MMUUBIII DEIMEC
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno K 16-50.
Če sl pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5"—. — Inserati po dogovoru.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
UredniStvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon St. 242.
Kulturen škandal.—V Mariboru ne bo javnega slovenskega ženskega učiteljišča.
Poročali smo že, da je Narodna vlada lansko jesen zatvorila v Mariboru državno žensko učiteljišče. Slovenske gojenke so začasno obiskovale moško učiteljišče. Obupen položaj našega ljudskega šolstva na Sp. Štajerskem, v kateri smo zašli vsled velikanskega pomanjkanja učiteljstva, navdaja vse prave rodoljube z veliko skrbjo, saj imamo že nebroj šestrazrednic, kjer imamo samo po dve učiteljski moči, celo vrsto trirazrednic z enim samim učiteljem. V jesen bomo morali zopet oddati mnogo učiteljstva v mesta in v Prekmurje, naraščaja pa skoro nič, tako da smo segli k zelo drznemu koraku — da smo vzeli že tretjeletnike iz zavodov in jih poslali v šolo. Kakšno pa bo to naše jugoslovansko šolstvo?!
Slovenska javnost je bila torej prepričana da bo vlada v tem oziru vršila svojo narodno in državno dolžnost in to
jesen zopet otvorila državno žensko učiteljišče v Mariboru. Naša stranka je to še izrecno zahtevala z resolucijo na zadnjem zboru zaupnikov v Mariboru. Čudili smo se pa, da ni izšel noben : razglas, čeravno se je bližal začetek : šolskega leta in začeli smo slutiti ne-j srečo, saj je vodja poverjeništva za uk in bogočastje — politični spreobrnjenec, Šušteršičev pristaš in vneti sobojevnik dr. Verstovšek.
In res! Pretekli teden je dr. Verstovšek s svojimi somišljeniki odbil predlog za otvoritev državnega ženskega učiteljišča v Mariboru in naše jugosl. učiteljice nam bo vzgajal za Sp. Štajersko in Prekmurje — nem-čurski klošter v Mariboru. Tako smo torej zopet zašli popolnoma v Šušteršičev klerikalni cinizem: najprej Rim, strankarstvo, potem šele narodnost, če jo rabimo za moč stranke.
Ali še res imamo na Spodnjem Štajerskem poštenega Jugoslovana, ki bi mu pri tem ne zavrela kri od ogorčenja — in najsi pripada tudi Verstovškovi stranki? Zato pozivamo vsa kulturna in politična
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Oreen.
(Dalje).	(51)
»Prizadevala se bom, da ne bom nikogar srečala. In če bi se odkrila moja identiteta, tedaj bi nam mogel dati učinek tega odkritja na gospoda Greya kako vodilno smer. Če nima kot krivec interesa za ta zločin, tedaj ga moja zveza ž njim kot priča ne bo nadalje vznemirjala. Razentega mi ni treba dalj nego dva dni delovati kot nesumljiva strežnica gospodične Grey. To mi bo že zadoščalo. Vporabila bom prvo priliko, to vas zagotovim, da poskusim, kakor sva se dogovorila. Vi mi morate brezpogojno zaupati I Zavedam se cele odgovornosti svojega podrtja. In postopala bom, kakor da bi bila moia in pa vaša čast v nevarnosti«.
*To vam hočem verjeti«, je izjavil detektiv. in teda) sem bila prvič v svojem živ-ljeniu vesela, da sem majhna in neznatna, namesto velika in včaruioča, kakor tako mnogo mojjh prijateljic, kajti jzjavti mj je:
»Ce bi bili velika krasotica, ki se zanaša le na svoje ženske čare, da pridobi ljudi, tedaj bi vam nikdar ne bil zaupal tako težke naloge. Vaša bistroumnost, vaša resnost in vaša mirna prevdarnost so napravile tako dober vtisk na me. Vi vidite, da govorim
društva, občine, okrajne zastope in vse rodoljubne poštenjake vseh strank, dvignite se proti strupenemu zmaju na-zadnjaštva, pošljite vladi proteste, dokler je še čas, da se nam ne razpase tudi v Jugoslaviji in zastrupi s j svojo strupenostjo mlado brstenje, ki I je pognalo iz krvi naših mučenikov.
