Buenos Aires PREVOZNO PODJETJE “GORICA" LOJK FRANC Villaroel 1470 T.E. 54-5172 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incos 5021 T.E. 51-5164 Keinaido W0*mserman MEDICO «a*e. 2381 * U. T. 50-28«! MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETER JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča d« Paso.s Los Andes - Rio Ceball<>» CORDOBA RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ Ojpedeg 3783 (vogal Avda. Forest) T. E. 54 - 4050 TRGOVINA JESTVIN “TRST” STANKO MIHELJ Charcas 3120 T. E. 72-4957 TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmlento 40 Caseros T.E. 757-1101 SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije 'Uradne ure od 18 do 20 Diagonal Norte 1110 — Piso 8 (nasproti obelisku) EScritorio 823 T. E. 35-0243 Buenos Aires KROJA6NICA “LA TRIESTINA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calder6n 3008 T. E. 50-0228 Devoto - Buenos Aires LASTNA PEKARNA in TRGOVIN* JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GE C 25 de Mayo 2606 CORDOB* Recreo “Etiropa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz a postaje Tigre F.C.N.G.B. do recrea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T.E. 74»-58» Rio Carapachay Krojačnica LEOPOLD UŠAJ PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Bdr6 570» VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES Kadar se želite naužiti čistega * dobskega zraka in se v miru odpoi se obrnite na Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4642 VILLA DEVOTO TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel lastnik PETER JONKE, Rio C« C6rdoba Izvrstna postrežba in zmerne Rudolf Klarič INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV iOSE BONIFACIO 663 BUENOS Kroiačnica Stanislav Maurič VELKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 J Nasproti postaj« tramvaja Lacro*« na Avenidi San Martin I| J BUENOS AIRES \\ Talleres Grdficos “Cordoba”, Guten berg 3360, Buenos Aires. — 23-XI-1949 LA VOZ E SL O V E N A EDITADO POR EL CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVENA krooacnica F rane Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. S9-135B Buenos Aires GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE LA FALDA ■ Sierras de Cordoba Mercado “LAS MAGDALENAS CARNICERIA RAFBAR Puestos 21, 24, 25 - Avda. Fco. Beiro 8$ U tit S* Restavracija IVANČIČ RUDOL? 2a to