štev. 222.
Trst, v soboto 10. avgusta 1912
Tedaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
itrfl «b nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih eb i. ijotra}. P»i&ml5ne Ste t. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih
lobaikarnah v Tretu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jdkii, Dornberpu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. *mrtnice, zahrale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po «0 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-aar.j pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^BdLnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti", eiatljlvo In toZljivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo poliMnsgs društva „K^aost* n Primorska
-F
M
NAROČNINA ZNAŠA
m odo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8K;uan-
vo£be bres dopoalane naročnine, se uprava na oaiia. ■rnhtu m B*4«U*k« lx4aaj« „ZDZVOITI" (tu« j mm
Ml* Uto Krm M«, u rti 1«U Kron a aO. Vri dopisi naj s« po&Jjfjo na uredništvo lista. Nefranke-
vmna piane M m tprejenuja ta rakapial se ae vraiaj«. Karočnino, oglase in reklamacije ja poćiljati na upravo Uat^
UREDNIŠTVO: alioa Gtorgl« Gitattl 26 (Naredni da«), ladajatad te odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih koBBorog Mata „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", Tfhiaaa zadrug* % omejenim poroštvom v Trata, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. FaHee-hraellallnl raiun Stev. 8X1-652. TELFFOn H. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za nedeljo, dne 11. avgusta
ob 10 dopoldne
JDVEN SHOP
v gledališki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
Rose šolske zohteue. Doolna mero austrijske ulode.
ODBOR.
sprotujefo, na drugi strani pa ne odgovorno niti najprimltivnejšim zahtevam moderne vede. Govornik je dokazoval na podlagi Lombrosove teorije, da je Jukić ravnal vsled socialnih razmer in nesrečne svoje individualnosti. Nesrečne razmere, he-reditarno obremenjenje in alkoholna oplja-nost so stisnile nesrečnežu morilno orožje v roko. Ravnal Je pod neizogibnim pritiskom.
Po zakonu obtoženec ni odgovoren za ta svoj Sin.
Iz vzrokov moralnosti ta njegov Čin ni navaden zločin. Goreča l|ubezen do domovine in naroda mu Je stiaila v roko orožje. Ne smemo pozabiti, nadaljuje govornik, da živimo v času, ko tudi naj^fcouser vati vnejši
ljevk' |e preišel tekom svojega govora na'rimskega plemstva in zelo mnogo povablje-
nih gostov.
Izprtje delavcev. BRNO 9. Izprtje delavcev volnene industrije stopi v veljavo Jutri zvečer. Dijak zlorabil deklico.
politično polje ter je dokazal, da Je nemogoče, da bi bili ti mladiči inscenirali tak veleizdajniški komplot. Znane oseb?, eksce-lence in visoki dostojanstveniki se lahko spominjajo, da so v svojih mladih letih tudi
inscenirali take komplote ter da so se kas-, niThUI rt KT .. ... . . . . .. neje morali smejati svojim neumnostim to L, 4DU£AJ„9' D5a11?0,,Siil e ?anes
otroških let. Govornik |e spominjal nekega .p1^3 Marll? P^nik, da jo |e neki dijak
dalmatinskega politika, ki Je kakor deček	zvab!1 v s™le stanovanje, jo tam s koka-
snoval zarotnišfce komplote in sicer proti	Popolnoma omamil In na to izvršil na
prestolonasledniku, Id so ga hoteli umoriti.	nenraven čin. Policija Je dijaka zaprla.
„Zarotniki" so izkazali svoje revoludjonarno	PISe seJ^_.ze;. miSljenje s tem, da svoje žrtve — niso po-
Eksplozija vročega Železa, zdravili. Ako nebi prišel Jukfć med da-1 KARAMSEBES 9. (Krasso Szoreny). našnje .zarotnike", bi ostal ves komplot le Tukaj je neki delavec polil vroče železne otroška izroča. Ako danes ne bi vladale plošče z vodo, vsled česar je nastala zunanji elemei« opašejo	srcu ?a	*fce Politične razmere, bi eksolozija Dva delavca sta bila ubita,
trolienle teh nMrp^P^u tpr J3E51	tem ®*adičem ta zarota ne bila prišla na i	Kolera.
Jim odteguje še ta ^ohfra svobode ka? ! um ter bLse P"*30 učfll' Trditev, da stoji j BUDIMPEŠTA 9 Ogr. biro poroča: imajo. 1	svobode, kar Je M komplotom Jugoslovanska ideja, Je'vest, da se Je v Sibinju pojavil slučaj ko-
mate ^čudna.	|erC| ]e popolnoma izmišjena.
ve Je to res, potem Je ta fakt resen Grozna rudniška katastrofa v Bochumu. memento vsem odgovornim faktorjem. Radi. ..... . tjITC/™ , c	n «
te ideje se veRlar obtožencev ne moreči-1 ™LLA »UEGEL pri Essenu. 9 Ce-iirati pred sodni svor. Malo čudno je, da *ar Viljem se je podal popoldne s princem se pVed vsakim poHtičnhn gibanjem na Henrikom, državnim kancelarjem in vsem Hrvatskem dela odgovorno za to Srbijo kot spremstvom na mesto nesreče v G6hrde. nositeljico fegostoinske ideje. Ta ideja si T odPotuie od tamka' na w"he,m-1e pridobila tal med Srbi, Hrvati in tudi shoi „^„.^„^ n d^	*
Slovenci ter prodira vedAo bolj v širše' MONAKOVO 9. Princ-regent Llntpold mase jugoslovanskega naroda. Goiornik Je dar°val ? ponesrečene rudarje v rovu povdarjal nedolžnost svojega klijenta Neld- ^othriogen- 5000 mark in postal cesar,u
hardta in drugih obtožencev.	i^^Snrunun^ toliki
Razprava se Je tu prekinila do 5 pop.' BOCHUM 9. Doslej so potegnili iz rova
Govornik dr. Budlsavljević Je kritiziral 10J ""P* Sest rudarjev Je še v rovu. Eiega
obtožnico, ki Je v juridičnem smislu popol- rudarJa pogrešajo.
noma zgrešesa. Drž. pravdnik obdolžuje. Petrolejski studenec v ognju.
obtožence Narančica, Saranlča in Glogoša,' MORENI (Rumunlja) 9. Petrolejski stu -
da niso ovadbi Jukića. Toda, kar so vedeli denec, ki daja okolu 100 vagonov petrolja
ti trije, Je vedelo vse mesto, Je vedela tudi na dan, se Je unei. Ogenj se Je razširil Še
policije. Tri »trije aiso hoteli biti denuncijanti! na šest drugih studencev in šest reservo-
D/ž. pravdnik Je kcastnrfral celo z&-rotniško organizacijo ter nas Je hotel prepričati, da je družba bre- /vestnih mladeničev hotela odstraniti drž. r fclast z bombar*i in revolverji.
To grozno obto fbo je Izrekel nad mladičJ, ki da so insc miraH ta atentit. Če bi imel Jaz sina, ki b / b« danes na ratožot klopi, bi moral svob jdno reči, da bi bil ponosen na svojega sjfaa, Id bi sedel med temi obtoženci. Kar »3, ti današnji obtoženci gorili, so storili pc l sugestivnim irapulcom Jukica. Po § 2 teiz. pravnega reda je Jasno dokazano, d so borili svoj čin pod psihičnim pritiskoj n ter cia za svol čin niso odgovorni.
Govornik Je i^jto prešel na sluč^ Ke-vtč v ogrsko-1 ircatskem parlament«;, toda predsednik ga tje piekinii. Govoraik dr. Prebeg Je pripc fnnli, da bi moral »državni
oravdnilr nn«ifa . - J. —T7, poucijE. in inje aiso noten dih aenunci anu na	sesi arugm siuaencev in sesi reservu-
poslanca Kov' le Tie ne in nal se iih	Ena oseba *	v °gnIu' dru*e
bi bil ta izvr ™	o SS* 1 ZJih nel obsodi ?! j tri	so bile ranjene. Škoda je velika, vendar
Dt pn ta izvr m	atentat v ogrsko-brvatsfcem t.	, 1
Jukićev proces.
Krasni govori braniteljev. — Obtožnica poražena. — Pretresljivi zaklju&k. — Konec razprave.
ZAGREB 9. Razun Jukića Je manjkal danes tudi obtoženec Bublič, ker je obolel v zaporu in mu je predsednik dovolil, da ostane v celici. Kakor prvi branitelj |e povzel besedo dr. Prebeg, izjavivši, da ncče začeti z istimi besedami, kakor včeraj državni pravdnik. Resnica je, da bodo hrvatski zgodovinarji ob spominu na Jukićev atentat jokali vsled tega, da Je prlšio na Hrvatskem tako daleč, a ne po krivdi Jukica, temveč tistih faktorjev, ki dopuščajo, da se pošteno, lojalno in zvesto hrvatsko ljudstvo tlači pod Jarm sužnosti. Ni čudo, da je prišla fantastičnemu človeku, norcu, ideja, da je možno osvoboditi ljubljeni narod, ako se odstrani onega, ki ga ta nesrečni Človek smatra odgovornim za vse ;rp!fenje, ki je zadelo hrvatski narod. Jukić nt odgovoren za svoj čin. Psihijatri sami so morali priznati, da je Jukićevo mišljenje abnormalno in fantastično. Njegovi načrti so daleč od realnosti. Ta atentat pomenja le strašen konec nesrečnih sanj. Z ostrimi besedami je branitelj kritiziral meritum obtožnice, ki da je jurističen monstrum, kajti ne pozna niti naj Jednostavnejih kazensko-pravnih pravil, ako smatra, da je Jukić zavratno umoril Hervoića. Ni mogoče, da je državni pravdnik to mislil resno, ko je trdil, da je smrt policijsta Dvorščaka Šteti kakor umorstvo. Jukić Je ustrelil na begu, a ne z namenom, da ga umori, marveč da se ga obrani. Juristična zmota je trditev, da je 2tentat pomenjal tudi ?.1očin javnega nasilja, ker nedostaja pivega predpogoja: hudobnega namena.