To nasilje je sicer samo majhen utrinek iz morja zločinstva, ki ga uganjajo klerikalni politiki v teh resnih dneh nad mlado Jugoslavijo — je pa zato tembolj značilno in ostudno. Vrstovšekov časopis »Male novice« v Mariboru je še sam pred dvemi tedni priznal, da so še celo sedaj nemške nune v mariborskem kloštru, kjer bi nam naj vzgajale jugoslovanske učiteljice. V tem samostanu je vedno cvetelo nemšku-tarstvo, za naše gojenke je bilo po mnenju vodstva sramotno, če so med seboj slovensko govorile, voditeljica F. je bila zagrizena nemčurka — in vendar — le noter s slovenskimi gojenkami, saj je klerikalno. In tako smo Slovenci v Jugoslaviji osrečeni z dvemi klošter-skimi učiteljišči, v Škofji Loki in
odkrito. Storim to, ker vas spoštujem. In zdaj preidiva k svojemu poslu!«
Pogovorila sva se o posameznostih. Ko sva se popolnoma o tem zedinila, sem vprašala:
»Ali imate kaj proti temu, ali bi preveč zahtevala, če vas prosim pojasnila, kakšna so ona dejstva, ki ste jih odkriti in ki baie potrjujejo zvezo gospoda Greya z zločinom? Rada bi namreč delala s razumom«.
»Ne, draga gospodična«, je odgovoril, »vi bi vendar ne delali z razumom; to veste sami. Toda naravna radovednost vsakega človeka, ki se z vsem srcem zaglobi v kako zadevo, je, ki vas vede k temu vprašanju. Mogel bi zavrniti vašo prošnjo, toda nočem tega storiti. Kajti hočem, da se z mirnim zaupanjem lotite svoje naloge, česar bi ne mogli storiti, če bi vaše misli nadlegovali misli in vprašanja. Torej poslušajte! Ena vaših trditev se je izkazala za resnično. Ono noč so v Ramsdellovo hišo poslali nekega moža, ki naj nese neko sporočilo. Vemo to, ker se je dotičnik napram nekemu natakarju s tem bahal ter mu dejal, da si gre ogledat eno najfinejših družb sezije. Res je tudi, da je bil ta mož komorni sluga gospoda Greya, star služabnik, ki ga je pripeljal z Ang eškega s seboj. Kar pa je posebno važno in kar mi veleva, da smatram vso stvar za sumljivo, je dejstvo, da so tega moža naslednjega dne
odpustili in ga od tega časa nthče ni več videl, kolikor sem mogel izvedeti. To se mi zdi sumljivo, kakor da bi hoteli izbrisati sled. In še nekaj drugega je. Od onega večera je gospod Grey ves drugačen. Ves je v skrbeh, in te skrbi se ne tičejo le njegove hčere, čije zdravje je zdaj zelo zadovoljujoče in ki bo v kratkem ozdravela. Toda vse to bi ne bilo še tako važno, če bi ne dobil jaz z Angleškega poročila, da ne vedo prav, čemu je prišel gospod Grey v našo deželo. Moral bi pravzaprav ostati v svoji domovini, kjer ravno pričakujejo politično krizo. Navzlic temu pa se je odpeljal sem ter vzel s seboj svojo hčer. Pojasnilo, ki ga ie bil dal eden izmed njegovih znancev, ie sledeče: Le z edinim namenom se je moral tedaj odpeljati v Ameriko, da si ogleda kak dragocen predmet ali pa da ga kupi za svojo zbirko, kajti le edino to bi ga moglo odtegniti njegovim političnim zadevam«.
Gryce je nadaljeval:
»Tudi tej okoliščini bi ne pripisoval tolike važnosti, če bi ne bil v zbirki njegovega stričnika, ki ga je često obiskoval, stilet, ki je bil zelo podoben orožiu. ki ga je morilec vporabil pri zločinu. N^kaj časa pogrešajo ta stilet. Kakor izjavlja megov lastnik, ga je moral ukrasti nsKdo, o komur pa nimajo niti najmanjše sleui.
(Oalle orib)
Mariboru; slednje je odločno nemčursko, in le eno državno v Ljubljani, ki pa Štajerskih gojenk ne sprejema.
Na zboru delegatov občin in okrajnih zastopov v Celju pa je Verstovšek pel urnebesne slavospeve svojim zaslugam za procvit narodnega šolstva! Ironija!
Slovenska poštenost, kje si?
Naši primorski begunci.
