ŠTEVILKA 175 LETO XVI 30. APRIL 1982
brestov
obzornik
lasilo delovne organizacije
Lesna industrija in izvoz
PRIHODNJI RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA NA PODROČJU EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO — PRVI POGOJ ZA POVEČANJE IZVOZA
prispevek brestovih delavcev k razpravi na devetem kongresu
SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Moja razprava o nekaterih problemih izvoza temelji predvsem na neposrednih izkušnjah ob izvozni usmerjenosti Bresta. Ker pa je Brest eden izmed najpomembnejših izvoznikov pohištva, saj je delež 12voza v njegovi proizvodnji več kot 20 odstotkov, velja ta problematika v glavnem za vso slovensko lesno industrijo.
■SŠhi KONGRES &
Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije ost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi,
;a nismo uresničili, ter za to, da se na njem ^ ' dogovorimo za naše nadaljnje naloge.
. Nedvomno ima lesna industrija v primerjavi z drugimi industrijami prednosti pri izvozu, saj tenrelji na domači surovinski os-n?vi. Tega se zavedajo tudi raz-yite države, saj je njihova lesna industrija močno razvita in hkrati tudi močno zavarovana pred tujo konkurenco. Poleg tega je tesna. industrija zanimiva tudi faradi sorazmerno majhnih na-*0zb v nova delovna mesta, hitre-Sa reševanja zaposlenosti in zaposlovanja ženske delovne sile.
. Omenjena dejstva so Jugoslaviji* .Pripeljala do izgradnje precejanjih pohištvenih zmogljivosti, ki ot* zmanjševanju domače porabe ahtevajo dodatno povečevanje izvoza.
Večji delež izvoza v lesni indu-triji pa je bil v preteklosti ved-JV*. Povezan s slabšimi gospodarnimi rezultati. Naj povemo, da 0 bili kazalci gospodarjenja za ?sno industrijo v primerjavi s tnvenskim gospodarstvom vedno tabši kot je bilo povprečje go-Podarstva. Nedvomno je temu otroval tudi sistem centralistič-”ega zbiranja ter razdeljevanja eviz in deviznih pravic, pri če-jTler je breme pri povečevanju nik°Za nos** samo končni izvoz-
S prehodom na samoupravno urejanje zunanjetrgovinskega poslovanja se je deloma popravil gospodarski položaj izvoznikov. V prvi fazi je prišlo do sprememb predvsem s tako imenovanimi »internimi stimulacijami izvoza« in z »odstopanjem deviz«, s čimer se je izvoz držal dohodkovno na pragu rentabilnosti. Dohodkovno povezovanje, še manj pa prizadevanja za ustvarjanje skupnega proizvoda in s tem v zvezi tudi delitev skupnega deviznega prihodka, vse to pa žal še ni zaživelo.
Verjetno prav ta zakasnitev pri oblikovanju skupnega deviznega prihodka povzroča močne pritiske v nasprotno smer. Ob spoznanjih, da je potrebna za povečevanje izvoza tudi prerazporeditev dohodka v korist izvoznikov, so se pojavile naslednje težnje:
—	zavlačevanje pri oblikovanju skupnega prihodka in skupnega deviznega prihodka, saj bi prehod nanj pomenil za vse tiste, ki imajo nizek izvoz in s tem tudi boljše dohodkovne rezultate, zmanjšanje njihove akumulativ-nosti,
—	izsiljevanje odstopa deviz in deviznih pravic, brez težnje po delitvi skupnega prihodka, tako
da se prek dejansko višjih cen ohranjajo stara razmerja,
— zmanjševanje deleža deviznih pravic za izvoznike in celo težnja po vrnitvi na stari sistem, se pravi, administrativno zbiranje in razdeljevanje deviz in deviznih pravic.
Ugotavljamo, da so pritiski v teh smereh vedno večji. Vendar se moramo zavedati, da popuščanje tem pritiskom pomeni dvoje:
1.	korak nazaj v razvoju samoupravljanja in odvzemanje pravice delavcem, da odločajo o rezultatih svojega dela in o delitvi dohodka, vključno z deviznim dohodkom,
2.	korak nazaj v prizadevanjih za povečevanje izvoza, saj je nemogoče pričakovati, da bodo samo napori končnega izvoznika obrodili enake sadove kot napori vseh, v reprodukcijsko verigo povezanih udeležencev.
Iz teh razlogov ugotavljamo, da je prvi pogoj za povečevanje izvoza in izboljšanje položaja na področju ekonomskih odnosov s tujino prav samoupravno urejanje tega področja. Seveda pa bo pri tem potrebno urediti še številna druga vprašanja. Naj omenimo samo nekatera.
Izvoz in domači trg sta v tesni medsebojni odvisnosti. To pomeni, da pri usmeritvi v izvoz, pri kateri dosegamo slabše dohodkovne rezultate, nujno usklajujemo proizvodne zmogljivosti in dohodek s prodajo na domačem trgu. To pomeni, da uvoza, namenjenega za izvozne programe, skoraj ni mogoče obravnavati posebej. Predvsem mislim pri tem na dva vidika: na ustrezno kreditno in devizno politiko, ki bi se morala odvisno od izvoza ustrezno odražati še bolj kot doslej tudi v pogojih gospodarjenja na domačem trgu.
Potrebno bo tudi trdneje in enotne j e nastopati na tujih trgih. Sedaj ugotavljamo, da se premalo povezujemo že v slovenskem prostoru, kjer si proizvajalci v glavnem prek dveh izvoznikov sami med seboj konkuriramo na tujih trgih. Še slabši je položaj v okviru Jugoslavije, saj je splošno znano, kako si na tujem trgu znižujemo cene in s tem dohodek. Zato je večje povezovanje v okviru Slovenije in Jugoslavije tudi važen pogoj za povečevanje izvoza.
V naših prizadevanjih za povečevanje izvoza pa moramo temu ustrezno tudi spremljati tehno-
(Konec na 2. strani)
Zmogli bomo in znali uspešno preseči objektivna protislovja, skozi katera se prebija naša družba. Izšli bomo iz sedanjih razmer, ki jih bremene številne notranje neusklajenosti in materialne težave ter razni notranji in zunanji pritiski, zaradi rdne privrženosti delavcev in delovnih ljudi ideji in praksi ocialističnega samoupravljanja. Izkušnje zadnjih let kažejo, a se delovni ljudje v težavnih razmerah še bolj čvrsto strnejo Krog zveze komunistov in drugih organiziranih naprednih sil socialističnega samoupravljanja.
France Popit na kongresu slovenskih komunistov
»Smrt je odvisna od tega, kako je kdo živel. Če ste naredili kaj koristnega, vas bo to preživelo. Tudi če je kdo imel koristno vlogo v življenju, sveta še ne bo konec, ko bo umrl.
Kar je naredil, bo zmeraj ostalo. Veliko je odvisno od tega, kaj je kdo naredil za državo ali za ljudstvo. Zgodovina je dolg proces. Ljudje nikoli ne pozabijo, kaj je bilo dobrega pri kakem državniku. Tega dobrega v njegovih dejanjih se bodo zmeraj spominjali.
Imamo pregovor: srečen je, kdor večno živi. To v resnici pomeni, da je naredil kaj dobrega.«
TITO
V teh dneh, ko se z vso spoštljivostjo spominjamo obletnice smrti tovariša TITA in obenem praznujemo dneve, ki obujajo spomine na našo revolucionarno družbeno rast, nam v zavesti še bolj oživi misel, kako je njegova osebnost neločljivo prepletena z našo bližnjo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, z najbolj dragocenimi stranmi, ki jih je zapisala naša zgodovina.
Zato nas morajo misli, ki zastanejo ob njegovem liku, ob velikem simbolu dela — 1. maju, ob pomembnem datumu v rasti slovenstva in jugoslovanstva — 27. aprilu in ob dnevu zmage še bolj povezati v odgovorno dograjevanje naše socialistične samoupravne družbe, zrasle iz teh simbolov.
OB PRAZNIKU DELA, DNEVU OSVOBODILNE FRONTE IN DNEVU ZMAGE ISKRENO ČESTITAMO VSEM BRESTOVCEM IN OSTALIM OBČANOM!
Odnose moramo spreminjati
NEPOSREDNE NALOGE PO KONGRESU SLOVENSKIH KOMUNISTOV
Tovariš Popit je na devetem kongresu slovenskih komunistov končal svoje poročilo z besedami: »Graditev socialističnih samoupravnih odnosov ustvarja pogoje, v katerih bo svobodna skupnost neposrednih proizvajalcev v združenem delu upravljala z vsemi družbenimi zadevami in vodila reprodukcijske procese. V celoti bo razpolagala s proizvodi svojega dela, dejansko bo ustvarjala zase, za vsestranski razvoj vsakega človeka kot svobodne ustvarjalne človeške osebnosti. Zgodovinsko se bo uveljavila Jernejeva postava iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki se glasi: Ti, ki si delal, tvoje je delo!«
Za uresničitev tega cilja se je vredno boriti. To pa je glavna in najpomembnejša naloga članov in organizacij zveze komunistov v prihodnjem obdobju.
Neposredne naloge in temeljni cilji delovanja komunistov, organiziranih v osnovne organizacije, so opredeljeni v resoluciji, sprejeti na kongresu. Seveda v tem kratkem sestavku ni mogoče opozoriti na vse naloge in pomembne opredelitve, ki jih resolucija zajema, zato bi se zadržal predvsem ob nalogah zveze komunistov pri prihodnjem družbeno ekonomskem razvoju naše družbe:
— Za celotni razvoj in utrjevanje socialističnega samoupravljanja in večjo učinkovitost gospodarjenja je odločilna temeljita samoupravna preobrazba družbeno ekonomskih odnosov pri gospodarjenju s sredstvi tekoče (enostavne) in razširjenje reprodukcije. S tem hočemo doseči, da bodo ta sredstva upravljali in z njimi gospodarili delavci v združenem delu.
V obdobju, ki je pred nami, mora združevanje dela in sredstev na družbeno ekonomski podlagi skupno ustvarjenega dohodka in svobodne menjave dela postati prevladujoč odnos v družbeni reprodukciji. Ravno takšno združevanje dela in sredstev ter ustvarjanje skupnega dohodka je odločilnega pomena za doseganje boljših rezultatov pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije.
Da pa bomo to dosegli, moramo napraviti preobrat v naložbeni politiki in sicer tako, da bomo naložbe, naše potrebe in želje uskladili z ustvarjenim dohodkom ter v prvi vrsti povečali učinkovitost vloženih sredstev. Poiskati moramo notranje rezerve (te pa so v sleherni proizvodni sredini, pa tudi v negospodarstvu), jih aktivirati z učinkovitejšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, s smotrnejšo delitvijo dela, boljšo organizacijo proizvodnje, z modernizacijo tehnoloških postopkov, z varčevanjem in tako naprej.
Z družbeno in ekonomsko smotrnejšo delitvijo ustvarjenega dohodka moramo naložbena sred-
LESNA INDUSTRIJA IN IZVOZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
loški razvoj v svetu. Žal mi, kot majhna ekonomija, ne moremo izdelovati vse opreme doma (čeprav je viden napredek na tem področju predvsem z razvojem proizvodnje lesno obdelovalnih strojev v okviru delovnih organizacij s področja lesne industrije), zato bo uvoz opreme še vedno nujen. Vendar je uvoz opreme med vsemi kategorijami uvoza najbolj omejen, kar bo povzročalo tehnološko zaostajanje in večje težave pri vključevanju v mednarodno delitev dela. Zato moramo uvoz opreme tesneje povezati z izvozom.
Naj na koncu ponovno poudarim, da je ureditev vseh omenjenih in nekaterih drugih vprašanj sicer pomembna za povečevanje izvoza, da pa nedvomno ostaja kot osnovni cilj: nadaljnji razvoj samoupravljanja tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Pri tem imamo člani zveze komunistov še mnogo dela in odgovornosti.
stva usmeriti v tiste načrtovane dejavnosti materialne proizvodnje, ki kar najbolj omogočajo povečanje učinkovitosti gospodarjenja in izvozno naravnanost ter zagotavljajo trden in trajen gospodarski razvoj.
— Doseči moramo hitrejšo uveljavitev samoupravnega sistema na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke, ker bo takšen sistem bistveno prispeval k učinkovitejšemu gospodarjenju in upravljanju družbenih sredstev.
To je v sedanjih gospodarskih in družbenih razmerah podlaga za celotno družbeno preobrazbo delavčevega dela in za oblikovanje ter utrjevanje njegovih družbeno gospodarskih interesov ter kakovosti delavčeve delovne, gospodarsko poslovne in uprav-ijalske dejavnosti. To je torej podlaga za krepitev vloge delavca kot družbenega nosilca združenega dela in vseh odnosov v družbeni reprodukciji.
Zavzemali se bomo, da bo osebni dohodek delavca odvisen od zahtevnosti del in nalog, ki jih delavec opravlja, od količine in kakovosti njegovih izdelkov in storitev ter opravljenega dela, od gospodarne uporabe delovnih sredstev, predmetov dela, reprodukcijskih materialov in energije. Prihranki v neposrednih proizvodnih stroških, ki bremenijo njegov proizvod ali storitev, se morajo v dogovorjenem deležu neposredno izraziti v višini osebnega dohodka. Zavzemati se moramo za boljše vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela ter dela v težjih delovnih razmerah.
— Odločilnega pomena za uresničevanje politike gospodarske
stabilizacije in za utrjevanje položaja delavcev v družbeni reprodukciji je korenita preobrazba sedanje gospodarske politike. Predvsem je treba krepiti socialistične samoupravne družbeno lastninske odnose in izhajajoč iz te opredelitve, dosegati večjo družbeno produktivnost dela in učinkovitost gospodarjenja.
Gospodarska politika mora s sprejetimi instrumenti spodbujati delavce v združenem delu, da bodo pri odločanju o gospodarjenju s sredstvi in o celotnem poslovanju v večji meri upoštevati objektivne gospodarske zakonitosti ter razmere na domačem in tujem trgu in v večji meri uveljavljali merila za proizvodnjo in kakovost gospodarjenja, ki jih priznava samoupravno organiziran trg, in skupno dogovorjene proizvodne, gospodarske in delovne normative.
Prizadevali si bomo za rast produktivnosti dela, ki nam edina lahko omogoča enakopravno in organizirano vključitev v mednarodno menjavo in delitev dela.
— Zavzemali se bomo, da bo znanost bistveno več prispevala k uresničevanju dolgoročnih zgodovinskih interesov delavskega razreda in k zadovoljevanju neposrednih družbenih potreb. Z razvijanjem družbeno ekonomskega in političnega sistema moramo ustvariti takšne možnosti za poslovanje in gospodarjenje, da bosta razvoj lastnega raziskovalnega dela in hitrejše uvajanje inovacij v gospodarskem interesu delavcev v sleherni delovni organizaciji in zato tudi sestavni del njihove poslovne in razvojne politike. Tako bomo z uvajanjem novega znanja okrepili vlogo in pospešili razvoj raziskovalne dejavnosti v združenem delu ter tako sprostili ustvarjalne sposobnosti delavcev. Oboje je osnova za zdrav gospodarski razvoj in za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Uresničevanje resolucije devetega kongresa je vsebinska in revolucionarna naloga, ki zahteva od članov in organizacij zveze komunistov temeljite analize o stanju v svojih okoljih ter na tej podlagi tudi ustrezne dejavnosti za spreminjanje sedanjih razmer in odnosov. Saj, kakor je rekel Karl Manc (preneseno v naše razmere), je premalo, da svet in odnose v njem razlagamo, te odnose in razmere je potrebno menjati. To pa je naloga osnovnih organizacij zveze komunistov in vsakega komunista posebej.
D. Frlan
Razstava fotografij »Notranjska v NOB« v cerkniški osnovni šoli
Gostje so obiskali tudi Brestov salon pohištva
Kongresno srečanje
NAŠO OBČINO SO OBISKALI PREDSTAVNIKI KOROŠKIH SLOVENCEV
Devetega kongresa slovenskih komunistov se je udeležilo tudi več delegacij komunističnih in drugih naprednih organizacij iz tujine. Med njimi so gotovo posebno mesto imeli predstavniki slovenskih naprednih skupnosti izza naše zahodne in severne meje.