Zagovornik se spominja one temne noči ob bosanski meji. V neki vasi pod
milim nebom Je obtoženec čakal tam mla- .....^ „„	„v,«,™..	uuc* x _ .	t „	- . -
deničev. Deklamira! je pred njintf fantastično policijske iz povedbe obtožencev izsHfene. Kolateatat na grofi Tisza* 5e Rada,le ostati * in strašno dolgo pesen. Govornik si je pri j so hoteJii obtoTenci svoje Izpovedbe pre-jj^aporu*
tem mislii: ubogi norec! in danes vidi drugačiti p red preiskovalnim sodnifcom, jW; *0b!etaica kronanja papeža Pija X. tega norca pred ^diščem, kjer se mu j je Je ta rekei,, d£ to ne gre ter da bodo nai RIM 9. Deveta obletnica kronanja pa-naprtilo vso odgovornost za atentat.	| glavni razf jravi;govori« lahko drugače. Go-^ peža Pija X. se Je danes vršila slovesna
roda nečzvedenci, temveč sodčki imajo vornik je dofearai, da mora sodni dvor nje-^ Cerkvena slavnost Je bila v sikstinski ka-tu soditi. Branlt^i so tekom procesa jasno igova klijenta oprostiti.	J peli v navzočnosti Sv. Očeta, vseh v Rimu
dokazali, da si mnenja aa eni sirani na-| Kasl< ;dnji branitelj, dr. Scdjan 3udisav-1 bivajočih kardinalov, dipiomatičnega zbora,
ogrsko
parlamentu, ludi jukić ne bi bil izvršil atentantat na &omfearJa Cuva-Ja. Prebeg e končal sv govor. Današnji 'Obtoženci ne spadajo	aa morišče in ne v za-
pore, tem\ v bolnišnico za aimobolne.
Po repliki drž. pravdnika, je sledila'je pokrita z zavarovalnino, duplika braniteljev, na kar Je predsednik	Potres.
podeJil besedo obtožencem Ti so zatrpali BUKAREŠT 9. (Kor.) Ob 3 40 zjutraj Je svo£ nedojznost. Prehresljiv je bil prizor, b„0 čuti tuka| potresvni Sunek.
ko j[e obtoženec Bublić, ki so ga priveli v | SOLUN 9 Ob 3 zjutraj je bilo čuti
S dni dvor mi j Izreče edino pralno razi	^ I tufef^aloVlt 'poUesr k7~i*e"'tra]ar'pet Ve-"
sodbo, to rje: «a; popolnoma reši^bto-i5SJS.,tpilCt!te me d°WOV' iaz Sem kund.
zence.
oa^ ^upuniuiu<2 icai'Ajuiu-j nedolžen'!
glašena v ponedeljek cb 11. url dopoludne. S*em je Jukiiev proces končen.
BRZOJflUHE UE5TI.
Vojni minister v Ljubljani.
h^	; .v . , , —- DUNAJ 9. (Kor.) Vojni minister general
sodbo za svojega klijenta, kajti Jasne Je, dai ^hote vit Auffenberg se Je včeraj podal v
vada, da ea v? iako še tako nedolžne politično gi'oanje ii nsetnirajo veleicdajniški proces. TndI za d anaSnje obtožence Je WIa pripravljena oSjto faka v veleizdajalskem omislu, toda v zadnje m trenotku je draevni pravdnik izgubi pogum, gotovo ker je dobil migljaj od zgoraJ. G overnik prosi oprostikio raz-
oe mora razs odba za čin njegevega klijenta glasiti edino te oprostilno.
Dr. Tal' fr, za obtoženca €vijić£ in Ce-
Ljubljano.
Kovacseva afera.
sarca, je kri /tuircl ojstro policijski protokol.? It Tek rarorav ip iacnn Ha^t^i	nil» ad
BUDIMPEŠTA 9. Sodni senatne skle-
Tek razprav e je Jasno dokazal,' da so bile^"' ua ,nora .D01L «o»acs, ki [t izvršti
PODLISTEK.
besede, in ko je hotet slučaj, da Je prile-J pari, ki so plesa«, Je ni našel, niti med go-tela sem'Kaj <revno v tem trenotku domaČa3spemi, ki so se vsedle po kanapejih foteljih pesem, ji Je vsa notras^est cdmevela milineiob stenah. Zato se Je preril iz dvorane in in krasote pesmice in bilo fi Je, kakor da i krenil v bližnje salone. Tu fjo je našel v posluša svojo dobro dojko jalžo iz ranih — gretji sobi, takozvani ^zeleni-. Sedela je najmlajših otroSkih dni. in ker Je bila iskre-^ sama «a zelenem fotelju, precej globoko nega srca, fe takoj izrazila svoje veselje in^ naslonjena vanj Is kakor zamišljena. Tiva-zadcvoMstvo ki opozorSa Tivadarja na pe-Jdarja ni opazila.
sem. Ona fe bila namreč v sorodstvu s^ — Ah, Madleaa ! — se mu Iztrga ra-pokojnim škofom Vrhovcem is se ji je, ko je3 desten vzklik, in opazivši na lepem pravii-bila 5e otrok, večkrat audila prilika, da Jer-nesn Ifca gospenem milostiv smeŠek, je slišala od škde — strica, kako lepa Je hr-| pospešil svoje lahne korake in precej burno
pohitel k njej ter prijel z živahno kretnjo ponujeno mu krasno d0l£0 roko, da jo dvakrat poljubi.
— Igrali ste mi iz duše ! — je izpre-govorila gospa v dovrŠeoi francoščini in
. . . , , v - ---------o ,------ -----------------------------, nalahko petegnila roko iz ajegovih obeh rok.
uvorca, ie skrivaj se plazeč skozi ozko od £iospa se je glasno nasmejala tfovtipu — Pa vendar nista prišla, da mi po-prtino odprtih zastornic. Razločeval pa se j In za njo vse druge. Mala Žltkovićeva Je I veste to I — Ji je odvrnil z nežno grajo — vendar popolnoma točno napev — tako (nezadovoljno in precej Jezno mahnila s pi- Vse se Je.zgrnilo okrog mene — samo vas iostna in od davnine tajinstvena kmetska h alko po zraku.; nojeva peresa na grški ni bilo J — Vas moram iskaii Jaz. hrvatska pesem. No — tu ^e ni razume Koafiri so se stresla, ko |e z živo kretnjo j — No,-bodite prepričani, dragi Teodor nihče in kakor da ^h je sram pesmi, s^ dvignila glavo pokoncu. Toda — isti tre- ' — da sem morebiti jat uživala najbolj, go-
notek zasvira godba valček in že Je kon-1 tovo pa najbolje razumela vato glasbo, tesa Oršićeva v rokah najboljšega plesalca — Vi razumete 6amo mojo glaibo, — zagrebških salonov, A vrela MuŽevica, čast-, ali mene — mene da bi razumela! Verja-
Osvit.
Slike iz tridesetih tfet.
Spisal Kfflver Pandor Gfelskl. — Freve! Ji. E.
V tem trenotku zedoni odzunaj skozi poluoclprte zastornice altanskih vrat težaška pesem. Od cekod h vrtov in polj za Vlaško ulico ali odkod drugod je prihajala pesem. Dolgi zatemnjeni akordi so imeli v sebi isto-mtiarrholijo. kakor mrak hladnega deževnega večere za neugodne pomladi na polju. Kafcor iz bogvedi kake daljave so prodirali
CARIGRAD 9. Potres Je povzročil tukaj malo škode. Nekoliko hiš je bilo poškodovanih in |e dobilo razpoke.
CARIGRAD 9. Danes ob 3.10 zjutraj je bil tukaj močan potres. Čutiti je bilo tri močne sunke. Med prebivalstvom Je nastaia velika panika.
DUNAJ 9. Potresni aparati sd zabeležili danes zjutraj zelo močan potres v daljavi kakih 1400 km. Začetek ob 2.3126" zjutraj, največe tresenje tal okolu 2—3 ram ob 236', konec proti 4 zjutraj. Potresni sunki so bili na Dunaju tako močni, da je honžontaini seismograf vrgel prče obe peresi.
Tudi potresni aparati tukajšnjega pomorskega observatorija so zabeležili včeraj zjutraj daljni katastrofalen potres, katerega ognišče Je utegnilo biti oddaljeno 2000 k:n. Začetek ob 2 31*27" predpoldne; pravo tresenje tal v Trstu Je bilo tako veliko, da niso mogla peresa aparata popolnoma zabeležiti obsežnosti. Prav tako Je tudi hidro-grafičai urad v Puli zabeležil daijni katastrofalen potres.
vatsfca pesem.
