Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman volja: Za eolo leto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ou mesoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo loto 12 gld., za pel leta 0 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulico št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in voljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se ,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */a6. uri popoludne. Štev. OS. V Ljubljani, v četrtek 17. marca 1887. LetnIR XV. Državni zbor. Z Dunaja, 16. marca. Bankina pogodba. Za mnogojezičnim napisom na baukovcih bilo je včeraj in danes mnogo govorjenja glede čistega dobička narodne banke. Leta 1878 bila je poslaniška zbornica sklenila, da se imajo delničarjem izplačevati šest odstotne delniške obresti, ostanek pa naj se deli med državo in banko. Toda gospodska zbornica je bila ta sklep zavrgla in določila, da se imajo od delnic izplačevati sedem odstotne obresti, ostanek pa deliti med državo in banko. Imenska vrednost ban-kinih delnic je namreč 600 gold. stare veljave, ali 630 gold. novega denarja. Kdor bi pa hotel danes kupiti take delnice in v njih naložiti svoj denar, plačati bi jih moral po 879 gold. Ako bi se obresti računile po šest odstotkov, kakor je bila zbornica poslancev sklenila leta 1878, dobival bi lastnik take delnice od svojih 879 za njo plačanih goldinarjev 87 gld. 80 kr. obresti, to je po 4'32 odstotkov. Ako se te obresti izplačujejo s sedmimi odstotki, pride na vsako delnico po 43 gold. 80 kr. na leto, kar znaša od 879 gold. približno po pet odstotkov. Gospodska zbornica je leta 1878 sodila, da večina delnic ni več v prvotnih rokah ampak da so bile kupljene veliko dražje, kakor pa prvotno vplačane in da ni preveč, ako se v takih delnicah naloženi denar obrestuje po pet odstotkov, zato je bila pritrdila nagodbi, kakor je bila sklenjena med banko pa našo in ogersko vlado, ter določila, da se imajo obresti računati po sedem odstotkov, ter še le potem deliti čisti ostanek med državo in bauko. V novi pogodbi se v tej zadevi ni nič spremenilo ; ostalo naj bi tako, kakor doslej, to se pravi, delničarjem naj se izplačujejo sedem odstotne obresti od imenske vrednosti delnic. Toda poslanec D e r-s c h a 11 a je predlagal, da naj se te obresti od sedem odstotkov znižajo na šest odstotkov; ta predlog je zagovarjal za njim poslanec M e n g e r , ostali govorniki R i c h t e r, P a 11 a i in F u s s pa so morali voliti glavnega govornika, ker je bil na- LISTEK. Nekaj nedoslednosti. Z onim prijateljem svojim, ki pride „po naključji" tolikrat v dotiko s plemenito številko sed-mico, začenjam danes svoj listek. Zares, kterega zavednega Slovenca bi ne veselilo iz dna njegove duše, če so v kaki fari število družbenikov sv. Mohorja pospne nenavadno visoko? Kako mora kaj tacega posebno razradostiti tudi slavni odbor te vseslovenske družbe iu bratovščine? Človek bi kar zaklical: „Vivaut setjuentes! —namreč tako navdušeni nabiratelji družbeuikov sv. Mohorja, kakor je vnet za to reč moj prijatelj. Toda, glej ga, jo je vendar-lo zavozil 1 Mož jih lepo nabere ravno 177 udov in pošlje jih ravno dno 7. marca v Celovec. No, ta je pa dobra! Kako pa je zapisano na vpisovalnih polah, kaj veleva koledar ozir časa, kedaj naj se družbeniki pošljejo v Celovec? Vpisovalne pole same pravijo, da hočejo biti z denarjem vred vsaj do konca februvarija v Celovcu. Koledar jo pri-dejal temu obroku še pet dni, moj prijatelj pa kar sedem. Na vpisovalui poli stoji ta-le opomba: Kdor svetovan iu sprejet konec razprave. Izvoljen je bil poslanec R i c h t e r, ki je danes prvi govoril. Poročevalec B i 1 i n s k i ga je dobro zavračal, ali konečno je vendar le obveljala od Derschatta nasveto-vana prememba. Poslanec Krauss je predlagal, da naj se o njej glasuje po imenih. Ali ta predlog ni bil zadostno podpiran. Nato je prosil, da naj predsednik vsaj naznani, koliko poslancev je glasovalo za ali zoper predlog. Ko zapisnikarji soštejejo posamezne oddelke stoječih in selečih poslancev, naznani predsednik, da je Derschattov predlog obveljal s 124 proti 114 glasovi. Živahni dobro-klici so se na levi razlegali zarad te uepričakovane zmage. Gospodje so še le včeraj z nekakim ponosom svetu naznanjali, da pri sedanji razpravi druzega nimajo pred očmi, kakor srečno dovršitev bankine pogodbe, in da bodo glasovali za vladni predlog; akoravno napis na bankovcih za nje nima nobene posebne važnosti, so to svojo izjavo čez noč zopet pozabili in so danes glasovali proti vladnemu predlogu in bankino pogodbo in z njo nagodbo z Ogersko zavlekli. Mnogojezični napis na bankovcih bi ne bil imel posebnih zadržkov in bi se bila reč brez posebnih težav lahko poravnala; ker vlada naša in banka mu niste načelno nasprotovale, ampak upiralo se mu je le ogersko ministerstvo. Sklepu, kakor je bil danes storjen, se upirajo vse omenjene stranke, ter ni najmanjšega upanja, da bi bilo mogoče kaj druzega boljšega doseči. Kako se toraj ta sklep strinja z včerajšnjim zagotovilom, da je levičarjem edino le srečna dovršitev bankine pogodbe pri srcu, in da vladi pri tej reči nečejo delati zaprek? Včeraj so sodili, da jim bo koristilo, ako pred svetom pokažejo, da so le oni vlado obvarovali pred zgubo, in da so le oni pravi prijatelji ogerske države, danes pa so svojo korist vidili v tem, da vlada ostane v manjšini, zato so glasovali zoper njo. Državne koristi so jim toraj le deveta briga, in pri vseh činih jih vodi edino le strankarska strast in strankarska korist. Na desnici je zbudil ta propad veliko nevoljo, ne da bi imela reč sama kake nepovoljne nasledke, se pozneje oglasi, ue more se več šteti za uda, ampak dobi za poslani denar samo