Drugi dan kongresa, ko so delegati delali v komisijah, je CK ZKS delegacijam omogočil številna srečanja s člani zveze komunistov in z drugimi delavci v občinah, krajevnih Skupnostih in delovnih organizacijah v različnih krajih Slovenije.
Naša občina je tega dne imela v gosteh združeno delegacijo dveh koroških organizacij, katere sta predstavljala Filip VVarasch in Feliks VVieser. Občino sta obiskala v spremstvu medobčinskih sekretarjev za Gorenjsko in Koroško, tovarišev Zdravka Krvine in Mitje Horvata.
Za koroške Slovence je bilo srečanje z našo Notranjsko pravzaprav odkritje, saj smo geografsko in prometno dokaj odmaknjeni od njihovih sicer pogostnih zvez z matično domovino in Ljubljano kot njenim središčem. Zato pa je bilo naše srečanje toliko pristnejše, zanimivejše in morda celo obetavno, saj smo med drugim v razgovorih nakazovali različne možnosti sodelovanja — od kulturnega do gospodarskega. Posamezne pobude so bile izražene na obeh straneh in tudi na obeh straneh z odobravanjem sprejete.
Delegacijo smo najprej sprejeli v Cerknici, kjer smo v razgovoru goste seznanili z zemljepisnimi, zgodovinskimi, demografskimi, gospodarskimi in drugimi značilnostmi občine, potem pa smo jih odpeljali na ogled naših poglavitnih gospodarskih zmogljivosti.
V	Loški dolini so si gostje z zanimanjem ogledali vse obrate Kovinoplastike, v Cerknici pa Salon pohištva in Tovarno ivemih plošč,
V	obeh delovnih organizacijah so goste prijazno in prisrčno sprejeli predstavniki poslovodnih in samoupravnih organov ter vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki so jim v krajših razgovorih razložili razvoj delovnih organizacij ter njihovo samoupravno in politično organiziranost.
Zvečer smo v poslovilnem razgovoru goste seznanili še z delovanjem krajevnih skupnosti.
Tako smo predstavnikom naših rojakov na avstrijskem Koroškem omogočili — kolikor so to v enem sicer zelo intenzivnem delovnem dnevu da — da so od blizu spoznali velike uspehe, pa tudi razvojne težave tega, zanje nekoliko odmaknjenega dela svoje matične domovine.
J. Praprotnik
POZDRAVNA BRZOJAVKA DEVETEMU KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Komunisti in delavci nad dvatisoččlanskega delovnega kolektiva BRESTA, industrije pohištva Cerknica, toplo pozdravljamo deveti kongres slovenskih komunistov. Ta kongres sovpada prav z obdobjem, ko naša socialistična samoupravna skupnost doživlja v svoji družbeni preobrazbi in gospodarskih gibanjih globlje vzgibe in premike.
Zato pričakujemo, da bo prav gotovo kritično ocenil našo dosedanjo pot, sedanji gospodarski in družbeno-politični trenutek, predvsem pa jasno opredelil prihodnje naloge in cilje komunistov ter naše celotne družbe v prizadevanjih za oblikovanje trdne osnove socialističnih samoupravnih odnosov in zet utrjevanje našega gospodarstva. Te naloge prav gotovo ne bodo lahke in neobvezujoče in bodo pri sleherniku terjale skrajno odgovornost in prizadevnost.
Posebno pomembne in zahtevne naloge čakajo nas, komuniste in vse ostale zavestne sile ob ustavni preobrazbi in utrjevanju gospodarstva; zavedamo se, da gre pri tem za izredno širok sklop pomembnih gospodarskih in družbeno-političnih vprašanj, s katerih rešitvijo bomo lahko uresničili naše samoupravne vrednote.
V času med osmim in devetim kongresom sta nas zapustila tovariša Tito in Kardelj, velikana naše revolucije, graditelja socialističnega samoupravljanja in neuvrščene politike. V svojem bogatem izročilu sta nam zapustila trden temelj za nadaljevanje vsega, kar smo skupaj z njima opredelili kot trajnico naše poti. To pa nas tudi zavezuje...
Pričakujemo, da bo kongres zastavil vrsto neposrednih nalog in rešitev, ki bodo spodbuda za še hitrejše oblikovanje naše socialistične samoupravne skupnosti in reševanje sedanjih gospodarskih zagat.
S pozdravi vam pošiljamo iskrene želje za uspešno delo kongresa.
Komunisti in delovni kolektiv BRESTA, industrije pohištva Cerknica
Doslej v glavnem vse po načrtih
ANALIZA O URESNIČEVANJU NAŠIH SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV
Kot je že iz sredstev javnega obveščanja znano, so bila odstopanja od srednjeročnega načrta v letu 1981 ter ocene za prihodnja leta tak šna, da bo potrebno preveriti, kako se uresničujejo srednjeročni planski dokumenti pri vseh nosilcih načrtovanja.
Izdelano doma: korpusna stiskalnica, ki naj bi jo razstavili na ljubljanskem sejmu lesnobdelovalnih strojev
Spet v Zagrebu
BREST TUDI LETOS NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Kakor vsako leto, smo tudi letos na prostoru naše prodajalne v Zagrebu poleg naših stalnih pohištvenih programov prikazali tudi novosti, ki so jih pripravile naše temeljne organizacije. Pripravili sme tudi vse ostalo potrebno, da bi bili poslovni razgovori z našimi kupci kar najbolj uspešni.
Vse to je bilo potrebno zaradi pričetka tradicionalnega spomladanskega velesejma v Zagrebu.
Ker so spremenjeni pogoji v gospodarjenju za Jugoslavijo in za Slovenijo več ali manj znani, naj omenimo samo nekaj bistvenih ugotovitev.
Poslabšane plačilno bilančne možnosti države in s tem v zvezi tudi vse težji pogoji za najemanje tujih kreditov neposredno omejujejo naš celotni družbeni in gospodarski razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato bo potrebno povečati izvoz in izboljšati plačilno bilanco.
Zaradi poravnavanja obveznosti do tujine in zoženih možnosti za najemanje novih kreditov bo prišlo do odliva sredstev za razvojne namene, tako da bodo sredstva za naložbe bistveno manjša kot so bila načrtovana. Manjše možnosti za naložbe so povzročile, da se je zmanjšal tudi najbolj dinamični Pospeševalec rasti družbenega Proizvoda. Z manjšo rastjo družbenega proizvoda pa se zmanjšujejo tudi vse ostale kategorije, od rasti zaposlenosti pa do stopenj rasti vseh oblik porabe.
Spremenjeni pogoji za gospodarjenje so seveda vplivali tudi na gospodarjenje naše delovne organizacije.
DRUŽBENI PROIZVOD IN PROIZVODNJA
Realna stopnja rasti družbenega proizvoda je za našo delovno organizacijo negativna. Odstopanja med temeljnimi organizacijami so različna, kar je tudi razumljivo, saj je naraščanje družbenega proizvoda odvisno od celotnega naraščanja realizacije, pa tudi od relativnih odnosov med cenami surovin in repromateri-alov ter končnimi izdelki.
Predvidevanja za leto 1982 kažejo, da bo dosežena resolucij ska rast družbenega proizvoda, vendar pa bodo še vedno odstopanja rned temeljnimi organizacijami. V letih 1983—1985 pa bo potrebno rast bistveno povečati, če hočemo doseči načrtovano stopnjo rasti za srednjeročno obdobje.
Močno je v letu 1981 porasla Proizvodnja v vseh temeljnih organizacijah. Na osnovi plana za jeto 1982 ter pričakovanih gibanj v naslednjih letih lahko pri-cakujemo uresničitev srednjeročnih planskih ciljev na področju
Proizvodnje.
IZVOZ
.Kot v družbenem planu Slovenje je tudi za našo delovno organizacijo izvoz življenjskega polena. Izvoz je pomemben zaradi razširitve tržišča, pa tudi zaradi
izboljšanja devizne bilance. Čeprav smo v letu 1981 v okviru delovne organizacije dosegli realno za 20,8 odstotka večji izvoz, pa so stopnje rasti za posamezne temeljne organizacije zelo različne. Visoke stopnje rasti za temeljni organizaciji Iverka in Tapetništvo sta bolj posledica nizke osnove v letu 1980 kot pa visokega izvoza v letu 1981. Manjši realni izvoz v nekaterih temeljnih organizacijah pa je posledica recesije na ameriškem tržišču in tudi na trgu žaganega lesa ter v nekaterih primerih tudi posledica enkratnih neponovljivih poslov, ki so bili v letu 1980.
Če bomo dosegli predvideno naraščanje izvoza v letu 1982 za 12 odstotkov, bo mnogo laže dosegljiv tudi srednjeročni načrt, v katerem predvidevamo povprečno letno rast izvoza za 11,8 odstotka.
UVOZ
Neposredno vezan na izvoz pa je uvoz blaga in storitev iz tujine. Izpolnjene obveznosti na področju izvoza in zadostna količina ustvarjenih deviznih sredstev bodo seveda omogočile, da bomo dosegli tudi uvozne načrte. Omejitve na področju uvoza so povzročile, da je bilo naraščanje uvoza v letu 1981 manjše kot je bilo načrtovano. Na najnižjo možno mero se je zmanjšal predvsem uvoz opreme in nekaterih repro-materialov, kar je občasno povzročilo težave v proizvodnji. Nekajkrat je bila zaradi pomanjkanja repromaterialov ogrožena celo proizvodnja za izvoz, kar bo potrebno v naslednjih letih vsekakor odpraviti.
Za leto 1982 načrtujemo višjo stopnjo naraščanja uvoza, ki pa bo uresničen samo, če bodo izpolnjene tudi izvozne naloge v okviru delovne organizacije. Uvoz pa bo pogojen tudi s stanjem plačilne bilance republike in federacije do tujine, saj bo povečanje negativnega salda sprožilo zaviralne ukrepe za vse uvoznike.
Načrtovana stopnja naraščanja uvoza po srednjeročnem načrtu je nekoliko višja od slovenskega povprečja, vendar je treba poudariti, da je tudi stopnja izvoza nad slovenskim povprečjem. Višja stopnja uvoza gre predvsem na račun uvoza opreme v drugi polovici srednjeročnega obdobja, kar pa je nujno, če hočemo vsaj delno nadomestiti iztrošeno in zastarelo strojno opremo. Na uvoz opreme pa je vezano tudi povečanje produktivnosti predvsem v zadnjih letih srednjeročnega ob-
dobja. Če ne bo uvoza opreme, bo to nedvomno povzročilo manjše naraščanje produktivnosti kot je predvideno v srednjeročnem načrtu.
ZAPOSLENOST
Ker ponudba lesnih izdelkov že krepko presega povpraševanje po pohištvu, v Sloveniji ni predvideno povečanje proizvodnje s širjenjem proizvodnih zmogljivosti. Iz istih vzrokov se je število zaposlenih v lesni proizvodnji naše delovne organizacije v letu 1981 zmanjšalo, v letu 1982 pa naj bi z izjemo proizvodnje žaganega lesa, kjer se zaposlenost nekoliko povečuje, ostalo nespremenjeno.
Povečalo pa se je število zaposlenih v proizvodnji ognjeodpor-nih plošč, kar je tudi razumljivo, saj je bila normalna proizvodnja organizirana šele v drugi polovici leta 1980. Število zaposlenih naj bi se nekoliko povečalo tudi proti koncu srednjeročnega obdobja, seveda, če se bo povečalo tudi povpraševanje po ognjeodpornih ploščah.
Število zaposlenih se bo večalo tudi v temeljni organizaciji Prodaja predvsem na račun širjenja lastne maloprodajne mreže.
Vsa ta povečanja pa malenkostno vplivajo na zaposlenost v okviru delovne organizacije, saj je rast zaposlenosti povprečno letno po srednjeročnem načrtu samo 0,2 odstotka.
OSEBNI DOHODKI
V letu 1981 beležimo tudi padec realnih osebnih dohodkov. Glavni dejavnik, ki je usmerjal gibanje osebnih dohodkov v letu 1981, je bil družbeni dogovor o razporejanju dohodka, ki je predvideval 10-odstotno počasnejšo rast osebnih dohodkov od družbenega proizvoda. Ker je v letu 1981 realni družbeni proizvod padel, je razumljivo, da so se znižali tudi realni osebni dohodki. Znižanje je še večje kot je bilo v povprečju za Slovenijo, saj je tudi padec družbenega proizvoda večji kot pa je bil v slovenskem merilu.
Predvidevanja za leto 1982 kažejo, da bodo realni osebni dohodki še realno stagnirali. Treba je pripomniti, da bo višina doseženih osebnih dohodkov odvisna od rezultatov gospodarjenja. Občutne j še povečanje predvsem družbenega proizvoda bo seveda zaustavilo padanje osebnih dohodkov.
Ker je v naslednjih letih predvideno povečanje družbenega proizvoda na račun večje produktivnosti in zniževanje zalog, predvidevamo, da bodo v naslednjih letih naraščali tudi osebni dohodki.
Na koncu lahko ugotovimo:
— Srednjeročni plan uresničujemo na večini področij, v proizvodnji, izvozu, uvozu in zaposlenosti. K temu je potrebno dodati, da uresničujemo tudi plan naložb.
— Odstopanja so pri družbenem proizvodu in v posledici tega tudi pri osebnih dohodkih. Vendar je ta padec posledica visoke startne osnove v letu 1980, pa tudi povečanja zalog v letu 1981. Z zmanjševanjem zalog bo zato omogočen višji porast družbenega proizvoda in s tem tudi osebnih dohodkov. Zato lahko pričakujemo, da se bo proti koncu srednjeročnega obdobja tudi to odstopanje zmanjšalo, čeprav verjetno še bo.
Iz tega lahko zaključimo, da odstopanja od srednjeročnega načrta niso takšna, da bi bilo potrebno dopolniti oziroma spremeniti srednjeročne planske dokumente.
P. Oblak
Ker je za nas, proizvajalce pohištva, čas spomladanskega velesejma v tako imenovanem mrtvem času za nove modele, je bilo opaziti le malo novosti.
Vendar Brest le prikazuje nekaj novosti:	fronto na programu
3X3, kuhinjo BREST 12 in sedežno garnituro Neli. Vse naštete novosti so plod delavcev strokovnih služb temeljnih organizacij Pohištvo, Tapetništvo in Prodaja.
Čeprav je že v proizvodnji in delno tudi na zalogi, pa je za Zagreb novost tudi program MIHA, ki so ga izdelali delavci Jelke.
Zakaj novi modeli? Program 3 X 3 v svoji prvotni izvedbi na tržišču ni doživel pričakovanega sprejema. Poleg naših napak, mislim kasnitev proizvodnje in s tem tudi postavitve v trgovinah, na premalo pripravljeno strokovno montažo, odpremo in transport, smo ugotovili, da je bila skupna trgovska in naša napoved preveč optimistična. Zato smo že v začetku leta pričeli s pripravami nove fronte, ki naj bi omogočila pričakovane prodajne uspehe.
V proizvodnem programu kuhinj imamo kuhinje Brest 09, 10, 10 S in 11. Klub tako široki po-
nudbi smo ugotovili, da smo v ponudbi zahtevnejših modelov prešibki. Ker s tipom kuhinje Brest 09 ne moremo pokriti vseh potreb tržišča, smo pripravili nov tip kuhinj Brest 12, ki sodi v vrhnji razred kuhinjskega pohištva.
Sedežno garnituro Neli smo prikazali kot poskusno garnituro. Dobljena ocena bo odločala, ali bo garnitura naš rezervni program ali ne.
Program MIHA smo prvič razstavili na lanskem salonu v Beogradu. Dobljene ugodne ocene in nujnost za zamenjavo proizvodnega programa v Jelki sta narekovali odločitev o uvedbi programa v proizvodnjo.