— Ko je vam všeč, mora ugajati tudi mect! — je odgovoril galantno, rtida tudi ironično Tiiadai, pa takoj dostavil napram
O---- ------ -—J«"'	.uuuivuv 1	pa lORUJ Ujaiavil lJdpidiu
semkaj glacovi narodne pesmi do zaprtih j najbližji gospe: — Toda spominja me ne-okec in^ rkozi debele zidove Škofovskega j koliko — Afrike in zamorskih pesmL
priznavala vsa ta krasna lica okoli Tivadarja, da so prepričana o resničnosti njegovih besedi, in skučatf so s povzdignjenimi in hrupnejšimi glasovi zatopiti in zakriti skromno pesem, ki je vzcvetela na rodni £rudi. Edino le mala gospa Žitkovlćeva nž razumela glavnejšega in na drugi predmet zaobrnjesega razgovora svojih tovariŠic. Njo
nega varmedjijskega notarja, poletela mimo njih. Tudi po Zeožko je prišel neki elegen-ten plemič in tako .po vrsti tudi po druge ter Je TCvadar ostal sam. Z dolgim pogledom je obšel dvorano, da poliče krasno
so nasprotno nekako užalile TIvadarjeve \gospo, ki Jo Je pre/ videl na vogalu. Metf
mete II, da sem le zaradi vas prišet v to malomestao gnezdo, — a ae zaradi svojega dobrotnika *kofa ?
— Ha — morda pa vendar ie najbolj zaradi kolere, kj, kakor smo čila*, stralao besni v Parizu ? —
—	Madlena! — Ne šalite se in ne mučite me. Vi veste, kaj čutim za vas! Sicer sem pa sedaj nazadnje prišel iz PeŠte. — Prišel sem pa zaradi vas.
—	Ah — vi še vedno nočete opustiti svojih — svojih — t h — pustiva to! — In nestrpno Je vstala s stola. Stala je sedaj v vsej svoji krasoti ravno in dostojanstveno poleg mramornate mizice, ki je bila pred zalo garnituro. Tivadarju so se v pravem smislu besede obsenčile oči one divne lepote, ki jo je gledal pred seboj. Ne samo, da Je precej visoki stas, bujno in mehko zaobljen s krasnimi oblikami in črtami, imel v sebi i kraljevski sijaj Junone i bujni, sladki Čar Venere, temveč ga Je še bolj zavzela !epota ovalnega lica, nenavadno bele polti, a finih In ljubkih črt, ki so se odlikovale z mirom in nežnostjo ter dobivale po velikih črnih očeh globokega pogleda neki melanholičen,.tajinstven izraz. Gosti, dolgi črni lasje so bili spleteni v grško frizuro in proti modi ni imela koafire, temveč so bili ozaljšani samo z|blsernim nakitom. Lepo lice je zavzelo neki strog oa zopet žalosten — bolesten izraz, ko Je Tivadar izrekel zadnje besede.
— A propos, — dragi Teodor — ali Je res, da Je odšel Ivo Kotromanić iz Pešte? — ga je vprašala naenkrat z nekoliko negotovim glasom — in pobešenim licem.
(Dalje.)
Stran H.
„EDINOST* St. 222.
V Trstu, dne 10 avguata 19X2.
Naš boj proti dvojni meri avstrijske vlade
K Jutršnjemu javnemu shodu.
Kakor razvidno že iz včerajšnjega poziva na čelu tega lista, sklicuje za jutri ob 10. uii predpoludne politično društvo .Edinost4* javen shod v gledališki dvorani .Narodnega doma".
Sedanja doba poletne vročine gotovo ni ugodna za prirejanje shodov v zaprtih lokalih. Žrtev je to za one, ki sklicujejo, in žrtev za one, ki so vabljeni. Ali vprašanje, ki je na dnevnem redut je tako važno in nujno, da so dolžni vsi tržaški Slovenci, brez razlike stanu in političnega mišljenja — ako niso Slovenci le z besedo, ampak tudi iz srca in dejanja —, da doprinesejo jutri to žrtev in se udeleže shoda, da se združijo v skupen protest proti večni krvavi krivici in v manifestacijo za naše kulturne zahteve, utemeljene v pisanem državnem in v nepisanem človeškem pravu, da se združijo v gromeč soglasen klic do vseh onih faktorjev, ki nam danes Še, v dobi civilizacije in humanitete, brutalno odrekajo to, do česar nam dajajo pravico zakon, kultura in hu-maniteta — do vseh tistih faktorjev, ki nam odrekajo pouk v materinem jeziku — da se združijo v klic ; prenehajte s krivico, M je v sramoto Vam, moderni družbi In pravni državi I
Ne zapirajte tisočem in tisočem tržaških Slovencev poti do narodne Sole f
Dajta tudi tržaškim Slovencem tiste pogoje za razvoj, ki so jih prvi pedagogi sveta označili kakor prvo in neizogibno potrebo za vspešno delovanje Šole: ustvarite jim možnost do Šolskega pouka na podlagi materinega jezika!
Neštetokrat smo se že zbrali v ta namen. In zbrati se moramo zopet jutri in zbirati tako dolgo, dokler ne zmaga pravica tržaških Slovencev do svoje Šole s poukom v materinem jeziku. Kajti šolsko vprašanje je za nas življensko vprašanje. V polni meri velja za nas znana resnica: narod brez narodne Šole je narod brez bodočnosti! Razloga je dovolj za nas, da se nikdo ne odteza temu boju in da nas dosedanji nevspehi ne prestrašijo in da se ne plašimo nadaljnih bojev, nadalj-nega truda in tudi nadaljnih žrtev.
A ravno letos, ravno sedaj, ko se bliža začetek novega šolskega leta, imamo tržaški Slovenci posebnega vzroka, da se čim o-streje oglašamo se svojimi zahtevami in da čim odločneje protestujemo proti krivici, ki se nam godi, in proti zapostavljanju, ki je trpimo na tem najvažnejem polju razvoja narodov.
Protestovati moramo še posebno proti dvojni meri, ki jo rabi naša naučna uprava v prilog ne le našim sodeželanom italijanske narodnosti, ampak tudi v prilog tistim priseljencem, ki nimajo tu nlkakega prava, ker niso avtohtonno prebivalstvo — Ncmcem !
V članku .Naša šolska statistika", ki ga je priobčil naš list v izdanju od 21. julija, so dobili čitatelji eklatantnih dokazov, kako tista vladina dvojna mera na naravnost osupljiv način favorizuje Italijane in Nemce in zapostavlja in tlači nas Slovence.
Za mizerijo podržavljenja 5 razrednih učiteljev na naših družbinih šolah, namenjenih torej avtohtonni domači narodnosti, dobe letos nemški nedeželani 32 nemških učiteljev, na raznih šolah, dobe po imenu sicer zasebni, v resnici pa od države vzdrževan dekliški licej, poleg neŠtevila že obstoječih razredov ljudskih in meščanskih šol, in dveh nemških srednjih šol v Trstu, docira okoli 60.000 tržaških Slovencev — in to po oficljelnem ljudskem štetju, ki pa je Še precej daleč od resničnega števila — nimajo ljudskih šol, nimajo strokovnih šol nimajo meščanske Šole, nimajo nobene srednje šole, tako, da ostanejo tudi za bodoče leto brez vsake šole nad Šesto šolsko leto ljudske šole (ki pa jo imamo le po zasebni slovenski požrtvovalnosti). To je krivica, ki kriči, to je dvojna mera, ki smrdi do neba in ki nas zove v neizprosen boj.
Pa tudi našim Italijanom je odprla vlada svojo radodarno roko v nenavadni meri. Zagotovila Jim je predavanja o državnopravnih in pravdoznanskih vedah na tukajšnji trgovski akademiji Revoltella, kar je de facto velik vspeh naših Italijanov za uresničenje njihovega vseučiliščnega postulata. Nam niti ljudskih šol, Italijanom — unt-univerzol In to vspričo dejstva, da so Italijani — izvzemši njihov vseučiliškl postulat
—	že popolnoma saturiranl na Solfkem polju v vsakem pogledu. Krivica je kričeča tembolj, in jo moramo mi občutiti tudi kakor zasmehovanje od strani vlade, ker so ravno Italijani tisti, ki nam odrekajo tudi najelementarneje in najprimitivneje pravice na polju šolstva. Slovenci, ki so bili dosle) te peni po nenaklonjenosti vlade in po zapo ssavljenju od strani tržaške italijanske občinske uprave, naj trpe Še nadalje tako zapostavljanje in žaljenje, oni pa, ki so delali do .sedaj krvavo krivico in ki jim v krivičnosti in sovraštvu zakrknjeno srce nima nikakega čuta za pravice sodežeianov oni naj dobe
—	novo, debelo In mastno nagrado!
Vrhu te pridobitve v vseućiliškem vpia šanju pokloni letos vlada Italijanom še drug dragocen dar: podržavi jim komunalno
iaško realko, kar bo pomenjato za Italijane (ker imajo mestno upravo v rokah) razbre-menjenje blizu 200 000 K na leto.
Ali tu treba malega pojasnila, da ne bo nesporazumljenja In da nam ne bi kdo očital nedoslednosti. Kajti ravno slovenski zastopniki so bili vedno zato, da občina sprejme ponudbo vlade in da dela na to, da bi prešli obe občinski Šoli, gimnazija in realka, v državno oskrb, s čemer bi se občina iznebila velikega bremena kakih 400.000 K na leto, kateri denar bi potem mogla porabiti za druge koristne in dobrodelne naprave.
