SLOVENEC LETO VII 6. DECEMBRA 1931 ŠT. 49 ILUSTRIRANI SV. MIKLAVŽ, NAJLJUBŠI PRAZNIK SLOV. MLADINE JE SINOtl IN DANES OBISKOVAL VSE PRIDNE OTROKE. - SUKA V SPODNJEM DESNEM KOTU NAM KAŽE SV. M1KLAV2A Z ANGELI. KI JE OBISKOVAL LANI OTROKE NAŠIH IZSELJENCEV V BRUNSSUMU (BELGIJA). OSTALE TRI SLIKE NAM PA KAŽEJO MIKI *VžtV Vl'Cril, KI V\ VSAKO LETO PRIREDE SENTPETERSKI FANTJE V UNIONSKI DVORANI V LJUBLJANI 386 Japonsko-kitajski konflikt — polom Društva narodov kar smo prod nekaj tedni le slutili.se je sedaj uresničilo. Društvo narodov seje pokazalo namreč brez moči, ko gre za to, da zavrne roparski pohod velesile proti onemoglemu sosedu: da, nekatere vodilne članic« DN simpati/irujo celo z Japonci, čeprav je jasno, da so ti v krivici. Japonci so zasedli že vso Madžurijo, DN se pa posvetuje... Spodnja slika nam kaže japonske barikade v Mukdeuu, glavnem mestu Madžurije. Dr. P. Grisogono, novi jugoslov. poslanik v Pragi, gre v spremstvu šefa protokola šrimpla, k nastopni avdijenci pri Masarvku. Spodaj: Dr. Milorad Djordjevič, naj novi finančni min., ki je bil imenovan namesto odstopivšega Gjuriča. Spodaj : Vse ženske poslanke novega angleškega parlamenta gredo skupaj k otvoritveni seji pod vodstvom najstarejše angl. parlamentarke Lad\ A«tor (v). Proslava I", obletnice premirja pred grobom neznanega vojaka v Londonu. Na levi: Novo predsedstvo Zveze slu^ Šateljev naše univerze. Spredaj sede od leve ua desno: Kolman, tajnik Založnik, preds. Brecelj, podpreds. Pregelj in Kulovec. Spodaj: Fred "H) leti je uničil največji požar v zgodovini staro dunajsko gledališče; pri tem je prišlo on življenje več sto ljudi. 387 O»3OL!W5WS!0?=W!S05=K>L50SK)5^^ g Naši izseljenci v zapadni Evropi (Dodatek k št. 48 z dne 29. pr. m.) Kakor smo objavili že v zadnji številki, smo dobili ob zaključku zadnje izseljeniške številke še nekaj zanimivih in aktualnih slik, ki bistveno spadajo vanjo. Ker jih tedaj nismo mogli več objaviti, jih prinašamo danes, da bo tako dotična serija izpolnjena. Izselje-niško vprašanje je za naš narod tako zelo važno, da bi morala naša javnost imeti v stalni evidenci ves naš živelj, ki je moral s trebuhom za kruhom po svetu ter mu nuditi vso pomoč, ki je le možna, zlasti moralno. Za to se jako trudi naša »Rafaelova družba«, ki se pod predsedstvom p. Zakrajška razvija od leta do leta lepše in na katero ponovno opozarjamo vse Slovence. Spodaj: Dr. Stražnicki, naš poslanik v Haagu (Holandija). Odbor Zveze jugoslovanskih društev sv. Barbare v Holandiji«. Spredaj sede od leve _na desno: misijonar Al. Žalar, predsednik Pr. Klinar, p. Teotim, tajnik R. Selič in D. Oberžan. Na levi: General P. Pesic, bivši šef našega glavnega general. štaba, sedaj naš poslanik v Bruslju fBelgfja). Na desni: Spasojevič, naš konzul v Lille (sev. Francija). Na levi: I. H. Dupont, naš konzul v Henienu (Holandija). Na desni: Sedež i Zveze J ugo- slovanskih društev sv. Barbare« v Heerlenu. Spodaj: Slovenski romarji izseljenci v Reve- laer (Nemčija) v procesiji. Slov. izseljenci v seveniofrancoskih železnih rudnikih. 