Po prvih vtisih se zanimanje za nakup pohištva zmanjšuje. Kupcev je vse manj, kar pomeni, da bodo letos potrebna še večja prizadevanja v prodaji pohištva in še boljša povezava med proizvodnjo in trgovino.
Za konec še podatek o razstav-ljaltih. Razstavljalo je 1553 raz-stavljalcev iz Jugoslavije in 216 razstavljalcev iz 19 dežel, skupaj torej 1769 razstavljalcev.
V. Harmel
•^aga v TOZD Jelka razžaguje tudi drobno hlodovino
Posnetek z lanskega zagrebškega velesejma
PREDAVANJE
Notranjski študentski klub prireja 7. maja ob 18. uri v sejni dvorani pod Ljubljansko banko predavanje Ptice na Cerkniškem jezeru. Predaval bo Janez Gregorij.
Sprejetih je vrsta ukrepov
SPREJET SANACIJSKI PROGRAM ZA TOZD MINERALKA
O lanskem poslovanju posameznih temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote je tekla beseda že na zborih delavcev ob sprejemanju zaključnega računa. Znano je, da je Mineralka v letu 1981 poslovala z izgubo, ki znaša 16.200.133 dinarjev.
Skladišče naših ognjeodpornih plošč
Za uspešnejše delo Brestove varnostne službe
V organizaciji in delu službe za zavarovanje družbenega premoženja je bilo več let čutiti vrsto slabosti in pomanjkljivosti. Varnostniki za svoje delo niso imeli primernih navodil, poleg tega pa so bili tudi premalo poučeni o tem, kako naj ta dela opravljajo. Če k temu prištejemo še dejstvo, da njihovega dela v nočnem času in ob dela prostih dnevih v zadnjih dveh letih ni nihče usklajeval in nadziral, ni čudno, da je bilo njihovo delo v splošnem slabo. To se je kazalo zlasti v tem, da je v nekaterih temeljnih organizacijah in pri nekaterih varnostnikih lahko prišel na varovano območje praktično kdorkoli, da je bila možnost za odtujevanje družbenega premoženja, da ni bilo pravega nadzora nad zapuščanjem dela med delovnim časom in podobno.
Brez obveznosti za vračila sredstev je bilo pokrite za 8.140.133 dinarjev izgube v okviru delovne organizacije (lastni rezervni sklad temeljne organizacije, rezervni sklad delovne organizacije, rezervni sklad SOZD Slovenijales — delež Bresta in TOZD Prodaja iz ostanka čistega dohodka). Za ostali del —• nekrito izgubo v višini 8.060.000 dinarjev pa je zaprošen sklad skupnih rezerv občine Cerknica in rezervni sklad SOZD Slovenijales za sanacijski kredit.
Zaradi nastale izgube so delavci temeljne organizacije na svojem zboru in na delavskem svetu sprejeli sklep o uvedbi sanacijskega postopka.
Komisija za izvedbo sanacijskega postopka, ki jo je imenoval delavski svet temeljne organizacije, je na osnovi analize o poslovanju temeljne organizacije ugotovila, da je poglavitni razlog za izgubo ker ne dosega celotnega prihodka, kar je posledica manjše prodaje v izvozu in na domačem trgu. Osnovni vzroki za manjši izvoz so naslednji:
—	za izvoz v razvite zahodne države so potrebni atesti od ustanov, ki jih te države priznavajo, vendar zaradi dolgotrajnega postopka za njihovo pridobitev še sedaj nimamo vseh potrebnih atestov;
—	pri ladijskih ploščah je faza začetka ponudbe za izgradnjo ladje pa do izdelane ladje zelo velika;
—	v države v razvoju in v vzhodne socialistične države je mogoče izvažati samo finalizirane plošče v obliki že končanih konstrukcijskih rešitev (predelne stene, spuščeni stropi in podobno).
Na domačem trgu je bila prodaja nekoliko boljša, vendar tudi ni šla po predvidevanjih. Poglavitni vzroki za to so:
—	nepoznavanje in nezaupanje v naše plošče v ladjedelnicah;
—	manj gradbenih del in nepoznavanje naših gradbenih plošč;
—- namesto lahkih gradbenih plošč, ki se uporabljajo predvsem za izdelavo vrat, kjer se zahteva ognjevarnost, še vedno uporabljajo druge materiale;
—	za finalizirane plošče tudi v letu 1981 še nismo imeli vseh ustreznih atestov in jih zato tudi nismo bili sposobni v večji količini nuditi tržišču.
Po drugi strani so se tudi pogoji za gospodarjenje temeljne organizacije v letu 1981 bistveno poslabšali, saj so občutno porasle zaloge gotovih izdelkov in vezale velika finančna sredstva, ki jih temeljni organizaciji primanjkuje. Zaradi naraščanja zalog je bila zmanjšana proizvodnja, kar je pogojevalo porast fiksnih materialnih stroškov na enoto. Nekoliko so bili preseženi tudi stroški na enoto pri surovinah kot posledica prenizko načrtovanih normativov. Na področju razporejanja dohodka je bilo ugotovljeno, da so bile obresti za 15,5 odstotka večje od dohodka, vse obveznosti iz dohodka pa so bile za 42.3 odstotka večje od dohodka. Poleg tega so obveznosti iz dohodka glede na leto 1980 naraščale hitreje od dohodka.
Za odstranitev vzrokov pri izgubi in za zagotovitev uspešnega poslovanja temeljne organizacije so bili nekateri ukrepi že izpolnjeni:
—	uvedeno je delo v eni izmeni,
—	v proizvodnjo je vpeljan nov tip plošče, za katerega se uporablja več domačih vezivnih komponent in ima širše možnosti za uporabo,
—	zagotovljena je kontrola, da teče poraba surovin v okviru normativov,
—	oblikovana je strokovna skupina za obdelavo ponudb v izvozu in na domačem trgu,
—	kadrovsko je okrepljena izvozna služba,
—	sodelovali smo na sejmih gradbeništva v Iraku in Sofiji,
—	v skladu s pogodbo odprem-ljamo plošče Magnokromu.
Poleg naštetih ukrepov, ki so že uresničeni, je komisija za izvedbo sanacijskega postopka ugotovila, da je za uspešno sanacijo potrebno odprodati vse zaloge in sprotno proizvodnjo, s tem da se cene plošč v drugi polovici leta na domačem trgu povečajo za 15 odstotkov. Za to so potrebni še dodatni ukrepi:
—	zagotoviti zadostne količine surovin,
—	izdelati je potrebno sistem konstrukcijskih rešitev sten in stropov z visoko ognjevarnimi in akustičnimi lastnostmi ter si za njih pridobiti potrebne ateste,
—	pridobiti moramo še naslednje ateste za prodajo na zunanjem tržišču:
a)	DOT atest (le-tega priznava za ladjedelništvo in gradbeništvo večina evropskih držav),
b)	atest za material za področje Zahodne Nemčije,
c)	zdravstveni atest za prodajo plošč v Sovjetsko zvezo,
IZ NAŠEGA SALONA POHIŠTVA V SARAJEVU
Veseli smo vsakega, še posebej pa nenaročenega prispevka, ki nam ga pošljejo naši delavci, in še posebej takšnega, ki izraža skrb in prizadevanja za čim boljše poslovanje. Iz našega sarajevskega salona pohištva, na katerega delo in prodajne uspehe je sicer dosti kritičnih pripomb, smo dobili takšen prispevek. Poslala ga je Mevla Mlivo in ga nekoliko skrajšanega objavljamo v tej številki.
*
Ob koncu marca je bilo v prostorih sarajevskega salona pohištva snemanje televizijske oddaje »Zabavni kalendar«. V njej je bil prikazan tudi del Brestovega proizvodnega programa, pri čemer je bil v ospredju program 3 X 3. Oddaja teče celo uro, je odmevna, gledati jo je moč v Bosni in Hercegovini, po Hrvatski in delu Slovenije, enkrat pa jo še ponovijo.
Verjetno ni prezgodaj, če rečem, da je reklama za Brestove izdelke uspela, saj je obiskovalcev in kupcev mnogo več kot kdajkoli prej; večina jih pove, da doslej za prostore našega salona niso niti vedeli, čeprav so le-ti v središču mesta.
Obiskovalcev je torej veliko več in tudi zanimanja za naše izdelke je več, so pa tudi zadržki, da kupcem ne moremo v celoti ustreči. Večina namreč želi pohištvo takoj ali pa v najkrajšem dobavnem roku. To pa je naj večja težava, saj jim nudimo dobavni rok 30 dni, pa še tega včasih ne moremo izpolniti.
Zato prosim vse, ki to lahko store, od proizvodnih temeljnih organizacij do prodajne, da bi dobili naročeno blago v najkrajšem možnem času. Tako nam bodo pomagali, da se izvlečemo iz sedanje krize in se začne lestvica prodaje vzpenjati k izpolnje-
—	kadrovsko okrepiti razvojno službo,
—• analizirati je potrebno vse objekte, kjer je predvidena ognjevarna zaščita in podrobneje informirati projektantske organizacije o uporabi ognjeodpornih plošč,
—	sodelovati je treba na vseh pomembnejših gradbenih sejmih v Jugoslaviji,
—	z izvoznimi organizacijami moramo organizirati redne mesečne sestanke v zvezi z izpolnjevanjem letnih pogodb,
—	preusmeriti je treba uvoz vermikulita s konvertibilnega na klirinško področje,
—	izdelati moramo katalog in ga primerno oblikovati za posamezno tržišče,
—	sprejeti je treba vsako ponudbo, s katero se pokrivajo materialni stroški in izdelavni osebni dohodki in je namenjena izvozu na konvertibilno tržišče.
To je le nekaj ukrepov, ki jih je potrebno izpeljati za uspešno sanacijo. V sanacijskem programu, ki so ga sprejeli delavci temeljne organizacije Mineralka na svojem zboru, je predvideno, da bo temeljna organizacija prva tri četrtletja še vedno poslovala z izgubo in je pozitivni rezultat predviden šele ob koncu leta 1982. Vendar bodo tudi konec leta rezultati tako nizki, da se bo sanacija v bistvu končala šele 1. 1983.
M. Širaj
vanju plana. Vsi v tej verigi se moramo potruditi, da bi čim več prodali in dosegli zagotovljene cilje. Cilji pa so isti: doseči čimbolj še uspehe v našem poslovanju.
*
Seveda imajo težave z našimi dobavnimi roki tudi širše razsežnosti. Zato smo zaprosili predstavnike naše prodajne službe, da napišejo nekaj tudi o njih, saj bi tako laže razumeli, zakaj naši dobavni roki niso takšni kot si kupci želijo. Žal je ostalo samo pri dogovorih ...
Pa še to: naša nova sodelavka predlaga, da bi morda uvedli stalno rubriko, v kateri bi sodelovali delavci iz vseh naših prodajaln, izmenjavali mnenja in izkušnje, pisali o uspehih in težavah. Od srca pozdravljamo to pobudo; upamo, da bodo o njej brali tudi v naših drugih salonih, jo sprejeli in s svojimi prispevki obudili k življenju.
Slabosti, ki so hromile delo varnostne službe, so zdaj v glavnem odpravljene. Večji del jih odpravlja že novi pravilnik o organizaciji in delu te službe, ki ga je pred kratkim sprejel delavski svet delovne organizacije, saj enotno v Brestu ukrepa in določa zlasti:
—	organizacijo službe za fizično varovanje družbenega premoženja na varovanih območjih;
—	osnovne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci te službe in njihova pooblastila;
—	splošne ukrepe v zvezi z varstvom premoženja;
—	osnovna dela in naloge varnostnikov in način določanja njihovih posebnih delovnih obveznosti;
—	naloge organov upravljanja in odgovornih oseb v zvezi z vodenjem službe za varovanje premoženja, odpravljanjem napak na tem področju in nadzorom nad izpolnjevanjem del in nalog varnostnikov.
Organizacija te službe bo po novem pravilniku ostala približno enaka kot doslej. Sedanje število vratarsko-čuvajskih mest na posameznih varovanih območjih je pravilnik potrdil kot obvezni minimum, s tem da se delavski sveti temeljnih organizacij na teh območjih lahko odloči jo za popolnejšo obliko varstva. Tudi vodstvo varnostnikov je še naprej zaupano vodjem splošnih služb (tajnikom) temeljnih orga-
nizacij. Neposredni vodja službe za varovanje premoženja (na določenem varovanem območju) bo torej tajnik ene izmed temeljnih organizacij, ki ima delovne prostore na tem področju. Nova pa je funkcija usklajevanja in nadzora. Delo vseh varnostnikov v delovni organizaciji bo usklajeval in nadziral referent za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Varovanje premoženja je zahtevno delo, ki ga ne more opravljati kdorkoli. Zato pravilnik določa tudi osnovne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, da lahko ta dela opravljajo. Varnostnik ne more biti delavec, ki je obsojen za kaznivo dejanje ali je v kazenskem postopku za tako dejanje ali če nima primernih moralno političnih lastnosti. Pomemben pogoj za opravljanje tega dela je tudi obiskovanje posebnega tečaja in uspešno opravljen izpit za varnostnike.
V poglavju o splošnih ukrepih v zvezi z varstvom premoženja so urejena številna vprašanja, ki zadevajo prihajanje delavcev Bresta in drugih ljudi na varovano področje, prinašanje in odnašanje blaga, način izdajanja dovolilnic za zapuščanje dela med delovnim časom ali za prihajanje na varovano področje po rednem delovnem času in druga. Določila v zvezi s tem glede na sedanjo prakso ne predstavljajo bistvenih novosti, novost pa je, da so zapisana v samoupravnem splošnem aktu in da je njihova kršitev ustrezno sankcionirana. To velja tudi za določila v zvezi z delom in nalogami varnostnikov in odgovornih oseb v Brestu, ki so zadolžene za delovanje te službe v skladu s sprejetimi merili.
Za varnostnike je bil v februarju organiziran tudi poseben štirideseturni tečaj. Na njem so bili izčrpno seznanjeni s svojimi nalogami v zvezi z varstvom premoženja in bili strokovno poučeni o njihovem izpolnjevanju-Po zaključku tečaja so uspešno opravili tudi preizkus znanja, ki ga zahteva novi pravilnik.
S sprejetjem pravilnika in poučit vi j o varnostnikov so se osnove za boljše delo na področju varstva družbenega premoženja močno izboljšale. "Zavedati pa se moramo, da bodo vse slabosti na tem področju odpravljene samo tedaj, če bomo sprejeta me' rila tudi dosledno upoštevali.
V. Žnidaršič
Glavna vratarnica v TOZD POHIŠTVO
Čim krajši dobavni rok!
Nič kaj obetaven začetek leta
OB PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA PRVO LETOŠNJE TRIMESEČJE
Že pri sestavi letošnjega gospodarskega načrta so precej pesimistične napovedi in res nam že prvo trimesečje nakazuje, da se nam tudi letos obeta zelo težavno leto. Težave se pojavljajo na vsakem koraku in pri vsaki stopnji reprodukcijskega procesa. Ker pa ima vsaka zase svoje posebnosti, jih preglejmo po vrsti.
PROIZVODNJA
Obseg proizvodnje, ki je za delovno organizacijo samo za 0,7 odstotka pod načrtovanim, kaže, kot da je bila proizvodnja v prvem trimesečju brez večjih težav. Vendar ni tako. Čedalje slabša založenost domačega trga s potrebnimi repromateriali, izsiljevanja za višjimi cenami ali pa tudi deviznimi plačili, so povzročala v proizvodnji vrsto težav, ki smo jih sicer reševali v samih temeljnih organizacijah, pa tudi v okviru delovne organizacije, so pa negativno vplivali na obseg proizvodnje.
V prvem trimesečju je bila zadovoljiva samo oskrba z lesno surovino in sicer predvsem zaradi ugodnih vremenskih razmer ter novih sporazumov z gozdarji.