toliko knjig, kakor po bukvarnicah. Dragi čitatelj, sodi sedaj, ali je tako ravnanje mojega prijatelja pohvalno? Namesto, da bi poslal odboru pravih družabnikov, pošljo mu pa tako-le zmes ter mu napravlja s tem — dejal bi — zgolj sitnosti. (Meni se kar čudno zdi, da slavno vred-ništvo „Slovenčevo", ki sicer precej rado prideva svoje opombe, ui tudi pod dotični dopis brž brsnilo par svojih opazk I) *) Ko bi jaz vedel, da bi mojega prijatelja „ne-milo ne taknolo", očital bi mu kar nedoslednost. Pa on je imel dober namen, naj ga pustim zastrau tega sedaj v miru 1 Rajše hočem spraviti par drugih nedoslednosti v javnost. Sicer ne mislim kritikovati „na zgoraj", ampak le na desno in na levo, kar je meni vštric — tiste provzročitelje, ki bi bili imeli o na- *) Par jih nismo imoli; sledečo smo pa za Vas prihranili: Veliko zaslugo tirjajo plačo ali vsaj prizanosljivost z malimi progreški — odpustek. Tak odpustek jo sedmičarju vodstvo Mohorjevo družbo gotovo z veseljem podolilo. Prepričano je tega Vrodn. ker bo gospodska zbornica današnji sklep gotovo predrugačila, kakor se je bilo z njim zgodilo tudi leta 1878, in ni dvoma, da bode njenemu sklepu pritrdila tudi zbornica poslancev, kadar reč vnovič pride pred njo. Nevolja je namreč veljala onim malomarnim poslancem, ki od sej brezvestno izostajajo ali prepozno prihajajo. Ker na desnici je bilo jako prazno in zlasti na poljskih sedežih je bil le sim ter tje viditi kak poslanec. Pa tudi v tem slučaji, ko bi bili le vsi navzoči glasovali soglasno, bi se levica ne bila mogla ponašati z zmago. Kakor je namreč g. predsednik pozneje naznanil zbornici, za Derschattov predlog ni glasovalo 124, ampak le 118 poslancev. Z levico so glasovali, Bog ve zakaj, trije mladočehi Gregr, Engel in Kavnic. Ko bi se bili ti pridružili svojim tovarišem, bi bila imela desnica 114 -f- 3 = 117, levica pa 118 — 3 = 115 glasov. Drugi členi so obveljali brez premembe. Govorili so med drugimi danes še Kronawetter, Pattai, Neuwirtli in Tiirk, ki je v resoluciji priporočal, da naj bi se banka malo bolj ozirala na hipotekami kredit. V svojem govoru je zopet hudo udrihal po Židih, kar je zbudilo živahno oporekanje med levičarji. Schonerer je vsled tega glasno zakričal: Ali imajo samo židje tukaj pravico, ali tudi mi drugi? Ker je Tiirk v svojem govoru žaljivo omeujal tudi uekterih poslancev, bil je od predsednika zarad tega posvarjen. Druge določbe bankine pogodbe so bile dovršene brez ugovora in v prihodnji seji, ki bo v petek 18. t. m., bo cela pogodba potrjena še v tretjem branji. Interpelaciji. Včeraj je poslanec Pernerstorfer ministerskega predsednika vprašal, mu je li znano, da je policija v nedeljo prijela iu zaprla tri delavce, ki so nesli venec na pokopališče in ga položili na grob njim, ki so padli pri vstaji 1. 1848, in kako hoče konec storiti samovoljnemu ravnanju dunajske policije. V neki drugi iuterpelaciji vprašal je Tausche deželno-brambovskega ministra, hoče li delati na to, da se bode preskrbovanje vojaštva drugače vršilo, kakor doslej, kar bi bilo vojakom in pridelnikom na korist. paki pravočasno poročati, pa tudi krivočasno niso poročali. Knjižico imam tu v mislih, o kteri še nikjer nisem čital posebne kritike; knjižico, ki je z latinskim naslovom izdana, pa je h krati tudi slovenskih in nemških besedi dosti najti v njej. „Ca-talogus Cleri tum saecularis tum regularis Dioe-cesis Labaceusis ineunte anno MDCCOLXXXVII" leži pred menoj. Drugi pot prinaša „Catalogus" Ljubljanske škofije s tem letnikom vso hierarhično vrsto počenši z rimskim papežem, prestavno vladajočim Leonom XIII. Pregledovaje zaporedoma vse kardinale, zapazim, da ni povedano pri dveh izmed vseh niti vlani, niti letos, kedaj in kje sta bila rojena. Sta pa to kardinala; Josephus Sebastiauus Neto in Guilielmus Sanfelice di Acquavella. Ne vem, kako naj bi si to razlagal? Morda se je zgubila dotična krstna knjiga, ali nista mogla dobiti krstnih spričeval, ali pa sta bila že kardinala — rojena ! Dalje so v tem imeniku nekteri gospodje postavljeni po dvakrat. Na strani 33 in 34 n. pr. sta zapisana dva gospoda kaplana, ki sta pa h krati tudi župnika ua dveh drugih krajih, o čemur svo*. Italija, iu no Anglija. Za napad Francije ima dovolj vojne za branitev, toraj čemu septenat? To svet vzuemirja, in zarad tega se oborožujejo vse države. Septenat naj bi bil mir! Dasiravno piščalka miru prav sladko poje v Berolinu, vendar ji nihče ne verjame. ^Cesarstvo pomeni mir", rekel je svoj čas Napoleon III. A vendar je bilo malokedaj toliko in tako krvavih bojev, kakor v tej kratki dflbi njegovega vladanja. Prišla je vojska v Krimu, kmalo za to laška vojska leta 1859, vojska v Šlezvik - Holsteinu leta 1864, potem vojska leta 1866 na Nemškem in Laškem zoper Avstrijo, posledujič pa vojska leta 1870, ki jo Napoleona in z njim deželo pogubila. Tako jo pomenilo cesarstvo mir! Bojimo se, da bi tudi septenat ne oznanoval miru, prinesel pa — vojsko. Kedar je kaka država močnejša od drugih, takrat jo zmirom nevarnost, ker nihče ne ve, kam se bode sila navalila. Diplomati ne morejo vsega storiti, Bisruark pa dosihmal tudi ni tako ravnal, da bi se mu smelo verjeti. Ta nesrečna negotovost je toraj, ki svet toliko vzuomirjuje. Bismarkov septenat je zastavica, ktere vganiti skoraj nikdo ne more in od tod oboroževanje, negotovost in vznemirjanje od vsih strani. Politični pregled. V Ljubljani, 17. marca. Notranjv dežele. Zveza med Avstrijo, Nemčijo in Laško je gotova; napadajo jo radikalni francoski in opozicijski laški listi. Svet ugiblje, kakošen pomen ima ta zveza, pod kakimi pogoji je sklenjena. Ta zveza je zveza miru, ker je sklopljena v mirnih časih, da odvrne nevarnost vojske. Pa kaka zveza bi bila to, ko