DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anas-tasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1*. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IX. štev. 5 Trst » Gorica 4. febuarja 1955 Izhaja vsak petek Nezaupanje ni osnova slovensko - italijanskega sožitja V raznih listih in revijah je bila do sedaj/ objavljena že prava kapica raznih predlogov in načrtov za bodočo administrativno ureditev Tržaškega ozemlja in sosednjih italijanskih pokrajin. Nekateri pravijo celo, da jih je kar preveč in da so osrednje državne oblasti, ki bodo morale končno o vsem odločati, v pravih škripcih, ker ne vedo, z i katerega bi se odločile. Ni dvomu, da bi bilo enostavnejše in dat bi Tržačani prej dosegli uspeh, če bi se načelno vsi odločili za en sam predlog, katerega bi nato iznesli kot izraz svoje skupne volje. Toda je že tako, da se je treba o vsem najprej pogovoriti, šele nato lahko sledi skupni zaključek. Zdaj smo torej šele v prvi stopnji tega razvoja. Ali bodo vsaj večinske in glavne tržaške politične skupine dosegle tudi drugo, je pa posebno vprašanje, o katerem je težko vnaprej reči, ali ga bodo znale rešiti. N.i naš namen, da bi danes na tem mestu razpravljali o različnih pogledih na bodočo upravno ureditev našega jjodročja, kakor so jil: iznesli posamezni avtorji. Želimo pa opozoriti na način, kako se v teh predlogih izprepletajo pogledi, na Slovence.. Več ali manj vsi priznavajo, du predstavljajo Slovenci v Trstu in okolici manjšino, katero je treba upoštevali. Videti je, da so londonski sporazumi vsaj to ugotovitev pribili tako, da se jo ne more več zanikati. A prav zaradi tega,ker živi nn Tržaškem slovenska manjšina, kateri so mednarodnopravno zajamčene določene pravice, menijo nekateri avtorji, da se Trsta in okolico nikakor ne bi smelo združiti z goriško in videmsko< pokrajino v eno samo novo avtonomno pokrajino, kakor to predvideva italijanska ustava. V takšnem primeru bi namreč morali priznati podobne pravice, kakor so obljubljene tržaškim. Slovencem, tudi slovenski manjšini, ki prebiva v ostalem obmejnem pasu na Goriškem, v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini. .? tem bi se pa priznalo mešani narodnostni značaj vse italijanske vzhodne meje, in to je baje nevarno. Drugi avtorji izvajajo iz obstoječega stanja popolnoma nasproten zaključek (n. pr. De Castro, biv-šteti »Fronta :za neodvisnost« nad strankami. Ona ni hotela biti niti demokratična, niti komunistična. Sele potem, k-o se bo uresničilo' STO, da se bo odločila ali za demokracijo ali komunizem. Idejno je hotela biti tedaj brezbarvna, brez načelna in v gigantski borbi med dvema svetovnima idejama se ui hotela, izreči niti za komunizem, niti proti njemfi. V tej breznačelnosti je .bila njena, zmota in vzrok njenega neuspeha. Ta njen neuspe-h se je pokazal ravno v -tem, da ni znala zbrati >-koli sebe onih širokih plasti tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti, ker to prebivalstvo ni zaupalo »Fronti deli' Indipendenza-’ zaradi njene politične breznačelno-st-i. Tržaški Italijani niso hoteli komunizma, niti stra-nke, ki ga odločno ni odklanjala. Niti niso hoteli Trst razmišlja-Reka dela V Trstu se poklicani in nepoklicani strokovnjaki prerekajo o tem, kaj bi bilo treba- ukreniti, da se: naši -luki pridobi čim več prekomoi-ske.ga prometa raznih zalednih držav. Se -danes si niso na jasnem, koga vse bi povabili na konferenco o tržaškem pristanišču, ali naj bi ustanovili tu popolnoma prosil cono ali pa samo obnovili predvojni »punto franco«. Konku-rentje Trsta pa seveda izkoriščajo to neodločnost, ki izziva pri tujih klientih negotovost, in skušajo pritegniti nase čim več tistega blaga, ki bi sicer šlo v Trst. Pred nekaj meseci smo videli kako narašča delež avstrijske prekomorske trgovin0., ki gre skozi. Hamburg in Bremen, podatki, ki- jih je v svoji zadnji številki objavil beograjski tednik »Ekonomska politika«,, pa kažejo, da se tudi -Reka uspešno uveljavlja v -tekmi za pridobitev srednjeevropskega- tranzita. Kolikor več avstrijskega blaga, bo šlo skozi Reko, toliko manj ga bo šlo skozi Trst. In skozi Reko go gre zadnja leta vedno več. Reka se namreč zaveda, da -bodo v bližnjih letihi končane normalno - tirne železniške proge, ki bodo zvezale veliki novi luki Ploče in Bar s Posavino, Bosno in Hercegovino, ozi-ro- Umesten predlog Ameriški admiral D. V. Gallery je iznesel zanimiv predlog, po -katerem bi že vnaprej odvzeli vsako učinkovitost raznim izsiljenim priznanjem in izjavam vojnih ter dragih -ujetnikov, katere Sovjeti in sploh komunisti tako radi izkoriščajo. Njegov predlog ima pa še posebno dobro stran v tem, da bi preprečil in zmanjšal trpljenje -tisočem ljudi, katerim skušajo totalitaristični zasliševalci — kakor :,e to pokazal korejski primer — »prati možgane«. Kakor je že znano, so ameriške oborožene sile razdelile vsem -svojim pripadnikom poseben -priročnik z navodili, kako se uspešno branijo pred takimi -zasliševalci. Organizirale so celo posebne praktične kurze, na katerih so bili vojaki zaprti v posebna, točno po kitajskem in sovjetskem vzorcu ure jena taborišča. Tudi postopek jr bil takšen, kakor so ga opisali nekdanji ameriški vojni ujetniki. Toda po admiralovem mnenj« vse to nima smisla. 'S tem se -ne prepreči mučenja ljudi, temveč se jih le u--trjuje, da bi ga zdržali. Pokazalo pa se je, da mnogi zahtevanih naporov niti takrat, ko .vedo, da g te samo za poskus, ne -zdržijo. Admliral Gallery pravi, da razume in mu je žal za vojake, ki so podpisali izjave o izmišljeni upora- bi bakterioloških vojnih sredstev v korejski vojni ter so se pustili pripraviti celo do tega, da so o tem govorili po -radiu. Se .bolj razume vse tiste, ki so pri inkvizitorskih zaslišanjih »izdali« razne »vojaške tajnosti«, o kakršnih sicer na dolgo- in široko -razpravljajo vse ameriške -revije, dnevniki, in radio. Toda najbolj pa mu je žal za tiste posameznike, ki niso hoteli, ničesar podpisati in ničesar povedati. Nekateri, so težko preizkušnjo- zdržali, mnogi pa so pri iem žrtvovali svo ja življenja. »Ali so s tem kaj doprinesli k a-meriški. zmagi?« se vprašuje -admiral. Nihče ne dvomi, de so -napravili junaško dejanje. Toda samo to in nič več. Kot Američan je admiral ponosen na take pripadnike oboroženih sil, toda kot Američan ga je tudi sram, da domovina spravlja svoje može v tak pol-ožai. To se ne sme več ponoviti. Vojaški predpisi, ki določajo, da sme vojn’ ujetnik povedati samo svoje ime priimek, čin :in registrirno številko, so po vseh današnjih izkušnjah neameriški, -necivilizirani in neumni. Ce so odgovorni činitelj! dovolj domiselni, je po admiralovem mnenju izhod iz te -zagate kaj- enostaven. -Predsednik Združenih držav bi moral podpisati ukaz, s katerim (Nadalj. na 2. str. - VI. kol.) ma s Crno goro in Srbijo. V tistem trenutku se bo precejšen del jugoslovanske prekomorske trgovine, ki gre danes skozi Reko, preusmeril na -ta južno - jadranska -pristanišča. Zato se Reka ne zadovolji z rekordnim povojnim blagovnim prometom, kakršnega je dosegla lani (2,675.900 ton), temveč skuša, že danes dobi-ti tuje kliente, ki naj bi postopoma i,n sproti nadomestil: bodoče- izgube zaradi -zmanjšanja jugoslovanskega tranzita. Tako- vidimo, da je Reka po drugi svetovni vojni komaj leta 1950 prvič zabeležila nekaj tujega tranzite. Bilo ga je samo za 2000 ton, toda že v letu 1953 se je ta količina podevetnajsterila ter je dosegla 38.000 ton. Veliko povečanje je bilo doseženo tudi v letu 1954, ko se je mednarodni tranzitni promet skazi -Reko povečal na 106.000 ton, medtem ko predvidevajo, da bo leta 1955 dosegel nad 300.000 ton. Tako bi se v zadnjih dveh letih po-šestoril. Ce d-odamo k temu, da je Avstrija leta 1938 po-slala oziroma dobila skozi Reko samo 36.420 -ton blaga, pa že vidimo, kje smo. Reka se očividno na avstrijskem tržišču uspešno uveljavlja. Kakor znano, imamo posebne mednarodne konvencije, s katerimi so železniške tarife v tržaškem zaledju- urejene tako, da posamezne države ne bi mogle nekdanjega tržaškega prometa usmeriti na- svoja pristanišča. Tako so tudi najnovejše avstrijsko-j.ugoslovanske železn'-ške tarife za prevoz -blaga, za 4 ■ 8 odstotkov višje od tistih, ki veljajo za prevoz do Trsta, oziroma v za-hodni Avstriji -za prevoz -do Benetk. Vkljub te-mu pa Reka -le u-speva pritegovati vedno več avstrijskega tranzita-, ki je bil -lani očividno celo večji kakor pred prvo svetovno vojno. Kako je -to -dosegla? Železniških tarif niso mogli samovoljno -znižati, izato pa so reška špediterska podjetja ponudila Avstrijcem druge ugodnosti, s katerimi so več -kot nadoknadila to razliko. Za -tranzit skozi reško liuko so izračunala skupne postavke, v katerih j vključeno poolnoma vse: železniški prevoz, pretovarjanje v luki. vsklr-diščenje in -tudi ladijska tovornine Ze same po se-bi so te postavke izračunane -tako, da nižji stroški za luške -manipulacije obilno kompenzirajo višje železniške tarife. Po leg tega pe so -reška špediterska podjetja- :pri tem prevzela -nase ves ri-ziko morebitnega prekournega a li nočnega in prazničnega -dela pri pretovarjanju, ri-ziko za morebitne zamude in slabo vreme. To so pa velike ugodnosti, ki ščitijo tujega klienta pred neljubimi preseneče nji, ki so v vseh pristaniščih precej pogosta. Avstrijski trgovci seveda to upoštevajo in, kakor pravi »Ekonom- ska politika«, -so že sklenjene pogodbe za tranzit precejšnjih količin avstrijskega lesa, papirja, piva, železniških tračnic, svinca itd. skozi reško, luko, kateri bodo nekateri avstrijski uvozniki zaupali -tudi u-voz premoga-, tobaka in -drugega blaga. Pri tem je treba upoštevati, da je reško pristanišče do danes že prebolelo vojna razdejanja ter se modernizira. V njem lahko isto časno razkladajo 24 večjih tovornih- ledij, zmogljivost železniških naprav pa, dosega: dnevno po 80:) vagonov. Kakor vidimo ima -torej Trst ob Kvarneru nevarnega tekmeca, katerega- ne sme zanemarjati. Ta tekmec se proti pričakovanju dobro uvaja na Avstrijskem, in ker se zdaj zanima za tranzit skozi reško luko tudi. Madžarska, deloma pa tudi Češkoslovaška, ni