Še slabši položaj kot na domačem trgu pa je na področju uvoza. Tako kot drugi uvozniki je tudi Brest pod vsemi uvoznimi omejitvami, s tem da mu povzroča težave pri uvozu tudi zagotavljanje deviznih sredstev. Zmanjšana uvozna kvota ter pomanjkanje deviz sta povzročila, da smo popolnoma ustavili uvoz nekaterih materialov, kar je seveda vplivalo tudi na obseg proizvod-
no uvoženega furnirja so vse težje poti
Medtem ko sta proizvodnji žaganega lesa in masivnega pohištva tekli po zastavljenih načrtih, Pa je prihajalo do občasnih težav
v	proizvodnji furniranega pohištva na Jelki, pa tudi v Pohištvu. Pomanjkljiva je bila predvsem oskrba z uvoznimi furnirji in s pro-lzvodi kemične industrije.
, Do podobnih pojavov je prihajalo tudi v Tapetništvu, kjer so vedno težave z nabavo tapetniškega blaga in poliuteranskih komponent ter na Iverki, kjer je Proizvodnja oplemenitenih plošč tekla pretežno samo v eni izmeni.
Do odstopov od načrtovanega jmsega je prišlo tudi na Mineralni, vendar je potrebno poudariti, se ta proizvodnja giblje v okviru sanacijskega programa, ki Predvideva v prvem polletju pro-izvodnjo samo v eni izmeni, manjšo proizvodnjo pa naj bi potem nadomestili v drugem poletju.
Nabava
Stanje na nabavnem trgu se je y I- trimesečju še bolj zaostrilo n°t v preteklem letu. Zaradi Prenešenih uvoznih omejitev iz Preteklega leta so domači proizvajalci še v slabšem položaju, ako da so se začele ponekod že ^rgati reprodukcijske vezi. Poleg egn je za vse več materialov po-sebno združevati tudi devizna
vi	stya ali pa celo uvažati suro-ne, če hočemo priti do potreb-
>, 1 materialov. Zato je tudi ra-urnljivo, da je kljub povečanim aporom vedno teže oskrbovati i oizvodnjo z zahtevano količino, Pa tudi kvaliteto.
Vedno težji položaj je tudi na j/?1-1 roč ju materiala za vzdrževa-Je,in rezervnih delov, saj je po-trh 3 vec*no bolj skopa in je po-„ ebno vse več rezervnih delov Uvažati.
nje, predvsem polyuretana v Tapetništvu.
Ker bodo težave pri preskrbi tudi še v prihodnjih mesecih, bo potrebna še večja selekcija pri uvozu ne samo repromaterialov, ampak tudi materialov za vzdrževanje.
PRODAJA —■ domači trg
Če primerjamo rezultate prodaje na domačem trgu z načrtovanimi, potem lahko rečemo, da se je prodaja za celoten Brest gibala v okviru zastavljenih ci-
ljev, posebno če upoštevamo, da smo načrtovali v I. polletju 40 odstotkov predvidene letne prodaje, v drugem pa 60 odstotkov.
Nad pričakovanji je bila predvsem prodaja kuhmjskega pohištva, tapetniških izdelkov in žaganega lesa. Prodaja furniranega pohištva je nekoliko slabša, posebno pri temeljni organizaciji Jelka. Pod načrtovano je bila tudi prodaja masivnega pohištva in ivernih plošč, kjer je nižja prodaja posledica predvsem manjše proizvodnje oplemenitenih plošč.
Čeprav se je prodaja mineralnih plošč bistveno povečala, pa še vedno ni na načrtovani ravni, tako da bo potrebno za večjo prodajo posebno v gradbeništvu vložiti še veliko dela tako glede tehnoloških rešitev kot novih prodajnih metod.
IZVOZ
Podobne rezultate kot na domačem trgu smo dosegli tudi v izvozu. Dosegli smo 22,4 odstotka letnega plana. Če upoštevamo določilo plana o 40 odstotkih izvoza v prvem polletju in 60 odstotkov v drugem, je izvoz v okviru načrtovanega.
Seveda pa so razlike med temeljnimi organizacijami precejšnje; od Iverke, ki je krepko nad planom, pa do Tapetništva in Mi-neralke, ki sta izvozila šele simbolične količine.
Izvozni rezultati bi bili lahko še boljši, vendar vlada na ameriškem trgu recesija, ki bistveno zmanjšuje izvoz masivnega pohištva. Podobno je tudi z žaganim lesom, kjer je še vedno čutiti upadanje cen.
Izvoz mineralnih plošč je še vedno težaven, predvsem zato, ker je povezan s potrebnimi atesti, ki pa naj bi jih dobili v dru-dem in tretjem trimesečju. Večje rezultate intenzivnega dela pri izvozu mineralnih plošč lahko pričakujemo šele v drugem polletju.
FINANČNI REZULTATI
Ker ob pisanju tega sestavka še nimamo vseh podatkov o rezultatih gospodarjenja, lahko rečemo le, da le-ti za delovno organizacijo niso ugodni, saj predvidevamo, da bodo štiri temeljne organizacije in sicer Iverka, Pohištvo, Tapetništvo in Mineralka v izgubi. Ker delitev dohodka še ni opravljena, sedaj težko pišemo o uspešnosti ali neuspešnosti posameznih temeljnih organizacij. Seveda bodo o vseh teh rezultatih delavci seznanjeni na
Tudi naša IVERKA ne daje pričakovanih rezultatov
Odprema v centralnem skladišču gotovih izdelkov
svojih zborih, ko bodo obravnavali periodični obračun.
Osvetlili pa bi nekaj vzrokov, ki so pripeljali do takih rezultatov.
1.	Letos smo začeli vrednotiti zaloge samo po izdelavnem materialu. To pomeni, da se izdalav-ni material prenaša na zaloge gotovih proizvodov in od tam na stroške v sorazmerju z realizacijo prodanih proizvodov. Ves ostali režijski material in vsi ostali režijski stroški pa se prenašajo med stroške že v obdobju, v katerem nastanejo, kar pomeni, da jih je potrebno pokrivati iz sprotnega dohodka. S tem ukrepom smo očistili zaloge vseh stroškov, ki vanje ne sodijo, pa tudi morebitne skrite izgube ob previsokem vrednotenju zalog.
Res pa je, da ta ukrep bistveno vpliva tudi na finančni rezultat, saj je potrebno ne glede na višino realizacije pokrivati vse režijske stroške. Ob zelo zmanjšani realizaciji je torej razumljivo, da bo prihajalo do slabšega finančnega rezultata.
2.	Letos je bil spremenjen tudi način obračunavanja amortizacije. V preteklih letih smo obračunavali minimalno amortizacijo po zakonskih stopnjah in pa pospešeno amortizacijo, ki je bila sestavni del dohodka in se je določala glede na možnosti obračuna. Ob slabšem rezultatu se pospešena amortizacija ni obračunavala.
V letu 1982 pa so se povečale amortizacijske stopnje za minimalno amortizacijo, tako da je ta sedaj večja kot je bila prej minimalna in pospešena amortizacija. Ker pa so to stopnje, ki so določene z zakonom, jih ni moč zniževati, kar pomeni, da je potrebno obračunavati amortizacijo po teh povišanih stopnjah ne glede na finančni rezultat.
3.	Letos smo s planom predvideli povečanje cen v okviru republiškega dogovora o povečanju cen za primarne in za končne
proizvode. Ker pa so bile cene ves januar in tudi skoraj ves februar zamrznjene, smo prodajali skoraj vse trimesečje po nižjih cenah kot smo jih predvideli s planom. Pri nekaterih izdelkih še sedaj nismo dosegli predvidenih prodajnih cen. Zato je tudi razumljivo, da je vrednostni obseg prodaje bistveno nižji, kljub temu, da je fizični obseg na načrtovani ravni.
4.	Na finančni rezultat vpliva tudi neusklajena politika cen pri surovinah in materialih ter gotovih proizvodih. Medtem ko so cene skoro vseh materialov narasle že v februarju in v začetku marca, pa jih mi zaradi administrativnih ali pa drugih vzrokov pri cenah gotovih proizvodov še nismo dohiteli. Tako prihaja do neskladij med cenami vhodnih materialov in cenami izhodnih izdelkov. Zaostajanje v splošnem naraščanju cen se seveda takoj odrazi tudi na slabšem finanč nem rezultatu.
Nedvomno se bo potrebno ob obravnavanih rezultatih prvega tromesečja tudi resno in odgovorno dogovoriti o vseh potrebnih ukrepih, kako naše prihodnje gospodarjenje izboljšati.
J. Korošec
Prometna
vzgoja
OBČINSKO ŠOLSKO
TEKMOVANJE
»KAJ VEŠ O PROMETU?«
V	okviru prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi letos organiziral občinsko šolsko tekmovanje »kaj veš o prometu?« Tekmovanje je bilo 20. aprila pred osnovno šolo v Cerknici. Na njem je sodelovalo 19 pionirjev, ki so opravili teoretični preizkus znanja iz prometnih predpisov in tekmovali v spretnostni vožnji s kolesi.
Najboljša sta bila pionirja iz osnovne šole Cerknica Boštjan ŠMALC in Klemen KOVAČIČ, ki si delita prvo mesto in bosta tekmovala tudi na republiškem tekmovanju v Brežicah.
Drugi je bil Tone PUNTAR iz osnovne šole Rakek, tretji pa Darko KRAŠEVEC iz osnovne šole Cerknica.
Najboljšim so bila podeljena odličja in diplome, ostali pa so dobili značke.
V	okviru akcije NNNP bo svet na jesen organiziral po svojem programu še akcije: OTROK v prometu, KOLO v prometu, TRAKTOR, VARNOSTNI PAS in TEHNIČNO BREZHIBNO VOZILO.
Z njimi želimo ugotoviti, kako udeleženci v prometu upoštevajo prometne predpise, obenem pa želimo vplivati na bolj kulturne in humane odnose med vozniki, kolesarji in pešci ter tako vplivati na zmanjšanje prometnih nesreč.
J. Troha
Iz drugih lesarskih kolektivov
MARLES in vrhniški LIKO sta dobitnika velikega mednarodnega priznanja FURNITURE EURO-PE 1981, ki ga vsako leto podeljuje španska revija mednarodnega slovesa EUROMEBLE. Doslej je to priznanje dobilo le nekaj večjih slovenskih proizvajalcev pohištva. Nagrado podeljujejo organizacijam, ki so v lesni industriji posebno uspešne po svojem oblikovanju, izvozu, kvaliteti ter po ugledu v mednarodni pohištveni izmenjavi nasploh.
V ALPLESOVEM računalniškem centru tečejo sedaj naslednje obdelave: vnos podatkov o kupcih, izdelkih in repromateri-alih, vnos naročil kupcev, oblikovanje odpremne dokumentacije s kontrolo zalog izdelkov, knjiženje prejemov izdelkov v skladiščih, fakturiranje in testno oblikovanje odprtih postavk, analiza naročil za potrebe načrtovanja proizvodnje in prodaje, knjiženje prejemov in izdaje reproma-teriala, razni izpisi in tabele. Stroko vno-opera ti vne službe imajo na voljo 13 terminalov.
veza. Že v prvih letošnjih mesecih je bilo sklenjenih pogodb za 80 milijonov dinarjev. Računajo še na večje sodelovanje z gradbeno operativo v Iraku, poslali pa so tudi vrsto ponudb v druge dežele (Libijo, Alžirijo, Sovjetsko zvezo, Italijo). Največ uspehov pričakujejo s posli v Iraku.
V STOLU ugotavljajo, da so lani zaključili dve pomembni naložbi — tapetniško delavnico in obrat družbene prehrane. Načrt investicij je sicer izpolnjen le s 53 odstotki, vendar so nekateri stroji in oprema že naročeni, tako da bodo v celoti uresničili investicijski načrt opreme letos.
SLOVENIJALES — trgovina je
v sodelovanju še z dvema delovnima organizacijama iz Jugoslavije podpisala v Moskvi hkrati dve pogodbi v skupni vrednosti 12 milijonov klirinških dolarjev. Gre predvsem za opremo najraz-
ličnejših objektov, s čimer se je Slovenijales že doslej trdno uveljavil na sovjetskem tržišču.
V MEBLU je lani poraslo število inovacij. 115 delavcev Mebla je prijavilo 108 tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Na osnovi realiziranih inventivnih predlogov, kjer je bil izračun možen, je znašala kalkulativna gospodarska korist 6.409.057 dinarjev; to je tudi osnova za izračun 201.449 dinarjev inovacijskih dohodkov za izplačilo.
LESNINA letos prvič sodeluje tudi na razstavi pohištva v Libiji, v Tripoliju. Na njej razstavlja spalnice, jedilnice in sedežne garniture — izdelke nekaterih njenih proizvodnih temeljnih organizacij, pa tudi drugih jugoslovanskih proizvajalcev pohištva. Seveda si na osnovi te razstave obeta tudi kakšne izvozne posle.
Koristen obisk
V SAVINJI niso zadovoljni z lanskim izvozom, saj niso dosegli zastavljenih izvoznih načrtov. Nekoliko bolje je v prvih letošnjih mesecih z izvozom žaganega lesa ter ploskovnega in masivnega pohištva, izvoz furnirja pa ni dosegel načrtovanih količin; pričakujejo, da bodo večje količine furnirja prodane na vzhodno tržišče.
ELAN je letošnjo planiško prireditev izkoristil tudi za še en test in popularizacijo novih skakalnih smuči. Za test so smuči ponudili skakalcem iz Združene države Amerike in Kanade, ki doslej takšnih smuči še niso preizkusili. Skakalci so jih močno pohvalili. Tudi vsi prisotni trenerji so na posebnem sestanku menili, da so te smuči dovolj varne in primerne tudi za vsa večja tekmovanja. Seveda pa bodo morale dati svoje soglasje še druge ustrezne mednarodne komisije. Omeniti velja še, da se je Elan dogovoril za lep posel — izvoz ročk za uteži v Alžirijo.
JELOVICA je lani dosegla izredne izvozne uspehe, pa tudi sicer lepe poslovne rezultate. Letos naj bi izvozili za 250 milijonov dinarjev in to na konvertibilno področje, kar je izredno visoka ob-
STROKOVNA EKSKURZIJA V ŠIPADU
Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana je v aprilu organiziralo strokovno ekskurzijo v Bosno. Ekskurzije se je udeležilo 42 lesarjev iz delovnih organizacij in ustanov iz Ljubljane in širše ljubljanske okolice.
Program je bil precej zgoščen. Vsi ogledi in razgovori so bili v delovnih oziroma temeljnih organizacijah ŠIPADA. Zato naj najprej na kratko predstavim SOUR (sestavljeno organizacijo združenega dela) ŠIPAD Sarajevo.
ŠIPAD združuje gozdno gospodarske, lesno predelovalne in trgovske delovne organizacije v Bosni in Hercegovini.
Sestavljena je iz 22 delovnih oziroma 242 temeljnih organizacij združenega dela. ŠIPAD gospodari s 1.511.000 hektari gozdov in gozdnih zemljišč, kar je za polovico več kot je vseh slovenskih gozdov. Letno zasadijo pri pogozdovanju nad 40 milijonov sadik. Skupno ima več kot 70.000 zaposlenih. V letu 1980 je imel 48.629,3 milijonov (novih) dinarjev celotnega prihodka in 10.635,8 milijonov čistega dohodka. Povprečni čisti osebni dohodki pa so bili istega leta 6.228 dinarjev na delavca.
V preteklih nekaj letih je imel ŠIPAD v svojem projektu »13+6« v načrtu izgradnjo 13 novih to-
Obisk iz Osijeka
Leto dni je minilo, odkar se je v mladinski osnovni organizaciji GABRA porodila misel, da bi navezali stike s sorodno osnovno organizacijo. Naključje je hotelo, da je bila iz Mobilie Osijek. Tako so naši mladinci že lani obiskali mladince iz tovarne Mobilia Osijek. Istočasno pa so ti mladinci predlagali, da se naša mladinska organizacija seznani tudi z mladino Pivovarne Osijek. Na tem srečanju so se dogovorili tudi za srečanje na Brestu. Želeli so si ogledati Brestove temeljne organizacije in seveda turistične zanimivosti Loške doline, Cerkniške doline in Postojnske jame.