Upirali pa so se vedno Italijani iz razlogov, ki jih ne treba Se-le pojasnjevati. A ravno tu se nam kaže v drastični luči dvojna mera naše vlade In nje nenaklonjenost do Slovencev.
Neizprosno odklanjajoč vsako zahtevo slovenskih občinarjev na šolskem polju, se je naša občina nasproti vladi rada izgo varjala, da novim zahtevam Slovencev ne more ugoditi radi pomanjkanja sredstev, ker zahtevata obe komunalni srednji šoli velikih žrtev. AU ni prišel torej ob pogajanjih za podržavljenje mestne realke za vlado — ako bi bilo pri njej le količkaj nepristranosti In pravičnosti tudi do Slovencev — najugodneji moment, da bi lepo rekla Italijanom: Država Vam odvzame breme za občinsko realko. Vaša občinska blaga}na bo razbremenjena s tem za kakih 200.000 K na leto ; zahtevam torej od Vas, da sedaj vsaj del te lepe svote porabite za pomnoženje In spopolnjenje slovenskega šolstva, kar je občini v neizogibno dolžnost že zato, ker je tretjina občinarjev slovenske narodnosti in ker tudi ti slovenski občinarji morajo plačevati občini davke in doklade, istotako kakor italijanski občinarji!
Ta pogoj bi bila morala — vporablvši preugodni irenotek — staviti vlada za podržavljenje občinske realke. Ali ni storila tega. S tem je pokazala, da sama neče biti pravična nasproti Slovencem In je pokazala tudi, da noče siliti občine v pravičnost do slovenskih občinarjev. Pokazala je vnovič in eklatantno, da Ima še vedno v rokah dvojno mero: eno, veliko in obilno, za Italijane in Nemce, drugo, tako malo, da je skoraj ni videti, pa za Slovence.
Proti tej krivičnosti občine in proti pristranosti vlade moramo ml nastopati vedno in vedno, brez strahu in z vso odločnostjo, in pripravljeni za vsak trud in za vsako žrtev. To je tisti veliki razlog, ki je prisili! naše politično vodstvo, da je vzlic sedanji za shode v zaprtih lokalih neugodni dobi sklicalo Jutršnji javni shod, posvečen vprašanju, ki je življenskega pomena za bodočnost tržaškega Slovenstva. Tržaških Slovencev — brez razlike stanu in političnega mišljenja — dolžnost |e, da se zbero na tem shodu in se združijo v gromovit pro test proti krivici In v ponovno odločno za-itevo po pravici, da zakličejo slavni naši vladi: konec bodi enkrat tvoji dvojni meri!__
Tržačan ponesrečil o KamnBklh planinah.
(Izvirno poročilo.)
Kamnik, 8. avgusta 1912. Dne 6. t. m. se je podal tu na letovišču nahajajoči se voditelj pisarne ravnatelj-stvenega oddelka c. kr. namestništva v Trstu, g. j u r c i c h, na turo v Kamniške planine. Na povratku z Velike Planine v Kamniško Bistrico, na potu na Dol, v bližini, kjer kopljejo materijal za snažilni prah za tovarnarja g. Radesicha v Trstu, Via Fablo Severo 6, se je g. Jurcfchu spodrsnilo na plazu, nahajajočem se ob strmih serpentinah, ter je zdrknil po plazu navzdol. Drsal se je kakih 30 m daleč in potem obležal v nezavesti med skalovjem. Tako je ležal g. Jur-cich vso noč, t. j. od 6 zvečer dne 8. t. m. do 6 zjutraj drugega dne. Tedaj pa, t. j. ob 6 zjutraj dne 7. t. m., so ga našli delavci g Radesicha pod vodstvom g. Frana Koširja. Nezavestnega ponesrečenca so prenesli po strmih serpentinah v gozdarsko kočo, ki je last kamniške meščanske korporacije, ca Kopiše. Ta koča je oddaljena od kraja nesreče približno 2 uri In so ponesrečenca — na nosilnicah, improviziranih iz sraerečja — z največjim trudom spravili do sem.
Slučajno je prišel — v družbi svoje soproge — v Istem Času mimo omenjene gozdarske koče v Kamniško Bistrico gredoči f*. dr. kemije Viktor Jeločnik, nameščen v smodniŠnici v Wollersdorfu, a se sedaj na-ha.a na letovišču v Kamniku. Dr. Jeločnik ;e ponesrečencu za silo obvezal rane in mu nudil prvo pomoč, ter je na podlagi vestne preiskave ugotovil, da si je ponesrečenec pretresel možgane, zlomil roko in nogo ter dobil na obrazu močne poškodbe. Ko Je dr jeločnik preiskal ponesrečenca, je bil ta pri nezavesti; na podlagi listin, ki jih je imel ponesrečenec pri sebi, pa je bilo možne ugotoviti njegovo istovetnost. Dr. Jeločnik je ostal pri ponesrečencu vse popoludne.
Todi mimo je šel uradnik ljubljanskega mestnega magistrata g. Kališ, se ustavil, ter pomagal dr. Jeločniku na samaritanskem poslu.
Trudapolnemu prizadevanju obeh go spodov se je končno posrečilo g. Jurcicha spraviti k zavesti. Iz pripovedovanja ponesrečenca sta doznala omenjena gospoda, da
mu je izpodrsnllo, ker nt imel za tako turo primernih čevljev.
Stanje g. Jurcicha Je zelo nevarno, tako, da ga ni možno spraviti niti v Kamnik, do kamor je od Koplš kaki 2 uri.
iredenta, srnino In polom u Puli.
Pula, 8. avgusta.
Kakor je „Edinost" že poročala pred kratkim, je bil podjetnik tukajšnjega gledališča imenom Boleicco stareji — regnicolo seveda — izgnan iz Avstrije radi demonstracij. dogodivših se v gledališču. Ta fe moral seveda zapustiti Pulo približno že pred mesecem dnij, dočim Je njegov sin ostal tu. Ker pa mladi mož ni bil nič kaj zadovoljen, da je moral oče oditi, se je ob vsaki priliki jako razžaljivo izražal o Avstriji In nje zakonih. Radi tega je bil včeraj aretiran in postavljen pod ključ. In bržkone ga doleti ista usoda kakor očeta.
Istotako je bil aretiran predvčerajšnjim posestnik tukajšnjega hotela „Elizabeta", a to iz naslednjega razloga: Barbalić je že imel čez 6 mesecev intimno razmerje z nekim dekletcem iz Pule. Pred nekaj dnevi je pa ta don Juan povabil dekle v svoj hotel In jo tam vso noč pridržal pri sebi. Ker dekleta vso noč ni bilo domov, je njen oče, ves v skrbeh, prijavil policiji, da je dekle izginilo. Ko pa je naslednjega dne dekle prišlo domov, jo je oče takoj odvel na policijo, da pove, kje je bila in kaj je delala. Iz početka je jokajoč vse tajila, a na zadaje je na pritisk policijskega uradnika in pred pretnjo z zaporom, vse priznala. Zdravniška preiskava pa je ugotovila, da je dekle inficirano. Odveli so jo v bolnišnico, a nesnago Barbalića so spravili v zapore. Dekletu je
---13 let. Govori se, da je v tej
aferi konpromitirana tudi neka gospa, ker je baje igrala vloga zvodnice.
V	četrtek se je vršila na okrožni sodniji v Rovinju razprava proti znanemu aretirancu Brosinu starejemu. Na razpravi je priznal, da je jemal materijal in delavce občine za svoje potrebe in sodišče mu je prisodilo 6 mesecev. Inženir Manzin, nameščen pri mestni plinarni in svojedobno ado-atus znanega Lebana, je dobil pred 3 tedni 14 dni dopusta. Ali do danes se še ni povrnil in se sodi, da je bržkone pobegnil v Italijo, oziroma se noče povrniti od tam. Ali ima tudi ta kaj na vesti ? Če kaj izverac
0	tem gospodu, vam sporočimo.
Mestni svet tržaški.
V	navzočnosti 60 svetovalcev je župan otvoril sejo točno ob 8. Galerija je bila na-jlto polna, vse je imelo u tis, da bo seja burna. Zares se je elektrika, ki (e je bilo v obilni meri v dvorani, večkrat in ob vsaki oriUki, razpočila, da Je gromelo po dvorani Spoprijeli so se člani večine in socljalno-demokratične manjšine očitajoč si grehe v privatnih in Javnih zadevah.
Kakor prvi se Je priglasil k besedi svet. Cerniutz, ki Je interpeliral Župana, kaj da je z njegovim nujnim predlogom, stavbnim že marca meseca v tem mestnem svetu v zadevi mestnega zavoda za mata stanovanja. Tedaj se je reklo, da rešitev tega vprašanja ni nujno, ker postane aktu alno še le meseca februarja 1913, sedaj smo pa že v agustu in dovoljuje si vprašati g. župana, če misli kaj kmalu staviti nn dnevni red zopet to vprašanje.
Enako vprašanje je stavil interpelant ni župana glede komisije za določitev odpovednih In selilnih rokov, katero Je Izvolila tukajšnja trgovska in obrtna zbornica in v katero je mestni svet volil svoje zastop nike.