Dan na dan dobivamo anonimne dopise, y katerih nas pozivljejo, naj nastopimo proti primorskim beguncem, ki so prišli v naše kraje. Do danes nismo hoteli odgovarjati na te anonimne pozive, ker jih ne smatramo za dostojne. Ker smo pa izvedli, da se tudi od gotove ofi-cielne strani deluje proti našim primorskim bratom, smo prisiljeni, da povemo jasno in javno svoje mnenje.
Naš primorski brat je zapustil svojo grudo, ker je moral bežati pred Lahi, svojo hišo, ker mu jo je zrušil Lah. Ni šel rad s svojega, šel je, ker je moral iti. Sovražnik mu je uničil sadove stoletnega dela. In marsikateri dobro situirani gospodar ni pripeljal drugega s seboj kot ženo in kopico napol oblečenih otrok. Vprašamo pa, kam pa naj gre brat v nesreči, če ne k bratu. Tako je šel tudi naš Primorec na Kranjsko in Štajersko, kjer ga jo vsak pošteno in plemenito misleč človek sprejel gostoljubno kot brata v nesreči, ki je ni sam zakrivil. Vemo, da je naša dežela že precej obljudena, vendar bi se dalo pa tupatam ravno potom agrarne reforme dobiti še kak mal prostorček.
Pribežali so pa tudi obrtniki, trgovci. In nepobitno dejstvo je, da je bil naš primorski trgovec najboljši trgovec. On je bil pionir, ki je osvojal in tudi osvojil Gorico in bi skoro tudi Trst Cvetoča in mnogo obetajoča je bila slovenska trgovina, slovenska obrt v Gorici in v Trstu. Naš slovenski trgovec se v Gorici in V Trstu ni samo gospodarsko boril za svoj obstanek in za svojo bodočnost, marveč je moral odbijati najhujše nacionalne napade od strani sovražnih Lahov. Prvi početki naše trgovine in obrti so se v teh dveh mestih razvijali kakor v katabombah. Na skrivoma se je vršil ta razvoj. Toda neumorni naš slovenski fcgovec ni od-'nehal, se ni ustrašil, marveč je delal in delal ter konečno dosegel take uspehe, da je zavzel postajanko za postajanko.
Toda prišla je svetovna vojna ih uničila je vse to delo, vse te krasne uspehe. Naš slovenski trgovec je pa stal zopet tam, kakor tedaj, k6 je šel s culico, toda s trdno vero in neizprosno voljo v katakombo.
In ker je leta m leta oral ledino ter širil meje svoje domovine, naj bi ga zdaj zaničevali. Domdvina naj bi mu zapirala vrata? Ravno Maribor kot obmejno mesto, ki bo posredovalo skoro vso trgovino med Nemško Avstrijo, pa tudi med drugimi severnimi deželami in Jugoslavijo, ima prostora dovolj za te naše brate, ki svoje nesreče niso sami zakrivili. Celo hvaležni moramo biti, da pridejo ti izkušeni pionirji našega slovenskega trgovstva v našo obmejno trdnjavo. Če so pa med nami še vedno egoistični elementi, ki poznajo le en žep in ki hočejo te naše brezposelne primorske trgovce in obrtnike utopiti v Dravi, tedaj jim povemo, da bodo prej ali slej dajali odgovor pred slovensko javnostjo. Naši slovenski primorski trgovci in obrtniki pa se bodo navzlic temu tu naselili,
ker jih spričo velike gospodarske bodočnosti našega mesta potrebujemo, da zajezimo naval drugega trgovskega elementa, ki je pa za naše gospodarstvo v resnici nevaren.
£3 Političen pregled. M
Ministrska kriza Se ni rešene. Beo-gradska „ Pravda" poroča, da dr. Pavlovič ni vspel s svojo misijo, ker so bili proti njemu radikalci in radikalni klub. Smatrajo, da kriza tekom tega tedna še ne bo rešena. Kar se tiče odlaganja podpisa mirovne pogodbe, še ni došlo nikako poročilo iz Pariza, da bi bil rok podaljšan za sedem dni. V političnih krogih govore, da bodo zavezniki čakali, da se sestane nova vlada. Zagrebške „Novosti" poročajo jz Beograda, da se v krogih radikalne stranke širi vest, da bo edino izhodišče iz krize, ako prevzame Nikola Pašič predsedstvo ministrstva, dr. Ante Trumbič portfelj zunanjega ministrstva, dr. Josip Smodlaka pa portfelj ministrstva notranjih del.