Seveda si vseh naših tovarn ne bi mogli ogledati v enem dnevu, zato smo se odločili, da si ogledajo GABER, ŽAGALNICO in IVERKO. Najprej smo jih seznanili z našim proizvodnim programom in si pri tem ogledali tudi naš salon, v katerem so naši izdelki predstavljeni. Po ogledu Gabra smo imeli kratko srečanje z zakusko, ob čemer smo mladini iz Osijeka predstavili našo tovarno, obenem pa izmenjali izkušnje o delu mladinske organizacije, o tehnologiji in o samoupravljanju v tovarni.
Moram reči, da so bili presenečeni nad disciplino in redom v tovarni, pa tudi kvaliteto izdelkov. Seveda si teh pohval nismo vzeli
preveč k srcu, saj vemo, da se da tudi pri nas še marsikaj izboljšati na vseh omenjenih področjih. Zanimive so bile primerjave o-sebnih dohodkov pri nas in v njihovi tovarni, pri čemer so pri nas naj nižji in povprečni osebni dohodki za približno 100 tisoč starih dinarjev višji, sicer pa si glede na prejšnje ugotovitve najbrž to tudi zaslužimo.
Po ogledu naših temeljnih organizacij smo na koncu veselo za-rajali v cerkniški novi restavraciji. Tam so se nam pridružili tudi drugi predstavniki mladinske organizacije Bresta. Upam, da niso samo veselo rajali, ampak tudi razmišljali, kako bodo tudi oni organizirali kakšno podobno srečanje.
Takšno srečanje ima namreč širše zasnove, predvsem krepitev bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi.
Marsikdo izmed vas se bo vprašal, kdo je financiral to srečanje, ko pa vemo, da mladinska organizacija nima dosti sredstev. Naši mladinci bodo te stroške povrnili sami in sicer tako, da bodo delali v tovarni dve ali več prostih sobot.
Z dobro idejo in organizacijo ter z dobro voljo se da napraviti vse. Pri tem pa se je treba držati načela »v slogi je moč«.
I.	Gornik
varu in 6 rekonstrukcij. Nekatere izmed slednjih smo si tudi ogledali.
V	Bihaču smo si ogledali proizvodnjo v delovni organizaciji UNA in sicer v treh temeljnih organizacijah: v FAGUSU — proizvodnjo masivnega pohištva iz bukovine, v BINA proizvodnjo pohištva za predšolske ustanove, šole in pisarne ter novo nastajajočo temeljno organizacijo za proizvodnjo kovinskega pohištva. Pred petimi leti je bila v Bihaču samo žaga, sedaj pa so pravzaprav že štiri temeljne organizacije s skupno realizacijo v preteklem letu 560 milijonov dinarjev. Izvozili so 32 odstotkov celotne proizvodnje.
V	načrtu imajo še izgradnjo tovarne stilnega pohištva, tovarno masivnega pohištva, tovarno regalov in tovarno parketa.
V	Bosanskem Petrovcu smo si ogledali v delovni organizaciji OŠTRELJ žago, tovarno vrat in v Krnjevši Fano proizvodnjo masivnega pohištva iz bukovine. Tovarna vrat izdela letno 250.000 notranjih vrat (kril), tovarna Fana pa 250.000 stolov. Obe tovarni sta novi, zmogljivosti pa precej večje kot je sedanja proizvodnja.
Načrtujejo še izgradnjo nove žage in decimirnice.
V	Ključu smo si ogledali žago, tovarno panelnih plošč in tovarno pohištva Previja v Don ji Pre-viji. Prva dva sta stara obrata, slednji pa je nova tovarna masivnega pohištva s 330 zaposlenimi. V kratkem nameravajo zgraditi še tovarno korpusnega pohištva.
V	Jajcu smo obiskali proizvodnjo gradbenih elementov, vrat, oken in drugih stavbno mizarskih proizvodov.
V	Donjem Vakufu smo obiskali delovno organizacijo JANJ oziroma tovarno plošč in furnirja, tovarno montažnih hiš in tovarno stavbno mizarskih proizvodov. Prvi dve sta novi, zadnja pa že nekaj let obratuje.
Od vseh teh dvanajstih temeljnih organizacij smo videli dve žagi, ki obratujeta 5 do 7 let, 3 stare in 7 novih tovarn. Povsod so bile najprej zgrajene žage, ki so predstavljale začetke poznejše lesne industrije. Za vse nove tovarne lahko v splošnem ocenim, da so zgrajene na nerazvitih področjih. Opremljene so z naj novejšo, sodobno, predvsem uvoženo strojno in drugo opremo, ki pa je izkoriščena šele polovično. Zelo veliko strojev namreč stoji.
Skladišče repromaterialov v TOZD Pohištvo
V	vseh novih tovarnah so zaposleni mladi delavci, povprečne starosti 20 do 24 let. Primanjkuje jim delavcev s kvalifikacijo in s srednješolsko izobrazbo. Nekatere imajo veliko fluktuacijo delovne sile. Na splošno jim primanjkuje izkušenj. Največ proizvajajo po naročilu in nimajo še ustaljenih proizvodnih programov. Zaradi vsega tega so nove tovarne premalo izkoriščene.
V	Sarajevu so nam na IRC (raziskovalno razvojni center) predstavniki ŠIPADA in IRC predstavili še celoten ŠIPAD in IRC. Ogledali smo si njihove laboratorije. V odkritem razgovoru so nam izrazili pripravljenost in želje za sodelovanje in kooperacijo s slovensko lesno industrijo.
Povsod so nas zelo prisrčno in gostoljubno sprejeli vodilni delavci posameznih delovnih temeljnih organizacij.
Omenim naj še, da so za našo ekskurzijo organizirali tudi kratko predavanje in razgovor s predstavnikom olimpijskega komiteja, ki nam je prikazal, kako potekajo priprave na zimske olimpijske igre, ki bodo februarja 1984 v Sarajevu.
Zadnji dan je bil namenjen vrnitvi v Slovenijo. Vmes smo si v Jajcu ogledali še spominski muzej, kjer je bilo 2. zasedanje AVNOJ in na Kozari spomenik žrtvam, padlim v NOB.
Na koncu lahko rečem, da smo videli veliko lesno industrijskih temeljnih organizacij. Njihovi vodilni delavci so nam odkrito prikazali dobre in slabe strani njihovih tovarn, ki so zvečine šele pred kratkim začele obratovati. Zato menim, da smo dobili dokaj natančen pregled o stanju in možnostih lesne industrije v tej republiki in da je bila ekskurzija zares poučna.
J. Majerle

CVETJE — simbol MAJA V MLADOSTI
NAŠI LJUDJE
Življenjska pot Štefana Bogovčiča, ki opravlja dela in naloge referenta za splošne zadeve v delovni skupnosti Skupnih dejavnosti, je prežeta z bogatim družbenopolitičnim življenjem in z vrsto dejavnosti v najrazličnejših društvih.
Rodil se je pred dvainpetdesetimi leti, daleč od Notranjske, v Breganskem selu na Dolenjskem. Njegova visoka rast mu je omogočila, da se je že kot trinajstleten fantič aktivno vključil v narodno osvobodilni boj na Dolenjskem.
V prvem povojnem obdobju je najprej študiral, nalo pa se je kar po vrsti udeleževal mladinskih delovnih akcij. Sprva le lokalnih, končal pa je kot komandant in dvakratni udarnik IV. slovenske brigade Jožeta Tekav-ca.
Po odsluženiu vojaškega roka v Titovi gardi se je znova posvetil študiju. Obiskoval je višjo kad-rovsko-socialno šolo v Kranju. V časopisu je zasledil oglas, da Brest potrebuje kadrovika. Prijavil se je in bil sprejet.
Cerknica in njena okolica sta s svojimi naravnimi lepotami Štefana povsem prevzeli. Kasneje je svojo prizadevnost tesno povezoval z najrazličnejšimi dejavnostmi — s članstvom v strelskem društvu, v ribiški družini, s fotografiranjem, dopisništvom...
Ves ta čas pa je opravljal tudi Pomembne politične funkcije.
32 najrazličnejših diplom in Priznanj ter srebrni znak sindikatov Slovenije potrjuje, da je
Štefan Bogovčič človek, ki je k razvoju naše samoupravne socialistične družbe prispeval velik delež.
In njegova sedanjost?
Dolgoletna in vztrajna bolezen mu je sicer pobrala precej telesnih moči, življenjskega optimizma pa še zdaleč ne. Še vedno je delaven in ustvarjalen.
Že vrsto let skoraj ni bilo številke Brestovega obzornika, v kateri ne bi bilo rubrike »Naše malo mesto«, ki jo v celoti ureja naš sogovornik. Zadovoljen je nad tem, da se je več zadev, o katerih je bilo v Brestovem obzorniku govora, kasneje tudi rešilo.
In ker smo že pri Brestovem obzorniku; Štefan trdi, da so redke delovne organizacije, v katerih bi imeli obveščanje delavcev tako celovito rešeno.
Glede težav, s katerimi se Brest sooča v današnjem času, pa meni, da so v celoti povezane z današnjem gospodarskim stanjem v Jugoslaviji in v svetu.
Na Brestu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti razvoju izdelkov, raziskovanju trga, sistemu nagrajevanja, predvsem pa človeku — delavcu. Vsak delavec naj bi opravljal svoje delo in naloge z veseljem in voljo. Več bi moralo biti tudi družabnega življenja, da bi se delavci med sabo spoznali in tesneje povezali.
O njegovem predlogu, naj bi vsako leto organizirali pohod Brestovih delavcev na Slivnico, Snežnik ... je vredno razmisliti.
Pa še o nečem je vredno razmisliti — o ljudeh, ki ne morejo verjeti, da se je okoli predloga za delovni — solidarnostni dan za uresničitev programov krajevnih skupnosti dvignilo toliko nepotrebnega prahu. Naš sogovornik, nekdanji udarnik, to kratkomalo težko razume.
In dokler so v naši samoupravni socialistični družbi tudi takšni delavci, se nam ni potrebno bati, da ne bi premagali težav, s katerimi se soočamo danes.
Z. Jerič
Informativni dan ni samo za študente
20. marca je za študente in predvsem za prihodnje študente (dijake) notranjski študentski klub pripravil informativni dan. K sodelovanju so se kot gostje odzvali predstavnika kadrovskih služb Bresta in Kovinoplastike Franc Turšič in Rudi Mlakar, predstavnik občinske izobraževalne skupnosti Franc Dolničar in tovarišica Svetova iz zavoda za zaposlovanje.
K sodelovanju smo tako kot prejšnja leta vabili še predsednika izvršnega sveta, predstavnike socialistične zveze, zveze komunistov in mladine, vendar se le-ti vabilu žal niso odzvali. Prisotnih je bilo precej študentov in le ena prihodnja brucka.
Najprej je bila na vrsti predstavitev dela in organiziranosti notranjskega študentskega kluba.
; -v , ■
- • . v. '

v ;■-	V'"/
■ £. •
* y *• V-
■

-
'
5*	- mm -
■ . • M %
• * sllpi ' < U'
'\'v:	-v;'
FIE
'	vV
',4 *	.
M	vi
- ■
'■Wm.	'■"«
Kakor smo sejali, tako bomo želi
Omenjeno je bilo tudi dejstvo, da imajo po drugih občinah študentski klubi s stalnimi viri sredstev financiranje urejeno, za našega pa vemo, da so nam brucovanja že nekaj let edini vir dohodka. Študentje smo spregovorili o načinu in možnostih za vseljevanja v študentske domove, o delu pri študentskem servisu in o ugodnostih, ki jih imaš kot študent.
Z našimi gosti je nato beseda stekla o kadrovanju, štipendiranju in o zaposlovanju. Razgovora o režimih šolanja na posameznih fakultetah ni bilo, ker ni bilo prisotnih dijakov, katere bi stvar morala zanimati.
Ob informativnem dnevu pa smo vendar prišli do nekaterih ugotovitev:
V občini kar naenkrat močno primanjkuje pedagoškega kadra. Težave z zaposlovanjem se povečujejo, v planih delovnih organizacijah pa ni povečevanja zaposlovanja. Opaziti je bilo premajhno povezanost ljudi, ki se ukvarjajo s kadrovanjem, saj so že na ravni občine velike razlike v delu in razmišljanjih.
Dana je možnost in nujno bi bilo, da teh informativnih dnevov ne jemljemo kot formalnost, ne študentje ne dijaki in tudi ne ljudje, ki usmerjajo razvoj občine in oblikujejo politiko izobraževanja, kadrovanja in zaposlovanja. Le tako bi se izognili nekaterim nejasnostim ob prej omenjenih vprašanjih in informativni dan bi tako dosegel svoj namen.
Ob poslabšanju splošnega gospodarskega položaja in s tem možnosti za zaposlovanje je tako majhen obisk na informativnem dnevu povsem nerazumljiv. Upamo, da bo drugo leto bolje, prihodnje študente pa, če niso prišli tokrat, pričakujemo na jesen.
Notranjski študentski klub
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE
Telesno kulturno društvo SOVIČA in družbeno politične organizacije iz Grahovega v sodelovanju z Brestovimi temeljnimi organizacijami organizirajo tradicionalni pohod vseh delovnih ljudi in občanov na Slivnico. Pohod je L maja s shodom pri koči lovskega društva Grahovo.
Za srečanje je pripravljen krajši kulturni program, seveda pa tudi partizanski golaž in prijateljsko tekmovanje med nogometnimi in balinarskimi ekipami ter v vlečenju vrvi.
V. Jerič

Že dva meseca zaman čakamo informacij o organiziranju letošnjih letovanj. Zato samo fotografija ...
Uporaba Negor plošč v gradbeništvu
V strnjenih naseljih z veliko zgostitvijo prebivalstva so požari in njihove posledice posebno nevarni, saj ogrožajo veliko človeških življenj, povzročajo pa tudi izgubo materialnih sredstev.
Zato je treba v takih okoljih upoštevati vse zavarovalne ukrepe že pri projektiranju, kasneje pa tudi pri izdelavi objektov. To pomeni, da je treba v stavbe ugrajevati ustrezna negorljiva gradiva.
Kotlovnica je po svojih značilnostih prostor, v katerem lahko nastane požar. Vrata iz negorljive plošče NEGOR učinkovito ustavijo širjenje požara.
Z gradnjo predelne stene iz klasičnega opečnega zidu je onemogočena gibljivost pri ureditvi prostorov, nanašanje ometa zadržuje hitro gradnjo, prostori pa se dodatno navlažijo. Zato v sodobnih sistemih graditve objektov uporabljajo predelne stene za suho montažo. Tako so na Brestu narejeni načrti in prototipi različnih sistemov sten. Te predelne stene so bile testirane na zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani.
Tako imamo že predelne stene ognjeodpornih razredov F-30, F-60 in F-120. Ognjeodporni razred se določi tako, da se preizkusno peč zapre s predelno steno. V peči se z izogorevanjem plina doseže zahtevano temperaturo, ki je po 30 minutah 821° C, po 60 minutah 925° C, po 90 minutah 986° C in po 120 minutah 1029° C. Na zunanji strani pa se s tipalnimi termometri na več mestih meri temperaturo na steni.
Vzorec predelne stene na izpostavljeni strani ne sme preseči povprečne temperature 140° C nad začetno temperaturo, v nobenem primeru pa temperature 180° C. Prav tako se na zunanji strani ne sme pojaviti plamen, pa tudi plini, ki izhajajo na spojih, ne smejo vneti kosma bombažne vate ki se ea drži 1.5 centimetra
od stene na mestu izhajajočih plinov.
Ognejodpornostni razred pa je čas, v katerem se ni pokazala nobena prej omenjena sprememba. Tako je lahko F-15, F-30, F-60, F-7U, F-120 ... do F-480.
Za celovito protipožarno zavarovanje prostora pa ne zadošča, da imamo samo protipožarne stene, temveč moramo ustrezno zavarovati tudi strop. To najlaže dosežemo z visečim protipožarnim stropom iz NEGOR plošč. V visečo kovinsko konstrukcijo vstavimo elemente visečega stropa v različnih obdelavah in dodatno pokrijemo z mineralno volno.