Tretje vprašanje interpelanta se je nanašalo na njegov nekdanji predlog glede varstva onih uslužbencev javnih oblasti, ki so organizirani. Pripominja, da sta bila 2 gasilca disciplinarno kaznovana, ker sta si dovolila pritoževati se čez svoje prestojnike. Naravnost srednjeveško da postopa novi podpoveljnik občinskih redarjev. Od njih da zahteva, da so zvečer že ob 10 doma, kar >e dandanes niti od otrok več ne zahteva. Slednjič je vprašal župana, kedaj bode
1	nova stavil na dnevni red njegov predlog radi odprave prisilnega celibata učiteljic Zato ker ta uredba odgovarja principom nacijonalno-libcalne večine, vendar ne smt trajati večno. Še Dunaj, ki ima popolnoma klerikalno in nazadnjaško zastopstvo se }e sramoval taks določbe in jo je odpravil. Trst je edtel, ki se je še krčevito drži.
Župan je na to odgovoril, da se dotične komisiie bavijo z vsemi od nJega ome-njonimi predlogi in da pridejo poslednji v prihodnjih setah na dnevni red. Ravno vprašanje zaradi malih stanovanj je komisija že konkretizirala svoje predloge in tudi komt-;ija za odpovedne in selilne roke se je bavila ravno danes s konkretnimi prediogi trgovske zbornice in pridejo ti predlogi gotovo najkasneje septembra meseca na vrsto v mestnem svetu.
Svet. Cerniutz: Jemljem na znanje In se zahvaljujem.
Priglasil se je potem k besedi svet Plttoni. V komisiji je pred 2 leti stavil on glede nakupa prostora pri državnem kolodvoru zv vojašnice. Predlog Je bil sprejet enoglasno. Vprašal je večkrat dr. Puecherja kot člana mestnega odbora, če se mestni odbor bavi kaj s tem vprašanjem. Puecher
mu je vedno odgovarjal, da ne. Še le pred 6 ali 8 meseci se je mestni odbor spomnil na to. Asesor Pitacco je tedaj izjavil, da je dotično zemljišče mogoče doblii Ie potom raešetarja, ker so se začeli zanj; zanimati orlvatni kapitalisti In da bo občino stalo 500 000 K več. Čudno Je, zakaj se IzvrŠe-valnl odbor mestnega sveta ni takoj po sprejetju dotičnega sklepa za stvar zanimal, dokler niso še privatniki posezali vmes, čudno tudi, da ne more se pogajati direktno i vlado, temveč da rabi v ta namen posredovalca. Interpelant je šel v tej zadevi k namestniku in je videl, da namestnik sploh o zadevi ni bil nič informiran. Nevarnost pa e bila, da mesto ne pride do tistega zera-ijišča. Zato je on uporabi! to^ priliko v ntki interpelacij v državnem zboru.
V prihodnji seji mestnega odbora Je pn župan izjavil, da od Interpelanta navedena dejstva ne odgovarjajo resnici. Župan, ki je bil po lastnih uradnikih siabo informiran, da ga je hotel postavfti na ta način na laž. Zato vpraša če je župan pripravljen to pomoto popraviti in informirati mestni svet, a) zakaj lzvrševalni odbor mestnega sveta ni točno izvršil svoje naloge, b) da-llje bil isti informiran, da se tudi privatni zasebniki zanimajo za omenjeno zemlj'Šče; c) zakaj se izvrševalni odbor ni obrnil naravnost na vlado; d) zakaj je traktiral z nekim cesarskim svetnikom (čegavo ime noče rabiti). Slednjič prosi župana, naj se predložijo vsi ozadevni spisi mestnemu svetu.
Župan je odgovoril, da ni imel namena dolžiti Pittonija laži. Trdi, da se v nestnem odboru ni omenilo, kakor trdi
Pittoni.....
Svet. PuecherriSe je govorilo! Svet. B r o c c h i: Se ni govorilo f Župan: Se je govorilo! S?et. Puecher: Iraate slaba ušesa I Župan: Jaz sem predsedoval In nisem nič slišal.
Svet. Puecher: Tako je ? Župan je nadaljal: Sicer sem interpeliral tudi druge člane mestenega odbora, ki tudi niso slišali, kar vi trdite. Natančneje, *ar se tiče pogajanj s cesarskim svetnikom Wengerjem In ostalih vprašanj Pittonija odgovorim v eni prihodnjih sej, kateri predložim tudi tozadevne spise.
Zarzdi pomanjkanja prostora pripominjamo samo, da Je nato Puecher v dolgo zasnovanem govoru dokazoval, da vprašanje vodovoda ni še zrelo za sklepanje, ker se ie premalo jemalo v ozir druge načrte in se ozirajo predlogi le na reko Timavo. Predlagal je zato, da se diskusija odloži za nekaj časa, da se spopolni materijal.
Debate o tem predlogu so se udeležili svet. Brccchi, Pittonf, zopet Brocchi in nato zopet Pittoni in slednjič dr. \ViSfan. Socialisti so napovedali obstrukciju do skrajne meje. Predlogi Puecherjevl so bili v poimenskem glasovanju zavrnjeni. Natančneje utrl. — Prihodnja 3eja danes zvečer ob 730.__
Domače vesti.
Vspeh puljskih Hrvatov. Iz Pule
smo dobili vest da se s prihodnjim šolskim letom otvori tam obrtna šola, deljena na tri oddelke, hrvaški, italijanski In nemški. Čestitamo puljsklm Hrvatom na tej pri-doblvi. Ob tej priliki stavljamo do državne Šolske uprave vprašanje: Kaj Je s slovensko obrtno šolo v Trstu? Koliko časa šs bo treba, da s!ov. delavci gledajo, kako jim tujerodci odjedajo najboljše službe V ! Ali so slovenski delavci tu samo v to. da plačujejo državi davke v denarju ni krvi ?!!
V boj za slov. srednje šolstvo v Trstu. Važiost slov. srednje šole v Trstu je neizmerna in za to zahtevo se morajo zavzeti vsi tržaški Slovenci brez razlike političnega mišljenja. Pomlstfmo sam^, kako vrednost bi zadobila slovenska naša ljudska šola, ki mora konkurirati proti korupciji italijanskega magistrata, a ne daja svojim obiskovalcem pravice do obiskovanja srednje Šole, ker iovenske šole te vrste — nI v Trstu ! Vzroka propadanju slovenskih ljudskih šol v nekaterih krajih spodnje okolice je iskati samo v tej okolnosti. Človek nima poguma, da bi Slovencem, ki hočejo pošiljati svoje otroke na srednjo šolo prlporočaili, obisk slov. ljudske šole, ker je združen se zgubo enega ali dveh let. Zatorej vsi v boj za to naš opravično zahtevo s zavestjo, da pra.ica mora zmagati! Tudi državnozborska slovenska delegacija aa Du*a{u naj se zavzame za to našo zahtevo vseslovenskega pom3na.
Slovensko delavstvo v Trstu — jutri v Skedenj! Jutri priredi „Nar. del. org." v Trstu izlet v Skedenj, kjer prirede združene šfcedenjske skupine NDO veliko ljudsko veselico. Ko smo meseca aprila priredili izlet v Štedenj, je bil še hud mraz, bri!a je burja in nosilo je pesek po zraku. A vseeno nas je bilo veliko števiio. Navdušeno smo korakali za godbo in modro zastavo.
Takrat NDO v Skednju še nI bila tako razvita. In šli smo tja samo s tem namenom, da delavstvo zbudimo, da je navdušimo za organizacijo. In res, imeli smo vspeha. Delavstvo v plavžih, čistilnici petroleja in drugod se je t2kci začelo okle-oati NDO. Danes imamo v Skednju že veliko število organiziranega delavstva. To je telo razveselji vo. Pa na /duš.ti lih moram d enkrat. Najbolj |?h raz7ese'l, ako pride iz
V Trstu, dne 10. avgu3ta 1912.
EDINOST" St. 222.
Strm rn.
Trsta veliko število organiziranih slovenskih delavcev. To bo njih največje veselje, ko bodo videli, da niso osamljeni, ampak, da stoje tržaški tovariši za njimi. V resnici upamo, da se slovensko delavstvo v Trstu odzove vabilu NDO ter se pridruži jutri izletnikom, ki odkorajo z godbo in zastavo na čelu.
Danes zvečer v Barkovlje, kjer priredita pevsko društvo »Adrija4* In odsek „Tržaškega Sokola' v Barkovljah zabavo na morju s petjem, godbo, umetalnimi ognji itd. V posebni ladiji se bo nahajal tudi buffet. — Ladije odrinejo iz pristanišča točno ob 8 in pol zvečer.
V slučaju, da bi nocoj ne bilo morje mirno, se prenese zabava na jutri, nedeljo 11. avgusta 1912 ob 7 in pol zvečer.
Tržaški polki na vojaških vajah Pešpoik št. 32 (3 bataljoni) odpotuje za običajne Jesenske vojaške manevre 22. t m predpoldne in se vrne v Trst 7. septembra. — Bosanski pešpoik št. 4 odpotuje iz Trsta 22. t. m. in se vrne 7. septembra Tretii bataljon rešpolka št. 97 odide dne 23. avgusta in se vrne 7. septembra. Pešpoik št. 87 (Pula) in drugi bataljon omenjenega polka, nastanjenega v Celju, odpo tujeta 23. avgusta in se vrneta 5. septembra. Manevri se bodo vršili v Hrpeljah, Divači in okolici.