bi se razrušila tačas, ko bi vojska nastala? Trojna zveza je osnovana na mirni podlagi in tudi ni obrnjena proti nikomur, pa ima vsekako pogoje, kako postopati tačas, ko bi bilo nemogoče mir ohraniti. Hoče odvrniti nevarnosti za vojsko, pa mora se tudi ozirati na slučaj vojske. Toliko je menda gotovo, kdor bi pa hotel več povedati, bi le ugibal. — Čudno to razmorjo, Avstrija v zvezi ^s sovražniki leta 1866, ktera sta oba merila, ta od juga, oni od severja, zadeti Avstrijo v srce, ter se pri tem spominjamo pregovora, ki pravi: sreča pridobiva prijateljev, nesreča jih pa skuša. — Da Avstrija bolj sama na-so zaupa, kakor na njo prijatelje, kaže to, da se na vso moč oborožuje; avstrijski narodi, ljubezen podložnih je najboljši zaveznik v vojski. Jlegnikolarna deputacija izročila je hrvaškemu deželnemu zboru izvestje o svojem pogajanju z ogersko reguikolarno deputacijo in včeraj jo bilo, kakor smo že omenili, to poročilo na dnevnem redu v hrvaškem deželnem zboru. Iz toga zvemo, da je bil kraljevinski odbor odbran v zborovi seji 30. januvarija 1884 in da se jo posvetoval z ogersko deputacijo vsled provzvišeuega odpisa dne 23. januvarija 1884. Posvetovala so je deputacija o svojih posebnih, a tudi vzajemnih zadevali z ogersko deputacijo. Kraljevinski odbor jo sostavil dvoje nuucij (poročil), ki jasno kažeta, kako jo deloval, kaj jo nameraval odbor. Kraljevinski odbor jo v svojem nunciju pred vsem ustanovil in določil to, kar so naslanja na zgodovino in na sklenjene pogodbo, da so kraljevine Hrvaška, Slavonska in Dalmacija z Ogersko zvezane v eno državno celoto in da imajo te kraljevine neoporekljivo pravo na državno iu narodno individualnost, in da so vse te pravice na novo ustanovljene v pogodbi I. 1868. Potem je uavodel, v čem so bile oškodovane te pravice in zahteval, da se mora izvršilna oblast ravnati po postavnih ustanovah. Potom je poviel neke predloge, ki sicer niso po črki v zakonu, pa se opirajo na podlago sprejetega zakona in državnopravuih odnošajev. Konečno je razložil, da se ogerska vlada premalo ozira v materijelnem oziru na Hrvaško-Slavonsko, in naštel naprave neizogibljivo potrebne za te deželo. V drugem svojem nunciju je proti nekteriin nazorom ogerske kraljeve deputacije od-ločuo naznanil stališče, na kterem se sprejme državnopravni položaj teh kraljevin, ki se opirajo na zgodovino in na sklenjene pogodbe, in še bolj natanko razjasnil nektere predmete, ktero je v prvem nunciju navedel. Konečni predlogi so pa nastali vsled skupnih konferenc z ogersko deputacijo. Odbor bi bil kaj rad dosegel sporazumljenje, a niso se mogli pogoditi zarad službenega jezika pri skupnih oblastih; v tej točki odbor ni mogel prijet) jati , kor je jezik duša politične in narodne osebnosti onih kraljevin in ker je poglavitno jamstvo (porok) njih obstanka, ter tudi o tem predmetu prav natanko in jasno govore določila sklenjene nagodbe. Izvestje potem obžaluje, da se ni doseglo porazumljenje, vendar se jo odbor (deputacija) seznanil z odličnimi ogerskimi državniki, kteri sedaj lahko spoznajo postavne zahtevo hrvaškega ljudstva na podlagi zakonov, ki so izraženi v pogodbi. Posledujič stavi odbor prošnjo do deželnega zbora, da na) vzame na znanje poročilo reguikolarno deputacije in naj izreče obžalovanje, da se porazumljenje „ni doseglo". Državnopravni položaj imenovanih kraljevin stoji na pogodbi 1. 1868, in na „dvostranem ugovoru"; posamezne določbe se ne morejo in no smejo jeduostrausko no menjati, niti tolmačiti. Zato jo odstop od določil pogodbe 1. 1868, ki so bilo popolnjene 1. 1873 iu 1881 proti temeljnemu zakonu, jeduostransk, in ne morejo nravnih posledic na škodo onih kraljevin imeti in za ohranenje teh pravic treba so je poslu-žiti vsacega postavnega sredstva. Tisza jo ogersko upravo vedno prenarejal,. a ista se s tem ni zboljšala in stanje prebivalcev ravno tako malo. Dobro upravo Ogerska ni imela, razun o času tako zvauili Bachovih husarjev. Nemški uradniki so vsaj upravo dobro izvrševali, fiuance so bile bolj v rodu, kakor prej iu poznoje. Narod uo-beno stvari tako težko no prenaša, kakor slabe samovoljne administracije (uprave). To jo toliko huje, ker je ta uprava silno draga, kakor je to ravno sedaj na Ogerskem. Ni davno temu, kar so se nekdanji gra-uičarji v sedanji Bistriški - Nasodski županiji obrnili do presvitlega vladarja zoper ondotnega nadžupana. Sodaj se tudi od drugod slišijo enake pritožbe. — V izvanredni županijski seji v županiji Krasso-Szoreny očitali so v javni seji začasnemu nadžupanu, Km. pl. J a k a b f y, nepostavnost in zlorabo uradne oblasti. Med drugim so mu očitali, da ustanovlja novo službe in te oddaja svojim ljudem. Brezobzirnost in samovoljnost višjih pa tudi nižjih uradnikov jo na dnevuem redu. Kedar gr6 za občinske volitve, takrat pozove stolni sodnik prebivalce štirih ali petih občin k sebi, da mu ni treba iz kraja hoditi. Koliko ljudje zumud<$; ali nadžupan za tako postopanje nima grajalne besede. Nekdanje gospodarstvo po županijah pa tudi sodaj ni nič bolje. Poslušajmo, kaj se je zgodilo v občini Kreisch v županiji Ko-keljski na Erdeljskem. Prednik neke bratovščine je prišel prosit dovoljenja za ples. Stolni sodnik mu to dovoli v pisarni vpričo družili uradnikov. Prosilec plača kolek 50 kr. za dovolilni list, sodnik mu zagotovi, da mu bodo dovoljenje po pošti poslal. Ooz nekaj časa pride pisanje, mislili so vsi, da je došlo dovoljenje. Ples se začne, kar pridejo stražniki in ples prepovedo v imenu stolnega sodnika. Pokažejo toraj stražnikom privoljenje, kterega so isti prečitali, Bienert in Pattai. V današnji seji bila je potrjena volitev poslanca Bienert-a, potem pa so jo pričela razprava o poslancu Pattai-u, ki ga poslanec \Vrabetz toži