Mnogokrat moramo zavarovati tudi jeklene nosilce, saj je vsem znano, da jekleni nosilci v požaru izgubijo svoje trdnostne in nosilne lastnosti. Na jeklene nosilce z nosilnimi držali pritrdimo kovinske kotnike, nanje pa pri vijačimo NEGOR plošče. Prostor med nosilcem in oblogo iz NEGOR plošče zapolnimo z mineralno volno, vogale pa še dodatno zavarujemo s kovinskimi kotniki.
V javnih zgradbah, kjer se zbira mnogo ljudi, kot so hotelske avle, kinodvorane, konferenčne dvorane, izdelamo oblogo iz NEGOR plošč. Na steno pritrdimo letve, nanje privijačimo NEGOR plošče, fuge pa zapremo z okrasnimi letvami.
Zaradi pomanjkanja stanovanj večkrat urejajo tudi podstrešne prostore, zato je mogoče tudi za oblogo lesenega ostrešja uporabiti oblogo iz negorljivih gradbenih plošč NEGOR.
Poleg uporabe v gradbeništvu lahko plošče uporabimo tudi v stanovanjih za zmanjšanje odvajanja toplote v zid za radiatorji, za podloge električnih kuhalnikov, za zavarovanje ostrešja ob dimnikih, za vstavitev med kuhinjski element in štedilnik in za podloge pri vseh vrstah peči.
B. Škerlj
Kegljišče obnavljamo
Kegljaški klub Brest je večini večjih delovnih organizacij v naši občini poslal prošnjo za denarno pomoč pri obnovi tekmovalnega dela kegljišča. Vse delovne organizacije (z izjemo Kovinda in Kartonažne Rakek) so že prispevale 120.000 dinarjev, kegljaški klub pa še 80.000 dinarjev, tako da obnovitvena dela nemoteno potekajo. Posebej se velja zahvaliti za denarno pomoč sindikalni organizaciji SAP Cerknica, kjer je sicer samo 25 zaposlenih delavcev.
Z zbranimi sredstvi je kegljaški klub nabavil nove keglje in krogle, zamenjal kroglovode, deske položnice in odbojne zavese na stezah ter zasilno uredil garderobe. Do republiškega prvenstva posameznikov, ki bo septembra, pa je treba urediti še kopalnico
s tuši in toplo vodo. Ureditev gostinskega dela in sanitarij pa je prevzel Brest.
*
Upamo, da bodo vsa obnovitvena dela končana pravočasno in da bomo republiško prvenstvo nemoteno in uspešno izpeljali.
F. Gornik
Novi vrtec-lepa pridobitev
MNENJA STARŠEV
Starši so z novim vrtcem zelo zadovoljni. V prejšnjem vrtcu je bila namreč velika stiska s prostorom, obenem pa ni ustrezal niti osnovnim pogojem za vzgojno varstveno delo.
Varstvo v vrtcu znajo ceniti posebno tisti, ki nimajo druge možnosti za varstvo otrok. S tem, ko otroke oddamo v varstvo, smo tudi na delovnih mestih bolj sproščeni in ustvarjalni. Seveda se pojavljajo tudi težave, za katere pa so krivi tudi starši. Nekateri starši so resnično premalo pozorni na to, kako otroka oblečejo, pa so nevšečnosti tu.
Čeprav je novi vrtec sodobno zgrajen, pa je njegova okolica neurejena. Posebne težave so ob slabem vremenu. Ureditev okolice pa je prav gotovo stvar tudi širše družbene skupnosti. Tudi smetnjaki pri vrtcu so postavljeni na neprimernem mestu, saj je več smeti zunaj kot v njih.
S prehrano in kurjavo v vrtcu je večina staršev zadovoljnih. Nekateri se nad hrano sicer pritožujejo, da je enolična in slabo pripravljena. Glede kurjave pa so pripombe predvsem na oddelek za mlajšo skupino otrok, saj otroke večkrat preoblečejo v mrzlem hodniku in zato pride do prehladov.
Starši so posebej zadovoljni tudi s tem, da vzgojiteljice peljejo skupino otrok k zobozdravniku ali na zdravniški pregled, kar prihrani staršem precej dragocenega časa.
Največ pripomb so dali starši k visokim oskrbovalninam in k plačilom za mesec dni vnaprej. Razpon med skupinami bi moral biti vsekakor večji, skladen s poprečnimi osebnimi dohodki staršev.
Pri tako majhnem odbitku za hrano (na dan 20,50 dinarjev) starši otrok za posamezne dni običajno ne odjavljajo. Morda bi to lahko storile vzgojiteljice same za svojo skupino. Če otroka ni v vrtec do določene ure, bi ga same odjavile.
VODSTVO VRTCA
Marija TURK, ravnateljica
Z novim vrtcem v Cerknici so se pogoji za vzgojo in varstvo zelo izboljšali, saj v dnevno var stvo lahko sprejmemo okrog 240 otrok. Že od jeseni dalje smo vse prošnje za sprejem v vrtec ugodno rešili. Trenutno imamo v cerkniškem vrtcu 201 otroka. Zadoščeno je tudi sanitarno-higien-skim predpisom, saj je vrtec zgrajen po veljavnih normativih.
V novih prostorih imamo tudi pralnico, zato smo našo dejavnost razširili na pranje perila za dojenčke. S tem smo starše zelo razbremenili, saj jim ni potrebno nositi plenic v vrtec in iz njega.
Naložba je bila končana oktobra lani in je veljala 33 milijonov dinarjev. Tri milijone se je zbralo iz samoprispevka občanov za izgradnjo šol, nekaj je prispevala cerkniška krajevna skupnost, za 18,5 milijona je bilo najetega bančnega kredita, ostalo pa se je zbralo na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma.
Že od začetka kurilnega obdobja so bile težave s centralno kurjavo. Kotlovnico imamo skupno z bloki, ki so v neposredni bližini vrtca. Dolgo časa je trajalo, da smo jo spravili v tek. Ko pa je začela delovati, je bilo vedno kaj narobe.
Jeseni smo se s centralnim zavodom za napredek gospodinjstva dogovorili o sestavljanju jedilnikov in organizaciji dela v
kuhinjah. V kuhinji lahko pripravimo 800 kosil dnevno. Da bi čim bolje izkoristili njene zmogljivosti, smo se odločili, da v njej pripravljamo hrano tudi za enote v Grahovem, Begunjah in na Rakeku.
Vzgojo in varstvo predšolskih otrok opravljamo v skladu z vzgojnim programom in delovnim načrtom. Predšolska vzgoja je namreč del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in temelji na izhodiščih zvezne skupščine o vzgoji in izobraževanju na samoupravni podlagi.
Hkrati z novim organiziranjem vrtcev v občini smo prešli tudi na nov način odplačevanja oskrbnin — plačevanje vnaprej.
Za vsakega otroka je treba vnaprej plačati celotni znesek skupine (enajst skupin). Za vsak pretekli mesec pa je opravljen obračun. Tako se ta znesek prenaša iz meseca v mesec, dokler ni otrok za stalno izpisan iz vrtca. Rok odjave je en mesec. V zadnjem tromesečju starši dokaj redno plačujejo oskrbnino, imamo pa še »zastarele« dolžnike.
Okolica vrtca je popolnoma neurejena. Čeprav je bila naložba že zaključena, smo z veliko težavo prišli do sredstev za razsvetljavo pred vrtcem. Končno nam je izvršni odbor skupnosti za otroško varstvo odobril potrebna sredstva. Prošnjo smo poslali tudi na krajevno skupnost, ki pa nam je odgovorila, da nima sredstev. Tako smo samo delno uredili dostop do vrtca. S hišnim svetom sosednjega bloka pa se dogovarjamo, da bomo sku paj uredili prostor med vrtcem in bloki. Ker nimamo posebnih namenskih sredstev, bomo poskušali s prostovoljnimi delovnimi akcijami.
Oprema novega vrtca je še vedno pomanjkljiva. Opremljeni sta
bili samo pralnica in kuhinja, delno pa igralnice in garderoba. Manjkajo nam še mizice in stoli za otroke posameznih starosti, vsa pisarniška oprema, oprema za zbornico in hodnike ter večnamenski prostor.
V Begunjah imamo en oddelek z devetimi otroki. Po mnenju inšpekcijske službe je ta enota popolnoma neprimerna za opravljanje varstvene dejavnosti, kmetijska zadruga Cerknica pa nam za dva majhna prostora zaračunava tudi pretirano veliko stanarino (4100 dinarjev mesečno).
Podobno je tudi v Novi vasi. Tam imamo en mešan oddelek za otroke do sedmih let. Vrtec je v stari stavbi, ki je last Novolita. Pozimi ni tekoče vode, sanitarije so neurejene, dostop do vrtca je po lesenih in strmih stopnicah, izolacije ni, vrata so zbita iz iver-ke in podobno.
V enoti Rakek je dotrajana peč za centralno ogrevanje, streha pušča. Še letos bo nujno potrebno streho popraviti. Tudi v enoti Stari trg je vrsta nedodelanih stvari.
Pripravila: M. Dragolič
M.KA6AJ
CERKNIŠKO JEZERO/N 0K0LIC4
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Leta 1892. je napravila v začetku meseca maja strahovita povodenj v Loški, Cerkniški in v Planinski dolini neizrečeno veliko škode ter uničila vso posetev. Pri cenitvi in ugotovitvi teh poškodb je okr. komisar Župnek prošnje posestnikov iz Cerkniške občine obnovil, naj se jim vsaj glavni požiralniki očistijo, pa oblast tega z ozirom na niže ležečo Planinsko dolino ni dovolila. Leta 1910. se je zbralo nekaj posestnikov iz Dolenjega jezera in Dolenje vasi ter so pod vodstvom M. Martinčiča delali v Mali Karlovici in jo očistili temeljito in razstrelili tudi nekaj ovir.
Uspeh je bil nepričakovan. Od tega leta so visoke vode veliko hitreje odtekale in jezero je redno vsako leto popolnoma presahnilo. To jih je spodbudilo k nadaljnjemu delu, ki ga je pa vojna prekinila. Takoj po preobratu so iznova načeli misel, kako bi osušili jezero, to je, kako bi odvedli neovirano in v najkrajšem času tudi zastajajočo nizko vodo.
Sredi meseca marca 1919. je prevzel vodstvo politične ekspoziture v Cerknici vladni svetnik Župnek, ki se je takoj lotil priprav za odpeljavo nizke jezerske vode. Že 19. marca je priredil z najboljšim poznavalcem Cerkniškega jezera, z Matijo Martinčičem, obširno jezersko ekspedi-
cijo do požiralnikov Nartov, Svinjske jame, Male in Velike Karlovice ter razkazoval posestnikom, kje in kako je jezersko reko Stržen od Ušive loke naprej mimo Nartov in Svinjske jame do Male in Velike Karlovice razširiti in poglobiti, da bo mogla nizka jezerska voda pravočasno odteči.
Pri ponovnih ekspedicijah je vladni svetnik Župnek svoje načrte na licu mesta zakoličil ter za udeležene občine in podobčine napravil potrebne prošnje in vlogo do vlade in ministrstva za izposlovanje 50-odstotne državne podpore. Obenem je opeto-vano vodil dotične deputacije k vladi in h gospodom ministrom. Res je izposloval, da se je vršil julija meseca 1920. leta uradni komisijski ogled ter prepričal strokovnjake, da so potrdili njegove načrte in proračune. Zatem je dekretiral ustanovitev vodne zadruge za osušenje jezera oziroma za odvajanje nizke njegove vode.
Že leta 1921. se je ustanovila vodna zadruga s sedežem v Cerknici v ta namen, da osuši Cerkniško jezero. Konec junija istega leta se je z deli že pričelo. Danes, po treh letih dela, je dosedanji uspeh prav zadovoljiv.
Dela, katera je vodna zadruga pod tehničnim vodstvom generalne inšpekcije voda v Ljubljani izvršila, obsegajo:
1.	Iztrebljenje in poglobitev požiralnikov. Očiščeni so sedaj glavni požiralniki: Velika in Mala Karlo-vica ter Bakovski mostek. Ta dela bodo pospeševala odtok visoke in srednje vode. Za odvajanje nizke vode so pa razširili in poglobili ali na novo odprli naslednje požiralnike: Svinjsko jamo, Kamenje in pet požiralnikov v Nartih.
2.	Izkopali so in poglobili glavno dovajalno strugo Stržena za nizko vodo k požiralnikom v dolžini enega kilometra.
3.	Regulirali so stranska potoka Žirovniščico in Grahovščico.
4.	Prekopali so velika ovinka na glavni strugi Stržena od Ušive loke do Svinjske jame.
Do sedaj je potrošen za ta dela poldrugi milijon kron. Uspehi so že sedaj veliki in so interesenti z njimi zelo zadovoljni. Dela v navedeni smeri se bodo še nadaljevala ter bo izvršena popolna melijoracija Cerkniškega jezera. V načrtu so še: regulacija vseh dotokov, naprava osuševalnih jarkov in nadaljnje raziskovanje podzemeljskih odtokov.
Kakor je torej razvidno, se okoriščajo prebivalci z jezersko ravnino obilo. Ko bodo vodne razmere vsaj v glavnem urejene, bodo prihodki neprecenljivega pomena za tamošnje prebivalstvo. Povzdignila se bo posebno živinoreja, ki bo poleg lesne trgovine glavni vir siromašnega prebivalstva.
RIBJI LOV
Jezero je velikanski ribnik, ki ga je ustvarila priroda. Rib je v njem vedno dovolj. Ščuk je največ, ker so jako rodovitne. Ujeli so že 14 kilogramov težko ščuko. Številni so tudi okusni linji ali šlajni. Ta riba je izvrstna tudi posušena in nekoliko v dimu prekajena. Dobri so tudi menki, podobni jeguljam, ki pa niso tako debeli. Najmanj rodovitni in čislani so klini. Postrvi ni v jezeru, ker je voda večkrat kalna, so pa v stranskih potokih.
Ko se prične doba pomladne suše, se zapazi, kako polagoma pada površje vode od tedna do tedna. Naj-prvo se posuše više ležeče jame, namreč Velika Karlovica, Okence in Bakovski mostek. V istem času se pokaže iz vode tako imenovani ribiški kamen, to je skala v jezeru blizu Dolenjega jezera. To je ribičem težko pričakovano znamenje, da bo jezero, kakor uči izkušnja, ob ugodnem vremenu odteklo poplnoma v štirinajstih dneh.
Gibanja ob jezerskem nabrežju v tem času se ne da popisati. Možaki, ženske in otroci hite iz sosednjih vasi, da postanejo deležni bogatega ribjega lova. Več nego tri sto napol nagih mož gazi v vrsti skozi plitvejše kraje po jezeru in vlači sake za seboj. Komaj je ena jama odtekla, da si upa vanjo eden ali drugi možak, že plane tja na obrežje čakajoča tropa ribičev, in zdaj se prične lov. Nekaj korakov v vodo, in že ima prva vrsta ribičev polne mreže, ki jih obrnejo na suho, da spravijo svoj plen. Zopet noter in ven toliko časa, dokler ne odteče voda popolnoma iz jame.
Dostikrat ne morejo dovolj hitro opravljati svojega posla, kajti silno odtekajoča voda je že brez usmiljenja pogoltnila veliko nakopičenih rib.
Voda ne odteka po vsem jezeru naenkrat, ker ne leže vse jame enako visoko. V isti vrsti, po kateri se suše jame, se vrsti tudi ribji lov. Loviti začno pri Vodonosu, potem v Rešetu ter nazadnje na Leviščih. V posameznih jamah ribarijo le malo ur, tako da je glavni lov že v treh ali štirih dneh končan.
Vozovi morajo biti pripravljeni za odvažanje nalovljenih rib, ker drugače se na vročem soncu sparijo in usmradijo. Manjše ribice ostanejo mrtve po tleh, ker jih nihče ne pobira. Povodna zelišča in rastline venejo in trstje se na vročem soncu razgreje. Vse to dela neprijeten vzduh, ki je povzročal poprej celo bolezen.