388 Nasi slov. esperantisti (Ob 10 letnici njih kluba) Čeprav je bilo takoj po pojavu espe-ranta konec preteklega stoletja tudi med Slovenci zanimanje /a ta mednarodni pomožni jezik še precej veliko, je zadobilo esperantsko gibanje pri nas pravi razmah šele po svetovni vojni. Glavna zasluga za to pa gre v prvi vrsti »Klubu csperantistov v Ljubljani«'. ki ravno danes praznuje 10 letnico svojega obstoju in ki mu že od početka do danes načeluje g. Herkov Danilo. Vsako leto prireja klub esperantske tečaje, kjer se interesenti v kratkem času nnuče esperantu. Tudi letos se vršita dva takšna tečaja. Enega vodi g. Jelenič, drugega pa agilni klubov tajnik g. Kozlevčar. Z javnimi predavanji, ki jih klub redno prireja, si je osvojil velike simpatije tudi širše javnosti. Klub je izdal že 2 esperantsko-slovenski slovnici, esp.-slov. in slov.-esp. slovar ter mali slovarček s slovnico »Ključ za esperanto«. Tudi za naš tujski promet je klub zelo zaslužen, zlasti z izdajo prospekta Ljubljane v esperantu. V znanstvenih krogih je vzbudila brošura klubovega predsednika dr. Raya o meteoroloških opazovanjih ljublj. postaje za 1. 1925 in 1924 veliko pozornost. Spodaj: Prospekt mesta Ljubljane v esperantskem jeziku, ki je dosegel v inozemstvu vpltk uspeh. Ljubljanski csperantski klub ob svoji 10 letnici. Na levi: Danilo Herkov, 10 letni predsednik ljublj. esperantskega kluba. Na desni: Prof. Al.Tavčar, čustni član kluba. Spodaj na desni: Esperantske učne knjige, ki jih je izdal ljubljanski e*perantski klub. Športni vestnik Foto 1. Kosec Na levi in spodaj na desni: LNP je razpisala pokalne tekme za poikodbeni fond, pri katerih sodelujejo Ilirija, Primorje, Svoboda in Slovan. V prvem kolu, ki se je moralo dvakrat vršiti, sta izšla zmagovalca Ilirija in Primorje. Naši sliki prikazujeta dva momenta iz teh tekem. V zadnjih letih se je pri nas smučanje tako razvilo, da bo kmalu napočil čas, ko bomo govorili o njem kot o narodnem športu. In to po pravici, zakaj v Sloveniji imamo kraje, kjer se je smučalo prvič v Evropi, če izvzamemo severnjake. Najboljša priprava za smučanje so gozdni teki Že v zgodnji jeseni prične smučar-tekmovalec trenirati, da je pripravljen za tekme, ki se vrše vsako zimo. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da so tekmovalci v vsaki športni panogi tisti, ki delajo najboljšo propagando za sport. Matica slovenskega smučarstva v novejši dobi, Ilirija, je priredila letos že dva gozdna teka, ki sta dobro uspela. Sicer številčno ni bila dobra udeležba, kakor bi morala biti pri takem velikem številu tekmovalcev. Dosegli so se dobri časi. čeprav so bile izbrane proge zelo težke. Pri zadnjem gozdnem teku, ki se je vršil 22. novembra 1. 1. je zmagal mladi atlet Germovšek, član Maratona iz Maribora. Zgoraj v ovalu: Germovšek na cilju. ¦"*• ~— — ~~- ~ -~»i b ii h ¦ v ¦ w^n mm fm^mmw^f^^ ^r-m^ry*-m^r-**-mw u mm tr-mmr-tf-m^r~mr'mmr^^-^m^S0'mm^-*' mm in h ¦ n ¦¦ h . h m i ¦ «rv^rv^nn»w\nw^n'iw««w^rv^vvi^v«^^PV