dvoma, da bodo tržaški špediterji tudi tam srečali njegovo roko. Pri nas pe razmišljajo, ali naj bi ti dve državi sploh povabili na razgovore o tržaški- luki! Pri takšnih okoliščinah je res -naravnost žalostno, da se tako dolgo odlaša z ukrepi in sklicanjem mednarodnih sestankov, ki naj bi Trstu povedali njegovo mednarodno konkurenčnost in privlačnost. En-krat izgubljenega odjemalca. je veliko -težje ponovno pridobiti, ka-kor pa ga obdržati! Tega, bi se morali zavedati vsi, kateri -nosijo danes na svojih ramah odgovornost za bodočnost Trsta. Tito - Naser Tito se slavnostno v-rača s svojega potovanja v Indijo in Burmo. Vsako jutro se zanima, ali so dobili hrano leopardi katere je prejel v darilo ter jih tudi milostno osebno krmi. Potem pridejo na vrsto kramljanja, predvajanja dokumentarnih filmov, katere so mu tudi poklonili v dar, in seveda državni, posli. Pač prijetno življenje, za katero bi ga vsa-j te -mesece zavidal visa-k ameriški milijarder. Domovina pa medtem prosjači okrog svojih -upn-ikov, naj ji, vendar dovolijo, da odloži plačilo dospelih obrokov isvojih dol-gov, prisiljena je, da moleduje za pomoč v hrani in drugem blagu. Takšna je domača stvarnost, v katero se zdaj vračata Tito in Rankovič. Prvi bo v njej zopet prevzel tveganja, diktatorja, drugi: pa vlogo njegovega prvega policaja. Božični odmor bo zaključen.. A na- vse je treba postaviti piko. Zanjo -bo poskrbel sestanek Tito --Naser. Egiptovski in ju-gosl-ovaniski državni poglavar se bosta- srečala v Suezu. O čem se bosta dejansko pomenila, -najbrž ne bomo zvedeli, poročilo o sestanku- pa ho gotovo govorilo o skrbi za mir in neodvisnost. stranko, ki je hotela -biti istočasno italijanska- in slovenska, ker so bili proti -»tratelaneni mešanici« v političnih strankah. iZato je pri občinskih volitvah le* ta 1949 italijansko prebivalstvo v ogromni večini, četudi je bilo zi STO, glasovalo raje za demokristjane, socialiste in republikance kot za »Fronte deli' Indipendenza«, -o kateri so še sumili, da je tajno povezana s komunisti - titovci. 'Tako je leta 1949 prišla tržaška občina z- vsem ogromnim aparatom v roke iredentističnih strank. In s Um je bila, kakor so pozneje dejstva pokazala, zapečatena usoda STO. Pr: volitvah 1. 1952 je sicer »Fronie deli’ indipendenza« podvojila število svojih glasov, deloma na škodo komunistične partije, deloma, kev je del Tržačanov bolj čutil bližajočo se nevarnost za SiTO. Ali bi' > je prepozno. Od prvih časov je bil del tržaških -Slovencev v »-Fronti za neodvisnost« še od tedaj, ko ni bilo še Slovenske demokratske zveze in ko je bila Fronta' edina nevtralna stranka, ki je sprejemala tudi Slovence med svoje člane. M-nogim Slovencem je prišlo tudi prav, ker j-e bila brezbarvna, t. j. niti komunistična, niti antikomunistična. Med -Slovenci je bilo vedno in je še sedaj ljudi, ki imajo posebno nagnjenje k življenju dvoživk, češ, kdor je za ind-ipendentiste, se ne zameri niti komunistom ,niti demokratom, niti Italijanom, niti Slovencem. Tako je mogla »Fronta za neodvisnost« spraviti na svojo listo leta 1949 in 1. 1952 veliko slovenskih glasov. Svojim slovenskim volivcem pa ni privoščila niti enega zastopnika v mestnem svetu, tako da .so bili vsi .glasovi, oddani za »Fronto neodvisnosti« smatrani za izključno italijanske glasove. Tudi Slovenci, ki so svojčas glasovali za »Fronto neodvisnosti«, sc postavljeni sedaj pred nov položaj. Danes STO ni več. Misliti na oii-votvorenje tega ozemlja, potem ko so vse velesile odobrile ali pozdravile londonski sporazum, bi bilo neresno sanjarenje. Zato, kdor se danes v Trstu ogreva za neodvisnost STO, ko je bivša cona B trdno v rokah Jugoslavije in cona A trdno v rokah Italije, je podoben svetopisemskemu nevernemu Tomažu. Kaj je danes naloga Slovencev na Tržaškem? Londonski sporazum in statut o manjšinskih pravicah sta -nam pokazala pot: združiti se v -slovensko, odnosno kakor pravi statut, v jugoslovansko narodnostno skupino, ki tvori od države priznano manjšino s pravicami do dela, do službe, do gospodarskih,, kulturnih in socialnih organizacij, do šol, do popolne uporabe slovenskega jezika in do lastnih kulturnih domov. Od nas tržaških Slovencev, Hrvatov in Srbov je odvisno, kakšen -ugled bo -ta naša manjšina u-živala pri javnih oblasteh, pri italijanskih faktorjih i-n v italijanski javnosti. Ta ugled si moremo sami zvišati in potencirati s svojo zdravo, realno politiko, s katero se izkažemo za trezne računarje z danimi možnostmi. N° skakati prek jarkov, ki so v tem trenutku širši kot naš največji korak! Ce bodo Slovenci. Hrvati in Srbi povečini privesek italijanskih strank, ne moremo pričakovati, da bo naša narodnostna manjšina imela ugled in vpliv, ki je nujno, potreben za dosego in ohranitev pravic, ki nam jih londonski statut priznava. iZato potrebujemo prave, odkritosrčne povezave vseh Slovencev, pa -tudi Hrvatov in Srbov. Potrebno pa je zdrav jedro. Potrebna je močna- organizacija, ki bo to jedro tvorila. In to jedro tržaškega slovenstva in slovanstva ne more bili »Fronte deli’ Indipendenza«, pa tudi ne kominformistična- partija, niti italijansko - slovenska socialistična stranka titovcev, ampak samo organizacija vseh nas na pravi demokratski in narodni podlagi, ki spoštuje moralne vrednote in verske tradicije našega naroda. 'Nedeljski -»Corriere di Trie-ste« je prinesel vest, da so se združile »Fronte deli’ Indipendenza«, »Bloc-co Triestino«, .»Unione indipenden-tista« in »Lega giovanile del TLT« v zvezo »U-nione Triestina« in, d i je bil odvetnik Mario Stocca imenovan za tajnika nove zveze. Skupine, ki so stopile v zvezo, so o-hranile svojo osebnost in svoje člane. S te-m spojem z »Blocco Triestino« je »Fronta za neodvisnost« -potrdila svojo izključno italijansko orientacijo. Naša gornja izvaja-nja. naslovljena ne 'Slovence, so bila s tem -novim dejstvom le potrjena. VESTI z GORIŠKEGA Italijanske notranje zadeve Notranji položaj Italije je a ra/- qQSPODARSTVQ| nih vidikov precej razgiban m zanimiv. Vlada stoji na stališču, de se komunistom ne sme nikjer popustiti. Zato jih z vsemi močmi • >-blast zasleduje, da bi jih zalotila pri kršitvi in zlorabi zakona. Ugotovljeno je, da imajo komunisti močne dobičkanosne zadruge, ki jim donašajo lepe vsote denarja. Ta jim služi za vzdrževanje stranke, tiska in propagande. Borba proti komunizmu Oblast skuša vzeti komunistom iz rok vse take vire dohodkov, kjer je- za to potrebna državna koncesija. Menimo, .da bo oblast težko- v .svojem namenu uspela, ker se niti ona ne more postavljati na stran ■kršilcev zakona, ki je za vse državljane enak. Komunisti sami .so pred kratkim zborovali v Rimu in svoje razpravljanje zaključili s poudarkom potrebe po hotranj.i pomiritvi duhov in sodelovanju vseh strank za ■blaginjo in napredek države. To so seveda sladke besede, ki navad no skrivajo strup, kajti komunisti so mojstri v dalekosežnih naipovedih in .zahtevah. Zakaj zahtevajo danes pomiritev duhov in sodelovanje vseh strank, vedo on; sami! Verjetno so tak ukaz prejeli iz Moskve, kjer vedo, da se v Aziji okoli. 'Formmze nekaj kuha. Ali pa jim trenutna notranja pomiritev služi za to, da se uspešnejš? pripravijo za kako ostro ofenzivo. Na vsak način jih vlada dobro kontrolira in izgleda, da jim tudi precej uspešno jemlje teren izpod nog! 'Na drugi strani beležimo tudi z dneva v dan vidnejši uspeh svobodnih sindikatov proti1 splošni italijanski konfederaciji dela, ki jo vodijo komunisti. To pomeni, da je z razumevanjem in podpiranjem potreb in koristi delavcev .na gospodarskem in socialnem poprišči' tekma in .borba proti komunizmu ■možna ih uspešna. Vodstvo italijjanskih 'komunistov samo je danes v krizi, ker se je senator Seechia, prepričan komunist trdnega in odločnega značaja, postavil proti Togliattijev! politični taktiki glede rekrutiranja prista-iev. Treba je iskati in sprejeti samo prepričane komuniste proletar- Nezaupanje ni osnova slovensko - italijanskega sožitja (Nadaljevanje s 1. strani) ščanov v temeljih napačno in $a nasprotuje trajnim koristim države, v kateri skupno živimo. Ne zapostavljam in z nezaupanjem obravnavani, temveč zado voljni in enakopravno upoštevani Slovenci bi morali biti cilj narodnostne politike v teh krajih. Zadovoljne narodne manjšine, katerim niso sicer ugledni posamezniki na vsakem koraku dopovedovali, da so sumljivi državljani drugega reda, še nikdar niso ogrožale nobe nih meja. Pač pa se je zgodilo o-bratno. Posebno slovenske nemarnosti ne bi smeli pretiravati naši italijanski someščani, ki prav dobro vedo, da predstavljamo manjšino nekaj deset tisočev v sicer narodnostno kompaktni državi 50 milijonov. Ob tem sorazmerju izgubi upravičenost in resnost vsako tolikokrat pretiravano poudarjanje ‘a-ko imenovane »slovenske nevarnosti«. Dobro vemo, da v. mednarodvi politiki — in postopanje z narodnimi manjšinami spada načelno v io področje — ne igrajo vlogo sentimentalnosti. Prav zaradi tega bi sc naši italijanski someščani lahko zavedali, da zgodovinski trenutek morda še nikoli ni bil tako ugoden, da si Italija pri Slovencih pridobi svoj v. času fašizma onuijani ugled in spoštovanje. Danes vladajo v naši matični domovini razmere, ki niso za tukajšnje prebivalstvo prav nič privlačne. Ali to naravnost ne vabi Italije, da bi tukajšnjim Slovencem dokazala, da £’ njenih mejah lahko boljše in urejenejše živijo? Ce se takšna vera enkrat u trdi, potem traja. To nam dokazuje primer Švice in številnili drugih narodnih manjšin v Evropi, ki se ne čutijo zapostavijane. Ali ne bi bilo pametneje obravnavati problema slovenske narodne manjšine, ki je ostala v Italiji, v tem duhu, ne pa v duhu sumničenja in nezaupanja? Nezaupanje ne more biti osnova narodnostnega sožitja. Skrajni čas je, da se to u-gotovi in upošteva, posebno še, ko se tolikokrat poudarja, da so Slovenci doslej vestno izpolnjevali tudi tako težke državljanske dolžnosti, kakor je vojaška služba v vojnem času. * * * ce in ne tudi razne buržuje »a la ■odvetnik Sotgiu«, ki utegnejo’ zabresti y škandalozne alere ter s tem stranki škodi*i. Togliatti pa stoji na stališču, da je treba privabiti v stranko* vsakogar, ki želi priti, zlasti intelektualce, ki imajo na široko maso nižjega sloja velik vpliv. ;Spo.r se je zaenkrat zaključil z izločitvijo Secc-hie iz centralnega vodstva stranke. 