Leta 1871. je popolnoma izginila voda komaj 6. septembra na Levi-
ščih pod Otokom. Ker ni jezero odteklo prej že dve leti, so ljudje pričakovali, da nalove izredno veliko rib. Iz vseh vasi so prihajali ribiči in drugi z vrečami, vedno ožji je bil krog okoli jam, ki so kakor vselej ob tej priliki bile obdane z mrežami. Kolikor bolj se je stiskala voda, toliko bolj so se gostile ribe. Pri mrežah so jih kar zajemali.
Ko so čolni bili polni, so jih spravljali na kupe na suhem ravno tako kakor krompir na njivi, dokler ni zopet prišel voz. Posebno zadnje četrt ure, ko so do jam pritisnili tudi drugi ljudje, ki so med trstjem in po suhem pobirali ribe, so se tam pri jami gnetli, vpili in grabili, kakor bi bilo šlo za zlato, ne za ribe. Hitro so bili čolni na suhem. Še nekaj minut in tudi kotline okoli požiralnikov so bile prazne. Ljudje so planili vanje in na ribe, kar jih ni odnesla voda s seboj.
Tisto leto je bilo toliko rib, koli-kor jih niso še pomnili ljudje. Ra; čunali so, da so jih na Leviščih ujeli nad 20.000 kilogramov, v vsem je; zeru pa skoraj trikrat toliko. Tedanji najemnik lova, Anton Kraševec jih je potegnil z enim samim vlekom blizu tisoč kilogramov. Leta 1887. so jih ujeli blizu 40.000 kilogramov leto pozneje pa polovico manj. V zadnjih letih ni lov več tako obilen, ker se nizka voda hitreje odteka.
Ko voda odteče pod zemljo skozi zadnjo jamo, je glavni lov končan, voda pa ostane le po potoških strugah. Drugod je jezero suho. Kar ostane še rib po strugah, nimajo seveda tudi poslej miru. Trnek, sak, mreža, vse te priprave so vedno za njimi; in ako pritisne suša, polove skoraj vse, kar jih ni šlo z vodo v podzemeljske prostore.
Mnogo rib odpeljejo in razneso na razne vetrove, ali večino použijej0 ribiči in vaščani iz jezerske okolice. Suše jih na preprost način: Pre" parajo jih, otrebijo in nasole, potem jih pa suše v dimniku. Tisti čas s? razširja daleč naokoli zoprn in nepi"1' jeten duh po ribah.
(Se bo nadaljevalo)
DRUŽBENI PROGRAM RAZVOJA OBČINE CERKNICA 1971—1975
Tako industrija in turizem v širšem smislu predstavljata glavna strateška cilja gospodarskega razvoja občine in to v dimenzijah, ki bodo poleg izčrpavanja lastnih virov zaposlovanja zahtevale še priseljevanje delovne sile, predvsem kvalificirane, strokovne profile. Vse gospodarske, pa tudi družbene dejavnosti v občini bi morale v svojih programskih usmeritvah težiti bolj ali manj k razvojnemu dotičišču teh dveh glavnih dejavnikov.
IVERNE PLOŠČE — KRIZA OSKRBE
Vkljub lastni tovarni ivernih plošč tudi BREST nima dovolj plošč. Računamo, da bo nastopila kaj kmalu kriza. Pri tem mislim na Tovarno pohištva v Cerknici, medtem ko je v Tovarni pohištva Stari trg vprašanje oplemenitenih plošč prisotno že sedaj. Zaradi zmanjšanja možnosti uvoza plošč smo morali ustaviti vse dobave lanskoletnim kupcem. rC''ečani obseg proizvodnje, predvsem pa sprememba v izdelkih tovarne vplivajJ na večjo potrošnjo iverk, saj smo v prvih treh mesecih porabili za sto odstotkov več plošč kot lani v prvem tromesečju. Oplemenitenih plošč bomo rabili 17.000 m3. Kje jih bomo dobili?
ZAGREBŠKI VELESEJEM
In posli, boste vprašali? Da, bilo jih je nekaj, največ v sredo, 19. aprila, ko je prišlo največ trgovcev. Na sejmu so vsaj videli, kaj je program Barbara. Všeč jim je; pravijo, da bo šla še dolgo v prodajo. Tudi posameznih kupcev je bilo precej. Ali to ne govori, da bi tudi mi odprli trgovino na sejmu? Zakaj ne?
STO TISOČ STOLOV K-33
Dolgoletna tradicija Tovarne lesnih izdelkov, ki se je prav od predvojnih časov ukvarjala izključno s primarno dejavnostjo, je deloma porušena. Z uspehom in trudom vseh zaposlenih je uspelo to, česar si pred nekaj leti ni predstavljal niti največji optimist, da bo v sorazmerno kratkem času ta tradicija porušena s proizvodnjo samostojnega končnega proizvoda, stola K-33.
FILM BREST — BARBARA — BREST
Fabula filma prikazuje očeta in hčerkico, ki se igrata s kockami tako, da sestavljata zloženko. To je prav tako preprosto, kot pri sestavljanju zloženk iz programa Barbara. To sestavljanje ni nič drugačno kot tisto s kockami. Zato je program Barbara tako preprosto sestavljati, spreminjati sestave, danes tak model — jutri že drugačen. Pravi hobby za žene, ki ljubijo spremembe!
PRAVILNIK O TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH JE ZASTAREL
Kakorkoli že, sedanji pravilnik je treba popraviti, da bi dosegli na tem Področju določen napredek in zainteresirali zaposlene za intenzivnejše razmišljanje o racionalizaciji in o drugih izboljšavah na področju tehnologije, organizacije in drugod.
občni zbor sindikatov
Brestov obzornik se kot javno občilo, za katero vemo, da ga bero celo Posamezniki na drugih celinah, zaradi takšne razširjenosti včasih izogiba Polemičnih člankov in odkritih spopadov mnenj.
Zbor je menil, da mora biti demokratičnost v konstruktivnem iskanju boljših rešitev v argumentirani polemiki zagotovljena tudi v tem glasilu. Posluh našega glasila za takšno kritiko ne more škoditi ugledu podjetja, temveč kvečjemu opozarja domačega, pa tudi zunanjega bralca na odprtost sistema, kaže na problematiko in angažira širši krog članov delovne skup-n°sti za najustreznejše reševanje spornih pogledov.
Naloge novega delavskega sveta v tovarni pohištva Cerknica
Akcija o izgradnji nove tovarne ivernih plošč je stekla. To investicijo je treba podpreti. Istočasno pa je razumljivo, da moramo misliti tudi na nova vlaganja v Tovarno pohištva. Oprema bo v nekaj letih iztrošena. Večina strojev bo v nekaj letih ekonomsko in tehnično zastarela. Vzporedno s tem Pa bo treba tehnologijo prilagoditi sodobnejšim potrebam trga. Marketing ^ačelo, ki temelji na proizvodnji za trg, ne pa za zalogo, bo moralo postati snovno vodilo. Tak način proizvodnje bo terjal celotno rekonstrukcijo to-^arne. Zato bo treba zbirati sredstva nekaj let, da bomo nalogi finančno
DrOBNEz bresta
V skupnih službah smo kupili nov kopirni stroj nizozemske proizvodnje b° japonski licenci. Zdaj pa veselo stoji v brezdelju. Možni sta dve rešitvi: paPiria aR Pa izvoz tistih, ki so kupili tak stroj, ne da bi poprej ugo-
^m, da potrebuje ameriški papir in švedske kemikalje. Smo za medna-r°dno sodelovanje.
Tudi letos razburljivo
Td^CANa JE občinska LIGA
malem nogometu
Letošnje trimsko tekmovanj( aiern nogometu je opravič Pričakovanja: še večjo mi ^cnost (že blizu 150 tekmov Dah ’ Vse več gledalcev na trii Sr3 nj nogo nadvse razburljh {Ji®! preobratov in presei bf.] Ji športno obnašanje igralci c^1Jše sojenje, napetost do kc
dntele.zadnie kolo je namreč dt ^Končno razvrstitev in razre v negotovosti: na zmagoval esto je potisnilo moštvo DIS< Ptod favorita LOŠKO DOLU ekaj tekem sta zanjo igri
tudi brata Voljč), ki je vodila vse dotlej. Najbolj prijetno je presenetila ekipa PINK PANTHER, ki je daleč najmlajša, z atraktivno in hitro igro ter četrtim mestom, razočarala pa sta lani najbolje uvrščena OKLAHOMA in ŽEJA. Ostala moštava so se uvrstila več ali manj po pričakovanjih.
Pa še to, da slučajno ne bi bilo pomote: kljub številnim tujim nazivom moštev ni šlo za mednarodno prvenstvo, pač pa za čisto domače, notranjsko, občinsko ...
Neuradni končni vrstni red: 1. Disco, 2. Loška dolina, 3. Oklahoma, 4. Pink Panther, 5. Rockerji, 6. Žeja, 7. Kamna gorica, 8. Pod-slivnica, 9. Soviča, 10. Sedem mladih, 11. Stoletni, 12. Veterani.
Po dvajsetih letih
Pa je prišlo nepričakovano vabilo šolske skupnosti osnovne šole Notranjskega odreda iz Cerknice:
»3. aprila bo naša šola praznovala svoj dan. Ker ste pred leti tudi vi v njej nesebično razdajali svoje znanje cerkniškim otrokom, želimo dan šole preživeti z vami. Z učenci bomo obujali spomine na leta, ki ste jih preživeli med šolskimi klopmi cerkniške šole. Učitelji kot gostitelji se bomo trudili, da skupaj z učenci dolgo ne bomo pozabili 3. aprila. Pridite, da bodo pisane besede oživele, da si bomo segli v dlan in za trenutek ujeli čas, na katerega imamo tako lepe spomine!«
In res smo ujeli nepozabne spomine. Po dvajsetih letih zopet v Cerknici. Kakšne spremembe! Cerknica je doživela velik napredek. Pred dvajsetimi leti še precej kmečko prijetno okolje se je spremenilo v industrijsko središče Cerkniške doline.
Polni pričakovanj smo se peljali proti novi šoli, ki je presenetila s svojo mogočnostjo. Svetli prostori, široki hodniki, telovadnica, ki bi jo zavidala marsikatera ljubljanska šola, pa cvetja, prijazni obrazi nekdanjih in novih učiteljev, tudi nekdanjih učencev. Povsod vzoren red, slike učencev — mladih umetnikov, urejeni prostori — kažejo na sposobno roko, ki vodi mladi rod.
V	prvem nadstropju razstava, ki pripoveduje o junaških bojih Notranjskega odreda. V razredih borci pripovedujejo o velikih dneh NOB na cerkniškem področju. Topel je njihov stik z mladimi.
V	drugem nadstropju razstava razrednih skupnosti. Kakšna ustvarjalnost! Panoji govore o znanih osebnostih, ki so kakorkoli povezane s cerkniškim šolskim okolišem. Pripovedujejo nam o velikem glasbeniku — Cerkničanu Franu Gerbiču.
V	5. a so se posvetili Maksimu Gaspariju in na estetsko urejeni razstavi predstavili besedne umetnike: Frana Milčinskega, rojaka iz Loža, pa Matevža Haceta — nepozabnega pisca partizanskih zgodb, ki jih tako radi prebirajo. Tudi pesnice in pesniki so našli svoj prostor na panojih: Magda Stražišarjeva, Marička Žnidaršičeva, pa Niko Grafenauer. Ponosni so tudi na igralce. Cerkničana
sta Marjan in Boris Kralj, Ančka Levarjeva pa iz Grahovega.
Nekateri pa so se odločili za umetnike, ki so jim všeč, čeprav niso iz njihovega kraja. Tako so predstavili flavtistko Ireno Grafenauer je vo, karikaturista Boža Kosa, Marjana Mančka, pisateljico in pisatelja Branko Jurca, Antona Ingoliča, Miroslava Krleža, igralca Borica Cavazzo.
Vse priznanje njihovemu delu. Ni čudno, da imajo tako radi različne veje umetnosti; v 5. a so na vprašanje, kateri predmet jim je najljubši, odgovorili, da je poleg telovadbe to slovenščina.
Nepozabno bo srečanje z učenci in učitelji na šoli, morda pa še bolj v prelepem gostišču ob Cerkniškem jezeru, ko smo segli v roke prijateljev in nekdanjih učencev —- nekoč drobnega Ludvika, Leskovca, Branislja, sedaj zrelih mož. Pred dvajsetimi pa ...
Verjetno je največje priznanje v stisku rok in žarenju v očeh — priznanje za minulo delo, kar v tem primeru ne zveni kot fraza.
Prijatelji iz Cerknice, pripravili ste res nepozabno srečanje — poslikani krožnik, izdelek učencev 5. a — pa bo lepšal prihodnost.
Sonja Verbčeva, Ljubljana

H ASE MALO MESTO
V akciji za zbiranje odpadnega papirja so se posebno izkazali učenci osnovne šole našega malega mesta. V treh letošnjih mesecih so zbrali 10.170 kilogramov odpadnega papirja. Pri zbiranju tekmujejo razredi med seboj. Papir odkupuje Tozd Surovina iz Ljubljane, ki jim je dala na voljo poseben kontejner za shranjevanje papirja. Večjo količino so učenci dobili tudi iz arhiva Brestovih Skupnih dejavnosti. Denar, ki ga bodo dobili iz iztržka, bodo koristno uporabili za šolske ekskurzije in druge namene.
*
Ob hiši in ograji pri avtobusni postaji našega malega mesta je ob delovnih dnevih pravcata kolesarnica. Kolesa parkirajo zvečine učenci raznih šol, ki se pripeljejo do avtobusa in od tod nadaljujejo avtobusno vožnjo v Ljubljano ali v Postojno. Čeravno večina koles ni zaklenjenih, ni večjih primerov kraje, čeravno se tu pa tam tudi to zgodi. Morda ne bi bilo odveč, da bi odgovorni določili poseben prostor in ga opremili s stojali za kolesa. Tako bi bil videz lepši in varnost večja.
*
Pomlad je pred nami. Čeravno še ni prave vročine, je čutiti spomladansko prebujanje posebno ob vrtovih. Večina lastnikov jih že pridno pripravlja za spomladansko setev. Tudi za ureditev okolice so zasebniki že poskrbeli.
Drugače je okoli zgradb v družbeni lasti. Za snago in red okoli njih se malokdo zmeni. Posebni primer so stanovanjski bloki, ki nimajo centralne kurjave. Vsa okolica je »okrašena« z zalogami kuriva, kar ne daje naj lepšega videza. Posebno neurejena je okolica treh blokov pri Brestu. Le redki posamezniki sem in tja kaj pospravijo. Pohvaliti velja prizadevanje tovarišice Žagarjeve, ki na zelenici pred svojim stanovanjem ureja nekakšne rožnate otočke. Čeravno ji več cvetlic populijo, se nenehno trudi, da jih zasadi z novimi. Pobuda je torej vredna posnemanja, le več enotnega dogovarjanja bi bilo treba.
7MM/
BMESTOVM
upokojenci o
brestu #
Za to našo stalno rubriko sem izbral Brestovega upokojenca Alojza GORNIKA iz Grahovega, ki je v pokoju že od polletja 1959. leta.
V Brestovi temeljni organizaciji MASIVA oziroma takratni Tovarni pohištva Martinjak je bil že od same povojne obnove (jeseni 1945). Opravljal je dela žago-vodje in skladiščnika, kasneje je postal obratovodja, proti koncu svoje delovne dobe pa je opravljal dela tajnika, nakar je šel v pokoj. Potem je nekaj časa opravljal delo honorarno, vendar se je moral zaradi hude bolezni umakniti iz vse bolj napornega delovnega ritma. Kljub lepi starosti — 78 letom, se sedaj tovariš Gornik živo spominja vseh teh dogodkov, o katerih je vneto pripovedoval.
Tudi sedaj redno spremlja dogajanja na Brestu, saj prebere vse članke iz Brestovega obzornika, veliko pa izve tudi iz pogovorov z Brestovimi delavci.