zarad žaljeuja časti, ker mu jo nedavno v zbornici rekel, da je tako surov iu zanikern človek, da bi se onesnažil, ko bi se ž njim pečal. Delegirana sodnija toraj prosi dovoljenja, da bi smela pričeti sodnijsko preiskavo proti Pattai-u. Imunitetni odsek je predlagal, da naj se to dovoljenje da. Proti temu predlogu govori Lienbacher in zagovarja stališče, da naj se reč poravna v zbornici, ne pa pred sodnijo, ker jo to dostojnejši za državni zbor, kakor tožba pred sodnijo. Za odsekov predlog se je oglasil levičar dr. \Veeber, izid bo menda ta, da bo obveljal odsekov predlog. Septenat — Sfinga. Sfinga (oseba v pagauskih basnih) je dajala zastavice, a gorje mu, kdor jih ni uganil. Taka politična Sfinga je tudi septenat. Kaj pa pomeni septenat? „Septenat pomeni mir", jo rekel Bismark. Kdo pa to verjame? Septenat pomeni toliko, da se je vojna moč Nemčije za nekakih 50.000 mož v miru pomnožila, in to ima veljati no za tri leta, kakor jo prejšnja večina v državnem zboru zahtevala, marveč za sedem let ali pa za zmirom, to se pravi, dokler bo Prusko-Nemška taka, kakošna je sedaj. Zoper koga je pa obrnjena ta moč? Kdo to ve, kdo to ugane? In ravno zarad tega, ker nihče ne ve, zoper koga jo vse to naperjeno in napravljeno, jo vznemirjena vsa Evropa. U. januvarija je govoril Bismark: Z Rusijo no bomo imeli bojev, ako se ji v Bolgariji nasproti no postavimo. Tam se ne bodemo vmešavali. Kaj nam jo Bolgarsko? Kaj nam je Hekuba.....? A na zahodu, rekel je kancelar, tam jo nevarnost. Vojsko bodemo imeli, ako nas Francozje napadejo, ali v desetih dneh ali v desetih letih, tega ne vem .... Ako Bismark še dan danes tako misli, in se hoče lo ubraniti francoskega napadanja, potem bi žo smeli miru pričakovati, kajti Francija no bodo vojsko pričela. A komaj jo verjetno, da se Nemčija zato oborožuje, zato svojo vojsko spopolnujo in nove puške vpeljuje pri pehoti le zato — da bi z mirnim očesom gledala preko meje. Pred seboj imamo tajnost, ktero nihče ne moro odkriti. Gorjo temu, kdor prav no ugane te zastavice. Rusija tudi nikomur no zaupa, umaknila se je nazaj. Počile so puške v Ruščuku, njih glas je gotovo odmeval ob Novi, in Rusija pravi, „dogodjaji v Ruščuku so prestopili mejo naše potrpežljivosti", vendar pa mislimo, da Rusija zarad tega no bode vso Evropo vznemirila. Vso države se oborožujejo; oborožuje se Avstrija iu tudi Rusija ne zaostaja v oboroževanji; boje se napada, pa ue vedo od kod ima priti; boje so iznenadeni biti, pa ue vedo, kdo bodo vzrok temu. Rusija in Avstrija se najbrž ne bote sprijoli, menda si nobena ne želi tako vojske. Sicer res marsikaj kaže ravno nasprotno, pa porazumeli bi so; saj tako trdno upamo. A nihče no ve, kaj misli Bismark, čemu mu bodo septenat? Kaj hoče doseči? Avstrija ga no bode napadala, tako ne Rusija, ne doči stran 56 in 66. Neki gospod pa župnikuje v dveh farah, ki ste več ur hoda narazen. Pro-pričaš se tega, če se ti ljubi pogledati stran 30 in 40. Kdo bi se no spomnil tukaj tistih ponav-Ijafev V V neki dekaniji na Gorenjskem jo že več let prečast. g. dekan štet mod okrajne šolske nadzornike, če tudi sta si v tem poslu sledila zadnja leta kar zapored dva profesorja z Ljubljanske realko I Največ nedoslednosti sem pa našel v „indox personalis". Nekaj krajevnih imen je latinskih, nekaj slovenskih, nekaj zopet nemških. In kar je najbolj nedosledno: ena in ista vas jo pri raznih osobah pisana različno. Tako n. pr. poznam jaz štiri gospode, ki so vsi domii iz vasi Stražiščo in fare Šmartno pri Kranji. Kako jo pa v imeniku tiskan rojstni kraj? Pri prvem je zapisano: Stražiše, pri drugem: S. Mart. p. Kranj, pri tretjem: Šmartno ]i. Kranj, pri četrtem pa spet: S. Mart. p. Kranj. Loka jo pisana na te-lo načine: Loka, Stara Loka, Loka stara, Škofja Loka. Par gospodov rojstni kraj jo Grad, onega pa Grad Blejski. Žužemberk jo drugič Žužemberg, Idrija je drugič Idria, Novomesto pa Rudolfsvvert. Tiskano jo tudi Škocijan p. Dobrava in S. Cantian p. Dobrava, Šent-Rupert in S. Ruperti. — Sploh jo opaziti to, da so kraji, ki se kličejo po svetnikih in skrivnostih, tukaj pisani v latinščini, izvzemši Šent-Jošt in parkrat Šmartno (naj bo že to ali ono), Škocijan, Šent-Rupert, kakor žo prej omenjeno. Pri dveh Fraucetih je pripisano tudi: Ser. in Sal. Taki pridevki bi bili potrebni pri vseh Francetih, pa tudi pri Janezih, Tonetih in sploh pri tistih, kterih patroni so istoimeni, pa se praznujo njih god ob različnih časih. Potem bi človek vsaj vselej vedol, s ktero vrste n. pr. Antonom ima opraviti: tudi glod6 godov in častitanj bi to marsikomu dobro služilo. Zarad „dolgčasa" naj pristavim tii kratko zgodbico, ki prav očitno osvetljuje ravnokar omenjeno potrebo. Nekega fratra Antona porogljivo vprašata dva neslanota, ali jo on Anton z oslom ali Anton s pro-šičom? „če s taboj govorim", obrne se frater k prvemu, „sem Anton z oslom, čo pa s taboj", rečo drugemu, „Rem pa Anton s prešičem". Zoper mojo — sicer no popolno — kritiko o Ljubljauske škofije imeniku utegue se morda še kdo oglasiti v „zaščiščenje". Sklicevati bi se znal morda na dotična krstna spričevala (pri tistih dveh kardinalih bi mu šo to bilo nemožno), ali na one p. u. gospode na deželi, kterih naloga jo, vsako leto sporočiti ua ordinarijat, kaj se jim vidi napačnega v imfiniku, morebiti bi me opozoril tudi na dotične dekrete, ki so se razpošiljali ravno takrat, ko so jo tiskal „Oatalogus". Vse to bi v meni ne obudilo tako lahko kesanja zavoljo te-lo kritike, niti bi me tako brzo prepričalo o goli resničnosti nasprotnega mnenja. Jaz som hotel lo naznaniti, kaj je napačnega, kje so zaznati nedoslednosti. Ni mi pa dosti na tem, da bi zvedel, kdo jo zakrivil nedoslednosti, ali jih jo Jožef ali Josip, ali so jih