'Poslali so ga, v Milan kot glavnega voditelja ta-mošnje organizacije; V nedeljo je tajnik demokrščan-ske stranke, Fanfani, govoril n3 zasedanju strankinega vodstva v Aosti in krepko poudaril voljo stranke za odločen boj proti komu nizmu, da bi si demokrščan! zopet pridobili na zadnjih volitvah izgubljene glasove (okrog 2 milijona). Nesoglasja v družini Takoj so njihovi vladni zavezniki saragatovci postali pozorni :r< demokrščanom očitali, da hočejo prevzeti politični monopol in doseči absolutno večino glasov na prihodnjih državnozborskih vol: tvah. Demokrščani možnosti nov.ih volitev ne zanikajo in s tem dokazujejo, da je današnja vlada in vladna koalicija precej šibka, ker ne razpolaga z zadovoljivo večino glasov. V senatu so v torek 1. t. m. razpravljali o zakonu za izvolitev deželnih zborov in izglasovali člen, po katerem bodo deželne poslance voilili samo pokrajinski svetovalcih Zakon pojde še pred poslansko zbornico, vendar ni moči verjeti, Kot smo že pisali, obvezuje zakon št. 1136 od 22. nov. 1954 zavarovanje lastnikov, najemojemalcev in užitkarjev zemlje, ki jo navadno saimi ali s pomočjo članov svoje družine obdelujejo, in tudi živinorejcev. Zavarovani pa so istočasno tudi vsi člani družine takih kmetov ali živinorejcev, ki so jim v breme. Izvzeti so tisti posredni obdelovalci zemlje, ki so hkrati tudi po-lovinarji, koloni, soudeleženci, dninarji ali plačani na- mesec, kateri so že vpisani v seznamih poljedelcev ter so že zaradi lega zavarovani. Zakon smatra, da je vsaka dru žinska delovna sila zmožna 280 dni dela na leto. Zato pa spada v zavarovanje le tiste, družine, ki si upa opraviti več kot polovico vseh na kmetiji ali v hlevu potrebnih, -dnin dela v letu. Lastniki, najemojemalci in užit-karji zemlje, za obdelovanje katere je potrebnih manj kot 30 dnin na leto, zakon od zavarovanja izključuje. Taki primeri pa pridejo v poštev z drugim morebitnim zavarovalnim zakonom. 'Ponavljamo, da imajo- gori imenovani lastniki, najemojemalci in užitkarji, ki sami ali « pomočjo družine obdelujejo zemljo odnosno gojijo živinorejstvo, pravico J.o vsestranske zdravniške pomoči doma, v ambulanti in v bolnici ter tudi porodniško pomoč. Od dneva, ko je zakon stopil v veljavo (14. dec. 1954), je tekel rok 45 dni, v katerem so se morali sestaviti imeniki vseh gori imenovanih lastnikov, najemojemalcev lin užitkarjev odnosno živinorejcev n; članov družine, ki so jim v breme, z natančnim popisom obsega -zemljišča, glav živine, potrebnih dnin: dela v letu in dela zmožnih članov družine s točno navedbo števila dnin dela, ki ga posamezni, odnosno vsi člani družine skupni zmorejo1. Občinska vzajemna blagajna Ta zavarovalni zakon kmetov temelji na sistemu vzajemne pomoči, zato predvideva občinsko, pokrajinsko in splošno državno vzajemno blagajno. Zato pa stojč na čelu teh treli ustanov: občinski svet posrednih obdelovalcev zemlje in živinorejcev, pokrajinski in državni. Po 45 dneh vstopa zakona v veljavo morajo -biti občinski imeniki posrednih obdelovalcev zemlje in živinorejcev, ki imajo pravico glasu za izvolitev njihovega občinskega sveta, gotovi. Nato so skozi 15 dni objavljeni in vsakemu prizadetemu je danai pravica, da se v roku 20 dni pritoži na pokrajinsko komisijo za vpis ali pa proti vpisu. Pokrajinski komisar odloči: gle-d" pritožb in nato razpiše volitve 15- da bodo v tem oziru: kaj spremenili. To pomeni, da poteče tudi v tem oziru borba v glavnem le med komunisti in demokrščani ter da manjšine nikjer v državi ne bodo mogle imeti v deželnih zborih kakega zastopnika. To je seveda zelo nedemokratično! Glede brezposelnosti beleži statistika dva milijona brezposelnih v vsej državi. Res nevarno število, ki kaže, da je Vanonijev osnutek zakona za integralno zaposlitev, o katerem smo i>- dvakrat poročali, povsem nujna in neodložljiva1 zadeva. Obtok denarja pa je dosegel impozantno številko tisoč šest sto milijard lir! Medtem ko znaša državni proračun v dohodkih okoli dva tisoč štiri sto milijard lir, v izdatkih pa okoli dva- tisoč sedem sto milija-rd. Z nekaj -čez tri sto milijard lir primanjkljaja! Ne smemo zamolčati val škandaloznih afer, ki zadnje čase pretresa državo: od zadeve Montesijeve smrti do primera nemoralnosti odvetnika Sotgiu-ja, od tihotapstva i. valuto, ki postavlja na 'zatožno ,klop 160 obtožencev in zadeva kakih GJ milijard lir vrednosti, do korupcije v zavodu za upravljanje trošarine (INCIG). Tu je policija pozaprla že kakih 75 oseb in verige -se ni konec. Zapleteni so v to afero poslanci, podprefekti. župani, pb čin-ski tajniki, demokrščani, komunisti' in drugi. Vsi so podplačevali ali pa' se pustili podplačati, da je le na natečaju zmagala določena stranka! članskega občinskega sveta pos-red nih obdelovalcev in živinorejcev, ki se morajo vršiti v roku treh mesecev od. dneva, ko je zakon stopM v veljavo, to je najpozneje do 14. marca 't. 1., ker je zakon stopil v veljavo 14. decembra 1954. Točno do poldne petega dne pred volitvami, je čas za predložitev volilnih list v roke občinskega tajnika, ki mora. izdati tozadevno potrdilo! V roku osmih dni po volitvah sp izvoljenci sestanejo, da izvolijo predsednika in podpredsednika. Občinski svet posameznih obdelovalcev im živinorejcev izvoli ii svoje srede izvršni odbor petih članov: predsednika, podpredsednik) in -tri člane. Izvršni odbor bo vodil krajevno zdravniško in farmacevtsko poslovanje; sestavljal proračune .in obračune; odrejal v upravnih zadevah, ki se bodo tikale vzajemna blagajne tudi v odnosu do vpisanih članov; odločeval v prvi stopnji o pritožbah članov, kar se tiče dolžnosti občinske vzajemne blagajne im sploh bo sklepal v vseh -zadevah, ki mu jih predsednik predloži v razpravo. Delovanje izvršnega odbora pa bo nadziral nadzorni odbor treh rednih članov in dveh namestnikov. Enega bo imenoval pokrajinski izvršni odbor, dva redna člana in dva namestnika pa občinski svet posrednih obdelovalcev in živinorejcev. Gori imenovana občinski in tudi nadzorni odbor bosta delovala skozi tri leta, nakar ju bo treba obnoviti. Vsaka občinska vzajemna blagaj na- posrednih obdelovalcev in živinorejcev se lahko razcepi v več takih -blagajn, če tako sklene večina članov. Toda odcepljena blagajni mora šteti najmanj 100 članov, sicer se odcep ne more izvršiti. Kjer pa v eni občini število vseh članov ne doseže 100 enot, se lahko združita v eno samo vzajemno blagajno tudi dve ali več občinskih blagajn. Pokrajinsko vzajemno blagajno vodi pokrajinski svet 11 zastopnikov posrednih obdelovalcev in živinorejcev, ki jih izvoli skupščina predsednikov občinskih vzajemnih bla-gajn. Ta svet enajstih izvoli iz svoje srede predsednika in podpredsednika ter izvršni odbor, ki ga tvorijo predsednik, podpredsed ni-k in še trije člani pokrajinskega sveta. Spia.m sveta prisostvuje tudi zdravnik, ki pa nima pravice gla-sovania. ampak samo posvetovanja. Sejam pokrajinskega sveta pti prisostvuje samo zaradi po-svetovn-n« tudi ravnatelj pokrajinske vzajemne blagajne. Pokrajinski svet in izvršni, odbor poslujeta za dobo treh let. Novi prošt stolnega kapitlja Za novega prosita goriškega stolnega kapitlja je baron Codelli proti vsakemu pričakovanju imenoval msgr. Justa Soranza, čeravno je več drugih konkurentov, med tem; tudi nekateri prav potrebni, dva pa celo z naslovom doktorja teolo ■gije in doktorja prava. Msgr. So-ranzo nima nobenega od teh naslovov. Med enakimi, pravi pravilo, mora odločitev pasti na nosite-lje doktorskega naslova. Toda baron Codelli se je ozira-!, kot -izgleda, bolj na svoj privilegij, ki mu daje pravico imenovanja prošta, kot pa na omenjeno pravilo. Msgr. iSoranizo izhaja iz mnogoštevilne bogate furlanske družine, katere je deseti sin. Desetemu ro jencu pripisuje slovenska narodrj govorica velike ir. tudi čudožn-: zmožnolsti! • S sedanjim imenovanjem ima pravico do užitka vse proštove stavbe v ulici, Mazzini, ki donaša visoko najemnino. Prejemal bo tudi kakih 40 -tisoč lir mesečne plače. Nekateri cenijo vse te dohodke na približno, milijon lir na -leto. Šovinisti, ki so bili na nogah, d;i bi ne bil imenovan kak Slovenec, so sedaj zadovoljni'! Delovni center v Gorici V torek je pričel z delom novi delovni center, -s katerim bodo popravljali ulice P. Diacono, Corsica ■in razširili pločnike- na Tržaški cesti. Center vzdržuje država. Zaposlenih je 50 delavcev za 102 delovna dneva. Skupni stroški za mezde znašajo 4,170.000 lir. Se 4,192.000 lir pa bo potrošila občina za nakup materiala in orodja. Nalogfe in delokrog pokrajinskega sveta so: a) pregledovati in sklepati o proračunu in obračunu v roku treh mese-cev po zaključku vsakega poslovnega -leta; b) Oklepati o načinu dajanja pomoči zavarovalcem; c) določevanje morebitnih dopolnilnih članarin za dopolnitev pomoči; d) dovoljevati nakup ali prodajo nepremičnin; e) sprejemati daritev in volil vzajemni blagajni; f) sklepati o dogovorih glede pogodb za oskrbovanje zavarovancev v meji- pokrajine; g) sklepati v vseh zadevah, ki jih predsednik predloži svetu. (1 - Se nadaljuje) Pretekli teden je »Demokracija« priobčila vest o fronta-škem sklepu, da se sedanjega tajnika v Sovod-mjaih imenuje za stalnega. Pripomnila je, da ne gre za osebo tajniki, ampak za to, ker ne obvlada slovenščine. V tem je sklep kot tak nasproten našim jezikovnim pravicam! Proti »Demokraciji« in tudi proti »Katoliškemu glasu«, ki sita oba omenjeno frontaško nedoslednost '< gotoviia, se frontaški tisk huduje in očita, da držita občinska sveta iz Steve-rjana in Doberdoba, -izvoljena na .listah Kmetsko - delavske zveze, tuidi italijanska' tajnika! Res, itoda oba tajnika je tja poslala prefektura, ne da bi ju kdo zahteval. Tako 'zna frontaški tisk lagati, Vse kaže, da f.rontašem gre prav za sedanjega tajnika v Sovodnjah, če 'pomislimo, da so takoj po volitvah leta 1951 vneto in hrupno 'zahtevali slovenskega tajnika! Tatovi