Ko sva primerjala proizvodnjo prej in sedaj, je poudaril, da je obseg neprimerno večji, pa tudi organizacija dela na višji ravni.
Vendar pa je posebej poudaril, da se je v tistih letih po vojni delo opravljalo z veliko zagnanostjo, po dvanajst in več ur na dan, vse dneve v tednu. Opravljenega je bilo veliko prostovoljnega dela, ki ga je sedaj na žalost vedno manj. Tudi delavec, ki je
opravljal vodilna dela, je moral opravljati še najrazličnejša druga; sedaj pa je delitev dela ozko specializirana, kar pa zvišuje stroške proizvodnje.
Pogovor je stekel tudi o težavah, ki se porajajo v Brestu in v lesni industriji nasploh.
Izrazil je bojazen, da s takšno ekspanzijo kot do sedaj lesna industrija ne bo več napredovala, saj je ob tem cela vrsta težav, predvsem lesna surovina, ki je je vedno manj, ostra konkurenca, likvidnostne težave in podobno. Na koncu sem ga vprašal, kaj meni o perspektivi tovarne v Martinjaku.
Tovariš Gornik z zanimanjem spremlja ves njen dosedanji razvoj, vendar pravi, da bo glede na težave, s katerimi se srečuje lesna industrija, po vsej verjetnosti otežkočena tudi rekonstrukcija, na katero se pripravljamo že vrsto let.
V želji, da bi še dolgo užival sadove zaslužene pokojnine, sva se prisrčno poslovila.
V. Jerič
Cerkničani v prvi ligi!
NAJVEČJI USPEH CERKNIŠKE KOŠARKE DOSLEJ
Košarkarji v I. in II. slovenski ligi so končali s tekmovanjem. Moštvo Cerknice, ki je nastopalo v drugi ligi — zahod, je doseglo doslej svoj največji uspeh — prvo mesto in s tem pravico do tekmovanja med najboljšimi slovenskimi košarkarskimi moštvi.
Veliko samoodpovedovanje in trdo delo, ki sta trajala kar devet mesecev, sta se obrestovala. Poplačan je ves trud ob napornih treningih, ki so bili štirikrat na teden, včasih pa tudi vsak dan. Igralci so na vseh tekmah pokazali veliko borbenosti in znanja ter iz tekme v tekmo igrali bolje.
Po prvem delu tekmovanja, v katerem smo osvojili prvo mesto, smo sicer imeli dva spodrsljaja, ko smo izgubili doma z Gosto lom in takoj potem v gosteh s Postojno, nato pa smo zmagali sedemkrat zapored in na koncu delili 1. mesto z enakim številom točk kot Postojna. Tako je bila potrebna še tretja tekma, v kateri smo z zelo kvalitetno igro ter ob podpori številnih cerkniških privržencev košarke zmagali in se tako uvrstili v prvo ligo.
REZULTATI CERKNICE:
		prvi del	drugi		del	Točke
Cerknica :	: Gostol	81 : 86 (44 : 41)	67 :	: 77	(38:36) 0
Cerknica :	: Postojna	84 : 81 (44 : 41)	93 :	: 98	(43:47) 2
Cerknica :	: Radovljica	87 : 81 (46 : 49)	78	: 72	(31 : 34) 4
Cerknica :	: Lesonit	95 : 87 (52 : 36)	75 :	: 74	(34:39) 4
Cerknica :	: Lokainvest	92 : 86 (46 : 39)	91	: 71	(40:36) 4
Cerknica :	: Koper	112:96 (48:39)	82	: 81	(28:47) 4
Cerknica :	: Vrhnika	73 : 72 (39 : 44)	102:	: 66	(40: 37) 4
Cerknica :	: Tolmin	86 : 69 (38 : 36)	75	: 73	(33:37) 4
Cerknica :	: Jesenice	75 : 74 (50 : 48)	88	: 74	(38:36) 4
		KONČNA LESTVICA:			
		1. Cerknica	18	15	3	30
		2. Postojna	18	15	3	30
		3. Gostol	18	12	6	24
		4. Jesenice	18	11	7	22
		5. Koper	18	9	9	18
		6. Tolmin	18	9	9	18
		7. Radovljica	18	7	11	14
		8. Vrhnika	18	5	13	10
		9. Lesonit	18	5	13	9 (—1)
		10. Lokainvest	18	2	16	4
Odločilna tretja tekma na Vrhniki: Cerknica : Postojna 93 : 90 (50 : 47) Pred nami je sedaj nastop v prvi ligi in s tem tudi nove obveznosti. Naš letošnji cilj bo, obstati v ligi. To pa bo zelo težko, saj sta dva ključna igralca že odšla v vojsko, eden pa bo odšel jeseni. Toda upam, da bomo z veliko truda in naporom vseh tudi v tem uspeli, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo še veliko prijetnih novic in dobrih rezultatov košarkarjev Cerknice.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem navijačem za bodrenje zlasti na tekmi z Jesenicami in na zadnji odločilni tekmi na Vrhniki s Postojno.
D. Jernejčič
Filmi v maju
1.	5. ob 16. in 20. uri — ameriška komedija JERRY IŠČE DELO.
2.	5. ob 16. in 20. uri — italijanska komedija PAZI, DA NE BO
ZMEDE.
3.	5. ob 16. in 20. uri — ameriška drama MESTNI COWBOY.
6. 5. ob 20. uri — ameriški pustolovski film BEG IZ ALCATRAZA.
8.	5. ob 20. uri in 9. 5. ob 16. uri — japonski znanstveno fantastični
film VIRUS.
9.	5. ob 20. uri — angleška kriminalka Mc VIČAR.
10. 5. ob 20. uri — jugoslovanski film SE SPOMINJAŠ DOLY BELL. 13. 5. ob 20. uri — ameriški glasbeni film XANADU.
15.	5. ob 16. in 20. uri — ameriški zgodovinski film PRISEGA MA-
ŠČEVALCA.
16.	5. ob 16. in 20. uri — ameriški film katastrofe PLAZ.
17.	5. ob 16. in 20. uri — honkonški karate film KRALJ BOKSAR-
JEV.
20. 5. ob 20. uri — nemška kriminalka SPIM S SVOJIM MORILCEM.
22.	5. ob 20. uri in 23. 5. ob 16. uri — ameriški glasbeni film GLASBE
NIKOLI DOVOLJ.
23.	5. ob 20. uri — ameriški pustolovski film ALI JE PILOT V
LETALU?
24.	5. ob 20. uri — francoska komedija UKROČENI SOVRAŽNIK
ŽENSK.
27 5. ob 20. uri — nemški erotični film MADAME IN NJENA NEČAKINJA.
29.	5. ob 20. uri in 30. 5. ob 16. uri — ameriški akcijski film NAPAD
NA PLOŠČAD JENNYFER.
30.	5. ob 20. uri — ameriška drama PRIPRAVITE ROBČKE.
31.	5. ob 20. uri — jugoslovanska drama SAMO ENKRAT SE LJUBI.
V
Športni portreti
Tokrat je bil naš sogovornik FRANC ŠTRUKELJ, predsednik odbora za šport in rekreacijo na Brestu. Zaposlen je v Brestovi temeljni organizaciji Prodaja, kjer opravlja dela in naloge vodje vzorčne delavnice.
—	Koliko Brestovih delavcev se redno ali občasno ukvarja s športno rekreacijo?
S športno rekreacijo se ukvarja zelo malo Brestovih delavcev.
Ocenjujemo, da se v krajevni skupnosti Cerknica redno rekre-ira le kakih 50 Brestovih delavcev, občasno pa največ sto, predvsem v zimskem času (smučarski teki). Pri Brestovi športno-rekreativni dejavnosti pogrešamo predvsem ženske, ki jih skorajda ni, razen pri strelski sekciji.
—	Znano je, da so bila v času sedemdesetih let zelo popularna tekmovanja med Brestovimi temeljnimi organizacijami, pa tudi med službami in oddelki v okviru temeljnih organizacij. Zakaj teh tekmovanj ni več?
Zaradi nerazumevanja nekaterih delavcev na Brestu je bilo leta
KEGLJAŠKE NOVICE
Na Brestovem kegljišču se je končala občinska kegljaška liga. Tudi tokrat je zmagalo moštvo Kovinoplastike in tako osvojilo pokal v trajno last. Brestovi kegljači so se uvrstili šele na peto mesto.
Rezultati:
1. Kovinoplastika	22 točk
2. Kartonaža	18 točk
3. Martinjak	18 točk
4. Gozdarstvo	16 točk
5. Brest	14 točk
6. Mladinci	14 točk
7. SAP	10 točk
8. Upokojenci	8 točk
9. Občina	6 točk
10. Gradišče	4 točke
11. Komunala	2 točki
12. Kovind	0 točk
MLADINCI IN MLADINKE USPEŠNI NA REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU
Mladinci in mladinke so uspešno zastopali Brestove barve na republiškem ekipnem prvenstvu. Mladinci so bili šesti med 32 nastopajočimi ekipami, mladinke pa so prvič nastopile na republiškem prvenstvu in z nepopolno ekipo zasedle 7. mesto.
REZULTATI
Mladinci
1.	Hidro
2.	Gradis
3.	Konstruktor
6.	Brest Mladinke
1.	Konstruktor
2.	Celje
3.	Žalec
7.	Brest
Med posamezniki je bil Roman Korošec enajsti, Edo Terzič dvanajsti, pri mladinkah pa je bila Jana Arhar osma, Ana Urbas pa deseta. Prvenstvo posameznikov in posameznic se bo še nadaljevalo v jesenskem delu.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor: Vojko HARMEL, Viktor JERIČ, Slavko KLANČAR, Srečo KNAP, Jože KOROŠEC, Darko LESAR, Božo LEVEC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA in Franc TURŠIČ.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Anton
PERČIČ.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
1980 ukinjeno delovno mesto športnega referenta. Takrat je tudi začela zamirati športno-re-kreacijska dejavnost na Brestu, tako da smo danes na področju športa in rekreacije tam, kjer smo bili pred desetimi leti. Športni referent je bil v bistvu pobudnik in organizator rekreacije v Brestu, lani se je to vprašanje zasilno rešilo z združevanjem dela na področju stanovanjskih zadev, kar pa tudi ni prineslo boljše rešitve.
— Po ukinitvi LESARIAD pred nekaj leti se sedaj pojavljajo tekmovanja v okviru sestavljenih organizacij (Slovenijales, Uniles). Ali so ta tekmovanja bolj racionalna in cenejša?
Že v času LESARIAD so bila tudi tekmovanja v okviru SOZD Slovenijales, vendar le zimske igre. Po priporočilu republiškega sindikalnega sveta, da se ukinejo razne — IJADE in z utemeljitvijo, da so te vrste tekmovanj predrage, smo se bolj posvetili tekmovanjem v okviru sestavljene organizacije. Prav sedaj so v pripravi tudi letne igre, ki jih organizira delovna organizacija Savinja Celje v septembru. Mislim, da ta tekmovanja niso nič bolj racionalna ali cenejša, saj so stroški tekmovanj približno enaki.
— Omenil si, da ste v Brestu na področju športa in rekreacije tam, kjer ste bili pred desetimi leti. Kaj predlagaš, da bi se stanje izboljšalo?
Mislim, da bi bilo potrebno na Brestu spet vzpostaviti delo Spornega referenta ter na to delovno mesto postaviti človeka, ki bi bil z mislijo in s srcem pri tem delu, ne pa da dela samo tisto, kar dobi za nalogo, ob tem pa je brez idej za delo. Kvalitetno delo športnega referenta je polnih osem
ur, ogromno časa pa porabi tudi v popoldanskih urah za izvedbo in organizacijo različnih tekmovanj v okviru delovne in temeljnih organizacij.
Športni referent naj bi prevzel tudi vso organizacijo letovanj ter organiziranje aktivnega oddiha, katerega v Brestu še ne poznamo. V nekaterih delovnih organizacijah izven naše občine je aktivni oddih namreč ena izmed najbolj priljubljenih oblik za izrabo letnega dopusta.
Zavedati se moramo, da športna rekreacija ni samo merilo moči na tekmovanjih, ampak je to množična dejavnost. Oblik športne rekreacije je ogromno, bodisi v rednem delovnem času bodisi izven njega, samo poiskati jih je treba ter jih pravilno in zavestno zastaviti in izpeljati.
— Koga predlagaš za naslednjega sogovornika?
Članom košarkarskega kluba Cerknica čestitam uvrstitev v prvo slovensko ligo in predlagam za naslednjega sogovornika njihovega trenerja Dušana Jernejčiča, ki ima veliko zaslug za ta veliki uspeh cerkniške košarke.
Pripravil F. Gornik
Ni strahu za podmladek
TUDI NAJMLAJŠI STRELCI USPEŠNI
Strelska družina BREST je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za cerkniško osnovno šolo, pa tudi občinsko tekmovanje za osnovne šole. Na šolskem tekmovanju je nastopilo 28 pionirjev in 8 pionirk.
Na občinskem tekmovanju sta lahko nastopili po dve izbrani ekipi pionirjev in pionirk iz vsake šole, pa tudi posamezniki. Kljub razpisu in razgovorom na tekmovanju nista sodelovali osnovni šoli Nova vas in Stari trg. Iz drugih osnovnih šol pa je tekmovalo 20 pionirjev in 10 pionirk. Kljub temu, da še ne vadijo dolgo, je 6 pionirjev in pionirk doseglo normo (140 krogov) za značko »dobrega strelca« ter pravico do nastopa na regijskem tekmovanju v Pivki.
Šolsko tekmovanje:
PIONIRJI:
1.	Kebe Gorazd
2.	Braniselj Boris
3.	Kočevar Erik
159 krogov 146 krogov 144 krogov
96 krogov 95 krogov 79 krogov
PIONIRKE:
1.	Sivec Jasna
2.	Kebe Jasna
3.	Ponikvar Diana
Občinsko šolsko tekmovanje: PIONIRJI:
1.	Kebe Gorazd 157 krogov OŠ Cerknica
2.	Ivančič Jože	144	krogov
OŠ Cerknica
3.	Verbič Jani	140	krogov
OŠ Cerknica
PIONIRKE:
1.	Sivec Jasna	154	krogov
OŠ Cerknica
2.	Otoničar Ines	125	krogov
OŠ Cerknica
3.	Ponikvar Diana 107 krogov OŠ Cerknica
EKIPNO:
PIONIRJI:
1.	OŠ	Cerknica	I.	411	krogov
2.	OŠ	Cerknica	II.	392	krogov
3.	OŠ	Rakek	278	krogov
PIONIRKE:
1.	OŠ	Cerknica	I.	365	krogov
2.	OŠ	Cerknica	II.	295	krogov
3.	OŠ	Grahovo	175	krogov
Prehodna pokala za pionirje in
pionirke je osvojila osnovna šola »Notranjski odred« Cerknica.
Na regijskem tekmovanju not; ranjsko-kraške regije so pionirji in pionirke zasedli drugo mesto-Med posamezniki sta bila najboljša Kebe Gorazd in Sivec Jasna na četrtem mestu ter izpolnila normo za nastop na republiškem tekmovanju.
Republiško tekmovanje je bilo v Kamniku, nastopilo pa je 81 pionirjev in 40 pionirk. Jasna Sivec je s 152 krogi zasedla 16-mesto, Gorazd Kebe s 153 krogi pa 51. mesto.
F. Mahne
ŠPORTNE PRIREDITVE V MAJU Občinske športne lige mladih
9. 5. — kegljanje — kegljišče Bresta v Cerknici ob 8. uri 16. 5. —košarka — telovadnica osnovne šole v Cerknici ob 8. uri . 22. 5. — mali nogomet — igrišče ob osnovni šoli v Cerknici ob 8. ur1
Občinska nogometna liga (veliki nogomet)
Tekme so vsako nedeljo v maju na nogometnih igriščih v Cerknici' na Rakeku, v Cajnarjih in v Novi vasi.
Nastopa osem moštev. Pričetki tekem med 9. uro in 10.30.
Tradicionalni prvomajski množični pohod na Slivnico Odhod 1. maja ob 8. uri izpred Bresta.