starejši ali mlajši gospodjo. Znano jo pa sicer vsem, da se naš „Catnlogus" čita tudi po sosednjih škofijah, jii da razne tvrdko večkrat iz njega jemljo potrebne naslove za svojo razpošiljatve. Sploh pa: zakaj bi so enako drugim knjigam ne smel kritikovati tudi „Catalogus" ? Slednjič vošči vsem, ki so kaj prizadeti pri danes omenjeuih nedoslednostih, prav lepo spomlad t. b. ter rekli, da ne razumijo, kaj hoče sodnik. Oez nekaj dni je bil poklican k sodniji gospodar hiše, kjer je bil ples, in obsojen v globo 50 gld. Godci so bili tudi poklicani pred sodnika in njih eden je bil dva dni zaprt. Stolni sodnik pa je pisal občini: V Keisch ne sme biti godcev in plesa, dokler no bodo privoljenja. — No, kaj pa je bilo? 1. Stolni sodnik ni bil mož-boseda; 2. prepoved je bila pisana v inadjarskem jeziku, a tako, da je niti orožniki niso razumeli. — Kdo zasluži kazen, je vsakemu jasuo. V nanje države. Ako so osebne razmere med vladarji v politiki merodajavno, smemo upati, da z liusijo no bodemo imeli vojske. Ko je car Aleksander III. obhajal svoj rojstni dan 11. t. m., mu je čestital naš pre-svitli cesar v najtoplejših izrazih, rekoč: „Prejmi ob priliki Tvojega rojstnega dneva moje najtoplejša vošila ter ponovljeno zatrjenje iskrenega mojega prijateljstva. Cesarica so iz vsega srca pridružuje mojemu čestitanju, in mi dva gojiva najiskrenejše želje za Tvojo srečo in za ono vse cesarske obitelji, isto tako tudi za Tvojo državo." — Nadvojvoda Albreht jo tudi poslal vošilo, ki so glasi: „Prosim Te, da sprejmeš moje najprisrčnejšo čestitanje za Tvoj rojstni dan in da carici izražiš moj najglobo-kejši poklou." Telegram, ki ga je car poslal našemu cesarju v zahvalo, se glasi: ^Zahvaljujem se Ti prisrčno, da si mislil o priliki mojega rojstnega dne na-ine. Prosim Te, naznani cesarici, kako veselo so me genila nje prisrčna vošila in čestitanja." — Kralju Umbertu, ki jo tudi caru čestital, je odgovoril car: „Z veliko zadovoljuostjo sem sprejel vošilo in čestitanje, ktero mi je Vaše Veličanstvo poslalo o priliki mojega rojstnega dud. Zahvaljujem se Ti, in prosim, da tudi kraljici sporočaš mojo zahvalo." Tistega dne, ko jo ustaja v Ruščuku buknila, je bilo tudi v Sofiji yse živo po ulicah, posebno pa je bilo videti več Črnogorcev, ktero je vzdržala nekaj časa „Suborulimija", pozneje pa inženir Iklov. Bržkone bi bili mahnili, ko bi bili v Ruščuku ustaši zmagali. In res jo prišel iz Ruščnka telegram v tajnih znamenjih do teh ljudi, poslal ga jo nemški konzul na bivšega tolmača ruske diplomatiČno agencije. Take zaupno može so nastavili ruski agentjo pri svojem odhodu iz Bolgarije, n. pr. v Rnščuku Jakobsona in v Vidmu Garnarulta, ki je trosil pro-klamacije Bukareškega komiteja. — Vlada jo tudi o tem zvedla, in na dan ustnje zaprla kolovodje posadke v Sofiji. Zono teh zaprtih so zagnale vik iu krik o trpinčenji vjetih, iu so so obrnile do konzulov, drugi se za to ni zmenil, kakor francoski generalni konzul in Riza Bey. Vlada je stvar na njiju zahtevanje preiskala, a ni našla ničesa napačnega. Francoski listi razpravljajo pogovor med Les-sepnom in Iiiamnrkom. Bismark je baje rekel Lesseps-u, da Nemčija prav nič ne misli na vojsko in da je popolno za mir; on sicer no graja Boulanger-ja, da jo tako delaven za vojno. Prijateljstvo z Avstrijo je nerazrušljivo. Prihodnja vojska med Avstrijo iu Prusko ni več mogoča. Bismark jo rokel Lesseps-u, da je potreba, da Angleži spraznijo Egipt, da so no začne francosko-angležka vojska. Nemški „Armee - Verordnmnjsblntt" objavlja najviši ukaz, kako bodo razdeljene v novič oblasti in vojni oddelki vsled postave za pomnoženje vojno v mirnem času. Štirje pešpolki 135 do 138 bodo v posadkah v Diendenhofen-u, Deinze-u, Ila-genau-u in Strassburg-u. Od četrtih batalijonov, ki so imajo na novo osnovati, bota dva v Milblhausen-u in v Alzaciji, trije v Kolinu, po jeden v Neu-Brei-sach-u, Rastat-u, Kassel-u, Milnster-u, Dtlsseldorf-u, Aachen-u, Gei\vitz-u, Strassburg-u (zahodna Pruska) in v Inovrazlav-u. List ima ukaz, kako zlajšati brašnjo pehoto. — Kakor se vidi, se bodo posadko v Alzaciji zdatno pomnožile. Kakšen krik bi bil, ko bi so to zgodilo na Francoskem I Izvirni dopisi. Iz Kamnika, 10. marca. (Volitve korpora-cijskega zastopa.) Pri volitvah korporacijskega zastopa, ki so se 5. t. m. pod nadzorstvom novega našega vrlega iu vsoskozi neumorno delavnega župana, g. Janeza Fišcr-ja, postavno vršile, zmagala jo zopet sijajno naša konservativna stranka. Bili so voljeni sledeči gg. odborniki: Grašek Jernej je dobil 71 glasov, Ivecel Janez 74, Močnik Jožef 72, Mur-nik Janez 74, Staro Julij 74; za namestnike pa so bili izbrani gg.: Šinkovec Miha s 04 glas., Medved Alojzij z 50 glas. iu Adamič Jožef s 03 glasovi. 7ta predsednika tega odbora je bil voljen 13. t. m. g. Murnik Janez. Izmed nasprotne stranke so razun ■onega samega ni nobeden volitve vdeležil, ker providili so gotovi propad. Ta sijajna zmaga je zopet pokazala konservativno lice našega poštenega mest- nega probivalstva, zraven pa tudi nezmožnost majhnega krdelca naših nasprotnikov. Iz Kandije poleg Rudolfovega, 13. marca. V 57. št. jo prinesel „Slovenec" poročilo, da bodo v Novomeški čitalnici prodavali na korist glediškega odra razni gospodje. Tako se je tudi zgodilo. Dno 12. marca je govoril g. prof. Perušek: „0 optimizmu in pesimizmu". Tvarina, kojo so obravnavali najduhovitejši modrijani. Učil pa je gospod profesor, kot jezikoslovec klas. filologije, le goli ateizem iu m aterij alizem — pagaustvo — Rimljanov in Grkov — in to žalibog tudi v navzočnosti dijanov, ki ne umo razsoditi, kaj je istinito, kaj ne? — Če se bode učilo paganstvo, nejevera v .Narodnemu Domu", pač škoda za vsaki novčič, ki se je zanj