pod hijučem Zadnje čase se je v Gorici pojavilo več primerov drznih vlomov. Policija je sedaj prijela trojico krivcev, i'n sicer: Levna Gorjana živ. Venceslava, starega 19 let, Jožefa Troinkarja živ. Jožefa, starega 18 let in Malrceia Brescia živ. Rafaela, starega 22 let. Pravijo, -da so svoja zla dejanja priznali. Razprava proti orožnihu V petek 28. januarja se je pred goriškim tribunalom vršila razprava proti nekemu orožniku, obtoženemu, da je lani v Steverjanu pretepel domačina g. Škorjanca, in proti 'Škorjancu samemu pa zaradi pijanosti. Po živahni razpravi, ki je traja- 'NlA VRTU iSredi februarja ze lahko v zavetnih legah sejemo solato, radič, peteršilj, glavnato solato .za presajen,e, ohrovt, t. j. vrzote, špinačo korenček, česen . in čebulo. Solato in radič sejemo kar na čez po gredici in sicer radič bolj gosto, solato pa bolj redko. Na čez sejemo tudi glavnato solato za presajenje, vrzote in peteršilj. V vrste po gredici pa sejemo korenček, česen in čebulo, in sicer po pet vrst na gredico. Po končani setvi seme z železnimi grabljami nekoliko pokrijemo, nato pa gredico z lopato potlačimo. V tem času, t* je sredi februarja, lahko še sejemo grah bolj pozne vrste, lf . a SENATOR ‘n TELEFON. NA NJIVI Ta čas lahko vozimo na njive gnoj, če z njim -razpolagamo. C e zemlja ni preveč mokra, ga lahko tudi raztrosimo na čez in zaorjemo. Ker gnoju primanjkuje fosforja, lahko na vsakih 1000 kvadratnih metrov potrosimo enakomerno ?0 do 40 kg super fosfata. Hlevskega gnoja pa je treba 30 do 50 kvinta-lov na vsakih 1000 kvadratnih metrov površine. GNOJENJE TRAVNIKOV IN DETELJISC Večina naših kmetovalcev gnojijo svoje travnike samo s super-fosfatom, ki ga imenujejo B^LI PRAH. Tako gnojenje s superfos-fatom pa je preveč enostransko, ker rastline dobijp na ta način- samo fosfor in ne tudi drugo potrebno -hrano, kot so kalij, dušik iin a-pno. Važno je vedeti, da fosfor pospešuje tvorbo beljakovin, kalij donaša škrob .in sladkor, dušik pa povzroča bujno raščo. Vse to skupaj 'Pomnožuje pridelek. Zato mora umni kmetovalec gnojiti travnik^ in deteljišča z vsemi tremi gori navedenimi gnojili, skupaj pomešanimi. Rabiti je 30 do 40 kg superfosfa-ta, 10 do 15 kg kalijeve soli in 10 do 15 kg žvepleinokislega amoniaka na vsakih 1000 kv. metrov površine. Namesto amoniaka lahko rabimo fšto količino apnenega dušika To zmes je treba takoj, ko se ohladi, potrositi! iZelo dobro gnojilo je tudi BIA-MONUEV FOSFAT, ki vsebuje 47 do 49 odstotkov fosforja in 18 do 20 odstotkov dušika. Tega gnoji'a rabimo 15 kg na 1000 kv. metrov in imu dodamo še 15 kg kalijeve soli, ker ne vsebuje kalija. Tako močno koncentrirana .gnojila so uporabljiva v krajih, kjer je prevoz drugih vrst gnojila težek. V novejšem času imamo tudi gnojilo, ki samo vsebuje vse po- la .od predpoldne do podvečer, je sodišče oba obtoženca oprostilo zaradi nezadostnih dokazov. Steverjanci so zaradi take razsodbe obstrmeli! Pripomniti pa je treba, da so Skorjančeve priče pre cej šibko .nastopile in da je tudi sestava ovadbe v marsičem bila nepopolna! Goriški pust Po dolgih tednih pripravljanja so v nedeljo 30., januarja v Gorici igrali pusta. Neke vrste srednjeveška borba med plemiči s pomočjo njihovih podložnikov. Razkošna parada v kostumih in nato borba na stadionu Baiamonti. Prireditev je privabila veliko množico radovednežev, ki so plačali drago vstopn'-no na stadion. Originalnosti pa prav nič, ampak samo oživljeni muzej! Stroške, ki jih je zahteval, bi -bili lahko porabili za bolj koristne namene, saj koncem koncev tak pust ni zadovoljil .nobenega, ker je bil in ostal brez smisla.! Krojni tečaj EHRE-VI Krojni tečaj ER-RE-VI se bo vršil stalno v Gorici v ulici A-lv-iano 6 v slovenščini. Vpisovanje bo od 7. februarju delje vsak dan od 14. do 15. ure. Istotam se dobijo tudi vsa potrebna -tozadevna pojasnila. Pouk bi pričel, takoj ko se bo prijavilo radostno število učenk in -se bo vrši1, po želji, dopoldne - popoldne ali pa tudi zvečer. Istočasno in istotam se sprejmejo prijave za dopolnilni tečaj, katerega se lahko udeležijo vse one učenke, ki so izpolnile prvi tečaj. Pio želji obiskovalk se bo lahko vršil tudi šivalni tečaj. trebne goiri navedene snovi (fosfor, kalij in dušik). TRIFERTIL in druga taka gnojila je dobiti v kmetij skih konzorcijih, kjer dajejo tudi vsa potrebna pojasnila za. rabo! Gnojila je treba trositi na suho zemljo, ker nam sicer lahko -travo že v kali ožgejo. Ko gnojila potrosimo, moramo travnike pobranati s travniško brano, da se z zemljo spojijo! Državna pomoč za nahup semenskega krompirja Za vsak -kvinta! semenskega krompirja italijanske sortirane vrste, ki ga kmetje hočejo kupiti, nudi vlada. 1.500 lir prispevka. Kdor ga -misli s tem prispevkom kupiti, naj izpolni posebno tiskovino, !:i jo dobi na torne,tijskem nadzorni-škem uradu v Gorici ali pri podružnicah in v konzorcijih. Nadzorni urad svetuje, da se kmetje prej dogovorijo pri Agrarnem konzorciju glede nabave takega krompirja! IZ SLOVENIJE KOMUNE V KRŠKEM OKRAJU V -Krškem okraju bodo -ustanovili 5 komun. Tri so že: teritorialno točno določene, in sicer sevniš-kn, ki bo -imela, 16.500 prebivalcev, krška s 27.215 prebivalci in breziškn ■z 28.157 prebivalci. Ostali dve sta senovška in kostanjeviška komuna. CENA POGREBOM Z novim letom so v Ljubljani zvišali ceno pogrebu. Tako bo sedaj stal pogreb I. razreda 13.000 din, II. 10.000, III. 6.600, IV. 5.000 im V. razreda 3.500 din. Ta pisana- vrsta pogrebov kaj slabo dokazuje resničnost »brezrazredne družbe«, za katero se bori Titov .komunizem. Niti v kapitalističnih državah nimamo tako 'bo gate izbire! V nekem italijanskem mestu, katerega ne upravljajo komunisti, so celo vpeljali ene sams v-rSitei pogrebov za reveže in bogatine. BOSANSKI PREMOG V rudnikih Bosne in Hercegovine s-d v preteklem letu izkopali 5,180.000 ton premoga. Zaradi velikih poplav lansko jesen sta rudnik Ugljevik in Milje-vina dala -razmeroma malo premoga. Umesten predlog (Nadaljevanje s 1. strani) bi povedal vsem pripadnikom ameriških oboroženih sil, da .smejo, v primeru, če padejo v komunistično ujetništvo, podpisati vsako izjavo, ki 'bi jo komunisti želeli. Lahko nastopajo na radiu in tu-di. v televizijskih oddajah. Pričajo lahko, da so »reakcionarji« Združenih- držav .zastrupili Lenina in Stalina; lahko rečejo, da je . predsednik Združenih držav kapitalist, navaden vojnohujskaški pes Wall Stree-ta; lahko dajejo miroljubne izjave in se obvežejo, da bodo po vojn: ostali v obljubljenih deželah n>i drugi strani železnega zastora; -lahko tudi podpišejo dolgoletne najemninske pogodbe za hiše v Leningradu in Moskvi. Združene države bi torej morale dovoliti ujetim članom svojih oboroženih si!, da dajo komunistom vse, kar bi ti rabili za svojo propagando. Istočasno pa bi seveda Združene države morale ta ukaz sporočiti Združenim narodom, in to s spremno izjavo, v kateri bi razložile, zakaj so ga izdale. Poudariti bi morale, da je vse izpovedi -ujetih Ameri-kancev odslej imeti za navadne iz mišljotine. S primerno propagando bi bilo tretja s tem ukazom seznaniti vso svetovno javnost. Komu nis-ti bi se nato samo osmešili, če bi še kdaj poskušali izkoristiti vojne ujetnike za svojo hujskaško propagando. S tem bi se doseglo dvoje: spodbilo hi se učinkovitost sovražne propagande, sonarodnjakom, ki so že Itak v težkem osebnem položaju, pa bi se prihranilo veliko trpljenja. Zdi -se, da ima gospod admiral kar prav in da bi njegov predlog morale sprejeti tudi druge svobodoljubne države. »Deske smrekove, macesnove H in trdih lesov, trame in parket« nudi najugodneje CALEA TEL. ---------------- 90441 TRST Vlals Sonnlno, 2 * Obvezno zavarovanje posrednih obdelovalcev zemlje in živinorejcev Frontašfci tisk n zadregi in protislaujii Kaj je socializem in kako se gradi? (Glej tudi »Demokr.« 1,~2, 3, 4 t. I.) 5- Nova varianta gospodarske politike - komuna Tudi nova gospodarska politika ni prinesla pričakovanih- čudežev, kakor smo že ugotovili v zadnjem članku. Se prav posebno je odpovedala pri -naporih planiranja. Komunistični) gospodarski čarodeji so zato tudi to čarovnijo po dveh letih zavrgli. Novo varianto gospodarske politike so pričeli z uvajanjem v začetku 1. 1954 z vrsto u-redb. Dve sta zlasti zanimivi: u--redba o skupnih dohodkih podjetij in njihovi razdelitvi in uredba o poljedelskih zadrugah. Po teh uredbah so tako nacionalizirana podjetja kakor poljedelske zadruge »gospodarska podjetja«, lastnine skupnosti, ki jih upravljajo delavski oziroma kmečki kolek-•tivi. Gospodarska podjetja nastajajo na pobudo odspodaj. V primeru neuspeha taka (podjetja, vsaj teoretično, zaidejo tudi v konkurz. Gospodarska podjetja plačujejo skurj nosti ohresti na osnovna sredstva proizvodnje (kapital), prav tako kakor plačujejo komuni (občini) zemljiški davek. To je vsekakor najvažnejša značilnost novega u-stroja. Obresti od glavnice se stekajo neposredno v nekak splošni naložbeni sklad, iz katerega se dovoljujejo posojila na podlagi najugodnejših ponudb. Kredite prejema torej tisto podjetje, ki nudi najugodnejše pogoje. Novi »instrumenti" Osrednja državna- oblast upravlja gospodarstvo s pomočjo novih »inštrumentov« in ne več s posredovanjem »osnovnih proporcij«. Nekateri teh »inštrumentov« so: »stalni dohodki« (obresti kapitala :n prometni davek, oboje pripada državi, in zemljiški davek, ki ga u-živa komuna) in davek na dobičke. Dobički pripadajo v obliki davko/ deloma federaciji in republikam (60 od sto), ostanek (40 od sto) pa .si delita podjetje in komuna, vendar .ima glavno besedo pri tem dobičku komuna. V novem ustroju je določeni del mezd stalen, drugi -del pa je spremenljiv in je zapo-paden v dobičku. Komuna (občina; komunisti Je radi šopirijo s tujkami!) fci moral.i biti administrativno - gospodarsko samoupravna enota. Vso državo bi razdelili na komune, ki bi obsegale tako mesta kakor vasi. V nekaterih republikah so že izdelali načrte za komunalno razdelitev. V celotnem ustroju bi komuna predstavljala osnovo, temelj upravnega in gospodarskega življenja. Vsa ta nova varianta gospodarske politike je šele na začetku u-vajanja. Tudi to — kakor vse številne prejšnje eksperimente — so pričeli uvajati brez stvarnih priprav. Ze ob prvem trčenju s stvarnostjo, zlasti v. vprašanju ■ nagrad je doživela neuspeh. Titov socializem - sovražnik socializma Ce nepristransko preučujemo povojni razvoj v Jugoslaviji, lahko ugotovimo, da je kljub velikim spremembam in umikom, ki so j: komunistični oblastniki izvršili o1 l. 1948 dalje, ostala vladavina nedotakljivo komunistična. Res je, d« se je režim polagoma otresel številnih brezglavih sovjetskih posnemanj, posebno v planiranju in ” splošni gospodarski politike, vendar se s tem ni preobrazil v zahod nosocialistično vladavino.. Nasprotno, doma je ostal skrajno sovn žen in nestrpen vsaki zahodnosn-cialistični -zamisli, saj to očitno dokazuje Djilasov proces. Na zunaj se pač z vsemi sredstvi prilizuie socnalističnim zahodnim gibanjem, ne zaradi ideoloških povezanosti, pač pa zgolj zato, da bi si poprav'l močno zrahljane kosti. Desetletno komunistično eksperimentiranje je popolnoma sprevrglo socialno in gospodarsko podobo Jugoslavije. • Odstotek kmečkega prebivalstva se je znižal od 78,3 od sto 1. 