Veselica Sokola v Studencih pri Mariboru
se vrši pri vsakem vremenu, na to opozarjamo cenj. občinstvo. Pri slabem vremenu bo veselica v šoli in telovadnici.
r v
H
Dnevne novice.
Proti dr. Vrstovškovi samovladi. Načelstvo Jugoslovanske demokratske stranke je v svoji seji dne 16. septembra sklenilo odposlati ministrstvu za prosveto v Beogradu oster protest proti strankarskemu postopaniu in zapostavljanju državnih interesov od strani poverjenika za uk in bogočastje, ki se je pokazalo pri vprašanju gospodinjske šole Mladike v Ljubljani, zlasti pa sedaj pri vprašanju ženskega učiteljišča v Mariboru. Naši poslanci bodo podvzeli istotako energične korake v Beogradu.
Naši pariški delegati skozi Ljubljano. V petek zjutraj ob pol štirih so se z orient-ekspresom peljali skozi Ljubljano naši pariški delegati minister za zunanje zadeve dr. Ante Trumbič, Nikola Pašič, dr. Josip Smodlaka, dr. Otokar Rybar in tajnik delegacije dr. Bogumil Vošnjak. Izrazili so se, da je glavni smoter njihovega potovanja, da se čimpreje odloči vprašanje podpisa pogodbe z Avstrijo.
Napad na našo kulturo. Poverjenik za uk in bogočastje je dosegel, da se slovensko žensko učiteljišče v Mariboru ne bo odprlo, pač pa naj gredo bodoče vzgojiteljice našega naroda, naše mladine v samostan, da jih tam vzgajajo nune, ki imajo niti zmisla niti pojma o narodni vzgoji, o mladini. Edini namen te samostanske vzgoje je, da pridejo med narod ne dobre narodne učiteljice, marveč navdušene razširjevalke klerikalne misli. V naši narodai državi pa potrebujemo narodno učiteljstvo, ki se zaveda svoje vzvišene naloge do naroda in do države. Vsled tega mora vsakega narodno mislečega človeka zgrabiti jeza, da se drzne človek, ki ga trpi narod na tako važnem in odgovornem mestu, zadati tak udarec našemu narodu. Nismo več v eri, ko je vladala Šustcršičeva pest in Lam-petova nojja. Danes smo v svobodni državi, v kateri odločuje narod, nikdar pa ne kak kle-iikalni eksponent Za danes protestujemo proti temu nezaslišanemu činu poverjenika dr. Verstovška. Pozivljemo paobenem vse naše korporacije, vsa naša kulturna društva, sploh vse narodno misleče občinstvo, da glasno protestira proti temu atentatu na našo narodno kulturo.
Zadnjo besedo o ženskem učiteljišču v Mariboru bodo govorili v Beogradu. O tem smo prepričani. Prepričani smo pa tudi, da bo ta beseda nekoliko drugačna nego dr. VeretovSfcova odredb«.
. Jugoslovanski ženski shod v Beogradu j se prične jutri in bo trajal tri dni. Kakor nam poročajo, bodo na tem shodu protestirale demokratske jugoslovanske žene proti dr. Verstovškemu atentatu na narodno vzgojo našega (ženstva. Obenem pojde deputacija k naučnemu ministru, da mu temeljito pojasni to zadevo.
Zakaj dr. Verstovšek svoj čas ni odstopil. I<o je prejšnja vlada odstopila, ter prevzela državne posle demokratično-socialna vlada, bi bila naravna posledica, da bi odstopila tudi deželna vlada za Slovenijo. Poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar je to tudi predlagal, toda klerikalni člani vladi niso hoteli odstopiti iz enostavnega vzroka, ker so hoteli v svojih resortih nadaljevati klerikalno korupcijo. Tako klerikalen čin je izvršil tudi zdaj dr Verstovšek ter preprečil otvoritev slovenskega ženskega učiteljišča v Mariboru.