potrošil. Kdor ne ve, da krščanstvo žo malo no dva tisoč let osročujo svet, privedlo ga do blagostanja in omike, do one stopinje, na kteri je sedaj, naj gre gledat divjake po Afriki, ktere še ni oblažilo krščanstvo. Nikakor pa ni troba prodajati prostozidarskih načel vernemu narodu, osobito mladini, ki ima že tako preveč napeljevanj k slabemu. Tudi slabi nasledki teh načel že preveč jasno svedočijo, kam človeka pripeljejo taka načela. Če se človek sam ne briga za krščanstvo in vero, —• ter mu je to vso deveta briga — bode sam odgovoren pred sodnikom po smrti, — če znabiti tudi ue veruje na onostransko življenje. Nikakor pa no gre, taka načela učiti katoliški narod ter kvariti mladino in narod. Dne 24. marca pa bodo predaval g. prof. Iv. Vrhovec „0 Novem Mestu" v poprejšnjih časih — poroča dalje „Sloveuec". Svoje dni je pisal gospod profesor o Novomeški gimnaziji to-lo v programu Ljubljanske realko leta 1883: „Jezuitski kolegiji in jezuitske gimnazije uporabilo so se za ljudsko šole, tako n. pr. v Novem mestu, kjer so imeli frančiškani od leta 1740 neko boro latinsko šolo, v kteri se jo dijakom slaba latinščina s palico v glavo vte-pala. Bila jo pribežališče vseh zanikernih, iz Ljubljane ali Karlovca zapodonih dijakov." — Nekaj vrstic pozneje (na 41. strani) pa še pridene: „No-vomeška slaba gimnazija pa se jo odpravila in nadomestila z glavno šolo." Omenjeni spis je po svoje ocenil ,Slovenec" leta 1883 v št. 130, 137 in 138 — ali gosp. prof. ni še povedal, kedaj se je glavna šola zopet pretvorila v gimnazijo. Gotovo bodemo pač zvedeli to v napovedanem predavanji, čo ima pa še ona načela, kterih se jo držal v dobi, ko je pisal oni spis, smemo mu po njegovi logiki žo naproj povedati, da so v oni dobi, ko se je latinščina s palico \tepala, vzgojili v enakih letih več vrlih mož in poštenih državljanov, nego v sedajui dobi. Seveda se takrat ni učil materijalizom in ateizem. Naj pristavimo k sklepu še, da bodo pričeli 27. marca — tiho nedeljo — tudi v kapiteljski cerkvi govoriti „o optimizmu iu pesimizmu" — grehu iu dobrih delih — misijonarji oo. jezuiti. Kdor bode hodil te govore zvesto poslušat, gotovo se bode prepričal prav na lahko o bolezni, ki tlači človeški rod. Tudi bode slišal dovolj o pripomočkih, ki gotovo ozdravijo lo dušno bolezen. Treba jo le dobro volje in pa milosti božje; kajti vera je dar božji in milost, ktere Bog nikomur no vsiljuje. H. DomaČe novice. (Imenovanje). Na mosto divizijonarjem v Budapeštu imenovanega generalmajorja Grollerja pride v Ljubljano polkovnik Josip vitez Sc h i I h a \y s k y pl. Bali n brilck. Do sedaj je bil poveljnik 99. peš-polku — Jurij L, kralj lleleuov — kteri ima svoj naborni okraj v Znojimu. (Imenovanja.) Novo notarje za Kranjsko imenoval jo minister prava iu sicer fig.: Kazimira Bratkoviča za Trebnje, Viktorja Rozina za Žužemberk in Nikolaja Lenčeka za Veliko Lašice. (Drobtinica za domačo zgodovino.) Pred nami jo knjižica nabožne vsebino, 128 let stara in v Ljubljani natisnjena, kteri je naslov: „G o i s 11 i c h o s Z it g e n - G 1 o c k e I , das ist: Neun - Tiigigo An-dacht zu Kbren des gro.ssen Wundors - Mauu und allgemeinen Notli - Helfers der ganzen Ohristenheit, des Ileil. Joseph s Gespons Marin, und Niihr-Vatters Ohristi um Erhaltung der Gnad gut und glilekseelig zu sterben. Vorgestollet zum allgemoinon Seeleu - Nutzen von P. F. a S. M. A. Augustiner Barfilsser bey St. Joseph zu Laibach. — Laibach, bei Johaun Georg II e p t u e r , Landschafts - Buch-drucker, 1759." — Tu omenjeni pisatelj to knjige je bil toraj redovnik bosonogih Avguštincev v Ljubljani, ki so imeli svoj samostsn in cerkev v sedanji deželni boluišnici. Leta 1784 morali so ti mnihi na povelje cesarja Jožefa zapustiti svoj dom. Zanimivo je, kako pisatelj svoj spis posvetuje sv. Jožefu. Piše namreč: „Dem Durchleuchtigsten lloch- und von dem Stammen Davids gebohrnen Himmels-FUrsten des ganzen Romischen Catholischen und Christlichen Reichs Schutz - Ilerrn : Dem seeligsteu und keusehe-sten Gespons der iibergebenedeyten Mutter Gottes Mariae, vor allen Welt-Filrstou, und Potcntaten von Gott ervviihlten Niihr- und Pfieg-Vattor Josu, und aller Sterbendeu Patron Dem Ileil. Joseph, Meinem Gniidigsten und allergiltigsten Patron und Schutz-Herrn." (Slavni umetnik Fran Ondi-iček) priredi jutri večer (due 18. t. m.) o polu osmih v redutui dvorani na korist „Narodnemu domu" koncert s čisto novim programom. — Ime gospoda Ondfička nam jo poroštva dovolj, da se bode dvorana isto tako, ko prtidvčeranjem napolnila tudi jutri. — Vstopnice, kterim je znižana cena (in sicer za sedeže prvih dveh vrsta na 1 gld. 50 kr., za sedeže naslednjih treh vrst 1 gld., za ostalo sedeže 80 kr., za vstop v dvorano in na galerijo na 50 kr. in za dijaške listke na 30 kr.), dobivajo se danes in jutri pri gospodu Vasi Petričiču na Mestnem trgu iu pri kustosu čitalničnem ; zvečer pred koncertom pa se bodo dobivali pri blagajnici. — Po koncertu priredila se bo v zgornjih prostorih čitalničnih na čast odhajajočemu g. Ondfičku prosta zabava, na kar vse narodnjake opozarjamo. (Slovenska predstava) bodo v nedeljo, dud 20. marca t. 1., v dvorani Ljubljansko čitalnice. Igralo se bode: „Pes in mačka", veseloigra v onem dejanji, in igrokaz „Zblaznela je". (Vabilo) k izrednemu občnemu zboru kterega ima slovensko pevsko društvo „Slavec" v nedeljo dne 20. marca 1. 1887 v gostilni pri „Lo-zarji" (stekleni salon). Začetek ob 2. uri popoludne. Dnovni red: I. Nagovor predsednika. — II. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — III. Prememba pravil § 5. zadnji odstavek. — IV. Odborov predlog glede nakupa in blagoslovljenja zastave. — V. Predložitev pevskega reda. — VI. Nasveti in interpelacije. K obilni vdoležbi vabi vse redne in podporne člane odbor. (Pošta po stari šegi.) Danes ponoči odpeljala se jo zopet enkrat čez toliko let c. kr. pošta po veliki cesti proti Trstu. Pelje seboj samo pisemsko pošto in brzojavko. Tega blaga se je v štirih dneh toliko nakopičilo na pošti v mestu in na kolodvoru, da že nimajo več prostora dovolj. Daues odpelje se še nekaj voz po cesti v Trst. Malo čudno je čuti, da se telegrami peljejo po cesti v Trst; prav hitro to ne ide, ali kaj se hoče ? Pač so bo čudil kak sivolasi starček , ko bo videl zopet poštni voz drdrati po cesti. Milo se bo spominjal mladih let, ko so je še vsaki dan glasil poštni rog. (Snega imamo čedalje več.) Poti dan ga že danes siplje iz višave in, Bog vedi! kedaj da bo jenjalo snežiti. Na Krasu ga imajo toliko, da pravijo, da šo celi teden ne bode vozila železnica. Tudi med Trebižem in Pontobo so ga dovolj dobili. Tudi tam ni prometa. Jadcrni vlak Dunajski je imel danes zjutraj uro zamudo. (Novoimenovani Krški knezoškof, g. dr. Josip Kalili), jo 14. t. m. v Budapeštu cesarju v navzočnosti naučnega ministra Gautsch a zvestobo prisegel. Potem jo bil knezoškof od presvitlega cesarja zaslišan. (llmrl je), previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Pulji, 14. t. m., comthur nem. vit. reda, baron II u g o P e I i c h y , c. kr. kamornik in fre-gatni kapitan v 40. letu starosti. Rojen jo bil v Lincu iu sprejel poviteženjo od Nj. c. kr. Visokosti nadvojvoda Viljema še lo pretečono jeson. Slovesua sv. maša zadušnica bode v cerkvi sv. Elizabete nemškega roda na Dunaji. R. I. P. (Poginil) je vsled hudega mraza v Požunu tiger, ki je bil posebno lep iu velik ter jo stal gospodarja čez 3000 goldinarjev. Razne reči. — „Die Feinde desKreutzes Christi." (Sovražniki križa Kristusovega). Štirinajst postnih govorov, ktere je imel leta 1886 pri sv. Petru na Dunaji tamošnji župnik in dekan gospod dr. A. Wiesinger. V zalogi Kirscha na Dunaji. Cena 1 gold. 20 kr. Kot publicist dobro poznani pisatelj kaže nam v teh cerkvenih govorih, koliko zlega je napravilo židovsko-liberalno časopisje, koliko opravljalo, kako lagalo zoper sv. vero, cerkev in njene služabnike v zadnjih 25 letih, od kar je časopisje postalo taka strašna velemoč. Veliko škodljivost ta-cega časopisja dokazuje s pobirki nabranimi iz njega; kaže na grde nenravne romane, na poveličevanje samomorov, na zavijanje resnice, na podkupljivost, na bogokletstva itd. Prav toplo priporočamo, naj mnogi bero to knjigo, da se bodo varovali slabega časopisja; vzlasti pa jo priporočamo duhovnikom; prepričali se bodo, da dandanes ni dovolj v cerkvi razlagati samo verske resnice; učili se bodo iz nje govoriti tudi včasi o dnevnih vprašanjih, ki so v zvezi z verskimi resnicami, in o takih prilikah, če ne popolno uničiti, vsaj paralizirati vpliv slabega časnikarstva! Naj lepa knjiga mnogo pripomore k slavi križa Kristusovega! — O velikem predniku Malteškega reda, grofu Othenio Lichnowsky-a, kije nedavno umrl, se pripoveduje, da je bil jako trdne volje. Kar si je v glavo vtepel, moralo se je zgoditi. In če so se mu pri tem stavile zapreke, pomagal si je s šaljivostjo, ki je bila včasi tudi „debela", kakor je bil debel in trebuhast on sam. To dokazuje sledeči dogodek: Nekega dne je stal na malem kolodvoru na deželi. Hotel se je tam odpeljati z neko gospo, s ktero bi se bil moral tam tudi sniti. Vlak je že tu in postoji samo eno minuto. A gospe še ui. Pač pa se vidi od bližnjega mesteca v naglem tiru sem peljati kočija, v kteri je bila imenovana gospa. Vendar najmanj pet minut bo potrebovala, da se spravi na železnični voz. Kaj toraj storiti? Galantni vitez obrne se do načelnika postaja, ter prosi, naj vlak gospo počaka. A načelnik se ne dil pregovoriti, ker je vlak že tako imel nekoliko zamude. „Bomo videli", reče na to galantni vitez, ter se negalantno vsede na železnični tir pred lokomotivo. »Sedaj le ukažite, gospod načelnik, če si upate, da se vlak gane"! Ko je gospa vstopila v voz, pobere se vitez počasi, se galantno zahvali postajnemu načelniku, ter se pridruži gospej v vozu. Piščalka zabrlizga in vlak jo popiha naglo naprej. Načelniku pa potem dolgo rojijo misli po glavi o črnem vitezu z belim križem na prsih. — Plače železničnih uradnikov in nje rubeže n. Na plačo uradnikov pri državnih železnicah se ne more prepoved vložiti in sodnijsko zarubiti. Tako je razsodilo najvišje sodišče, ko so stvar poprej tri sodnije obravnavale. Razsodba se opira na postavo z dne 21. aprila 1862, ker tam so našteti uradniki, ki služijo dvoru, državi, deželi, okrajem ali občinam, ali kakemu javnemu zavodu. Uradniki pri železnicah, dasiravno niso državni uradniki, vendar služijo državi, in na nje se razteguje tudi postava z dne 21. aprila 1862, po kteri se njih prihodki pod 800 gld. ne smejo zarubiti ali sodnijsko iztirjati. Telegrami. Praga, 16. marca. Bivši naučili minister, državni poslanec dr. Josip J i r e č e k, je nevarno zbolel. Petrograd, IG. marca. Razun zaprtih dijakov je baje tudi neki kmet iz Pultave glavna oseba med zarotniki, ki je neki tudi streljivo pri sebi imel. Nobeden vjetih ni hotel odgovarjati na vprašanja. Razstreljivne bombe opisujejo izvedenci kot jako dobro izdelane. Napolnjene so bile bojda z najboljim melenitom in nameravani razstreljivni včinek tolik, da bi zraven velike množice umorjenih najbrže tudi bližnje hiše močno poškodovane bile. Prvo sporočilo, da se napad pripravlja, prišlo je tukajšnjemu redarstvu že pred nekaj časom od Berolinskega skrivnega redarstva. Rim, 17. marca. General Gene, ki so je poganjal zato, da bi se Abisinci osvobodili, se je poklical nazaj, ker se njegovo postopanje ne odobrava. London, 16. marca. Afrikanski preiskovalec dr. Holub in