1933 na 64,5 pd sto 1. 1953 (50). Število delavcev (brez družin) se je dvignilo od okrog 374.000 pred vojno na 1,147.000 v letu 1953. Od teh je 517.6000 industrijskih delavcev in rudarjev (51). Ze sama ta primerjava -nam zgovorno kaže, kako strahovito je padla delavska storilnost pod komunistično vladavino. Zanimiva je ugotovitev, da se je 5 milijonov 447 tisoč prebivalcev Titove Jugoslavije 1. 1953 preživljalo na splošnodružbenem sektorju- ('nacionaliziranem in državnem), 1 milijon 530 tisoč na zadružnem (pred dekolektivizacijo) in komaj 9 milijonov 748 -tisoč prebivalcev na zasebnem sektorju (52). Končno lahko še dodamo, da znaša števno organov državne uprave (s svobodnimi poklici in organi množičnih organizacij) 466.000 oseb (53)! Sadovi industrializacije V teku zadnjih sedem let (1947 -1953) je režim vložil v industrializacijo države 1,300 milijard dinarjev. Od tega so največji del uporabili za industrijo (61 od sto) in premet in le neznaten del za poljedelstvo in druge naložbe (54). Via davina je z nasilno industrializacijo popolnoma zanemarjala poljedelstvo. Od skupnih naložb za, industrijo so 85 od sto uporabili za težko industrijo (54). To je druga značilnost komunistične gospodar ske politike. Končno je režim in isto obdobje zakopal 20 - 28 od sto celotnega narodnega dohodka v naložbe (55) in s tem odtegnil iz obtoka tisti del dohodka, ki ge v vseh urejenih državah normalna uporabljajo za kritje vsakdanjih potreb. Normala je veljala zgolj za partijsko in režimsko gospodo, zo-to je ta živela v izobilju, ko je ljudstvo stradalo. Ce- k temu dodamo, -da je režim od 1. 1949 dalje 1? do 21 od -sto narodnega premoženja porabil za vojsko (56), potem te ugotovitve sliko samo še spopo'-.nijo. Kljub tako silovitemu posiljevanju jugoslovanskih narodov s komunističnega industrijskega napihovanja, je industrijska proizvodnja ostala daleč za obljubami m napovedovanji partijskih kričačev. Po nekih preračunavanjih je znašal indeks industrijske vrednosti izdelave 1. 1953 okrog 347 (1939: 100) (57), torej daleč od napovedovanj načrta, ki je predpisoval 494. Ce pa upoštevamo indeks obsegii industrijske izdelave, ki ga navaja uradni Statistični letopis, znaša ta za 1. 1953 komaj 183 (1939: 100), kar pomeni, da se( obseg pri tako ogromnih naložba^ ni -niti pod-vo-. jil v primerjavi z 1. 1939 (58). Kaj bi s temi astronomskimi zneski u-stvarila zasebna pobuda, tudi nestrokovnjaku ni težko uganiti. Se vedno pa ne obratujejo s polno zmogljivostjo številne industrije zaradi najrazličnejših vzrokov, največkrat zaradi kratkovidnosti in neizkušenosti -gospodarskih šušmar-jev. Poleg tega so čarodeji sami u-gotovili v jugoslovanski industriji stalno padanje delovne proizvaja!-nosti (59). Poljedelska pridelava je v velikem zastoju. Čeprav je število celotnega prebivalstva naraslo za približno 7 od sto, mestnega pa kar za 73 od sto, je poljedelska pridelava pod predvojno višino. Tudi najmanjše vremenske nezgode .;o prav zaradi te nizke pridelave :n zaradi velikega povečanja porabe, za preživljanje prebivalstva kata strofalne. V primerjavi s predvojnim (1939: 100) pridelkom je znašal indeks za 1. 1953: ;za pšenico ir rž'108, krompir 135, meso 89, mast 79 (60). Življenjska raven se z industria- lizacijo ni povečala, pač pa je padla in stalno pada še naprej. Po u-radnih statističnih podatkih, ki so seveda prikrojeni režimskim propagandnim potrebam, je indeks stvarne mezde štiričlanske družine, v I. 1952 znašal 155 (1939: 100), 1. 1953 pa 147. Indeks plač uradniške štiričlanske družine je 1. 1952 znašal 80 (1939: 100), 1. 1953 pa 81. Ju torej znatno manjši od predvojne ravnik Ti podatki pa so hudo oddaljeni od stvarnosti. Dejansko ,)e stvar enostavnejša. Redni mesečni dohodki delavca, od katerih .se preživlja štiričlanska družina, -znašajo 14.000 dinarjev (vštevši dodatke za dvoje otrok). Mesečni izdatki za tako družino pa so znašali leta 1953 16.776 din (61), avgusta 1954 pa so narasli na 22.054 din (62). Iz teh uradnih primerov je jasno, da delavec in uslužbenec s svojimi dohodki ne moreta preživljati svojih družin. Mnogi si pomagajo z gospodarsko kriminalnostjo. Se v težjem položaju so dvočlanske družine in samci. Vsa ta politika komunističnega režima je pripeljala do stalnega in vse večjega primanjkljaja v zunanji trgovini. Leto 1953 je Titova Jugoslavija zaključila z zunanjetr-govskim primanjkljajem v znesku 21 mUrard 624 milijonov dinarjev (v tej vsoti niso upošteti zneski u-vozt na račun gospodarske pomoči, ki je znašala 41 milijard 172 milijonov dinarjev) (63). Komunistični eksperiment v Jugoslaviji je pripeljal državo -tako v notranjem kakor zunanjem gospodarskem pogledu na rob propada. Nobeden razsoden, človek ne bi mogel ugovarjati potrebi po industrializaciji po končani drugi svetovni vojni. Uvajati industrializa cijo s silo in šušmarsko, uganjati istočasno politično in socialno -revolucijo, počenjat krvava hudodelstva nad živimi ljudmi in njihovimi živimi medsebojnimi odnosi, to predstavlja najbolj krvavo pustolovščino, ki jo je zgodovina, kdajkoli zabeležila. Ta pustolovščina je Jugoslavijo -privedla v popolno gospodarsko zmedo, v siromaštvo in vse večjo odvisnost od tujine. * * * To bi bil torej tisti socializem, ki nam ga prinašajo »neodvisni« »Primorski dnevnik« in njegov, propagandni potniki, ki so se ga naučili graditi (seveda zgolj teoretično, med potniki ni nobenega poklicnega delavca!) v Titovi Jugoslaviji. (Konec) M. K. (Naša Reč, št. 59 - 1954) (50) (51) (53) (54) (55) (56) (57) (58) (59) (60) (61) (62) (63) 1954, PRIPOMBE: »Borba«, 9. 3. 1954; »Statistički godišnjak«, str. 97; (52) isto; »Rad«, št. 19; »Borba«, 25. 8. 1954; »L’6conomie yo-ugosl.«, »Que-stions aictuelles du sociall-sme«, št. 19 - 20; Bogdan Crnobrnja: »Les pr’>-blemes čconomiques de l’Eu-rope du Sud«, »Question-a-ctuelles du šocia-lisme«, ;:t. -23, 1953, str. 131; »Jugoslawien«, str. 254; »Statistički godišnjak«, 1954, str. 162; »Ekonomska politika«, 1954; »Borba«, 9. 3. 1954; -»Statistički godišnjak«, str. 310; »Rad«, št. 19; »Statisdčki godišnjak, str. 213. 22. 1954. 1954. Bolno mesto Trst Pijanosti osvoboditve je sledilo iztreznjenje Nemški dnevnik »Rheinische Post« z dne 29. jan. prinaša pod gornjim naslovom od svojega dopisnika članek o Trstu, ki ga zaradi aktualnosti prinašamo v prevodu tudi našim či-tateljem. V uvodu pravi član-kar: Z naraščajočo zaskrbljenostjo r-pazujejo v Italiji gospodarski in psihološki položaj Trsta, odkar so zavezniki odšli. Italijani se pri tem ne strašijo samokritike. Hladna diagnoza ugotavlja — po njihovi sodbi — da je Trst danes bolno mesto. List nadaljuje: Pred kratkim je visok uradnik v Trstu izjavil: navdušenje nad italijanskim vkorakanjem je použilo zadnje ostanke e-nergije mesta, ki je že 35 let izpostavljeno tako spreminjajoči se u-sodi. Po italijanskih napovedih je novi italijanski generalni komisar izdal sicer 80 dekretov, da bi Tržaško ozemlje včlenil k Italiji, vendar je vprašanje — tako zatrjujejo italijanska poročila — če tak', čisto upravni ukrepi zadostujejo. Nekaj je- bilo sicer storjenega proti nezaposlenosti, vendar je še vedno- 15 -tisoč nezaposlenih in 10 tisoč istrskih beguncev, ki so s svojim potlačenim razpoloženjem okužili vse mesto. Tudi med poslovnim svetom naj 'bi bilo hezadovoljstvo veliko, kajti po odhodu zavezniških čet so se kupčije močno znižale. V vseh krogih prebivalstva pa se rf-rijo pritožbe nad prenagljenim u-vaja-njem novih davkov, povišanjem cen tobačnih izdelkov in ..i- vajanjem obvezne vojaške službe. Primanjkljaj v mestnem gospodarstvu vzbuja veliko zaskrblje- ' nos-t. Najslabši pa so izgledi v luki. V januarju so izkrcali vsega 200.000 (80 od sto premoga) in naložili komaj 50.000 ton. Okrog 1000 pristaniških delavcev je le deloma zaposlenih. Zmogljivost pristanišča, ki naj bi bilo »evropska luka«, c-staja neizkoriščena; d-o sedaj niso Italijani niti enega dela svojih prekomorskih prog usmerili preko Trsta. Z vznemirjenjem sledijo Tržačani avstrijsko-jugosiovanskim pogajanjem glede uporabe reškega pristanišča in avstrijsko - nemškim pogajanjem v Hamburgu. Na mizi generalnega komisarja — -tako vsaj zatrjuje rimski »Tempo« — se množico pritožbe in protesti. Vedno večje število nameščencev in delavcev ostaja brez kruha. To bo rodilo -resne politične posledice, piše imenovani list. Nevarnost »rdeče koalicije« je treba -ocenjevati zelo resno. Vi-ttorio Vidali, šef tržaške KP, poskuša od krito izkoristiti nezadovoljstvo in živčnost z ustvarjanjem neke »ljudske fronte«. Značilno je pomanjkanje interesa italijanskih industrijskih krogov nasproti osvobojenemu mestu, ki prihaja do izraza -prav v tem, dr je moral generalni komisar v svojem obupu napisati vrsto pisem na italijanska velepodjetja, da bi jih spodbudil za investicije na Tržaškem ozemlju. Do sedaj pa je pre jel en sam odgovor. G. R. Hocke OTOKATR1NIDAD IN TOBAGO Prav gotovo ste že slišali o otoku T.rinidadu, enemu največjih pomorskih oporišč, ki jih -imajo Združene države v Srednji Ameriki. K Trinida-du spada še Tobago, majhen otoček v njegovi bližini. Oba ležita ob venezuelski obali in pravim Atlantskim oceanom ter -tako tvorita strateški most med Malimi Antili in Južno Ameriko. Prvi o-tok, ki je skor-o desetkrat večji od drugega, je dolg 75 km, širok pa 55. Na njegovi severni strani dvigajo do 1000 m visoke vzpetini’. Proti zapadu molita v morje dva polotoka, ki zapirata Parijski zaliv. Podnebje ni preveč vroče so razmerno z otokovo širinsko lego. 