Dobrodelni slavnostni dnevi. Kakor je razvidno iz oglasa v inseratnem delu naše današnje številke, priredi mariborska prostovoljna požarna bramba in njen rešilni oddelek dne 27. in 28. septembra 1919 cvetlični dan. V nedeljo nato se vrši od 10.—12 ure dopoldne v mestnem parku promenaden koncert, ki ga bo izvajala polnoštevilna godba delavnic južne železnice pod osebnim vodstvom kaoelnika Maksa Schonherrja. Popoldne ob 14. uri bo na Glavnem trgu velika ljudska tombola, pri kateri se bodo izžrebali krasni dobitki, predvsem živila in druge potrebščine, ki se zdaj težko kupijo Tudi tu bo igrala ista godba. Ob 18. uri zvečer bo kot zaključek v veliki dvorani Gotzove pivarne velika dobrodelna slavnost s plesom in raznimi ljudskimi veselicami. Godba: uslužbencev južne železnice. V oddelku za vesele: Priljubljen šramel-kvartet. Vstopnina je povsod zelo nizka, tako da bodo tudi revnejši sloji mogli prispevati za vzdrževanje tega tako važnega društva. Nihče naj torej ne zamu 1i, obiskati teh prireditev ter s tem pospešiti človekljubna stremljenja požarne brambe in reševalnega oddelka.
Brzovlakov ne bo. Južna železnica sporoča, da je primorana včeraj napovedano uvedbo brzovlakov Dunaj—Trst zaradi pomanjkanja premoga začasno še odgoditi
Proti uničevanju industrijskih podjetij. Deželna vlada za Slovenijo je izdala naredbo, s katero prepoveduje lastnikom obrtnih naprav tvorniškega značaja brez prejšnjega dovolila deželne vlade podirati in rušiti te naprave Prestopki zoper to prepoved se kaznujejo z denarnimi globami do 20 000 K.
Društvo „Deutsches Haus“ v Celju razpuščeno. Vlada je razpustila društvo „Deutsches Haus" v Celju. Ta ukrep se utemeljuje s tem, da je društvo prekoračilo svoj ! v pravilih določen delokrog z nameravano prodajo društvenega doma.
Razpuščena nemška društva. Vlada je razpustila vse podružnice, odnosno krajevne skupine nemških društev „Deutscher- und osterrei-chischer Alpenverein", „Deutschosterreichischer Eisenbahnbeamtenverein" und „Osterreichischer Flottenverein", ker se centrale teh društev nahajajo v inozemstvu.
Grof Thurn pod nadzorstvom. Za nadzornika posestev grofa Thurna je bil imenovan okrani gozdni komisar v Velikovcu inž. Emil Pupis.
Dunaj morajo zapustiti najkasneje do 20 t. m vsi oni, ki so se tamkaj nastanili po 1. avgustu 1914 in ki si doslej niso pridobili avstrijskega državljanstva.
Poziv beguncem in prijateljem naših sotrpinov iz zasedenega ozemlja. Konstituirala se je velevažna akcija za begunce dne 25. septembra t. 1. v Ptuju Naproša se vse vladne institucije, železnice kot urade, da gredo velikemu zborovanju v vsakem oziru na roko v najaktualnejših vprašanjih beguncev iz po llaljanih zasedenega ozemlja, ter se istovetno vabi in poživlja vse begunce in njih zastopnike, kakor tudi legijonarje, da se v njih lastnem interesu polnoštevilno udeležijo tega rovanja. Poživlja se tudi vsa ona društva m osebe, katere čustvujejo s obupnim položajem cveta našega
naroda, da po možnosti pripomorejo k tem važnim konstitucijam in iste podpirajo v vsakem Oziru. Začetek zborovanje ob 11. uri dop. v Mestnem parku v Ptuju. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, ker politične razmere zahtevajo takojšnjih ukrepov Preskrba udeležnikov je v vsakem oziru zagotovljena. Železniška zveza ugodna, opozarja se vpogledati vozni red radi Z!eze v Pragerskem. Za konstituacije stalnega Narodnega sveta za po Italjanih zasedenega ozemlja. Tč. Narodni svet v Ptuju: Dr. Jenko tč. predsednik; — Bregant tč. tajnik.
Shod beguncev* Danes zvečer ob sedmih Sestanek beguncev iz zasedenega ozemlja v meščanski šoii, Reiserjeva ulica, prvo nadstropje vhod od Edsabetne ceste skozi dvojno dvorišče. Predmet: Razgovor radi shoda beguncev v Ptuju dne 25. t. m. Vabimo k obilni udeležbi.
Promenadni koncert bo v nedeljo od 11. do pol 13. ure v mestnem vrtu samo pri lepem vsemenu.