Izletnikom na Bled naznanje. Povprašuje se od raznih strani, bo-li znižana cena na posebnem vlaku na Blejsko sokol-sso slavnost dovoljena le Sokolom, aH tudi drugim izletnikom.
Naznanjamo, da bo cena za vse izletnike Jednaka in sicer za III. razred Trst-Bled in nazaj 5 60 K, Gorica-Bled in obratno 3 20 K. II. razred Trst-BIed stane 8 80 K.
Brzojavna služba na poštnem uradu v Materiji. D«e 5. avgusta t. I., se Je uvedla na poštnem uradu Materija, pol. okraj Volosko, brzojavna služba z omejenim službenim časom.
Trgovski pomočniki so vabljeni na važen sestanek Jutri v nedeljo ob 9 predpoldne v ,Trgovsko izobraževalno društvo" ul. sv. FrančiškaJ2._
Tržaška mala kronika.
Trst, 9. avgusta 1912.
Skočila z okna. Danes polnoči Je videlo pet mladenčev, ki so se vračali s sprehoda v bošketu, kako Je iz hiše na oglu ul. Pindemonte in Margarita skočila neka mlada ženska z okna. Ko so tekli na lice mesta, je kričalo dekle, ki je bilo v sami srajci, v nemškem jeziku: „Dal mi je piti in me vrgel skozi okno 1" Pozvali so zdravnika z rešilne postaje, ki je došel kmalu in obvezal za silo dekle, ki si Je ob padcu zlomilo levo roko, in eno rebro, se pobilo po cbrazu in zadobilo tudi notranje poškodbe. Med tem se je z okna v petem nadstropju pojavil mož, ki je vpraša!, kako se počuti dekle. Redar je hitel v hišo in aretiral omenjenega moža, pri katerem je, kakor se je pozneje izkazalo, omenjeno dekle služilo za deklo. Je to 461etni trgovec Ello Coen, ki je poročen še le tri mesece. Zakonska dvojica, ki je bila potem zaslišana, je pripovedovala sledeče o dogodku: Služkinja, 24letna Josi-pina Wulz iz Koroške se Je okolu polnoči podala v svojo sobo. Nakrat Je začela klicati na pomoč. Ko je zakonska dvojica prihitela v sobo, je dekle že skočilo skozi okno. Odločno je g. Coen zanikal, da b) bit prej sploh stopil v dekletovo sobo. Ko se Je Wulzova pri svojem zasliševanju zaplela v razna protislovja in se je zdela izpovedba Coenova vero|etna, Je bil zopet izpuščen ns svobodo. O Wulzovi pravijo, da je histerična.
Josipina Wulz Je umrla za dobljenimi poškodbami danes ob 3 30 popoldne. Ob 4 pop. je šla sodna komisija obstoječa iz dr. Luccardija, zdravnika dr. Seuniga, višega komisarja Kurzemanna in višega komisarja dr. Zecchlnija v stanovanje g. Coenc, kjer se je pripetila tragedija, da vzame vso stvar na zapisnik. Ugotovili so sledeče: Obedna soba, s katere okna je skočila ali je bila vržena Josipina Wu!z, je tik spalne sobe soprogov Coen. Walzova je bila osem dni v službi pri Coenovih in že prve dni se je poznalo, da je dekle zelo histerično in brž kone je imelo tudi fiksno idejo, da se jo preganja.
Razun poškodeb, ki smo jih omenili gori, je imela tudi roke razrezane in krvave. V četrtek zvečer je odšla od doma ob 8 in potem se Je vrnila ob 10, dočlm sta soproga C^en, ki sta bila v kavarni, prišla domov ob 11 In sta našla služkinjo že v postelji. K malo potem ko sta bila doma, Je Wulzova vstala in Je rekla, da hoče iti proč. Tudi je bila videti zelo znešana. Coen nima niti najmanjega, znaka na rokah ali kake praske, tako tudi ne obleka, ki jo je imel omenjeni večer, niti ni poznati kakega sleda v sobi, kjer se je pripetila tragedija, da bi se vršil kak boj med služkinjo in Coenom.
Iz omenjenega je popolnoma razvidno, da je Wulzova razbila z roko šipe dvojnih okenj v jedilni sobi in da se je potem vrgla doli. Fiksna ideja, da se jo preganja, jo je potem, ko je ležala na cesti, napotila, da je rekla, da jo je Coen hotel najprej posiliti, potem jo zagnal skozi okno. V bolnišnici je potem pa izjavila, da se je vrgla sama skozi okno. Tudi je izključeno poskušeno posilstvo od strani Coena, kajti spalna soba soprogov je tik obednlce in če bi mož, U je
ooročen še le dva meseca, skušal posilstvo, bi bila soproga, ki se je komaj legla spat, to v sosedni sobi gotovo čula in preprečila vsak tozadeven atentat. Iz tega tore] aledi, da je Wulzova sama iskala smrt.
Falirani menjalec denarja Neumann. Danes se je prijavilo zopet mnogo strank, katere je pobegli Neumann ogoljufal za veče zneske.
Še o aretaciji izseljevalnega agenta.
V našem listu od 3. t m. smo poročali, da je bil aretiran neki regnikolsk! inženir, Id ]e pod sijajnimi pogoji najemal delavce za gradnjo neke železniške proge v Braziliji, In da je pri najetih delavcih imel mastne dobičke. Najemal je delavce izlasti v naši okolici, in potem tudi v sežanskem in po-stojinskem okraju. Temu regnikolu Je ime Antonio Smeraldi. išče ga radi goljufije sodna oblast v Domodosoli v Švici. Italijanske oblastnlje ga opisujejo s črnimi barvami, kakor zelo nevarnega človeka. Vsled poizvedovanj policijske oblasti in preiskovalnega sodnika, je bil včeraj po nalogu istih aretiran namišljeni inženir Carlo Margoni, ravnatelj garaže in bivši pred sednik družbe taksametrov. Ta |e baje sokrivec Sraeraldov. — Pol. komifar gosp. Kerševan je pregovoril nad 200 oseb, da se niso izselile v Brazilijo, dokazujoč jim, da so šli na limanice navadnemu goljufu. Omenjeni delavci so imeli odpotovati na oarniku „Atlanta" A A. Večina omenjenih delavcev je iz naše okolice.
Izpuščen na svobodo. Oni Jakob Ivica iz Sinja v Dalmaciji, o katerem smo poročali, da je bil aretiran, ker je bil osumljen, da se je udeležil znanega atentata na trgovca z žaklji Julija Levi-ja, v ul. Stazione, je bil na ukaz preiskovalnega sodnika izpuščen na svobodo, ker je popolnoma dokazal svoj alibi, to je, da se je on nahajal v Sarajevem, ko je bit izvršen atentat.
Vojak aretlrun radi tatvine. Andrej R. iz Sv. Križa, je služil kakor vojak v drugem bataljonu pešpolka št. 97, nastanjenega sedaj v Karlovcu. Pred nekoliko dnevi je dezertira!, potem ko je stotniku, pri katerem je bil sluga, ukradel znesek 1900 kron. Včeraj so ga aretirali na Prošeku in ga odvedli v tukajšnje vojaške zapore.
Koledar in Treme. — Danes: Lav-rencij dijak muč. — Jutri: XI. nedelja po Bink.
Temperatura včeraj ob 12 opoldne r 24* C°. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena. — Lokalni vetrovi.	_
€x-briga5ir italijanskih karabinijerjev aretiran radi ponarejanja denarja.
Odkrita popolna k^valnica ponarejenega denarja.
Dne 18. junija 1.1. je prišel v naše mesto človek, ki se je izdal za Santa Garavini iz Ravene, in je rekel da je star 24 let. Dejal je tudi, da je bil prej brigadir (narednk) italijanskih karabinirjev. Najel je dve sobi v ul. Bonomo štev. 3 ter Je nakupil potrebnega pohištva za 600 kron. Potem je zafel zahajati v kavarno Chiozza, znano shajališče najbolj zagrizenih iredentistom, in kmalu si je pridobil krog prijateljev. Garavini je pripovedoval — seveda ob velikem navdušenju svojih poslušalcev —, da Je bil v Tri-pollsu in da je bil 23. oktobra, za časa arabskega punta v Šara-Šalu, ranjen na nogi in na roki, da je s svojim službenim revolverjem ubil več Arabcev (in pokazal je tudi orožje, ki ima na ročaju napis R. R. Cara-biniert) Pripovedoval je Še o vseh činih uneštva, ki jih je ob oni priliki izvršila hrabra in nevstrašljiva italijanska armada. Njegovi poslušalci to seveda to poslušali z odprtimi ustmi, vsi prevzeti velikega veselja. Bivši brigadir, zadovoljen s takim navdušenjem, Je plačeval vsem za pijačo in vedno se je obnašal kakor velik gospod. Pripovedoval je nadalje, da mu je vsled dobljenih ran italijanska vlada nakazala penzijo: 3 lire na dan.
Policijska oblast je bivšega brigadirja — ko je izvedela o njegovem prihodu —, imela vedno pred očmi, sosebno po njegovih navdušenih pripovedovanjih v kavarni in izlasti, ker je toliko trosil ne da bi bil imel kako službo.