'Rodovitna vulkanska zemlja je privabila že v prazgodovinski dobi Indijance, da so se naselili na otokih. Bilo jih je malo, zato so tu živeli v miru do prihoda Kolumba. Tega so vetrovi zanesli, ko je bil na svojem tretjem potovanju v A-meriko, bolj proti jugu kakor kdajkoli prej. Tako se je 31. julija 1498 približal jugovzhodni strani otoki Najprej je opazil na obzorju tri vrhove, zato je prekrstil ta otok v čast presveti Trojici. To ime je o-stalo do danes. Trinidad je bil zelo važna pos-to janka, zato so ga hotele imeti vse države, ki so stremele za novim1 osvojitvami na zapadu. Otok so poskušali večkrat zavzeti Angleži, Nizozemci in Francozi. Toda nikoli se jim to ni posrečilo. Ko je pa začela španska nadmoč hirati, so ji druge -države jemale posestva, ‘o-da ne vedno brez srditega -boj-i. Glavno besedo pri osva;anju je i-mela Anglija, ki si je pridobila sko-ro večino -bivših španskih posesti Ista usoda je doletela tudi Trinidad. Tako je prišel Trinidad pod angleško krono, kjer je ostal do danes. Le med drugo svetovno vojno je Churchill dovolil, da so ZD\ zgradile na Trinidadu pomorsko ir letalsko oporišče. Prebivalci Trinidada so prav gotovo najbolj pomešan narod na svetu. Prvi prebivalci, kakor smo že omenili, so bili Indijanci, ki i> pa bili le redko naseljeni. Spanci si niso prizadevali, da bi naseli'i otok, ker niso spoznali koliko koristi bi lahko imeli od poljedelstva. Le tu pa tam je prispel na otok kak belec ter se tam -za stalno u-stavil. Tako je bilo, ko je prispel Jose Maria de Chac6n na Trinidad kot guverner leta 178° samo 12b' španskih, francoskih in angleških naseljencev. Španska uprava pa je tedaj spoznala, da bi lahko imela veliko dobička od Trinidada, ker ♦TesTiCsj dlNIDUD je -otok zelo rodoviten. Zato je vzpodbujala tujce in domačine, naj se naselijo na otok. Temu vabilu še je odzvalo precej ljudi. Ker pa evropski priseljenci niso hoteli -delati na poljih in ker ni bilo dovolj Indijancev, da bi delali namesto njih, s-o začeli uvažati črnce. Tako je cvetela trgovina s sužnji, prebivalstvo pa se je začelo mešati. Dokler je veljalo še suženjstvo, so bili črnci prisiljeni delati na poses1-vih. Takoj pa, ko je bilo suženjstvo leta 1834 odpravljeno, je večina črncev odšla s, kmetij in si iskala drugje zaposlitve. Mnogo posestev je tedaj propadlo, in gospodarstvo se je začelo slabšati. Da bi na-do mestili izgubo tako dragocene delovne sile, so Angleži, ker so bili gospodarji Indije, začeli uvažati In- dijce. Prva ladja s to cenejšo delovno silo je prispela na Trinidad, leta 1845, zadnja pa leta 1917. Ti ljudje so ohranili svojo vero in o--bičaje, sprejeli pa so angleščino za svoj jezik. Trinidadska prestolnica Port of Spain, ki ima 100.000 prebivalcev, je važno prekooceansko pristanišče. Toda ladje, ki presegajo 30 tisoč ton, -se -morajo zasidrati izven njega, ker je preveč plitvo. Razen -tega je tudi zelo/zastarelo. Leta 1713 je pristala v tej luki le ena 150-tonska ladja, ki je pripeljala vse potrebno za prebivalce Trini dada. Ko je odjadrala, je odpeljala s sabo ves trinidadski pridelek. Leta 1951 pa je pristalo 5213 ladij. Industrija se bavi predvsem s predelovanjem tega. kar imajo doma. To je s pridelovanjem sladk-o-r ja in -ruma iz sladkornega trsa, s pridobivanjem boksita, s črpanjem in rafiniranjem petroleja ter s predelovanjem asfalta, ki ga črpajo iz asfaltnega jezera, najzanimivejše posesti Trinidada. Ni veliko, saj meri le 114 akrov in na nekaterih mestih je pokrito z vodo, -ki se nabere ob deževju. Leta 1951 so izvozili iz Trinidada 450 tisoč ton te dragocene tekočine. -S tem, da so odpeljali toliko asfalta, -so znižali gladino jezera za celih 10 metrov. Toda ni se -bati, da bi se -tako kmalu izrabilo. V notranjosti ognjenika, v katerem leži jezero, so še o-gromne zaloge, ki so se nabrale tekom tisočletij. Pritisk v žrelu je še vedno velik in zato bruha vedno ■nove množine asfalta. Gotovo bi bila vsaka država z močno industrijo zelo zadovoljna, če bi imela tako jezero. Na Trinidadu je več rafinerij za čiščenje -nafte, ki jo črpajo na samem otoku, ali pa jo uvažajo iz bližnje Venezuele Kolumbije ali celo iz Bližnjega vzhoda. Druga važna panoga -trinidadske- POD ČRTO Anekdota o demokraciji V Buenos Airesu je izšla 1. številka nSvobodne besede«, ki prinaša med drugim tudi naslednjo anekdoto. Dalmatinski ribič Pero Polič -i/ Smokvic je napisal predsednik'! Krajevnega ljudskega odbora, Marku. to-le pismo: »Tovariš predsednik! Tovariš Paško, Vicko in jaz se prepiramo, kaj je pravzaprav demokracija. Paško trdi, da to, kar imamo zdaj, ni demokracija. Vick'j pa trdi, da smo jo že imeli, pa smo jo izgubili. Tovariš predsednik! Sporoči nam v znanje in ravnanje, kaj je demokracija. — Smrt fašizmu, svobodo narodiu!« Predsednik KLO, tovariš Marko, se je s p o im i n j a 1 , da je pred mnogimi leti na volilnem shodu o-pozicijski govornik trdil, da je demokracija vlada ljudstva. Ker p« danes opozicija ni dovoljena, je bil v dvomu, ali je mnenje nekdanjega opozicijskega govornika dopustno. Da si potolaži vest, je poslal pismo Okrajnemu ljudskemu odboru v Split s prošnjo za navodilo, kaj -naj odgovori tovarišem. Tovariši v, Splitu so seveda zgrajeni partijci. Predsednik OLO je sklical sejo, da bi se pomenili, kaj bi bilo odgovoriti v Smokvice. Na seji je prvi spregovoril splitski politkomisar in dejal: »Na zadnji partijski konferenci smo sprejeli za generalno linijo demokratični centralizem. Partija mora biti izklesana iz enega kova. Tovariš Moša je povedal, da komunist ni svoboden človek. Stroga, brezpogojna partijska disciplina nad vse! Pravi komunist mora biti podoben- papirnatemu možiču, ki dviga roko ali nogo, kadar v centrali potegnejo za vrvico. To -je -treba sporočiti tovarišem v Smokvicah.« K debati sta se oglasila dva člana OLO. Prvi govornik je izjavil, da se stoodstotno strinja s tovarišem politkomisarjem. Povedati pa je tre- ba tovarišem v Smokvicah, da ima partija na razpolago dialektiko, tc je ključ, ki ji .pomaga, da zmeraj pravo za-dene. Toda samo vodstvo partije ve, kdaj nastopi »negacij« negacije«. Zato je stroga partijska disciplina neob-hodno potrebna. Tudi drugi govornik je izjavil, da se s tovarišem politkomisarjem stoodstotno strinja. Nato je nadaljeval: »Jaz nisem teoretik. Dialektike ne razumem. Bojim se, da bi lahko zabredli v zmoto in skrenili s prave linije, če bi sami odgovarjali tovarišem v Smokvicah, in bi potem svoje sedanje položaje in korisii izgubili. Predlagam, da prepustimo odgovor centrali, ki nezmotljivo razpolaga z dialektiko. Tako bomo z enim zamahom pobili dve muhi. Prvič: dokazali bomo, da se držimo demokratičnega centralizma n-1 samo v besedah, temveč tudi v delanjih, drugič: ohranili -bomo svoja sedanja korita in, položaje.« Vsi člani OLO so prikimali tem pametnim besedam. Soglasno so sprejeli sklep: Zadeva -se prepušča v rešitev ministrstvu v Beogradu oddelku za propagando in razsvetljevanje ljudstva. V oddelku za propagando in razsvetljevanje ljudstva je nekdaj gospodaril Dji-las. Njega so pognali na cesto, v oddelku pa so ostali djilaisovci, a so ise potuhnili- Njim se nekaj svetlika o tem, kaj je demokracija. Samo tega ne morejo povedati tovarišem v Smokvicah, dokler -ne nastopi nova »negacija negacije«. Nazadnje so vendar na^ šli izhod. Cez šest mesecev je namreč 'predsednik Marko prejel iz Beograda velik zaboj knjig s priloženim dopisom: »Tovarišu predsedniku KLO v Smokvicah naročamo, da natančno prebere vse te knjige in potem pouči tovariše o tem, kaj je demokracija. — Smrt fašizmu, svobodo narodu;« Predsednik Marko je šest tednov rtoč in dan prebiral poslane knjige. Med drugimi je -tudi natančno prebral Jean Jacques Rousseaujev: Socialni kontrakt, Heglovo dialektiko, Proudhonovo: Mizerijo filozofiie, Egona Duohringa: Narobe - obrni-tev znanosti in Revolucionarni ka ■ -tekizem Bakuninovega pomagača Nočajeva. Samo svoji krepki dalmatinski naravi se ima zahvaliti, da ni zrn-rel. Ko je prišel zopet nekoliko k> sebi, je napisal tovarišu Peri -to-le pismo: »Tovariš Pero! Prebral sem vse knjige, ki pišejo o demokraciji. V njih nisem ivi-šel odgovora. Po svoji šibki dalmatinski pameti pa Ti pravim: Demokracija je tam, kjer se ljudstvo ne boji svoje vlade! Demokracija je tam, kjer vlada nima strahu pred ljudstvom! Demokracija je tam, kjer vlada nikogar ne sili, da bi moral bili srečen, če vlada noč...! Demokracija je tam, kjer vlada nikomur ne brani, da bi se ne izselil iz krajev, če misli, da bo drugod laže našel svojo srečo. , To sporočam Tebi, Pašku in Vic-ki v znanje in ravnanje. — Smrt fašizmu, svobodo narodu!« ga gospodarstva je poljedelstvo. Največ pridelajo riža in sladkornega trsa. Leta 1949 so pridelali na 83.500 akrih 159.135 ton sladkorja. Toda do danes se je produkcija še ■povečala. Sedaj zelo širijo polja nu škodo gozdov, ki dajejo kokosove orehe in banane. Velik je tudi pridelek riža, ki ga pridelujejo na več kot 20.000 afcri-h.. Tudi kakao gojijo v teh krajih. Njegovo pridelovanje je precej razširjeno, predvsem v severnih delih otoka. Vsi ti pridelki krijejo domače potrebe in mnogo ostane tudi -za izvoz. Tobago, »mali Trinidadov bratec«, kot ga na-zivajo domačini, je manjši od svojega soseda. Leži se verno od Trinidada. Po odkritju j? ostal nekoliko časa pod špansko o-blastjo. O-d leta 1666 do 1. 