Jesensko porotno zasedanje se začne V pondeljek dne 22. t. m. ob 9. uri v porotni dvorani okrožnega sodišča. Za prvi teden so razpisane sledeče razprave: pondeljek 22. septembra : Fnnc Frank, Friderik Grilec, Albin Potočnik in Franc Lederer, hudodelstvo goljufije, tatvine in udeležbe tatvine; torek 23. septembra : Karol Robinšek, Adolf Majer in Karol Kopčič, hudodelstvo tatvine (pri urarju Karnerju in hotelirju Fellingerju) ; sreda 24. septembra : Mihael Vodušek, hudodelstvo tatvine in goljufije ; četrtek 25. septembra : Ivan Karlin 'n Terezija Konrad, hudodolstvo tatvine in udeležnosti tatvine; petek 26. in soboto 27. Septembra: Tomaž Pretner, hododelstvo roparskega nmora in tatvine.
Cene padajo. »Jugoslovanskemu LIoydu« poročajo iz trgovskih krogov, da cene kavi. čaju in čokoladi vsled velikih dobav in po-voljtiejšega prometa na morju rapidno padajo. Italijanski riž ima še isto ceno. Ko pa dospe blago, ki ie že na poti iz Bombaja v Reko in Trst, bo cenejši tudi ta. Zelo padajo cene suhemu grozdju, rozinam, posebno grškemu, ker je letošnji pridelek izredno obilen. V Mariboru tega padanja cen prav nič ne občutimo.
Bencin. Zveza slovenskih trgovcev je dobila od odseka za prehrano v Ljubljani večjo množino težkega bencina. Interesenti naj se nemudoma obrnejo na odsek za prehrano v Ljubljani po nakaznice na podlagi katerih dobijo potem od zveze slov. trgovcev bencin.
Konji s Koroškega na Dunaju. ,,Karnt-°er Tagblatt" javlja, da so našli na sejmišču na Dunaju 47 konj brez gospodarja. Dognalo se je, da so spravile te konje s Koroškega na Dunaj firne Saborsky, Glaser in drug. Brez dvoma so bili to konji, ki so bili utihotapljeni iz Jugoslavije. Plačevali so jih po 7000 do 7500 kron, na Dunaju pa so jih hoteli prodati po
11 do 12.000 kron Avstrijska vlada je konje zaplenila in dala 16 izmed njih zaklati. Konjski mesarji so prodajali meso teh konj po 28 K kilogram. Na Dunaju torej stane konjsko meso 28 kron, pri nas pa se dobi teletina za 10 do
12 kron. F'a pravijo gotovi ljudje, da je v Avstriji boljše življenje 1 Čemu se ti ljudje ne iz-Sele v Avstrijo?
b:
Gledališke vesti.
Prva predstava. Z Jurčičevim „Tugo-111 ero m" se otvori dne 27. t. m. slovensko biestno gledališče v Mariboru. S skoro nepremostljivimi težkočami se je vendar posrečilo ZaR»toviti obstoj, tega za kulturno in narodno probujenje in razvoj mesta Maribor, tako potrebnega in velevažnega slovenskega gledališča. Kot ravnateli in zakupnik je prevzel z 11. sep-
tembrom t. 1. Celokupno vodstvo za dobo 5 let Hinko Nučič, slovit že od ljubljanskega gledališča. Ker je vse poslovanje in financa v rokah ravnatelja, ima dramatično društvo samo vpliv na Vsakoletni repertoir cele sezije in smeri igranja v gledališču. Zagotovljeni st? tudi mestna in državna podpora Gojila se bode v prvi vrsti drama, veseloigra, burka in spevoigra. Za to so se pridobile prvovrstne moči iz Zagreba, Ljubljane in nekaj izvrstnih domačinov iz Maribora. Nadejati se je torej lepega razvoja slovenskega gledališča v Mariboru, ne le v razvedrilo ampak tudi v narodni blagor Mauborčanom	U.	P.