Mejtem Je policijska oblast zaprosila kr. prefekturo v Raveni za informacije in prejela je sledeče: Garadlni je bil leta 1910 obsojen od italijanskega vojaškega sodišča v Pa-lermu na leto dni Ječe radi goljufije in je ob tej priliki zgubil službo pri karablnirjih. Začetkom tega ieta je bil Garavini zopet obsojen — tudi v Italiji — na leto in 11 mesecev ječe in na posebno policijsko nadzorstvo, ker je razpečaval ponarejen denar.
Namesto v ječo, je pa exbrigadlr pobegnil iz Italije In italijanska sodna oblast je izdala za njim tiralnico. Ža tukajšnjo policijsko cblast je bilo več nego dovolj, da je aretirala lopova. In pripomniti treba, da je Garavini v zadnjem času kar trosil denar, menjal večkrat bankovce po 50 in 100 K. Aretiranca so odvedli na komlsarijat pri sv. Ivanu, kjer so ga, kakor |e navada, preiskali In med drugim so našli pri njem dva komada po 5 K — ponarejena. Inspektor Kafov se je delal kakor da ni zapazil tega In |e dal aretiranca zapreti v provizoričoi
Kniinnvp7nira ANTON kepenšek je
J Sf	edina slovenska ktji^uvez
□ica v Trstu, ulica Cecilia §L 9. — Itdeluje vsa tujigoveška priprosta in fina dela točno in po i konkurenčnih cenah.	1716
Anton Novak, brivec
v ul. Sette Fontane št. 13
naznanja si. občinstvu, da
NUOVO
»
JCdtel Provinciale
(Novi deželni hotel)
Trat, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
V \\\W\V\\\\\X XXX XX}
JOSIP BABIC - Trst
via San Marco št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in
je preselil
v ulico Belvedere 57
ter se priporoča za obilen obisk. Svoji k svojim !	Svoji k svojim!
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti
Dreherjeve pivovarne).
areieno
»OSTILMO
Toči se vipavsko belo vino, istrsko Črno, opol dalmatinski, vermut, maršala.
Kuhinja domača vedno na razpolago — — 2 gorkimi in mrzlimi jedili. — —
tO
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17.
sena, krme in otrobov.
Zaloga
Satio I., slama, ogersko seno, beneški otrobi, otrobi it. 84.
Brivska dvorana!
SLOVENCI IN SLOVANI! Posebno iz Roana, Grete in Osolice se Vam toplo priporoča higijenična
brivska dvorana
v ulici Montorsino 7,
(pri kavsrni). — Za Či3to in d;, bro postrežbo
jamči udatii	Štefan Vufeomanovič.
Brivec. — Brijač — Holič.
£
UMETNI ZGBJ
Plombiranj* zodov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
0r. J. Čerm&k V. Tuschsr
zobozdravnik konces. sobni tehaiV
_ TRST
ulloa dtlla Caterma štev. 13, II. n.

Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amicr
ulica Belvedere St. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 1,
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovijah
(Bovt do), ul. Perarolo St. 342
(hiš* £čufca).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno. belo in opolo vino iz Omiša ter pivo.
Prva jugoslovanska ^ ^
tovarna glasovirjev
Trst — via Fornace št. 8 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
Delo točno.
Cene nizke.
Novo pogrebno podjetje, Trst
j	(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni)
Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via dtlla Tesa li. 31. - TELEFON St 14 02.
Tu se sprejemajo nočna Daročila.
I Podjetje razpolaga z x8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko I	postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih CJetlk, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz svtfih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste in lesene, obleke, čevlje In druge potreb&lne za mrliče in sprevode, voSčene svete iz lastne tovarne itd.
I ■■ .	.. ——• vse po nizkih konkurenčnih cenah.	—.........—
7 podrtimi 11 !lSuyiH na Opčinah pri |. Mrztfll, v Nabrežinl pn I. ViteZH, pri Oreha (Nogere) in g. JioMa se dobi ne u pamDe potrtim dim henrik stibelj
V tlufajlh potrebe se toplo priporoča udani_deležnik In upravitelj pod^tja.
Stran IV.
V Trstu, dne 10. avgusta 1912.
zapor, ukazal ga Je pa opazovati. In res kmalu so ugotovili, da je skušal Oaravln, skriti obe ponarejeni srebrni petači nad podbojem vrat. Ko so ga odvedli iz zapora, je n egovo zmedeno ponašanje potrdilo sum, da je Garavini dobro vedel, da sta bila srebrnjaka ponarejena.
Vsled aretacije je policijska oblast doznala, da je ex-brigadtr najel lokal na Acque-dottu št. 57 z namenom, da odpre mesnico in v ta namen je dal lastniku tudi že aro v znesku 100 kron. Ko |e pa zvede1, da je treba za otvoritev mesnice koncesijo od strani oblastnije in da se ta prej tozadevno informira o prosilcu v njegovem rojstnem kraju, je Garavini opustil to misel in zgubil 50 K are. Tedaj je pa najel v ulici Giulia št. 18 drug lokal, davši za aro 50 K z namenom, da odpre prodajalnico sadja in ze-lenjadi. Aretacija je preprečila tudi to rakano.
Policijska oblast je še zvedela, da je ex-brigadir karabinirjev odpri že prodajalnico — ne ve se kako — v Castiglionu pri Raveni, da je pa nekoliko mesecev potem pobegnil, zapustivši svoje upnike na cedilu in da se je podal v Curih, od koder je potem prišel v Trst, pribežališče regnikolov, ki so imeli opraviti s kazensko oblastjo v svoji domovini.
Policijska oblast je dala potem preiskati stanovanje Garavinijevo in kar so tu našli presega vsako domlšlijo. Našli so pravo popolno kovalnlco za ponarejanje denarja; ne da bi pretira vali, peneznico, samo da so tu kovali ponarejen denar. — Odtiski v mavcu, aparati za galvanizacijo, električni stroji in poseben aparat za regulacijo toka, različne kovine, tehtoice, razni kovaški in mehaniški instrumenti, kovinaste krtače za svetijenje kovine in potem — kar Je zanimivo — strumenti za počrnjenje ponarejenih novcev, s čemer se jim da barvo, kakor da je denar šel že skozi več rok: vse je bilo tu, pravi in popolni arzenal I In ni še dovolj; našli so tudi veliko število novcev (seveda ponarejenih), že dodelanih in pripravljenih, da se jih spravi v svet, dočim jih je bilo mnogo, ki niso bili še izdelani. Našli so :
36 komadov po 5 frankov gržk h 15 „ „ 5 „ belgijskih 68 „ „ 5	francoskih
32 m „ 5 „ italijanskih 10 „ „ 5 , švicarskih 27 m „ 5 kron avstrijskih 40 . „ 2 „ (vse te poslednje so bile še neizdelane).
Ko je bilo odkrito vse to, je bilo Ga-raviniju seveda zelo težavno, da bi bil taji*, zato je vse priznal in izpovedal v vsej podrobnosti ter je pri tem celo hvalil svoje izredne talente. In to hvalisanje je potrdit neki napis v sobi, ki ga je napisal sam Garavini: „V tej sobi stanuje talentiran človek I"
Bivši brigadir kr. italijanskih karabinirjev je pripovedoval komisarju g. di. Zecchi-niju, ki ga je zaslišal za zapisnik, da je, preden je prišel v Trst, prebredel vso Italijo, da Je porabivši svoj čin bivšega brigadirja zaslužnega orožja (tako se imeruje v Italiji) in znanjem zaupnikov kr. kvestur, stopil v zvezo z raznimi lopovskim! družbami in ponarejevalci denarja, ki delajo po vsej Italiji in tako se je naučil ne prav lahko umetnost ponarejenja denarja. V Trstu je pričel najprej ponarejati inozemski denar, ker je pa ta denar težko razpečavati, zato je pričel ponarejati avstrijske komade po 2 in 5 K in te poslednje je kaj lahko razpe-čaval. Konečno je svojo obširno izpovedbo zaključil z besedami: Žal mi je, da sem razpečaval samo denar male vrednosti, kajti tako sem oškodoval samo uboge ljudi, ko pridem iz Ječe, hočem delati bankovce velike vrednosti, bogata gospoda bo občutila malo škode !!
Ali bivši brigadir Italijanskih karabinirjev bo bržkone čakal še precej časa, preden mu bo možno delati bankovce po 100 ali 1000 K, kajti porotniki — čeravno bodo sodili exbrigadir kr. karabinirjev — se bodo vendar prej dobro premislili, preden mu podelijo svobcdo.
Na r. del. organizacija.
—	Skupina NDO „Plavži" v Skednju sklicuje za danes, 10. avgusta t. I. ob 7 zvečer javen shod v prostorih „Gospod, društva* v Skednju. Delavci 1 vsi na ta shod I
—	Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi vse člane in nečlane na društven shod, ki se bo vršil Jutri, 11. avgusta ob 9 dopoludne v prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška 2. Dnevni red: 1. Razmere v prosti luki. 2. Kakšno stališče naj zavzamemo napram ustanovitvi NSZ. 3. Slučajnosti.
—	Slovensko delavstvo v Trstu! Tovariši v Skednju prirede pod okriljem .Narodne delavske organizacije" Jutri, dne 11. avgusta t. 1. veliko ljudsko veselico, ki prične ob 4 popoldne. Podpisana centrala „Narodne delavske organizacije" v Trstu priredi ta dan (11. avgusta) izlet v Skedenj. Z ozirom na to vas poživljamo, da se udeležite te veselice v čim večjem številu. Iz Trsta odkorakamo skupno z godbo in društveno zastavo. Zbirališče ob 3 popol. pred kons. društvom „Jadran" pri Sv. Jakobu. — Tovariši, izpolnite svojo dolžnost. CENTRALNI ODBOR
„Nar. delav. org." v Trstu.