1684 so se Angleži, Francozi in Nizozemci -trikrat spopadli zanj. Končno je leta 1814 prišel pod angleško upravo, pod katero je tudi ostal. Tobago je zelo lep in priljubljen otoček. Mnogo ameriških turistov pride vsako leto sem na letovišče, ker je kraj zelo prijeten. Po vsem otoku so raztreseni hoteli in igrišča. Da se tujci čimbolje počutijo, so hoteli opremljeni -z vsemi mogočimi -udobnostmi, čeprav morajo vse pripeljati od daleč. Danielu Defoeju je otok tako u-gajal, da ga je vzel za pozorišče Robinsonove tragedije, čeprav s? je zgodba v resnici godila na nekem čilskem otoku iz skupine Juan Fernandez. Glavno otočno mestece je Scar-boroug-h, ki je nastalo pred več kot 150 leti. Nedaleč od njega, na malem griču, s katerega je krasen pogled na pristanišče, so razvalin? stare utrdbe, ki priča o razgibani preteklosti tega otoka. iNa severni strani otoka leži približno 3 kilometre od obale majhen otočič, ki se imenuje Mali Tobago. -Otok je nenaseljen, čeravno je zelo lep. Na njem živijo le ptiči. Ta otočič je eno od -dveh področij kjer gojijo vse vrste tropskih ptic v odprti naravi. Prvo tako področje je na Novi Gvineji. Sir William Ingram, ki je bil lastnik -tega otočka, je leta 1909 prinesel 50 še negodnih ptičev iz Indonezije. Spustil jih je na svobodo, da so lahko živeli v prosti naravi. Pozneje je prinesel na o-tok še mnogo drugih ptičev, tako da je sedaj mali Tobago pravi muzej živih ptičev. Ko je leta 1923 Sir William Ingram umrl, je njegov sin -daroval otok tobagojski i--pravi pod pogojem, da skrbi za ptiče. Vlada je sprejela in ukazala zasaditi na otoku več vrst dreves, ki dajejo hrano ptičem. Poskrbela je tudi, da dobijo ptiči dvakrat na teden čisto vodo. Na otoku namreč ni pitne vode. Gotovo sta Trinidad in Tobago najbolj originalna otoka na svetu. Nikjer ni narava obdarovala tako majhniih ozemelj s tako pestrimi čudesi. Zato jih prav lahko smatramo -za pravi zemeljski rej. F. M. VESTI s TRŽAŠKEGA Kommformisti in resnica Kominformis-tično »Delo« od 22. januarja je napisalo kopico krivih trditev, ki vpijejo po odgovorni. Tako pravi »Delo«, da je sloga in bratstvo med narodi temeljno »vodilo« komunistov. To je ali groba nevednost ali prosta propagandna potegavščina. Od Marxa, Engelsa pa do Lenina in, vsem komunistom za njim je bila in je ostala gonilna sila in končni cilj: brezkompromisna, neizprosna svetovna revolucija z ognjem in mečem, s prevaro, silo in sovraštvom. Lenin je učil, da ne 'bo komunizem nikoli zmagal in nikoli osvojil človeških src, dokler bo del človeštva živel v družabnem redu privatne lastnine in iniciative ter svobode poedinca. Ravno zato, ker sta .zasebria last • nina in svoboda človeka, »največja opojnost in privlačnost« za človeški rod. Tedaj s komunistično svetovno revolucijo nasilno osvojili ves svet, dotlej pa z železno zaveso zakrivati množicam pod komunizmom življenje v »reakcionarnem«, t. j. svobodnem svetu! In ta ■svetovna borba z ognjem in mečem, s silo, in prevaro in s podpihovanjem brezmejnega sovraštva1 d- > dosedanjega družabnega reda in do vsega kulturnega sveta naj bi bila: »sloga in bratstvo med narodi«? jjIDelo« očita »Demokraciji«, da provocira, izziva »v svdjem zaslepljenem protiitalijanskem šovinizmu«, ko je trdila, da taka mešana italijansko - slovenska enotnost in fratelanca, kakor jo širijo komin-formisti in titovci in vsa taka fra-felančna druščina, ubija, v slovenskem človeku narodno zavest. S, trditvijo o »protiitalijanskem šovinizmu« se je »Delo« ovenčala s pra-'porom ovaduštva, ki izvira samo iz potvarjanja v »Demokraciji« napisanih resnic o pogubnih posledica!] komunističnega bratstva in enotnosti za slovenski narod. In, vsak pošten Italijan, ki je čital članke v »Demokraciji«, se je lahko prepričal, da v njih ni bilo šovinizma, še najmanj protiitalijanskega šovinizma, ampak le svarilo in opomin slovenskemu ljudstvu. Svarilo, da naj odpre oči in da ne naseda na limanice kominformistov in titov-cev, ki hočejo ukleniti slovenskega človeka v kominformistični voz s frazami o italijansko - slovenskem bratstvu in enotnosti ter s krivo propagando, da bodo Slovenci le s pomočjo italijanskih komunistov prišli do svojih narodnih pravic. ■Naj »Delo« še tako povzdiguje v deseta nebesa fratelančno-kulturne krožke, nesporno je dejstvo, da i-ma vse tako imenovano komunistično kulturno delo med Slovenc v zamejstvu en sam cilj: širiti med Slovence tudi pod obliko- kultur? munisti v Jugoslaviji sabotirali mobilizacijo Jugoslavije. Proti okupacijski vojski, ki je zasedala državo, so bili pasivni in brez odpora. Takrat sta bila Hitler in Stalin š? zaveznika. Taka, je bila v oni dobi borba komunistov za narod. Sele potem, ko je junija 1941 Nemčija napadla komunistično Rusijo, so jugoslovanski komunisti na povp-lje Kominterne prešli y odpor proti okupatorju. Ogromne množice Jugoslovanov v. osvobodilnem gibanju niso bili komunisti, ampak narodno zavedni ljudje. Ali jugoslovanski komunisti, ki so šli skozi moskovsko šolo komunistične propagande in ki so imeli od vsega začetka pred sebo* začrtan cilj -podjarmiti Jugoslavijo komunizmu, so se takoj s svojo preračun jen' taktiko in obljubami najširše svobode in demokracije po končani vojni polastili, vodilnih mest in komande v osvobodilni vojski. Tako se je dogajalo, da so bili že med vojno eliminirani iz vrst osvobodilnega gibanja možje, ki bi bili mogli postati po vojni nevarni komunistični samovladi. Osvobodilni vojno je 'izvojeval slovenski narod v zvezi z drugimi narodi Jugosla vije, ne pa komunisti, katerim je šlo le za zmago svoje partije. Ta stran zgodovine osvobodilne vojne je- še nepopisana in svet bo strmel, ko bo zgodovina izrekla, svojo sodbo o tem poglavju. In končno »Delo« zopet denunc: ra »naše slepo sovraštvo do italijanskega naroda«. Kako plitvi so ■ti ljudje, ki sodijo drugi svet le po komunistični morali. Naša borha. proti komunizmu in njegovi propagandi med Slovenci ni borba proti italijanskemu narodu. Mi demokrati smo daleč od vsakega sovraštva, ker nam ni sovraštvo do drugomislečega sočloveka ali drugega naroda propagandno sredstvo. Mi sovraštvo obsojamo ker ponižuje, podi vi j,u je in spreminja človeka v zver. Mi pa verujemo v človeka in v njegove moralne vrednote, ki se jih s sovraštvom ne more zastrupljati. Ako smo za ohranitev slovenskega naroda v zamejstvu in mu kažemo na pogubne posledice komunistične fratelance, ali je to sovraštvo nasproti italijanskemu narodu? In kdo nam očita danes to sovraštvo? Ali ne bi bili, storili bolje, de bi bi,li o sovraštvu molčali, de ne prično govorili kraške jame, v katerih je končalo tudi toliko italijanskih in, slovenskih demokratov, ker niso bili komunisti. TK2ASKI PREPIHI | »Socialistična higiena" in kraško mleko »(Primorski dnevnik« se je v Nabrežini spet enkrat pošteno urezal. Pri nas on in njegovi nanovo prepleskani »socialistični inicietorji« nimajo sreče. O razpravi 'Pravilnika za prodajo mleka, na zadnji seji občinskega sveta poskuša »neodvisno« glasilo Sl prikazati v smešni luči vsebino in smisel obravnavanega Pravilnika. Med drugim trdi, da »podžupan zagovarja stališče in težnje Marzotta — italijanskega veleindustrialca -— na škodo domačih živinorejcev«, V resnici pa vsebuje omenjeni Pravilnik splošne higienske predpise o razprodaji mleka, in v njem ni nikjer niti besedice o kaki. zapreki ali celo prepovedi prodaje mleka našim mlekaricam. Kakor vsi taki pravilniki, ima tudi ta namen, da zaščiti prodajo v korist potrošnikom, upoštevajoč pri ■■tem potrebo po snagi in odgovarjajoči kakovosti proizvoda in posode, v kateri se mleko prodaja. (Pravilnika ni sestavila občinski uprava, pač pa ie povzet po besedilu splošnega državnega zdravstvenega zakona, ki velja za vso državo. 01. 10 Pravilnika predpisuje, da morajo biti posode za neposred- Sestanek slovenskih županov in svetovalcev po sprejemu pri Palamari Plesni veter za mladino Na pustno soboto zvečer 19. febr. 1955 ob 21. uri priredi Slov. dobr. društvo plesni venček za mladino. Vstop proti vabilu. le komunistično idejo. To je alfa in omega, začetek in konec vsega komunističnega delovanja med tržaškimi Slovenci, in to naj ve in zna slovenski narod. Je pa tudi nesporno dejstvo, ,ki ga je »Demokracija« prihila, da se čuti slovenski preprosti človek v. mešanem italijansko - slovenskem okolju bolj tuj, nedomač, neenak italijanskemu tovarišu, ki je psihološko v njegovih očeh bolj prost, bolj razgiban in celo nekaj več, ker je član večinskega naroda. Kompleks, t. j. podzavestna misel in strah manjvrednosti, je dejstvo, ki kot mora tlači preprostega Slovenca v mešanih društvih in strankah. In -tega dejstva 'ne bo izbrisalo niti »Delo«, niti »Primorski dnevnik«, niti vsa komunistična propaganda. Dalje sprašuje »Delo«: Kdo je biti,s,ti, ki je branil svoj narod pred nemškimi in italijanskimi okupatorji, če ne predvsem prav komunisti? Dejstva pa, vse drugače go-vorč. Ko sta Hitler in Mussolini napadla Jugoslavijo in je bila Nemčija še zaveznica Sovjetske zveze, so jugoslovanski in slovenski ko- V nedeljo 30. januarja so poročali na sestanku v ulici Machiavelli 22-11 člani, ki so bili sprejeti pri generalnemu vladnemu komisarju. Bilo je navzočih okrog 35 občinskih svetovalcev z župani. Predsedoval je 'Dušan, Lovri ha. Iz poročil je izhajalo, da je generalni vladni komisar potrdil resen namen izvesti londonski sporazum in narodnostni statut. Le glede načina in' časa izvajanja je dr. Palamara dal razumeti, da naj b' se statut polagoma stopnjevito u-vajal iz več razlogov. O -raznih točkah statuta pričakuje generalni vladni komisar navodil iz Rima. Tako v Rimu razpravljajo, ali se naj statut objavi in kako. Prav tako je Rim poklican, da izda zakon s kazenskimi predpisi za pobijanje rasnega in narodnostnega hujskanja. O kulturnih domovih je izjavil, da se vrše v Rimu pogajanja. Glede slovenskega jezika pri tržaških občinskih sejah bo odločila mešana: italijansko - jugoslovanska komisija. »Policiji ,so bila dana na-i vodila, kako ima postopati pri zasliševanjih in poizvedbah. Dostojanstvo človeka in demokratska načela se morajo spoštovati. Glede krajevnih imen ter napisov ob cestah ,i,n javnih poslopjih izven tržaškega mesta je gen. vladni komisar priznal, da, v smislu statuta i-majo biti ti napisi italijanski