Poziv cenj. občinstvu 1 Prvič stopimo pred slovensko občinstvo s stalnim, novo otvor-jenim slovenskim gledališčem. Gledališče je popravljeno in prenovljeno. Če smo si svesti vele-važnosti tega kulturnega zavoda, bodemo gotovo stemili za tem povzdigniti vrednost istega na kar najvišjo stopnjo umetništva. Toda to za-moremo samo tedaj ako obiščemo gledališče ob vsaki priliki, podpirajoči ga s tem. Cene ložam in sedežem so tako nizke, da si jih lahko preskrbi vsakdo, zlasti ker odpadejo vse nadaljne vstopnine in se zamore znesek vplačati v dveh obrokih. Cene abonementu A in B, ki bo vsaki obsegal 54 raznih predstav v sezoni so: Lože: srednje: a) v pritličju desno in levo od št. 4 do vštevši št. 8, b) v prvem nadstropju desno in levo od št. 4 do vštevši št. 7 po K 2430. Sprednje lože: a) v pritličju desno in levo od št. 1 do vštevši št. 3, b) v prvem nadstropju desno in levo od št. 1 do vštevši št. 3 po K 1944. (Po 4 sedeži v loži). Parter: sedeži: a) 1. in II. vrsta, sedež po K 486, b) III. in IV. vrsta, sedež po K 432, c) V. in VI. vrsta, sedež po K 378. d) VII., VIII. in IX. vrsta, sedež po K 324. Balkon: balkonski sedeži: a) I vrste, sedež po K 432, b) II. vrste, sedež
Asciepsia, poveljnik 26. armadnega zbora je naslovil na čete v Reki sledeči proglas: »V smislu prejetih odredb, da se pozovejo k izpolnjevanju dolžnosti vojaška krdela in vojaki, ki so samovoljno zapustili svoja mesta in se podali na Reko, da sodelujejo pri podvzetju podpolkovnika na dopustu D’ Annunzia, ukazujemo: 1 Krdela in vojaki, ki se nahajajo točasno na Reki, se morajo vrniti pred pretekom 24. ur v četrtek, dne 18. t. m. za premirno črto in se predstaviti vojaškemu poveljstvu na Kantridi. 2. Podpolkovnik na dopustu Gabriele D’ Annunzio, kakor vsi častniki na	dopustu, ki se	nahajajo
na Reki, z namenom	sodelovati	pri	podvzetju
omenjenega podpolkovnika, morajo v istem roku zapustiti Reko.	3. Vsi, ki	se	ne bodo
pokorili tej odredbi,	bodo krivi	dezertacije in
pobune in bodo kaznovani v zmislu odredb vojaškega kazenskega zakonika.«
Prodiranje Kolčakove armade.
Pariz, 18. septembra 1919 Listi poročajo iz Pekinga, da je Kolčakova armada jzvojevala zmago. Osem rdečih polkov je uničenih in mnogo boljševikov je uničenih.
Reško vprašanje rešeno??
Bero lin, 18. septembra 1919. Iz Pariza poročajo: Glede reškega vprašanja je sporazum med aliiranci zdaj gotov. Reka naj postane italijanska, dočim naj Sušak pripade Jugoslaviji. Gotovi pogoji bodo zajamčili Jugoslovanom dohod do morja. Medtem pričakujejo Wilsonov odgovor na ta kompromis.
Najvišji svet se razide?
Baz el j, 19. septembra 1919. V krogih mirovne konference govore, kakor poročajo iz
po K 278, c) III. vrste,^ sedež po K 324, d) Pariza, naj se nadomesti najvišji svet, čegar delovanje je že skoro končano, s permanentnim odborom z omejenimi pooblastili.
IV. vrste, sedež po K 270, e) V. in VI. viste, sedež po K 216. Galerija: galerijski sedeži: a) I. vrste, sedež po K 216, b) II. vrste, sedež po K 162. Sezona se zaključi začetkom julija 1920. Vse nadaljno se poizve ali po lepakih ali od gledališke pisarne v kazini Pojasnila se dobe tudi od „Uni'>n-Prepagande", poslovalnice v Gosposki ulici 25. Ker so vpisovanja na abone-ment že v polnem teku, si naj vsakdo v lastnem zanimanju preskrbi pravočasno njemu najbolj pripraven sedež.	U.	P.
S
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
D’ Annunzio se ne umakne.
Trst, 19.septembra 1919. Poveljnik Reke Gabriele d’ Annunzio, je izjavil v »Videtti d’ Italia«, da živ ne zapusti mesta, ako ne ostane laško. Isto je brezžično brzojavil v Rim.
Tajna italijansko-avstrijska zveza.
Dunaj, 19. septembra 1919. Današnja »Rote Fahne« poroča po Avantiju, da italijansko vrhovno armadno poveljništvo pošilja avstrijskemu vrhovnemu poveljništvu tajna poročila o gibanju jugoslovanskih čet na vseh odsekih.
D’ Annunzio mora zapustiti Reko.
Trst, 19. sept. Snočnja »La Nazione« javlja iz Rima:	Generalni	poročnik	Gandolfo
MALA OZNANILA.