—	Delavci čistilnice petroleja v Skednju 1 Na današnji shcd, ki ga sklicuje skupina „Plavži", ste vabljeni tudi vi, in sicer zato, da se pogovorimo o nedeljski veselici.
—	Skupina c. kr. glavnih skladišč, vabi vse odbornike in namestnike na izredno *e]o, ki bo danes dne 10. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška št. 2.	Vodstvo.
—	Vsak delavec, ki |e član NDO, naj si naroči društveni znak. Stane 50 vin.
Vesti iz Goriške.
Iz Ajdovščine. V soboto, dne 10. avgusta in v nedeljo 11. t. m. se bosta vršila v Bratinovi dvorani koncerta, na katerem sodelujeta J. R i j a v e c , glasbeni akad. in Ant. N e f f a t, pri klavirju. Cene sobotnemu koncertu : Stojišče 50 v; sedeži I. vrste 250 K, II. vrste 1 50 K, III. vrste 1 K. Začetek ob 8 30 zvečer. Nedel|skemu: Stojišče 30 vin., sedeži L vrste 2 K, II. vrste 1 K, III. vrste 80 vin. Začetek ob 5 pop. Prosimo, da v dvorani pred in med koncertom nikdo ne puši.
Kolesarsko društvo „Solkan" v Solkanu ponovno vabi na veselico in tombolo jutri v nedeljo ob 4 popoldne s sledečim programom: Koncert, tombola z dvema do bitkoma 100 K in 200 K. Po tomboli veselica z raznimi dirkami na prl)aznem vrtu g. Antona Mozetiča. Vstopnina 20 vin. Po veselici ples, pri katerem svira „Sokolska" godba iz Konjskega. Na veseličnem prostoru se nahaja abstinečna gostilnica. Kartele za tombolo se bodo prodajale na raznih krajih v Solkanu po 40 v kos.
Podružnica ZJŽ v Divači priredi Jutri, 11. t. m. vrtno veselico v lepo odičt-nih prostorih g. Magajna v Divači. Pri veselici bo svirala Sokolska godba iz Hirpelj in tamburaški zbor. Začetek ob 4 popoludne.
Druge slovenske dežele
I KoroSko tomburaško društvo „Bisernica" v Celovcu priredi v nedeljo dne 11. avgusta veselico v hotelu „Trabesinger". Na sporedu so šaloigra, kegljanje, Šaljiva pošta, županski urad, petje, koriandoli, sladčičarna, kavarna, vinarna itd. Z veselico Je združena tudi odhodnfca vojakov-novin cev. To društvo praznuje letos tudi 10-let-nico svojega obstanka. Zato se nadeja, da celovški in okoliški Slovenci počaste ta jubilej se svojim obiskom in da pokažejo, da vedo ceniti 10 let trudapolnega dela in bor. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila v dvoranah.
»AKOVl
—	Pri večerji golaža v rojanskem Kon-suranem društvu nabralo se je za CM podružnico v Rcjanu K 6*05.
{Trgovina kuhinjskih potrebščin =
Trst, ul. Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav.
Cene zmerne. Prip rcča se za oiilei oM.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanit* 23 25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes od 9. do 11. predpoldne:
Vaga na mostlček z uteži, objektiv „Francais", šivalni stroji „Singer" za čev i jar je, kože chevreaux, oskatia in druge čevljarske potrebščine.
šs-j HALI OGLASI i-Ei

MALI OGLASI se računajo po A stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku.
4B>
Velik javen ples in ""e,ica " "Si pn"
ateniku v gostilni Bole.
hodnjo nedeljo na Tr
meo
Ionom dobrega mizarja. — Franc Dolenc, mizar ISU&III na Opčinah.
lboS
Kov pisalni stroj,
dveletno garancijo. — Via Arsenale 4, Agenzta uiarittime.	1662
Sooa
lej o meblovana sa odda. — Ulica Salice St 4, II.	1659
Be aPrPjme *_a_ parno ž«go. Ponudbe
Kranjskem.
na Josipa Medica, Št. Peter na
1641
V Narodnem domu ItfSti S
dom, na znhtevo meblovani. Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti1.	1419
Ni^ioouctriiclfa deželna življenska zava-lll4jCoVdll IJOlVd rovalnica v Irttu, ulica Barriera veccbia 14, II. sprejme sposobne zavarovalne agente v Trstu in na deželi.	1644
If Iim0l*0 Peverone zelo po ceni ponu a IVUlIldrt? Ant K. Linek v Znajmu. Na zahtevo ceniki.
1654
IrfeoSn Cfnlfo mizarski mojster, Trst, ulica J051 p O lili 1 d Belvedere It. 10. — Izvršuje
vsakovrstna mizarska dela.
7&3
Novo slovensko društvo
Avstr.ji, išče zastopnike za nabiranje članov za vse Bodne okraje in mesta Primorske. Lepo delo in dober zaslužek zagotovljen. Ponudae pod: „Zastopnik" na Inseratni oddelek Ediuoati.	1631
Mo želite jesti vedno dobro testenino
zahtevajte samo ono iz tovarne
EMILI0 K0ČEVAR
v Trstu, ul. Vittorin« da Feitro 3
u hod v ul. Caslmiro Donadoni
.Caffč Goldonl'
Trst, Plazza Cario fioldool it Z
Pilote urane i« prve vrate. časopisi 1» tloftrselje. POSTREŽBA TOČKA. Za obilea efelak te naj topleje priporoma
FBANJO MARTNŠEK.

NOVA
GOSTILNA
Trst, ulica del Rivo št. 17
toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domača kuhinja!
Dr. PECMIK
je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje
na BLEDU (Gorenjsko)
dvorec Titania.
Zaloga obuvala
—— in lastna delavnica =
M tllllfl ulica Arcata 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako ilizklh in zmernih cenah.
Incin nrnnnrin ulica dell'°lmo *
JUOip Ul CyUI	Tratu prip irola Klavne-
mu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznaco trgovino jeetvin in zalogo -vsakovrstnega oJja ; po nt-ročilu so pošilja tudi na dom ; hvaležni pozdrav.
MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------
Najtočneja postrežba. ZMERNE CENE.
Gostilna „Alla Colomtr
Trst, ulica Commerciale Št. 14
toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo. Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila
vedno na razpolago.
31
E
n
jj	TRATTORIA	fj
j! „Air Antica Pompe!" I
Trst, Piazza Cario Goldonl 4 |
IMpaiofa m ilimnui oUlutro. - Toči m lrmrtoo rlno: uru, lftak«, furlansko Ln belo. £wtnf»ldiko fivo. Doaate kuhinj« ■ ruoomtalBl mrmllmi ln Jedili. — Z* obilen oblek ee toplo nrij
FRANJO MARLNŠE1
POSTREŽBA TOČNA. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporofa udani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik. POT ODLIKOVANA "M
tržaško prodajalna obuval
ULICA Qt08UČ CARDUCCl ŠT. 2!
Kazun različnih izberov najtinejBih molkih ta laoskih obuval po najnižih cenah se prodajajo tu ii po izrednih cenah :
Usnje Boscalf s trakovi . . • . po K 10 — Uanje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boicalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Bozcalf z zaponaini Triumph po K 10 50
Enaki za dečke 1 K manj. • Vsakov. blago I. vrat«.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
lekarna
v T stu, ul. Miramar 29.
2 krat na dan sveže domaće mleko, pivo in. vino v ateklemcah. Velika aaloga slafičic in
čokolade. Priporoča se
Otilsja Fumolo
ALEKS. FRAK C 31A VEH - TRST
žgalnžca ka & e
TELEFON 1743.
vir za doblvanle eečone k^vh.
Zaloga usnja za Čevljarje
A. D0NDA
TRST - Via deli Rivo it. 42. • TRST
Izbor zgornjih del za CeoUe (tomal).
■T Primerne cene In solidna postrežba. "VI
Ivan de l^or
Trni, ulica Saii Maurizlo šr. 9.
Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste.
Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u.
Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč.
Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroVo. — CENE ZMERNE.
trMba posojilnico in hranilnico
| v lastni MIL	roglatrovana zadruga z i n oaieJenlB poroitvom n |	Telefon št. 952.
Trst, Plozzo Coserno 2, Ln. (ohođ po Slovnih stopnicah).		
ItmIIm floft sprejema od vsakega, £•
todi ni od ic	m ii ei
jih obrestnj«	T| |4 |o
lutii davak od hranilnih vlog plačuje ■vod muk. Vlaga m lahko po «no krono. FoMjUa daja aa vknjiibo po dofovora N« ■anjioa po Sb
v 6'///, is aa amortlsaoljo aa dalj. o dobo po dogovora. o o o o
r.
Urada« aro: od 9.—12. ura dopolodna in od 8-—6. popoludne. ZzpiaAnJo bo vsaki daa ob orodnih arah. — Ob neda-liab ia praznikih je orad s a p r t.
Pottno • brmnllnlčal račun 816*004.
lat BaJaederMje ve]eoe varaootao oo&loo n (kruto vrodeee1. papirjev, lUtk Hi. kakor tedi hraallM poli—, e kstariaJ se BajBapotasje sava j a itsditi svojo deco.