in slovenski. Spomenica je predlagala, da se naj imenuje število slovenskih uradnikov na vse položaje sorazmerno številu prebivalstva. Dr. Palamara je dejal, da je zaenkrat ustavil vsa uradniška imenovanja zaradi prenapolnjenosti uradov. Ko bodo natečaji zopet odprti, bodo lahko Slovenci konkurirali skupaj z italijanskimi prosilci. S tem odklonilnim stališčem se niso strinjali slovenski delegati. Vsak delegat je poročal o predmetu, ki ga je iznesel pred gen. vladnim komisarjem: dr. Agnelei to, Drago Legiša, dr. Skerk, Fr. Gombač za Marino Bernetič in za sebe ter župan Terčon. Dr. Dekleva je pri poročilu o uradniškem vprašanju kritiziral dr. Agnele-t-tov predlog pred gen. vlad. .komisarjem, da naj se na izpraznjena mesta imenujejo takoj slovenski uradniki, ne da bi čakali na razpis natečaja. Dr. Agneletto je odgovoril, da je z ozirom na stališče vlad nega zastopnika tega opozoril, dr nimajo Slovenci niti pol od sto u-iradnikov v javnih službah; da ni prav, da mora- slovenska mladina čakati na otvoritev natečajev in da naj se -takoj poskrbi za irne.no vanje slovenskih prosilcev, vsaj na mesta, ki se izpraznjujejo; pri na- tečajih pa -naj se prizna prosilcem z znanjem slovenskega jezika goto vo število točk več. Po debati-so občinski svetovalci vzeli na znanje poročila delegatov, Pooblastili so že izvoljeno delegacijo, da nadaljuje začeto delo za čim prejšnjo izvedbo narodnostnega 'statuta; pozvali so občine, da prično izvajati točke statuta, ki spadajo v nj-ihov delokrog ter .,o naročili delegaciji, da podvzame vse potrebne korake, ki jih smatra potrebne iza dosego končnega cilja. Konferenca n pristanišču 'Veleposlanik v ministrstvu zafizu-nanje zadeve, Corandini, ki bo predsedoval konferenci o tržaškem pristanišču, je podat izjave, iz katerih lahko sklepamo, da bo konferenca verjetno sklicana že sredi tega meseca. Znano je, da so na konferenco povabili Avstrijo in Jugoslavijo, medtem ko se še niso odločili, ali naj povabijo tudi Češkoslovaško in Madžarsko. Tržaški gospodarski krogi, ki se zavzemajo za pritegnitev čim večjega prometa, so mnenja, da bi teh dveh držav ne smeti pustiti' ob strani, če prav je na drugi strani res, da ja glavni tržaški klient Avstrija, daleč za njo Jugoslavija in šele nato sledita omenjeni dve državi. Sklicanje konference je bilo dogovorjeno že ob priliki sklenitve londonskih, sporazumov. Na njej bodo skušali sporazumno z zalednimi državami .rešiti razna vprašanja prometa skozi tržaško pristanišče in vskladiti predpise mirovne pogodbe z Italijo, ki govorč o tržaški prosti luki, s sedanjim dejanskim stanjem. 'Predvidevajo, da bo največ predlogov in zahtev stavila Avstrija. Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica razpisuje literarni natečaj. Trije najboljši prispevki (novela,, črtica ali pesem), ki naj ne obsegajo več kot ene kolone »Demokracije«, 'bodo nagrajeni i-n objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga nagrada 2.000 lir, tretja nagrada 1.000 lir ter pet priznavalnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvrši-la posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov; Slovenska prosvetna matica — Trst - ul. Machiavelli 22-11 najkasneje do 15. marca 1.1. nove člane brez pravega kriterija. Ko so nato ugotovili in zabeležil; prisotnost, se je prešlo -na naslednjo točko, t. j. na volitve novega odbora po predani razrešnici. staremu. Predloženi sta bili dve -listi, ki sta bili že precej časa skrbno pripravljeni. V imenu prve sta tik pred pričetkom glasovanja spregovorila pa-r besed kandidat za predsednika 'Miro Bizjak in Mitja Škrinjar, v imenu druge pa Mitja Vol-' čič. Sledilo je -tajno glasovanje in zid je pokazal, da je- zmagala druga lista z 31 glasovi proti 26. Novi odbor je takole sestavljen: predsednik: Jožko Pivk; podpredsednik: Tonči Gašperšič; tajnik: Cene Baša; ostali člani odbora so še: Ir-enka Mihelič, Slavoj Slavik. Mitja Volčič in Božo Filipovič. Novemu- odboru želimo pri njegovem delu mnogo uspehov in on» delavnosti, ki jo od akademskega kluba -upravičeno pričakujemo. OTROŠKA MASKERiADA Na pustno nedeljo popoldne bo na sedežu SDZ v ulici Machiavelli 22-11 m a š k e r a d -ni pustni ples za o -t r o k e . 'Pričetek ob 15. uri. Postavitev šefa tishovnega urada Vladni, generalni komisar dr. Pa-lamara je po izvršeni reorganizaci ji tiskovne in informacijske službe, ki jo je izpeljal prof. Renato Le fevre, načelnik oddelka, za tisk pri predsedništvu vlade, imenoval za šefa tiskovnega- oddelka generalnega komisariata dr. Grl,stana odborniki »SI« v Nabrežini in Dolini. A propos: »SI« ni nepomembni repek, za ospredje pa se bo že našla fasada. »Y« Nabrežinci čestitamo Svoji k svojim! Sovjeti so pred dnevi izpustili iz ujetništva nekdanjega nacističnega feldmaršala Schoernerja, ki je bil v tistih časih- znan pod imenom »strah vzhoda«. Schoerner ji: s soglasnostjo svojega fuehrerja, ki ga je občudoval in proteži-ral, pustošil po Poljskem in, Ukrajini po vzorcih nekega Džingis-Kana. Sto. ril je vse, da bi se uveljavil kot neizprosni in najokrutnejši poveljnik diruge svetovne vojne. Spadal je med tiste poveljnike, ki ,so največkrat brez potrebe žrtvovali na deset tisoče vojakov in pobijali na tisoče nedolžnih civilis-tov. Kakor vsi okrutneži, je bil Schoerner izreden bojazljivec. Američani so ga zajeli v — civilni obleki. Goreči nacist ni imel poguma, da bi ob zlomu nacizma zaključil svoje življenje, ki mu ga je, poklonil nacizem. Schoerner pa je prav tak-o odličen -boljševik, kakor je bil nacist, in zato so ga Sovjeti postavili- za generala vzhodnonemške ljudske policije. Pa ne za dolgo. Kar nenadoma so mu izdali po-t-ni list in ga poslali v Zahodno -Nemčijo — n,a obisk svojcev. V Monakovem so nekdanjega feldmaršala množice nekdanjih vojakov pod njegovim vodstvom sprejele z ostrimi protesti i,n kamenjem. Zaščititi ga je morala -policija. Komunistični tisk se nad -tem seveda zgraža. Svoji k svojim! Tudi, Nabrežinci se pridružujemo -ter pozdravljamo gospoda prečasti tega Antona Gerbeca, župnike v Guberjah,, ter mu prav iskreno čestitamo k njegovi sedemdesetletni • rojstva. Bil je dekanski upravitelj pred drugo svetovno vojno v Nabrežini. Leta 1940 so ga fašistične oblasti pregnale iz Nabrežine v pregnanstvo tja v Srednje na Kolovra-tske višine. Prečastiti gospod Gerbec je bil med našim ljudstvom zelo priljubljeni. Prav pridno se je zanimal za vse potrebe svojih faranov tistih -hudih časih. Bil je to-lažnik za vse preganjane, ki so bili -žrtve fašističnega' nasilja. Neustrašeno je ves čas gojil v cerkvi lepo slovensko cerkveno petje ter kljuboval raznim oblastnikom, ki so na vsak način -hoteli preprečiti slovensko besedo v cerkvi. Vse naše ljudstvo ga je cenilo -ter videlo v njem dobrega. požrtvovalnega moža duhovnika, ki je ves svoj prosti čas porabil v korist svojim -dragim ovčicam. Zanimal se je posebno za bolnike v občini -ter jih pas-tirsko dobrohotno obiskoval in -tolažil. Njegova velika zasluga je bila-, da je ves čas fašizma in vso -dobo svojega službovanja, v Nabrežini donela lepa slovenska cerkvena pesem v naši cerkvi. Nestrpno smo pričakovali po vojni, da se vrne naš dragi prečastiti gospod Gerbec, 'ki je toliko trpe -preganjanja, spet med nas. V pregnanstvu so mu vse požgali s hišo vred. Sedaj pase Gospodovo čredo v Gaberjah. -Sprejmite prečastiti gospod Gerbec našo, zahvalo ob priliki Vaše sedemdesetletnice za vse plemenito delo, ki ste- ga storili v -tisti dobi Vašega službovanja -za Nabre-žince. Bog Vas živi še veliko let čilega in zdravega v veselje in -tolažbo -našemu- dobremu ljudstvu na Goriškem. Nabrežinci S. 6odina 9 galeriji Kossoni Ze drugič se je predstavil tržaškemu občinstvu naš domačin Silvester Godina s svojimi, deli. v »> menjeni galeriji na korzu. Slikar -Godina nima- za seboj visokih slikarskih akademij in vse njegovo ustvarjanje je plod njegove občudovanja vredne energije in ljubezni do lepe umetnosti. Iz njegovih slik odseva nenavadna ljubezen do narave, tako da njegova dela obdajajo občinstvo - posebno -toplino, ki jo zna slikar -tako mojstrsko vliti vanje. Zato so Godinove kreaci- . je zelo priljubljene, in človek sc rad povrne k njegovim slikam, iz katerih izžareva vsa- umetnikov., u stvarjajoča sila. Zadnja razstava. Godinovih slik pomeni velik napredek. Njegove slike nam predstavljajo žive prizore iz tržaške okolice in tržaškega zaliva. Posebno pozornost so vzbudile zlasti »Sončni -zahod na morju«, »Vrt v cvetju« in »S-tari studenec«. t Slavoj Praprotnik lN,ne 28. januarja t. 1. je nenadoma preminul v Lokvi na Krasu trgovec in upokojeni učitelj Slavoj Praprotnik. -Po svojem očetu je prevzel dobro upeljano trgovino, v kateri se je -udejstvoval, vendar je bil njegov življenjski poklic izobraževanje mladine. Tako v šoli, kakor tudi v prosvetnih društvih se je udejstvoval z vso dušo in tudi v tem našel svoje največje zadoščenje. Bil je pa tudi. vzoren družinski poglavar, ki je v težkih časih in s skrajnimi sredstvi žrtvoval vse za izobrazbo svojih otrok, ki so mu bili v -ponos in zadoščenje. Premnogo njegovih -nekdanjih u-čencev, raztresenih po celem Krasu se ga ob tej pril-iki hvaležno spominja. Naj mu -bo lahka domača zemljica. H- V globoki žalosti sporočamo vsem občanom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod MIHAEL JERINA bivši, obč. tajnik na Vnhniki dne 22. jan. 1955 v 62. letu, starosti preminul. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vrhniški občani 28-LEfTNI MLADENIČ, PRIMOREC, bivajoč v Nemčiji, z dobrim zaslužkom, želi spoznanja s 17 -25-le-tno gospodično za ženitev. Stroške za pot, listine, -potni list krije sam lahko tudi vna prej. — Naslov v upravi lista Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema .v Ba-rkov-ljah. ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 15. do 17. ure. - Tel. 32-537. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telet. 31-813 A preden se odloč»te za NAKUP BLAGA ZA MOSK OBLEKO, OGLEJTE Sl NAŠIU 500 RAZLIČNIH VZORCEV Postreženi boste dobro po najugodnejših cenah TRST-TRI t STB i)iaC,innastica 22 ltU(. m*