soproga njegova prišla sta srečno v Bamangvato. T u j c i. 15. marca. Pri Mallču: Knez Porcia, veleposestnik, iz Koroškega. — Alfred pl. Beckerch, zasebnik, iz Monaka. — Krling in Knlmann, trgovca, z Dunaja. — Marka Potris, vseučiliščnik, z Dunaja. — Grof Jelaeio, zasebnik, iz Hrvaškega. — Anton g Čas Stanje j g g --Veter I Vreme 1 0i)H70vani» "»komora toplomora I »" opazo\anja T mm p0 Ce,ziju | S g [7T~u. zjut.l 727 52 — 4'2 I si. svzli. sneg ,A 1)A 16.2. u. pop. 725-52 - 2-6 sr. vzh. „ 10 ^ 9. u. zvee. 725 62 — 3 6 si. vzh. oblačno snog Brenner, veletržec, iz Varaždina. — Kessler, nadzornik, iz Celovca. — Karolina Juris, zasebnica, iz Trsta. — Baron Ritter, zasebnik, iz Gorico. Pri Slonu: Eugen in Robort Kunradi, potovalca, iz Ulina. — Otto pl. Bayrus, uradnik, Viljem pl. Bayrus, vseučiliščnik, z Dunaja. — Julijan Laser, c. k. pristav mornarice, z Dunaja. — Grofinja Lutzow, zasebnica s ličorjo, z Dunaja. — Miha Rummer, restavrater, s sinom, z Dunaja. — R. Kurz, tovarnar, s soprogo, z Dunaja. — pl. Kunitz in Schnoider, soprogo trgovcev, z Dunaja. — Bertold VVollisch, potovalec, z Dunaja. — Hince, zasebnik, iz Nemčije. — Adolf Plach, potovalec, iz Prage. — Marija pl. Szekelj, stotnikova soproga, iz Moravskega. — Alojzij Bauor, liišni posestnik, iz Brna. — Adolf Fligl, potovalec, iz Linca. — Morlc Rosenfeld, potovalec, iz Ogerskega. — Jnrij pl. Holitzheim, zasebnik, iz Eiclnvalda. — A. Supulič, zasebnik, iz Sebenika. — Dr. Ksidaš, zdravnik, Berger, zasebnik, iz Trienta. — Jožef pl. Pallich, nadporočnik, iz Gorice. Pri Bavarskem tlvoru: Hert\vig, sovetnik in Oskar llertvrig, profesor, iz Nemčije. — Rihard Hcrtwig, profesor, iz Monaka. — Franc NViplinger, potovalec, z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Pavel Grei, profesor, iz Pariza — Juh Ullrich, potovalec, iz Draždan. — Adolf Kolin, potovalec, z Dunaja. — Hassan Hajdič, trgovec, iz Hercegovine. — Honvatič in Hribar, zasebnika, iz Colovca. — Jurij \Vacker, nradnik, z soprogo, iz Beljaka. — Valt. Plivo, posestnik, iz Otopova. — Mezzo, Presbiterno, Malin, Bratiano, Pittini, Schiin in Terpasta, zasebniki, iz Trsta. — Matilda Parkardhofcr, zasebnica, iz Reke. Vremeitako »poročilo. Cel dan je neprenehoma snežilo. 3'5° C., za 0 4° pod normalom. Srednja temperatura Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) 17. marca. i'apirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije ... London ...... Srebro...... Francoski napoleond..... Ces. cekini....... 6 Nemške marke _ _ gg 80 gl. 15 80 „ 95 kr. 111 97 876 285 127 40 45 30 85 10 „ 09'! It 62'/, „ Prestavljen sejem. Podpisano županstvo naznanja, da je sejem v Litiji, ki je imel biti v ponedeljek pred tiho nedeljo (22. t. m.) zavolj velicega snega prestavljen na poiiedeljelt po tilii nedelji t. m.) Županstvo v Litiji, dne 17. marca 1887. Zupan: Jo.sip Mc&ek m. p. Prosim častite gospode duhovne, da bi blagovolili mi naznaniti, v kteri fari je (n»ji.«? iz Tržaške bolnišnice. Pismo naj se pošlje na Jožef-a Prija-telj-a, Poljske ulice št. 16, v II. nadstropji v Ljubljani. Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. soj;* -v T?B*wt. Postaj e Dunaj . . Miirzzuschlag Gradec . . Maribor Pragarsko . Celje . . . Laški Trg . Zidani Most Litija . . Ljubljana . Postojna Št. Peter . Divača . . Nabrežina . Trst . . . Odhod Prihod Jadriii vlak zvečer po noči 7-— 10-29 12-28 1-49 216 3 15 3-51 zjutraj 512 „ 6-30 6-52 719 8-16 „ 8-42 „ Vrzovlak 7 00 zjutraj 10-20 12.55 popold. 2-27 „ 3-53 „ 4- 9 „ 4-44 „ 5-29 „ 6-14 zvečer 7-55 „ 819 „ 8-53 „ 9-39 „ 10. 5 „ P o 51 li i v 1 a k 8-50 2. 5 6 — 8-20 9 — 10-30 10-46 11-40 12-33 1-29 3-37 4- 8 ;; 4-46 „ 5-54 „ 6 30 zvečer zvečer po noči zjutraj n dopold. popold. 1-20 5-25 9-20 11-30 1210 1-45 2- 4 2-45 3-43 5-40 7-50 8-22 9- 2 1014 10-50 popold. n zvečer po noči zjutraj dopold. Mešani vlak 5-55 10-50 2-32 3-35 6-6-23 711 8-32 10-20 1.58 2 48 3-59 5-40 6-30 zjutraj dopold. popold. po noci zjutraj Osobni vlak 6 — zjutraj 6-22 „ 6-58 „ 8-13 „ 9-21 zj. Prih. H ar. ii :« S ■■ n a j. Postaje Trst .....Odhod Nabrežina .... „ Divača ..... „ Št. Peter .... Postojna .... „ Ljubljana .... „ Litija....... Zidani Most ... „ Laski Trg...... Celje ....... Pragarsko...... Maribor..... „ Gradec..... „ Miirzzuschlag ... „ Dunaj.....Prihod Jndrni vlak 8-30 919 10- 3 10-33 10-51 12- 7 1-24 po noci 159 po noči 3- 2 „ 3-29 4 55 zjutraj 6.54 „ 10-- „ Brzovlak 7-— zjutraj 7-32 „ 8-27 „ 9- 3 „ 9-24 dopold. 10-52 „ 11-31 „ 12-40 popold. 1- 3 „ 1'20 „ 2-50 „ 425 „ 6 54 zvečer 1000 „ Postni vlak 10 — 10-51 11-56 12-56 1-21 3- 7 3-57 4-59 5-22 5-42 713 7-58 10-25 1-47 6- dopold. popold. zvečer po noci zjutraj 6 30 zvečer 7-17 „ 8-31 „ 9-25 „ 9-51 „ 12-20 po noči 115 „ 2-22 „ 2-47 „ 3- 8 „ 5 — zjutraj 5-55 „ 8-20 „ 11-47 dopold. 4 — popold. Mešani vlak 7-10 8-44 11- 5 12-34 1-16 5 — 617 7-50 8-25 8-54 11-15 12-30 4-35 9-35 Osobni vlak po noci zjutraj n n dopold. popold. zv. Prih. 5 45 popold. 6-55 „ 812 zvečer 8-44 „ 9- 5 zv. Prih. Druge železaaične zveze »a Slovenskem. Št. Petor—Rekn. Kidnui Most—Znjfroh. zjutraj zjutraj popold. zvečer Št. Peter .... Odhod 7- 5 9*15 4 20 9 40 dopold. zvečer po noči Roka......Dohod 84!) 1117 6.18 11-42 zjutrnj dopold. popold. zvečer Reka......Odhod 5'45 10-25 525 8-15 popolduo zvečer Št. Peter .... Dohod 8" 8 12-32 7-50 10-16 Zidani most .... Odhod Zagreb......Dohod zjutraj zjutraj popoldne 4- 5 4-40 12-50 6-51 9-30 4-23 »ivnen-Pulj. Pulj zjutraj zjutraj zvečer Odhod 1)10 4- 5 910 popolilno po noči Dohod 12-44 8— 12-20 zjutraj zjutraj popolil. Odhod 5 — 11-52 4-20 or—Celovec. dopold. popold. . Odliod 015 3- 5 popold. zvočer . Dohod 1-52 7-30 popolilno zjutraj . Odhod 1-55 8 — zvofior popoldno . Dohod 6 — 1210