DoBra kuharica
se išče za častniško obed-nico. Več se poizve v Frei-haus ulici št. 5 med 12. in 13. uro.	2—1
Tretjo
notarsko pisarno
odpre s 15. septembrom
notarski namestnik Ivan Aštč
v Mariboru, Marijino ulica št. 10
(poleg sodnije).
3—3
Na Legatovem zasebnem učilišču u Mariboru se prično I. oktobra 1919 novi tečaji za stenografijo, strojepis, pravopis in poslovni sestavki, računstvo u zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški lezi k.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od I/.—/2. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. I. nadstropje.
Prospekti brezplačno.	6_4
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Danes javna telovadba Sokola v Studencih ikSSr 1
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:i:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx]
(0000*0000«000000,
°0oOQOOO«C-‘,oC°0
O0,o#o°ooooo000i
•°»ioo»ooooo*»°
<1
^oooaooo^oo.o^/^^ocooocoooooa^/gj^oooooooooa^ /
0ooOooo*oOOO®0°	°0000000000000°0	°0o»000000000'J°0	V,
O,*o»e«ooooo<1'
V soboto dne 27. in v nedeljo dne 28. septembra 1919:
Dobrodelna slavnostno
fInPllfl v prid Prostovo,ine požarne brambe m njenega UllCIfUl	rešilnega	oddelka	v	Mariboru.
V soboto in nedeljo: Cvetlični dan. — V nedeljo od 10—12: Promenadni koncert v mestnem parku. — Ob 14.: Ljudska tombola na Glavnem trgu. — Otf T8. uri: Dobrodelna slavnost s plesom v Gotzovi veliki dvorani.
..o..««*"...	....o........	^	............. /SS, ..........
V^®^SdA^\^^SAJg/$^^».00o„oo>„oo0.o"^!®i)“o.„0ool>l,oo000oO*^°o„0o(>ijiji>oti0o00o*^)*00oi>oi>i>oi>ooo0..!
I. Mariborski bioskop |S
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
Od sobote 20.—23. septembra 1919:
Nirwana
Krasna indijska drama v 3 dejanjih
Vojska v miru
-■89
■mm
Rogaška Slatin,
Veseloigra v 3 dejanjih
Vsako sredo in soboto novi sporedi
Predstave se vrše vsaki dan ob 18%. In 20%. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 16., 18. in 20. url
zvečer.
-Qp> Qp>—
--CIO C)f>-
Arhitekt
Hubert Misera
mestni stavbinski mojster
Maribor, Cesarska cesta st. zo, Lutrova ulica st. to
prevzame
vsa stavbinska in tesarska dela, adaptacije, popravila, nove stavbe, strokovnjaško in po najnižji ceni.
Zaloga apna, cementa, opeke in drugih stav-binskih potrebščin.
(£L!x)G^
=0@
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna pletarna Valburge Oman
Maribor, Šolska ulica 4.
Mestna prodajalna Maribor
Rotovžki trg št. 8
l
prodaja celi dan od pol 8. do 12. in od 14. do ♦ 18. ure.	X
Testenine..............klg	K	8‘—
Moka OO.................„	K	5 20
„ za kuho .	. .	„	K	4-40
i
kruh
K 3-60
n n   n JUU «
Vsak dan sveZa jajca po 80 vinarjev
Mariborska
specijalna
<_ V J u\\	.	\	,	v\
delavnica za popravila ur
F. Kneser i
Grajska ulica It. 5.
Tempel vrelec.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Styria vrelec.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic in
sladkorni bolezni.
Donati vrelec.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogaška Slatina
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkaltčno-sallnlčnih rudnlnsko-klslih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih
krajih mrzlice.
-»B3
'M*
■■■
.■K
Rogaška Slatina
Je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.
■■■
Agitirajte za naš listi
f
H mwm ESKora
O	.............—.....—.—
MT Ugodni krediti in predujemi. 1W
m Prodaja in nakup vrednostnih papirjev □v Borzna naročila
Sprejem in oskrba depotov	2-2
a Samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranic
samosnramoe imic^uci Q Ihkaso in eškont menic
m
Nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva ^ Potovalna kreditna pisma i Sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun
27	.4%.	'	■	Mtk
Maribor, Tegetthoffova cesta št. 11
0/^
y
$
n
9
m
&
rM
k
<3
m
o
M»|>- Tlakom* »Udu«,
Tteksra# 85*^1 R*feiž*efc * Ms*** 1,
Od*0¥9r*i frvdalk: Pr Voglif
tvAAi: .fc. Aif % *	'A.	A	A